List 13. f m v lecaj XL1V. i Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 golid., za četrt leta 1 gold., pošiljane po posti pa za eeio ieto 4 goid. 60 kr.. za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. » - • > V Igubljani 31. marca 1886. Obseg: Cosa je treba za vspešno gospodarstvo na kmetih. Ruski lan na prodaj. Rastlinsko življenje. Gospodarske izkušnje. Zemlje- in narodopisni obrazi. Razglas Iz državnega zbora. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Cesa treba za vspešno gospodarstvo na kmetih. Vendar tudi spodnje plasti zemljišču je treba rahljati, da morejo korenine rastlin ložej prodirati in zrak vha-jati. Razumni kmet pozna, kako ugodno vpliva napajanje travnikov na rast trave. Preobilica vode pa škoduje, zlasti stoječa Tu pomaga drenaža i od Skoraj nobena obrt nima toliko ozirati prti grabni- na ta način popravi močvirnate travnike razne vpl in mnogovrstne številke kakor se na izsuši premokre njive. Množino krme zelene mora stvo. Celo leto se časih trudi kmet ivanvi kmetij- sivu©aLi jjuiimu/air, Kar marljivo in pridno se tako tudi popravijo skušati pomnožiti, kar najbolje storijo detelje dela, pa še naposled vendar za gotovo ne ve, bode Njive če mnogo detelje sejemo in živine lahko več in bolje redimo, kar sedanji čas naj vse povrneno dobil po obilnih pridelkih. Premnogo- več dobička donaša. Polje je treba lepo razdeliti med vrstnih je sovražnikov ali delke uničiti eč, ki mu žugajo pri- sadeže in te m vrstiti; da zaporedom detelja na predno se pospravijo. Veliko je takih, vse njive pride, katere so za njo ugodne katerim ne more v okom priti, na priliko uimam mrčesom td i Živini se mora polagati z om na natorne za- jemo Sicer pa tem preveč na rovaš narezu- kone živinorejstva in treba krmila prav mešati prezirajoč lastne krivde in nemarnosti to je Po dobno je pri rastlinstvu ter moramo sadeže modro kolo nase slabo gospodarjenje, naše prepičlo znanosti stro- bariti, da sledi za prvim tisti sadež, kateri na dotični kovnjaške. Vsled tega tudi dostikrat pravega vzroka zemlji najbolje prospeva, najlepši pridelek obeta slabim plenjatvam, slabim letinam ne vidimo, ker nas samoljubje preslepava Zato pa tudi ne moremo ovim nezgodam v okom priti, pa tudi ne novih nesreč za- hranjevati. nepovoljni v pi čemur je še ozirati se na podnebje, kakšinost zemlje na predavanje. Dovolj znano Pristopijo še mnogovrstni drugi zelo oki, kate da zemlja ne opeša, marveč izpita postane; njena moč nahaja se v tvari-nah. iz katerih je sestavljena. Gnojila jej pomagajo ^ i^ii v*i iic*n, i/j ivatciin jo ijcista vijoiio,. vijuujiici joj pumagajiy vsi kmeta tarajo v sedanjem do prejšnje moči, ako so prav sestavljena glede na njegovem položaji. Takošni so: veliki napredek v vseh tvarine dotičnim rastlinam potrebne. Zato mora kme- strokah obrtnega življenja, večje potrebe, katerih dan- tovalec tudi svoj hlevni gnoj prav gleštati ter poma današnji kmetj več, povzvišena imajo i a tudi od kmetov ahtevajo gati mu z umetnimi gnojili. Sploh gospodarstvo mora posestvom, podražene dnine, bist- dandanašnji ozirati se ne na predpise, ampak na znan veno preinačene cene kmetijskim pridelkom na evrop- stvena načela in zakone prirodoslovske skih trgih, ker se železnic zmiraj več dela in brodov pai Pi vseh pridelkih izdelkih je treba delati Po na reke in morja spušča. Vse to zahteva od dobno je tudi pri kmeti stvu. Nekaj delavcev porabi kmeta, da več dela in se mnogovrstniše trudi za svoj vsak kmetovalec. Tukaj se mu je obstanek in napredek Rokodelec mora dobro poznati reč, iz katei kaj avnati najpoprej po navadah v okolici uvedenih in po načinu delovanja. Veliko je pa tudi zavisno od gospodarja samega. Ako izdeluje, in po tej tudi orodja si priskrbeti. Kmet ob- je ta zadosti izobražen, prijatelj računanja, pogumen deluje zemljo. Iz nje skuša izvabiti zmn več in in praktičen, more si mnogo delavcev prihraniti ali boljših pridelkov.^to pa ozirajoč se na prirodne sile in manj delavskimi rokami več doseči kakor drug s celo ko gibčni kapital. Vse to pa mora skušati, da si prido- pico delavcev. Prizadevati moramo si, da nas za pro z biva z mogoče majhnimi stroški, kar je pa mogoče le ako zvesto se ravna po zakonih prirode ali natore daj namenjeni pridelki mogoče malo stanejo Kdor se teh drži svrho pomaga dal izorati svoje njive, da mu jih mraz preti 1a vv.1u uuuvi v/. u t 1 iiv luug ci^ \j bode na primer pred zimo boljšim zamenimo če staro Časa 4. j eukretno to ožje z novim in dela se tako precej pri m hrani in tudi bolje se vse opravlja. Sčasoma je treba razrahlja in zimske vlage vnide, vedoč, kako večina segati po gospodarskih strojih. Enemu samemu kme kulturnih rastlin potrebuje mnogo več mokrote, kakor tovalcu to vendar vselej ne kaže, kajti nje po leti z dežnico dobiti morejo. Ilovnato težko drage in časih potrebne le za nekoliko dni 4 zemljo pretvori zimski mraz in vlaga tako ugodno, da razpadejo grude in so spomladi prhke kakoi prah Po tem takem bi posameznik preveč letu. mašine brezkoristno vtaknil. Drugače pa več kmetovalcev združi. Ti zamorejo si omisliti tudi bolj drago mašino. Združene moči veliko izdajo. Treba je delati na to, da te zadruge vsakovnstne zmiraj bolj širijo med kmetovalstvom. Po tej poti morejo pridelovalne stroške znatno zmanjšati. Za vspešno gospodarjenje na kmetih je tudi treba nekaj kapitala, kakor je uže iz povedanega jasno. Pod kapitalom pa ne razumevamo samo suhih denarjev, ampak tudi vsa gospodarska poslopja, orodje, živino, gnoj, krmo, zrnje, steljo. Vsega tega potrebuje kmetovalec in je moral denarje šteti, ali svoje ali izposojene. Vsakako pa je jasno, da moramo kapital mogoče dobro in zanesljivo obrestovati. Dolžni smo ga toraj tam in tako porabiti, da nam hitro obresti vrača in se sam poplačuje, na kar ga zopet za drugo pridelovanje in izkoristenje obrniti moremo. Krivo bi pa kdo s kapitalom ravnal, ako bi najprvo šel stavit velikanskih gospodarskih poslopij med tem, ko so njive in travniki popolnem še zanemarjeni, Pridelki prostorov v poslopjih ne napol-nujejo in torej res ni bila nikakošna potreba jih staviti. Zopet drugi kmetovalci imajo to napako, da pri dražbanji posestev ceno kvišku ženejo. Vsakateri, ki zna računiti, takoj sprevidi da vloženi kapital ne bode nikdar zadostno obrestovan. Marsikateri kmetovalec ves denar, kojega si pripravi, porabi