IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Skupščina          republiške
skupnosti za invalidsko—po-kojninsko zavarovanje delav-cev SR Srbije bo morala na pritisk javnosti umakniti svoj nedavno sprejeti sklcp o po-daljšanem zavarovanju, po katerem naj bi bilo mogoče vojaški rok dokupiti /a po-kojnino.
Z vpisom vojaškega roka v delovne knjižice — v prejšnji številki smo o tem pisali — torej tudi v SR Srbiji ne bo nič.
Kako smo gospodarili — kako bomo gospodafili v pri-hodnje? Kot rdeča nit se po-javljajo ta vprašanja v glasilih delovnih organizacij. Pone-kod so s poslovanjem zado-voljni, drugod spel ne pov-sem. Iz analize poslovanja, v katero je bilazajeta 101 orga-nizacija združenega dela, je razvidno, da se je celotni pri-hodek gospodarstva v občini povečal za 23% in da po zak-Ijučnih računih izkazuje zgubo le ena organizacija združenega dela.
Med dclavci Julona je pre-cej kr\ odajalcev, čeprav z od-zivom na redne krvodajalskc akcije RK niso zadovoljni. Želijo, da bi sc teh humani-tarnih akcij udeleževalo večje število zaposlenih, za zgled pa postavljajo dva prva rekor-derja iz svojih vrst: Rada Go-loba in Janka Kadaka.
Čas dopuslov se vedno bolj bliža in skrajni ča.s je, da se
odločimo, kam in kako na oddih. Veliko število o/dov naše občine ima precejšnje svoje zmogljivosti za prijetno dopustovanje svojih delavcev in v glavnem $o le—te že sko-raj povsem zasedene. Opa-žamo, da delavci vedno raje dopustujejo v počitniških hi-šicah, domovih ali prikolicah svojih   delovirih   organizacij.
Ne vemo sicer, če bodo pri Protektorju v prihodnosti i/-delovali iz starih avtomobil-skiti gum tudi nafto; zaenkrat jih samo protektirajo. Ob naftni krizi, ki nas je prnvkar prizadela in ob akciji za čisiu in zeleno Ljubljano (tudi slare avtomobilske gume ka-zijo naše mesto) pa bi bilo to zares senzacionalno. Zvedeli pa smo, da se tega projekta resno lotevajo v ZRN in da bonska viada tinancira kar dva takšna projekta. '/. de-lavci Protektorja se o tem nismo pogovarjali, pa bi bilo najbrž zanimivo.                ig
Delovni program občinske skupnosti socialnega skrbstva je določen $ samoupra\nim sporazumom o osnovah plana socialnega skrbstva naše ob-čine za obdobje 1976 — 1980, z dopolnilom za letoš-nje in prihodnje leto, pa tudi z drugimi sporazumi in družbe-nimi dogovori. Zato v delov-mm načrtu za leto 1979 niso navedene vse naloge, temveč le nekaj najpomembnejših.
Med drugim si bodo delegati pri/adevali povezovati delegacije
oziroma konference delegacij so-cialnega skrbstva v KSs social-nimi komisijami in humanitar-nimi organizacijami, ki izvajajo del socialnega programa. Organi-/irali bodo rezerve v zvezi z osnutki zakona o socialnem skrbslvu, uteljavljali svobodno menjavo dela na vseh področjih svojega delovanja. ter sodelovali pri oblikovanju in uresničevanju enotne socialne politike na po-dročju socialnega varstva.
Darja
Pravijo, da s popravilom žep-nih, ročnih ur ali budilk ni večjih težav. da pa je veliko težje najti urarja z;i popravilo stenskih ur. Teli se namreč UTarji otepajo in le tu in lam še naletiš na mojstra, ki se usmili pokvarjene »kukavice«. Slanc Kajfež, ki ima svoje pro-slore na Linhartovi cesti, se s temi uranii še poscbno rad ukvarja. Že osemnajsl let ima delavnico za Hežigradom. Pravi, da je urarstvo \ taki obliki, kakršna je danes, i/umirajoč poklic in da ga bodože če/ petdeset let Ijudje poznali /golj po pripovedi starejših, saj današnjc ure vse bolj izpodriva elektronika.
Morda le nj tako črno in upaj-mo. da se bo še prcnekatera pok-varjena sicnska ura znova oglasi-Li.                                              ig
Brezplačen prevoz — Železni-ško gospodarstvo Ljubljana je že nekaj dni po potresu v Črni gori uvedlo posebno hitre tovome vlake za prevoz nujno potrebne pomoči za potresno območje. /birni centri so na železniških lo-vornih postajah v Celju, Ljubljani (Moste), Notem mestu in na Ra-keku. ŽG Ljubljana nudi le pre-voze brezplačno ko( solidarnoslni prispetek hratskim Črnogorcem.
ZG 1 jubljana Uiro /a stike / javnostjo