za nakup novih posestev. Tako ravnanje je krivo. Veliko bolje bi storil, če bi staro svoje zemljišče zboljševal in bolje obdeloval ter kapital obračal za drenaže. za vodotoke ceste, umetna gnojila. Vendar pri tem mora kmetovalec d'obro preračuniti, kako daleč sme se tukaj spuščati v potroške, da ne bode preveč; na pr. umetna gnojila sodijo skoraj za vsaki svet in pomnožujejo pridelek. Toda paziti je, da bodo pridelki denarja več dajali, kakor se je za umetna gnojila porabilo, in sploh veliko več donašali, kakor poprej. Ogromna večina kmetovalcev vendar se malo zanima za napredek in zboljševanja med tem ko drugi brez vsacega pametnega črteža zboljšujejo svoja posestva. Preveč denarjev potrosijo, malo dobička vja-mejo in tako druge le splašijo. da ničesar ne storijo za zboljševanje. Vzrok temu je, ker nočejo računiti. Kapital se mora tako porabiti, da nam donaša gotovih in mogoče velikih obresti. Kmetovalec ima tukaj mnogo prilik, da svoj kapital dobro izkoristi. Slabo ravnajo pa tisti kmetovalci, kateri, zapeljani po slučajno visoki ceni kakošne trgovinske rastline, se te kar poprimejo ter jo zasajajo in pridelujejo na škodo drugim sadežem. Ne marajo za izpito zemljo, še veliko denarja žrtvujejo za nove nasade in se tako sami strmoglavijo v nesrečo in propad brž, ko pridelkom poprejšnja visoka cena izgine, Kmetovalec naj ne pozabi, da si more z živino-rejstvom najbolje pomagati. Tukaj precej zapazi, dobiva li od vloženih kapPalov primernih obrestij ali ne. Mora tedaj prizadevati si svoje živinorejstvo povzdig-noti tako, da si omisli boljših plemen z mogoče izvrstnim životom, katerih živali hitro rastejo in rano se razvijejo in umogočijo, da naloženi kapital z obresti kmalu dobimo nazaj. Strežba mora živalim biti vselej zadostna in marljiva. To pomeni toliko, kakor če kdo svoj kapital varno naloži. Nemarnost v postrežbi živin-skej žuga z izgubo kapitala. Sicer pa še vkljub vsej natančnosti in marljivosti v postrežbi nesreče nas obiščejo. In zoper te pomaga zavarovanje pri zaupanju vrednih, a ne predragih zavarovalnicah. Kedar kmetovalec svoje imetje pri kakošni zavarovalnici zavarovano ima, tedaj uživa tudi več kredita, ki ga more kakor spreten podjetnik porabiti v gospodarstvu. Časih pridejo tudi za kmetovalca hude denarne stiske. Ni ga dobiti^denarja drugače, kakor le proti velikim obrestim. Če ne dobi denarjev, prisiljen je po slepej ceni prodati svoje pridelke ali pa pride oderuhom v pest. Tudi tukaj bi mu zadruge mogle še najloži pomagati. Zato nujno priporočamo posojilnice ali kreditne zadruge. Kjer jih ni, naj se osnujejo. Vsaka občina bi naj jedno imela in vsak posestnik zraven bil. Sploh rečeno pa bode tedaj kmetistvo začelo se na bolje obračati, kedar bodo kmetje računali in prirodne zakone opazovali in se po njih ravnali. Bistre glave, znanstveno izobražene je sedaj kmetovalcem treba. V to so pa dobre šole, napredo-valni gospodarski kurzi* kmetijske šole potrebne. Kakor obrtne bi tudi kmetijske šole naj bile dobro obiskovane. Učenost je dostikrat več vredna kakor denar. Nobeden vesten oča naj tega ne pozabi. Kmetijstvo nam mora veljati kot glasilo našega stanu. Zadružno življenje nam pomaga: v marsikaterih zadevah in jači stvari. Okovi in spone dosedanjih navad naj se hitrej ko mogoče otresejo. (Dalje.) 4. O rastlinskem živežu. t* Kmetovalec je v službi rastlinske presnove. On zbira naravine snovi ter jih pretvorja pomočjo na-ravinih sil v svoje pridelke in izdelke. On zbira dušik in ogljikovo kislino zraka in gnoja, on poiše v zemlji rudninske snovi ter vse to prinese na prodaj v obliki žita, sadja, vina, živine itd. Kmetovalec mora si staviti pri svojem pridelovanji dve važni vprašanji: 1. Kako si pridobim rastlinske redilne snovi najceneje, na kakošni način si jih popolnem izkoristim in kako jih pretvorim v svoje pridelke ? mt r^cl ■ ■' . . ml. jjm j l j h^^hrvi-^br^^r t^l 2. V kakošni obliki naj prinesem te redilne snovi na prodaj? Kajti enkrat splača se nam, pridelovati žito ali druge rastline, drugikrat zopet bolje rediti živino. Na vse to pa vplivajo različne krajevne in kupčijske razmere. Ni kmalo za kmetovalca važnejšega vprašanja, kakor je ono o gnoju. Vsa politična vprašanja niso toliko pomenljiva, kakor priprosto vprašanje: ali damo zemlji vse to nazaj, kar jej odvzamemo? Ali ne postaja naša zemlja od leta do leta revneja, ali pa smo mi li v stanu pri vedno rastočih potrebah vedno več in več gnoja napravljati, množico naših pridelkov povečati in našo zemljo zboljšavati? Verjemi mi kmetovalec: priprosti kmetič, ki je v stanu pridelati tam dve bilki trave, kjer je rastla poprej le ena, je za človečanstvo koristneji kakor naj-veči zmagovalec v vojskah. Svetovne države razpršile so se, kakor pleve v veter, zmagovalca, kojega milijone ljudi preklinja, spominja se le še zgodovina; ponižno delovanje kmetovalčevo je pa blagoslovljeno s koristnimi in dobrimi deli. katera bogatijo svet. Naši očetje menili so, da uže vse storijo za dobro vspevanje rastlin, ako dajo zemlji gnoj svoje živine. Oni so bili zadovoljni s pičlim pridelkom, kojega so dobivali s pičlim gnojenjem. Odkar so pa železnice pričele vplivati tudi na kmetijstvo, odkar so cene za posestva, dnino in davke tako močno poskočile in kmetijski pridelki dvakrat, 99 M _ . « • • trikrat več stanejo kot poprej, odkar kmet v enem letu več proda kot prej v petih od gno) vso drugo važnost dobil Mi tega časa je pa še primeroma dobro, da se škoda deloma popraviti spomladi s pravilno režno. Veliko slabše je pa če nismo več zado- trti škoduje spomladanski mraz, kedar je uže trta ob voljni s tem, kar nam njiva prostovoljno da, mi ho- rezana, kajti tu se z režnjo ne da nič opraviti čemo pridelovanje na njivi povečati ' ~ mi edimo več katero bolje krmimo, delamo več boljšega,gnoja, da, mi porabljujemo celo umetna gnojila, kakor guano . kar koščeno moko, razne soli, pepel, mavec, apno itd mi > vse zamoremo storiti kojo vložimo v zemlj vprašati: Ali je glavi kako se obrestuje? večjo gl Pri režnji trt, ki so bile oškodovane po zimskem , gledati je na to, da se kolikor mngoče na trti reši, da se trta zamore potem naprej razvijati. Se ve, da v tacih slučajih režnja ne morebiti pravilna; sku- zato se pa moramo vsihmal (kapitalom), šeni vinogradnik edini zamore tukaj pravo pogoditi Pi gotovo in dobro naložena in reč veliko težavnejša poškodovanjih po spomladanskem mi Ako Vprašamo: Katere redilne snovi da gnoj rastlini, stranski očesa, zapreči spomladanski mi očes je so uže pozimi zmrznila razvijanje zahtevajo vse rastline eno in isto in enako množino redilne snovi? ali ima gnoj vse redilne snovi v zadostni množici v sebi in katera mu primanjkuje? je hlevni gnoj naj bolj i gnoj in iz česa obstoje umetna gnojila? kedaj in koliko naj rabimo umetnih gnojil? tako gre up za kako letino po vodi leto doval tine. tem slučaji skušati je vsaj vzgojiti les za prihodnj Ako je spomladanski mraz glavna očesa poško dobiti je s stranskimi očesi vendar še nekaj le Vrhovi mladih poganjkov sicer znajo biti zmrz spodnji deli pa še živi. V tem slučaji je skrbeti Odgovor na vsa ta m enaka vprašanja so naši očetje da se prikrajšajo stranski poganjki, kateri se razvi uganjevali in z dragimi .poskušnjami veliko denarj......* dali. jajo, kajti če vzgojimo le malo pa močnih trt, dobimo ne da bi izvedeli pravi odgovor. Sinovi hodijo pridelek še to leto in dobimo les za drugo leto pa krajšo pot oni preiskujej j vedeti, od česar se rastlina živi in to je ? oni vejo poiz podla D teh znenega, to se ve da je vse odstraniti Kar ad izvedeb tudi vejo, kaj imajo rastlini v živež dati po } --------. w ^^ T w ^^ J^ ▼ uvAonauiiij ^aiau tega dobi trta nepravilno obliko, katero ji nazaj dati Ta pot, po katerem je treba hoditi je se kmetijskih knjigah popi je sicer v drugo ali tretje leto mogoče a kako malo kmetovalcev Allgemeine Wein-Zeitung bere Najboljši poduk nič ne hasne. če leži pisan mrtev v knjigi. Ni pa dovelj tak poduk birati sko ali slušati, njega za-pre- Pokončevanje krvne uši. s • ati esmco spoznati in ga dejan- kisi Za pokončevanje krvne uši je najboljša karbol Ak dobit t e r i h aj ti dob pev a vpliv v mlji vse one obstojne d iz Je in čudovito je neki, kako dobrodejen je njefi astline poškropijo se z vodo, v kateri Dotične % karbolne kisline m sika b s t o j i. Je na pr. v emlj veliko du ne škodi i to onda rastlinam pr nič > pa malo fosfora in kalija, ostane rastlina vendai majhn ker je v emlj redilnih snovi za majhno rastlino in ona pri vsi dušikovi obilnosti le toliko te snovi porabi, kolikor je sploh mogoče vsled pomanj kanj fosfora in kalija oslabljeni rastlini Različne rastline zahtevajo različne množice re- dilnih snovi. Nekatere zahtevajo največ dušika, druge Na poskuševalneiu vrtu c. k. kmetijske družbe na spodnjih Poljanah v Ljubljani je na prodaj zopet več fosforove kisline in tretje le dobro vspevajo, 40 kraje drevje sledečih sort Visokodebelnate jabl in hruške po 30 do * - imajo s t 1 ii dovelj kalij Pi imenujemo dušikove Visokodebelnati oreh na pi žito epica, grah, fižol > bob, krom pir, sladkorna pesa, detelja, lucerna in različne trave kraje, naprej metre visoki) od 20 » « Veliko fosforove kisline porabijo turšica, fižol, detelja, naprej Divj kostanji (visokodebelnati) od 20 kraje crompir, pesa in žito. Največ kalij iz emlje izvle Kupci naj se oglašajo pri oskrbniku poskuševal ejo sladkorna pesa, krmenska pesa. krompir, repica. nega vrta c. k. kmetijske družbe na spodnjih Poljanah Uvaževati je, da nekatere teh rastlin zemlji več re- v Ljubljani. ane Glavni o iilnih odvzamejo, kot di da veliko hi iz plasti aka dobe, druge pa zopet iz spodnje zemljine dbor c. k. kmetijske družbe Tako na pr. žitne korenine v zgornji plasti v svojem okrožji vse redilne snovi porabijo, med tem ko globoko ukoreninjena detelja s svojimi koreninami in drugimi ostanki zgornjo plast celo zboljša, se ve da na škodo spodnji, plasti Rasti kat v zamore le o di raztoplji Razglas. • • Podpisani odbor daje gospodarjem ljubljanskim in ljubljanske okolice na znanje, da si zamorejo svoje hrano povžiti, žitno seme očistiti na družbinem žitočistilnem stroju i na dovitnost nj tolik to ne vpliv (trier) ? množic dilnih snovi skupaj kak ki jim je na razpolaganje proti odškodnini kmer hran ? uze v di raztopljena a vsih desetih krajcarjev za hektoliter na vrtu c. ona množica tijske družbe na spodnjih Poljanah v Ljubljani. ' a (Dalje prihodnjič.) Oglase sprejema oskrbnik imenovanega vrta. Glavni odbor c. k. kmetijske družbe. Gospodarske izkušnje. •• * * i Kako ravnati s zmrznenimi trtami. • • A Splošnega pravila, kako ravnati s zmrznenimi tami, ni mogoče dati, ker trta zamore biti poškodovana na različne načine. Ako so trte že pozimi zmrznile, kar Ruski lan je došel; kdor si ga je naročil, naj pride hitro po-nj v pisarno c. k. kmetijske družbe. — Cena mu ie letos 16 gold. 27 kr. za hektoliter ali pa . za stari mernik. « lOO Zemljepisni in narodopisni obrazi. senih stolov stoji še v hiši Pod klopjo je pehar za Nabral Fr. J ar o sla v. kokljo. Po stenah vise razne podobe, svete in nesvete na durih je nabit „Bauernkalender 26. Meklenoborška vas. Malo je krajev na Nemškem, ki so ohranili toliko posebnosti, kakor Meklenoborška. Ta krajina je bila do nedavnej tako rekoč zaprta svetu, tu ni bilo ne velikih cest ne železnice. Kmet se je trdovratno držal starih običajev, le nerad, z nekako počasnostjo in težavo se e udajal novim navadam in iznajdbam. Stopimo v staro meklenborško vas in oglejmo si jo. Potje so umazani in blatni. Vsa poslopja z dvorišči vred so ograjena z gosto in visoko živo mejo, ali pa z naša žlico Nad mizo žličnik z žlicami to je Vsak zaznamovana z zarezo, da se ne motijo „pratika" ima svojo Poleg škrinj hiše je kamra, notri stoje zeleni posteljnjaki _____ za obleko in platno. Imajo tudi še drugih shramb za volno, maslo, jajca, sadje in drugo temu tako. i (Konec prihodnjič.) i. • . • • ht. -t -t državnega zbora. • • ■ Prvi dan budgetne razprave. navadno leseno ograjo, prav tako so ograjeni tudi vr- (Dalje.) tovi za hišami, Dvoriščina vrata so jako široka, iz su- O sklepu Raičevega govora, v katerem preti, da rovih desk zbita. Na vrata so nabite navadno sove ali bi se moglo pripetiti, „da bi slovensko ljudstvo moglo druge ropne tiče. Vražni kmet ti zatrjuje, da to blago- dejno vpliva na živino, kedar se ven in notri goni in odvračuje čarovnice. Od teh vrat drži slab, razkopan tlak dd vežinih vrat, ki so tako visoka in široka, da odreči davke in rekrute nikakor ne strinjamo pa moramo izreči, da se ne i — —juuiv - njim , i o m » o t u a ta, o odločnostjo odbijamo, preprič temveč tak gre s snopjem naložen voz notri. Prestopimo prag, pa smo v veži, ki je prostorna in visoka ali brez okna; nilo z vs i bo naš sko ljudst zmirom * cesarj i drž oje p kal mo s postavnim 3 8 t O ) iu d s t \ lo ) svetloba prihaja zgolj skozi vrata, dobre ilovice in se tudi mlati na njih. Kedar e treba, zategnejo naložene vozove v vežo. Kuhinja je konec Tla so stolčena iz Obžalujemo tedaj, da se je gosp. Raič zmotil taki trditvi Ker je govornik zahteve, sklep svojega govora čital veže7 vratom nasproti, odločena z debelo ilovnato steno, zavrnil ga je predsednik, čemur smo se toliko bolj ču-Ognjišče je iz kamenja zloženo, na enem koncu visi dili, ker sicer nekateri govorniki brez ugovora predsed-velik železen kotel; do policah so poveznjeni čisto po- ništva čitajo cele govore miti piskri in sklede, v kotu stoje vodni škafi in pinja. Kuhinja je temna, ker potrebno svitlobo dobiva iz veže. Podstrešje je okajeno od dima, ker ne more odhajati skozi dimnik, ki ga ni. Ob obeh straneh veže so hleva za govejo živino in za konje; goveje živine je pri navadnih hišah po 18—20 repov, in konj po 5—8. Ker in Kot tretji govornik prišel je na vrsto česko-nemški poslanec dr. Hallwich, ki je na široko in dol motal iz novega vso česko-nemško pravdo raz- Kaj prav za prav jedro te pravde? Tamošnji Nemci trdil da za-se zahtevajo prav take pravice, kakor Nemci v druzih deželah Cehi pa pravijo: Uže prav tako, toda kakor je stena nizka, zato žival lahko pogleduje v vežo, ker so jasli ob tej steni, tedaj lahko krmijo kar z veže. Konec vsakega hleva je kamrica z enim oknom na zunaj nost, da morajo odločeni za uradovanje med Lahi znati učenikom, sodnikom in uradnikom nemškega rodu dolž in z dverimi na znotraj, to je, v vežo. kamrici pri laško, med Hrvati hrvaško, tako tudi zahtevamo , da konjih so škrinje in postelje" konjskih hlapcev, v kam- morajo Nemci, ki hočejo biti uradniki med Cehi, znati rici pri kravah pa za dekle. Oboji posli spe tedaj vsak pri svoji živini. To pa je trn za Nemce na Ceskem češko domišljujejo, da Nemec, ki tudi češko zna ker si Strop vežin in obeh hlevov, katera pa nista tako prav več Nemec , ni prav za visoka kot veža, vložen je iz jelovih neobtesanih hlodov, Da bi se tedaj Nemcem na Ceskem ne bilo treba ki leže po toliko narazen, da seno in slama ven gle- učiti češčine, zahtevajo Nemci, da naj se vsa Češka data. Samo nad konjskim hlevom je poseben dobro za- deli v nemško in pa v češko upravno ozemlj raz- delan prostor, ker tu stoji slamoreznica in postelja konj- Korist in potrebo take azdelitve prizadeval si 250 leti da „se svet z malo pred skega in govejega pastirja, ki pa mora po lestvici lezti v dolgem govoru dokazati tudi Hallvvich. Koncem svo-na-njo. Kjer se kuhinja začenja, ondi ni več krme, jega osoljenega, dostikrat strupenega govora sklicaval ondi je prazno, tje obešajo v dim klobase, gnjati in se je Halhvich na izrek slovečega politika izrečen plečeta, s katerimi se ponaša vsaka gospodinja, in po katerih poželjivo poprašujejo popotni rokodelci. Ob kuhinji drže vratica na vrt. Za kuhinjo je hiša, to je sta-novališče, tedaj se mora skozi kuhinjo hoditi. V hiši reka naravnost na vlado ni hotel obračati pametjo vlada*4, tega iz i rekel pa „S takim vporabljanjem nenahajajoče se resnobe, nena-hajajoče se previdnosti in ozirnosti, s tako malenkost- stoji velika rujavo pobarvana omara z modrimi robovi nimi, ubožno malenkostnimi sredstvi se še nobena dr-in s plamenečim srcem na sredi. Na gorenje predale žava sveta ni vladala, kakor naša uboga Avstrija v dobi postavljajo mleko, ki ga devajo topit, po dolenjih pre- Taaffejevi." — Te besede kažejo, da si je Halhvich pri-dalih leži kruh, sir in druge jestvine. Poleg omare ro- zadeval, posnemaje Carnerija, zaslužiti si tudi njegovo pota ura v zelenem oboju. Ves ostali prostor ob tej maločastno slavo. Ploskanje sosednjih mu levičarskih steni zavzema velika peč, ki je navadno iz opeke, k kričačev sledilo je tem besedam; drugi pa so si mislili: večemu je še prostora za širok, iz vrbovih šibic spleten sedaj moramo mi poiskati še ojstrejših besedi iu naslonjač. Tu je sedež hišnega očeta in gospodarja, močnejega glasu, nazadnje bo morebiti vendar verjel Durim nasproti v dolgi steni je par večih oken z malim, kakšen človes da je taka uboga Avstrija, v svinec vdelanim steklom. Ob oknih stoji dolga pritr- Prav zanimiv je bil 4. govornik, to je, drugi gojena klop, in pred njo velika jelova, rujavo pobarvana vornik za budget: dr. pl. Bertol miza z miznicami. En čevelj pod stropom je pritrjena dolga polica, na katero pokladajo najrazličneje reči. Lah z južnih Ti rolov, in predsednik laškega kluba „Trentino". Nag Tudi par manjih klopi in po dva para pletenih ali da je on s svojimi somišljenci v hudi zadre ( ker pod sujoč, ako je treba označiti razmere k sedanji vladi o1* 101 prejšnjo Auerspergovo vlado imeli so eno samo nemško šolo v Trientu, pod sedanjo vlado pa se jih je ustanovilo več in kot venec: nemška gimnazija v Trientu. Na desnici zbornice reklo se je enkrat, da smejo Nemci grofa Taaffe-a uvrstiti med svetnike, in ako pride do tega, mu bode govornik dal spričalo, da to zasluži v nemškem smislu. Tirolih ni nikakorš-aega jezikovnega prepira, Nemci in Lahi bivajo drug poleg druzega, vsak ima svoje ozemlje, stoletja ni prišlo nobeni avstrijski vladi na misel, znanje nemščine zahtevati kot merilo avstrijskega mišljenja ali pa naučiti se nemščine, izreči za državno potrebo, celo cesar Jožef II. ai ukazal nemščine vpeljati v tamošnje šole. toda Drugi dan budgetne razprave. * "S I M * • Prvi dan bil je prvi govornik z desnice štajersko« slovenski poslanec, prvi govornik druzega dneva pa je bil zopet štajersko-slovenski poslanec M. Vošnjak. Deloma pripravljal je tudi ta govornik pritožbe o žaljenji narodne enakopravnosti med svojimi ožjimi ro- jaki » segal je pa v tem oziru dalje, posebno na polje 1 • i a - . _ pravosodja in na tem je tako živo sostavljanje porotnih imenikov in porotnih sodnij pri okrožni sodoiji celjski, da je pač vsa zbornica zadobila prejasno po- dobo tamošnjega sodniškega gospodarstva. Po vsem tem morali bi glasovati proti vladi 5 po drugi strani, se nikakor ne moremo pridru- žiti opoziciji, kateri je to kar J© Taaffe itoril, še vse premalo. Dokaz temu je najnovejši jezikovni predlog, kateri J mnogih ozirih v prizadevanji po germanizaciji še dalje sega, in po katerem bi celo nihče izmed nas in nobeden rnših otrok niti v državni službi, ne v advokaturi ali lotarijatu še celo kot zdravnik ne bi smel poslovati )rez znanja nemščine. Po razmerah sicer priznam nemščini v Avstriji pri-tega Vam (levičarjem) nihče ne bo zanikaval. Vse fcaj druzega pa je, ako so s tem primatom ne zadovoljni, veljavo nemščine hočejo raztegniti na vse dele Iržave in na vse stroke javnega življenja---. Ako e hoče jezikovni despotizem vtihotapiti pod lastavo liberalizma, tedaj moramo mi Nenemci, le glede na osebno mišljenje, včasih celo z zatajenjem ijegovim, z blagom, ki se hoče vtihotapiti, odkloniti Omenjal je ta govornik na dalje tudi v narodnem oziru zanemarjenih poljedelskih razmer, po pravici je šibal postopanje kmetijske družbe, katera si nalaga Sisifovo venskih kmetov z nemškim govorom. delo, poskušanja podučevanja poduka slo ----------* " Gosp. Vošnjak, ki je v svojem mirnem in stvarnem govoru po vsem nepristransko popisaval nepovoljno in večinoma celo Slovencem sovražno upravo na južnem Štajerskem, opominjal je koncem svojega s pohvalo sprejetega govora, obljub sedanje vlade za čas njenega na- stopa > v prvem prestolnem govoru in jo je opominjal nat * udi zastavo. Gospoda moja, ker je levica zbornice dosti jasno vsaj glede južne Stajarske izvršiti svoj lasten program, izpolniti svoje lastne obljube, da vendar enkrat uže potihnejo opravičene tožbe štajerskih Slovencev. Naučni minister Gauč, kije pazljivo poslušal šolsse pritožbe govornikove, bo, kakor se je nadejati, bodi-si v splošni ali nadrobni razpravi, moral nekaj odgovoriti in razkriti nekoliko svojega programa glede šolske enakopravnosti Slovencev. Za poslancem Vošnjakom prišel je k besedi levičar dr. Menger, ki si je v skoraj dveurnim govorom prizadeval dokazati, kako gre vse v nič ali vsaj rakovo lala razumeti v svojem jezikovnem predlo 5 edi „A v s tri j tvo u razumeva le .nemško gospod u 1 itrijo u tedaj moramo na vprašanje, jeli hočemo da v be- pot za čas sedanje vlade, ^kmetijstvo peša, obrtnijstvo hira, trgovina gre na nič, stareja podvzetja poginjajo, novih poprijeti se nima nihče poguma, enako slabo je Av ali odgovoriti, da te Avstrije nočemo „ t - --— r " t---J--- —---------ir - o---i ----------j - to se državno gospodarstvo, ker še zmiraj, vkljub ugodnih de- )ravi, take Avstrije, kakoršno hoče levica. (Dobro na ) ; narnih razmer in splošnega miru nismo mogli priti iz državnega primanjkljeja, med tem, ko je sosedna Laška Za Bertolinijem prišel je k besedi levičar baron svoje državno gospodarstvo v red spravila, velike svote quet, eden najzmirnejših levičarjev v vedenji in r ) ovorjenji i pošten po svojem značaju, toda ves povit v centralistične utopije starega Schmerlinga. Kot centralist nasprotuje avtonomiji uže pri prvi črki, uvi-leva v ponemčevanji blagor države in sedanji vladi naj-)olj očita, da se je grof Taaffe izrekel proti nemškemu Iržavnemu jeziku in pa da so pri zadnji adresni raz izdala za vojaške namene, vkljub temu pa še vpeljala zlat denar namesto bankovcev. Čudno je, da govornik še celo ni trdil, da so po- vodnji, gnjiloba krompirja in slaba letina, huda zima itd. tudi nasledki vladanja sedanje vlade in pa državno- zborske večine. Pa konec govora Mengerjevega trdil je še celo več ministri-poslanci gl za ono točko adrese, kot to, ker prilastoval je v svoji ponižnosti4 samo sebi iatero go o naravnem razvoju avtonomij in svojim pristašem sposobnost, državno gospodarstvo Sklicaval se je govornik tudi na izgled Ogerske in dejati v red in vladati sploh, trdeč celo: »Tukaj tedaj m izrek Ti szov o madjarskem kot tamošnjem državnem gospodari oni, ki ne plačuje davkov, ali vsaj manj zmo-eziku. Sklenil je govornik: Pouavljam, da bom gla- žen davkoplačevalec čez onega, ki davek plačuje, manj joval za to, da se prestopi v nadrobno razpravo. Kot posedujoči čez posedujoče, manj razvedni čez razvedne, protigovornik oglasil sem se pa zato ker sem v mero- tedaj popolno razdivjanje parlamentarizma, ravno na- iajuih političnih strokah protnik sedanje vlade Na sprotno onega ? kar parlament moral biti. In zato, iejam se. da bo ministerski predsednic, akoravno pozno, gospoda moja, kakor zelo tudi spoznavam vse napake, konečno krenil na drugo pot. Izrekam, da on ni naro- kakor gotovo bi bili tudi moji prijatelji pripravljeni, len ne klerikalec, ne fevdalec spravo mislil pošteno. Sredstva pa, po katerih je gel, niso i on bila pripomoči k zboljšanji teh velikih gospodarskih in de narnih napak, je vendar upanje moje manje, kot malo, prava Sp se mu ni posrečila. Preveč se je zvezal z narodnimi, in s tem je bil odlični avstrijski dr žavni uradnik, vklenjen v narodni krog da bi ta večina tudi le mali del nujnih in neizogibnih nalog izvršila in izvršiti mogla. — Temu domišljencu nasproti govoril je sledni govornik grof Dzieduszicki Upam, aa bo ta železni krog, kolikor prej, toliko v resnici kot celi, zavedni mož, ki razumeva, kaj je po slanec dolžan sam sebi, svojim volilcem in kaj državi. ^ t' ~, v.«, v«, -O* — bolje, šel pot vsega železa, da bo zarujavel Upam da bode nastalo drugače razvrstenje strank v zbornici in da se bo celokupni Avstro-Ogerski primerna notranja politika uvedla tudi v tej državni polovici. tem govornikom končan je bil 1. dan budgetne razprave. prvi vrsti zavrnil je trditev, da bi sedaj vladala večina državnega zbora. Tudi nasprotniki morajo pripoznati, da nimamo ministerstva, katero bi bilo večini iz nederji izrastlo, ki bi se zmiraj dopolnjevalo izmed večine, temveč da imamo ministerstvo, Katero tako vlada, kakor prav spozna » tera v toliko podpi lado pa večino, ka Sliss v koliko Zota Izidor, Zota Ivan, dr. Spaček, dr. Hausner njeno in vladino vjema, ali v kolikor zahteva to poli- zbornici se prepričanje Zallinger, grof Hompesch. Ta odsek poročal bo jutri tična potreba in akoravno se bo levica (glede na enak slučaj, Dalj kazal je govornik obširno in temeljito kako z ministrom Pražakom) protivila izreku nevolj vendar gotovo se mora vrediti državno gospodarstvo, ako se hočemo sodili surovosti izogniti prihodnjim nevarnostim naglasujoč, da je breme kmetijstva še zmiraj pretežko nosneje vsled amerikanske in izhodne konkurence m m H HI P I^H |bodu prijatelji parlamentarizma odločno ob* ki se hočejo vpeljati v državni zbor. Uže dolgo ni bilo tuhinjske doline 21. sušca. da bode čedalje neiz- nobenega dopisa iz tukajšnje okolice v Vaš velecenj dne konkurence. Vse list. Zato «« in? namenil Han«« rwi rinhr^rm r>r države branijo obrtnijske izd elk svoje kmetijske pridelke, branijo svoje Zato sem se jaz namenil, da od dobrega pred s nskimi ogradami žanj Naša država ima sicer tudi nekaj carine na uva \/ • 4 1 * • « m ^ . ^ 2 • _ pusta kaj pisati, če bo volja v drage »Novice" sprejeti te moje vrstice. Dne 13. sveča n 8 uri zvečer žita 9 toda okrog okrog, ker je izhodna stran meja rumunska preplavlja ptujo žito in srbska, odprta, tako da nas od tod začelo goreti v Šmartinu na Hvaletovem podu; k sreči ni bilo vetra, snega pa doveli in tudi ljudj pomoč prišli, da< ni več pogorelo, hitro na kakor sam uod z svi (Dalj prihodnjič ) vred slimi in klaj bil uže zopet ogenj. Vžg prodajalnici; ker so ljudj Dne 5. sušca ob uri zvečer je hitro je streha na Žumrovi na pomoč prišli, ni več; • i ' f I # Naši dopisi. ^^ i * - ► Dunaja 29. marca. (Spomlad v naravi; — viJiarli ) be le s prvim pomladanskim dnevom marcom) nastopilo je v resnici prijetno pomladan pogorelo, kakor sama streha. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Nevarnost je bila velika za celo vas, ker stojita obe poslopji sredi vasi. (21 ne'21 zlati poroki svečana ste bili tudi tukaj v Šmarti i v % dve Raka iz Buč a in M Cevca iz Potoka sko vreme. Tukajšnje, zime naveličano občinstvo vre, njih žene Oba zlato-poročenca sta še krepka moža, kakor tudi kakor hitro solnce gorko posije, v trumah ven na vse strani na solnčnata sprehajališča v predmestja. Posebno Pri tej svečanosti je igrala kamniška banda gosto je proti Donavi tje v Praterj Take slovesnosti ne pomni tukaj nobeden Zima nas pa uže tako dolgo pritiska, da Bog po nedeljah popoludne vse gomoli vsakovrstnega dunajskega - tj i ijj a, uao pa u^o ianu uuigu piitisna , ua IJU^ pu-* posebno v magaj. Tukajšnjim posestnikom tako manjka živinsko. prebivalstva, kakor pred čebelnjakom solnce! gorko posije čebel klaj da je še kupiti ni nikj mogoče tudi za dra Na večer, se ve da 9 —~" ~ O , ju OVJ n UJM i* ni M i r» j i , muguto mui /j d uia^ ko prvo denar ne. Sv. Jedert nam ni prinesla rosice, ampak ..„ -----, w ua>f vračaju zopet tako goste trume nazaj proti mestu — večinoma 86 ma se precej židane volj nem zboru proračuna. Tukaj so se uže božični sneg, kateri še vedno pokriva zemlj se Vse drugače je vreme v držav- da bo 1886. leta vpi čile besede preroka, ki je rekel, celi svet gorje. Tukajšnji kmetje ravno bojuje redna borba državnega tako upijejo: kaj bo, kaj bo z ozimim žitom, ki bo Ta borba boruje se danes uže posla P v dan v zbornici gotovo pozeblo, če nam Bo hitro ne pošlje toplega Dolga vrsta govornikov nastopila je uže v jbiifnejše vremena tej borbi, ojstro se je uže govorilo, toda na 61 & W ~ "V » ' T Ti V * r» vršila se je seja dne 26. marca Knotza največa kričača zbornice ko sta govorila poleg zdravila ali ne; ko Čebel je tudi v tej zimi veliko lakote pomrlo; ostale (grižave). Ne vera, če so za to kake vedele »Novice" za to kaj sveta- so pa vse bol Strach in vati mi jako vstregl t o r f Izrekoma Strache s svojo buhlo-votlim Dobrova 27. marca. (Jt zahvala in drago.) Tu glasom, s ptujim naglasom, z brezoziiuu ouiu*^^ «« —j—-j------ -......— ------ r------- ---- koršna se nahaja k večem med vinjenimi gosti, presegel kroniki uže tri milo blage dobrotnike zabilježene surovostj ka kajšnja ljudska šola ima letos po novem letu v svoji in to je skoraj svoiega mojstra Knotza. Vse priimke koršne t naš v. č. gospod župnik Jernej Babnik, kate pridevajo drug drugemu razjarjeni surovi nasprotniki, so šoli p več letniko Z Da koj se metal je v obra nji vladi iu pa večini državnega v posameznih listih učencem /a čitanje na dom razp zbora. Ko je Strache končal svoj govor, omen češki poslanec na riti v krčmah. soja ter se tako pri da se tako sme k večem govo vnema in množi ) ua veselje po koristnem čitanji vrli gospod Josip Laznik, au-t hovni pomočnik in veroučitelj, podaril je šolski bukvar Temu nasproti so kričali pristaši in Strachejevi pred- e kot dober oče zbornice mir napravil sednik Smolka v zbornici v tem, da je po karanji Strachej niči tošnj v Vrteča etnike 1883., 1884. in 1885., a za leto pa ta izvrstni list tudi ime tukajšnj šole redu na svoj lastne stroške naročil; c) slavno društvo „Na pozval tudi onega, ki je klical, da spadajo taki govori rod šola Ljubljani podarilo je tukajšnji šoli popol v krčmo Prav tak vihar ponovil se je pri govoru rudečono brezplačno zemljevida »Evropa monarhija" in n Avstrijsko-ogerska z a - ija" ter magnetično iglo velike oblike. Vsem tem trem blago-milim dobrotnikom tukajšnje satega Pernerstorferja, ki je s posebno gorečnostjo govarjal rudeče socijaliste. Videti je skoraj, da ga ru- šole izrekam tukaj v svojem, v šolske mladine in v cele dečica lastnega nosa tako navdušava za rudeče socija- šolske občine imenu presrčno-iskreno zahvalo! Bog mili i dejanja imenovanim dobrotnikom vredno po- liste, ki se ravno te dni, posebno v Belgiji, radujejo z naj bi n rudečim petelinom", požigajoči tovarne in grajšči Se bolj viharen je bil prizor ravno tisti dan, ko je strašljivega Nemca s Češke, H 61 d r i c h a, z največjo koristnega čitanj vrniti in pošteno poplačati izvoli! Da ima tukajšnje šole mladina v resnici veselj da znak ajboljši je to, da se je od surovostjo napadal Schonerer očitaj m dpadništvo, dne 13. svečana pa do danes uže iz šolske bukvarnice izdajstvo, nepoštenost mnogo tacega. Predsednik bil posodilo 72 strankam knjig v čitanje na dom Škoda je tedaj ravno grof Clam na stolu predsednika, je le, da je v bukvarnici še precejšnje število knjig, šolski pozval k redu glasovitega Schonererja, pa neustrašljivi mladini namenjenih, nevezanih, toraj tuui za razposo- tudi temu bode se gotovo temveč je zahteval v seji druzega dne, da naj o tem kmalu v okom prišlo, ker je tukajšnji krajni šolski svet poslanec Heinrich se ni zadovolil s tem zadostenjem, jevanje še ne prirejenih razžalj sodi tudi vsa zbornica. Izvolil se je iz od za delkov zbornice odsek obstoječ iz posla Coronini (načelnik) dr. Katrein (poročevalec), dalj grof Ed. apredek šole z dušo in telesom nad vse vnet Letošnja zima bila je tudi tukaj skoz in skoz brez; presledka huda, ostra in brez presledka stanovitna Naj | I" '' 4 J * • Več mraza bilo je letos tukaj celih 15° krat bil je sneg tako zapadel, da šolska mladina oddaljenih vasi po več dni v šolo ni mogla priti Jožef je pa zimi menda konec naredil do štiri-z bolj Sv. ako bi se Kranjskem njimi tako ravnalo, kakor z Nemci na konečno odločil Bivši trgovinski minister baron Pino se je do 3 poslanstvo v držav bdržat svoj Šolsko obiskovanje, hvala Bogu, bilo je in je še nem zboru za Koroško in to vsled odločno izrečene vedno od pričetka tekočega šolskega leta prav redno šolski želi vojih volilcev. • « Veseli nas, da baron Pino ni otroci bili so zelo zanemarjeni, a sprideni pa vstregel želji političnih nasprotnikov koroških Slovencev niso; so nasprotno prav dobri iu poslušni ter tudi kar je poglavitno, odkritosrčni. Vsega skupaj štej > in Ker je bil baron Pino tudi minuli ponedeljek pri cesarju tu v avdij smemo se tudi nadejati, da se oaron tudi službi kajšnja šola 263 obiskujočih otrok, radi tega imamo v prihodnje še ohrani na primernem mestu v državni tudi v obeh razredih razdeljeni (poludnevni) poduk. Podrožniku naročilo se je 10.000 gozdnih sadik katere bodemo s šolsko mladino na primernih krajih glavj Državni poslanec Pfeifer potezal se je pri po državnih cest državnega proračuna krepso za pravilno posadili. Tudi v sadjereji smo pričetek uže sto- tiste iu stavil primerno resolucijo, da se preloži državna s tem, da smo nekoliko pešek posejali. Otroke ta cesta med Novim mestom in Šentjernejem na podlagi že rili koristna kmetijska stroka prav zelo zanimiva, a še bolj izdelanih načrtov, o katerih J želj izrekel, da se kar jih bode, kedar se je enkrat tudi dejansko nauče. Pozimi bili smo z šolsko mladino pri šoli tudi malo mizico koristnim ptičkom ^pogrnili, katero so kaj pridno smo uže slednji prej predlože ministerstvu notranjih zadev Bolezen med slovenskimi poslanci. Omenjali da je tržaški poslanec Nabergoj dalj časa dan obiskovali. Šolski mladini je bilo to prav bolehen, z veseljem pa naznanjamo, da je skoraj popol mnogo veselja napravilo noma okreval da se te dni zopet v državni zbor Za plačilo pa nam sedaj mali gosti od jutra do ve Nasproti pa se nam poroča, da poslanec Božidar *čera okolo šole prav prijetno prepevajo in žgolč Raič p boleh Nad osem dni uže čuti bole Krt je jako koristna žival pod zemljo , ne pa tako čine v želodcu. Do včeraj se vkljub zdravniške pomoči {dvonogi) med družbo človeško. Tudi tukaj bil je o zdravj še boljše obrnilo. Bolnik se je sicer do svojem času tak krt, kateri je na vse strani ril, mir in sedaj trdovratno branil ostati,v postelji. Ker pa razun edinost pa spodkopaval, s čemur spodnesel je pa le juhe jedi skoraj nič ne vživa, je tako oslabi ojo lastno lestvico; šel je Pri vsem tem pustil je bo, ako se prav kmalu na boljše ne obrne, popol da mu po- pa tukaj par krtic, katerima bode pa tudi kmalu sape koj naložen Upam želimo, tudi o gosp. Raiču zmanjkalo Sad j tukaj ni še tako razvita. kot bila bi prihodnjič slovenskemu občiustvu naznaniti boljših po ročil Ravno čujemo, da je g. Raiču včeraj bolezen hko pač pa je čebelarstvo na precej veliki stopinji nekoliko odlegla napredka. Ako Bog zdravje in pamet da in ohrani, po Naučili minister pl. Gauč izrekel je v svojem vzdignila bode se počasi tudi sadjereja na ono mesto prvein govoru v zbornici pretekli ponedeljek pravega napredka, na katerem mogla bi tukaj v resnici krepko zavračal nemško-naroduega učitelja F izdatnih in obilnih gmotnih dohodkov zaradi bližine ko glavnega mesta dajati in donašati in sreča junaška! Dobrova 29. marca. (Nesreča ne to Bog pomozi M. Rant. Dne 23 čelo da mora v avstrijski šoli vsak narod v do stauujoč ti razvoj svojih 1 j u d s k b u o s t k u. s t tud Slo poduk v t zadovoljni pozdravljamo to p t. m. vračal se je Mihael Hudnik iz Hruševega hiš. št. načelo in pričakujemo, da se takoj 21, 341etni fact od svojih opravkov pozno ponoči skoz vas Gabrije proti domu. Ob poti, po kateri je hodil na Jiaja se Klobusov vodnjak; ta vodnjak je pa prav slabo ograjen. Ker je bila ob njem pot ledena, zdrsnilo je preje kot ne imenovanemu in padel je v globočino vod- v Doma" gmotnega Nabiranje doneskov za zgradbo Ljublj 1'udi pretečeni reden speha za naše podjetje. Šte krajcarskih knjižic se je tri pomnožilo Narodnega ostal brez azprodanih da jih tako lijaka, kj tudi vojo smrt našel. Domači iskali so pokojnika skoz cela dva dni nasledili so ga v vodnjaku mrtvega j a še sosedj 25. t. m ima sedaj že šestinšestdeset. Dobili smo namreč LXIV. pod št. 15 (poverjenik K) Ljublj LXV. pod št. 432. (poverjenik g. G. M ) so izpraznili delaven ipobož aven, krotak trezen mladenič; bil je ob enem tudi prav Ranjki bil je doslužen vojak, jako pohl gostje čitalniške kavarne ljubljanske m v teku pol bogomolen an. nobenih, ker tudi on sam sovraštva poznal vsakemu se po njem britko iu tužuo zdi. Sovražnikov ni imel Vsem in leta že četrti slučaj. Mali, neznatni obolus, ki ga vsakdo prav lahko vtrpi, in vendar že 48 torintov na korist zgradbi »Narodnega Doma". Hvala iu čast domo- Li po- M. Rant Ljubljane ljubnim gostom, hvala tudi vstrajnemi verjeniku. Naj bi se tega vzgleda jeli drugod po kavarnah in gostilnah, naj bi si tudi drugod no. da si ž . kavarnarju poprijemati tudi Kranjski nemškutarji izbrali so si Slovenci, ki se pri raznovrstnih igrah shaj letos za svojega govornika v državnem zboru bukovin- njimi »preganjajo skrbi oblake", nalagali prostovolj ^skega poslanca dr. Tomaščuka, ki je izrekoma napa- m kazni ta denar posvetili »Narodnemu Domu dal kranjsko deželno jvlado in njega predsednika zato, ker LXVI. krajcarsko knjižico dobili smo pod št. 149 (po ni pritrdila sklepu kranjske hranilnice glede ustano- jenik Fr D.) Dunaj vitve in zdržavanja nemške ljudske šole v Ljub- slušatelji živinozdravništva 1 j a n i. Ta napad zavrnil je poslanec Suklje pri raz- tegadelj, ker so obilo n j e j pravi državnega proračuna za ministerstvo notranjih SI ava njim in marljivemu g. poverjeniku, v čeg Kupili so jo večinoma omeuljiva je posebno za-pripomogli češki dijaki. oskrbi zadev. Popolnoma zavrniti tega napada govornik ni je še več krajcarskih knjižic. Razun tega smo dobili — "" 4, v-/ ^ w */ ~ - mogel, ker mu je predsednik z ugovorom, da nazaj sega Loža od poverjenika g. J. R desetkrajcarsko knji v splošno razpravo, segel v besedo. Popolnoma pa je žico pod št. LXVI. nabranih 17 forintov. Hvala ploh zavrnil trditev o tlačenji Nemcev na Kranjskem s skli-. vsem nabiralcem in podpornikom našega gotovo domo :avanjem na mnogo mirnejše razprave zadnjega zase- ljubnega podpetja! danja deželnega zbora in pa na to, Kako zadovoljni bi - ' Mi Slovenci na 5 Koroškem in Primorskem > • • 101 Novičar iz domačih in tujih dežel Dunaja Tukajšnji merodajni krogi s skrb dolfu tako dobre de bivanje na otoku Laeroina sedaj uže redno bavi z lovom. da se nim duhom opazujejo zadnje dogodbe v Belgiji, kjer je v pravem pomenu besede nastala notranja vojska med miroljubnim prebivalstvom in pa delavci, ki v velikih Belgija Grozovit m pretekli teden socijalistični delavc vsi Belgiji. Zbrali so se povzročili so skoraj po trumah po več tisuč skup trumah pajo, m in ožigaj tako tirali so se od predmestja do predmestja > Tudi tukaj je ljudstvo razno sedaj bolj razburjeno, ker so se v ponedeljek pričele dopolnilne volitve v mestni odbor. Prvi dan zmagalo je več demokratov, nekaj jih priee v ožjo volitev s kandidati liberalne oziroma nemško-narodne stranke. Med drugimi propadel je prvi dan županoy namestnik in bivši državni pozlanec Steu del. varne do tovai od vasi do vasi in kar od to mesta do jim je prišlo mesta, povsod požigaje in ropaje vs*, pod roke. Središče ropanja bilo je zadnje' dni" C h a leroi, ob koder se še z dne 29. t. m. brzojavlja, da delavci še zmeraj ropajo, toda sedaj že se umikajo vojakom. Do sedaj bilo je že veliko bitek med vojaki in katerih bojiščih je ostalo veliko število delavci pri Še bolj zanimive pa razprave v državnem zboru glede katerih se sklicujemo na naš dopis z Dunaja mrtvih in ranjenih. Nekaj socijalističnih vodjev so za prli, nekaj jih je pobegnilo. na poročilo iz državnega zbora dni pa še omenjamo proračun za dež dogodbah zadnjih Angleška ponedeljek obravnaval se je Razstavo indiških kolonij bo dne bram b pri katerem so se čule marsikatere pritožbe, kako ostro se je postopalo pri letošnjem nabiranji novincev. Brambovski minister odgovoril je na to, da vojakov ne sme več potrditi, kakor ono število zbor katero mu vsako leto privoli državni . maja kraljica osebno otvorila. — V zbornici poslan cev naznanil je ministerski predsednik Gladstone da bode dne 8. aprila predložil načrt zakona o pre membi uprave za Irsko. Dne 15. aprila pa bo pred ložil premembe naredb o nakupovanji in prodaji zem ljiških posestev na Irskem. > Bolgarska Razmere med Rusko in Bolgarsko Mnogo bolj zanimiva nastala je obravnava pri nauč nem ministerstvu: Prvi in edini govornik izmed poslan cev, ki je ta dan govoril pri proračunu naučnega mini poojstrile so se zelo v zadnjem tednu. Ruska se je z vso odločnostj ker nikakor u ekla proti Bolgarsko-Turški pogodbi dovoli, da bi se knez Aleksander brez » sterstva, bil je nemško-narodni poslanec F v Šleziji volj po svojem poklicu pa učitelj mestne srednj šole na Dunaji v Leopoldovem predmestj Fuss govoril je nad dve mogočno se je postav pogojno imenoval za guvernerja Izhodne Rumelske. Druge evropejske države prigovarjajo knezu Bolgarskemu, naj se uda zahtevam Ruske, — knez pa se da Ijal nasproti vladi, skoz okno ven je klical vsem nem škim učenikom, naj se nikar ne vdajo naredbam vlade temveč naj ostanejo junaški, neustrašljivi nemški možj > --—. ~, uhiuviviuim -l-v hoivv., - jvUTjA trdovratno ustavlja, in ruski časniki že govore, bil sedaj čas ugoden, da Ruska s krepko roko seže v Bolgarsko, da naj odpravi kneza Aleksandra, ter pri- je rekel Minister Gauč oglasil se je takoj k besedi, kakor zato da besede ministrove ob enem z govo rom Fussovem pridejo med svet Pred vsem izrekel pomore na prestolu Ruski prijaznemu vladarju, kateremu naj bi se dal naslov kraljevi. — S tem položajem računa že tudi Grška, in ves položaj smatra se že sploh za prav resen. je minister, da se toliko bolj čuti vezanega, govorniku takoj odgovoriti, ker je trdil, da govori v imenu uči- teljstva ploh Minister klical je: Avstrijski učitelj imeli bodo Davkovske zadeve. izbrati med ukazi odgovornega ministra in pa med onimi kar jim je svetoval nedotakljiv poslanec Davkovski odsek pečal se je uže v dveh daljših sejah bodo zbirali in nikakor ne dvomim, kako bodo zbrali Dalje je minister z največjo ojstrostjo zavrnil pod tikanje Fussovo, glede one naredbe, po kateri imajo natanko pregledati vse šolarske knjižnic Učitelji s postavo o odpisavanji zemljiškega davka zarad vre- se Vpli skozi in skozi ojstrega govora bil je uže v zbor- za kmetovalca. menskih nezgod. Prvo sejo izpolnila je splošna razprava o § 1., pri tem govorilo ji nad 20 poslancev, predložilo se je 9 predlogov namenjenih, besede tega paragrafa ugodnejše staviti niči toliki, da je bil Fuss in vsa njegova truma popar še večji pa bo vspeh ministrovega govora — zunaj izrekoma onim pa, ki jena, zbornice. Videti je, kakor bi imel minister Gauč na- Vladni zastopnik ugovarjal je nekaterim predlogom> imajo namen, da se tudi pri gozdih log trd čiteljskih krog krotiti napuh katerih ako jih vihar ali sneg poškoduje — primerna svota davka Včeraj rešila je zbornica častno vprašanje Hein odpiše protiviti. se vladni zastopnik načeloma ni ravno hotel richovo s tem rekla v razžaljivem govoru Schonererjevim zoper Hein Upati se tedaj sme, da se vstreže željam tako živo richa. Proti da je z odločno večino svojo nevoljo iz- izraženim posebno izmed krogov posestnikov kranjske de- Za obilno doposlano mi gradivo za obravnavo te žele. glasoval je „nemški klub samo nemško-avstrijski klub predlagal je izraz nevolj v drugi obliki. Po tej razpravi pričelo se je nadaljevanje budgetne razprave naučnega ministerstva. Med oglašenimi govorniki je tudi poslanec Šuklje; namenjen je bil za govor tudi naučni minister. ponedeljek zborovala je tudi gosposka zbornica. Gorica. — Vdova grofa Chambordskega je umrla po kratki izjavi, postave izrekam svojo najgorkejšo zahvalo. Na Dunaji, dne 30. marca 1886. Dr. Poklukar. Žitna cena v Ljubljani 27. marca 1886. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr. banaške po dvadnevni bolezni, pogreb je odločen na prihodnjo 7 gold. 64 kr. — turšice 4 gold. 87 kr. — soršice 6 gold. soboto 62 kr. Zadar. Zdravje c. k. namestnika dalmatinskega, prosa 5 gold. 4 kr. rži 5 gold. 36 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. ki je zbolel za pljučnico, se boljša. Cesarjeviču Ru- 25 kr. ajde 3 gold. 90 kr. ovsa 3 gold. Krompir 3 gold. 58 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani