'LETO XVII — 211 Ljubljana, november 1975 : -v or gradbeništva prek javnih občil in na raznih zborih ter sestankih. fŠ Kakovostne podatke kažejo kazalniki Celovitejšo sljker nam pomaga dobiti pregled kazalnikov iz podatkov obračunane vrednosti proizvodnje Kazalnik produktivnosti — vred- H . , . nost čiste proizvodnje na efektivno »mislav Tomič, podpredsednik občinske skuipščine Ljubljana Center predaja visoko priznanje predsedniku uro — VČP/EU kaže na porast za e avskega sveta podjetja Ladu Janžekoviču 55 o/0 ce ocenimo poprečen porast cen različnih dejavnosti Gradisa z 39 % znaša realen porast produktivnosti več kot. 11 % (pri dejansko nekaj nižjem porastu cen pomeni to višji realni porast produktivnosti). Na porast produktivnosti so učinkovali zlasti trije povzročitelji- 1. povečan obseg strojno opravljenih del (novi veliki nakupi strojev TM, AP in SIP); 2. boljša struktura del (že omenjeni veliki objekti) pri katerih se (nadaljevanje na 4. str.) Gradis ob tričetrtletju Samo takoj po drugi svetovni vojni, ko smo obnavljaii domovino in gradili ceio vrsto kapitalnih objektov, je bil'Gradis toliko angažiran kot zdaj Polagamo račun za dobo — letošnje tričetrtletje — v kateri se je tridesetletni Gradis z vso možno zmogljivostjo lotil največjiii objektov, ki jih doslej slovenska družba še ni imela. Na Slovenskem še nismo nikoli doslej gra-dili naenkrat toliko tako velikih kapitalnih objektov kot so: JE Krško, Te Šoštanj IV, HE Srednja Drava II, cestni križ Slovenije, cementarna Anhovo, turistično naselje Bernardin, stanovanjska naselja. Najbolj razumljiva posledica tega je velik porast obsega del v slovenskem gradbeništvu in še posebej v Gradisu z vsemi tistimi posledicami, ki izvirajo s premalo vsklajenega odnosa med ponudbo in povpraševanjem. • Gradis postaja največji v Jugoslaviji Obseg se je povečal v taki meri, da smo v tričetrtletju obračunali letos za 10 % več del kot lani v celem letu. Kolikšen je bil vpliv cen, kolikšen vpliv fizičnega obsega del in koliko je odpadlo na naraščajočo produktivnost — o tem kasneje. Ko primerjamo letošnjo tričetrt-letno dobo z lansko, ugotavljamo, da se je dejavnost gradbene opera- tive v Jugoslaviji povečala nominalno za 48 °/», v Sloveniji za 58 %, v Gradisu pa za 75°/o; v skupnosti TOZD (gradbene enote, SPO in CEŽ), ki predstavljajo gradbeno operativo za 81%; brez obrtniških storitev pa celo za 87%. Takšen porast v Gradisu v primerjavi s porastom v slovenskem in jugoslovanskem gradbeništvu bo — med drugim — zagotovo pripomogel, da bo letos v jubilejnem letu postal Gradis največji gradbeni kolektiv Jugoslavije! Poglejmo nekatere podatke — v n:io din: Sestavina Vrednost proizvodnje Tuje storitve Vrednost čiste proizv. Stroški Družbeni proizvod Amortizacija Dohodek I—IX 74 I—IX 75 Indeks 1109 213 896 602 294 26 268 1939 344 1595 1068 527 47 480 175 162 178 177 179 177 179 Delež v "/• 1974 1C75 100,0 100,0 19,2 17,7 80,8 82,3 54,3 55,1 26,5 27,2 2,4 2,4 24,1 24,8 V letošnjih mesečnih primerjavah indeksi in deleži še niso bili tolikanj izenačeni kot tokrat; saj sta se obseg (VP, VČP) in uspeh (DP, D) povečala skoraj v enaki meri, zaradi Poglejmo zdaj še delitev dohodka: Sestavina I—IX 74 I- Dohodek 268 Obveznosti 39 Čisti dohodek 229 Izplačani OD in OP 173 Ostanek dohodka 56 % od VP 5,1 česar so ostali tudi deleži skoraj nespremenjeni. Sam obseg del, merjen s številom zaposlenih se je povečal za 13 % merjen z opravljenimi urami pa za 15%. -IX 75 Indeks Delež v »/e 1974 1975 480 73 407 278 129 6,6 179 189 178 161 228 130 100,0 14.5 85.5 64,4 21,1 100,0 15,3 84.7 57,9 26.8 S Družbi smo na očeh Iz prikazane delitve dohodka je moč povzeti vsaj tri pomembnejše ugotovitve: 1. Obveznosti, to so pogodbene in zakonske obveznosti oz. davki, prispevki iz dohodka, ki jih kolektiv (gospodarstvo) namenja predvsem negospodarskim dejavnostim, še vedno naraščajo močneje kot dohodek — iz katerega se napajajo! Spričo takega gibanja je porasel tudi delež obveznosti od 14,5 % na 15,3%. 2. Izplačani osebni dohodki in prejemki naraščajo občutno počasneje kot (bruto) dohodek. Po sprejeti skupščinski resoluciji bi OD lahko porasli največ za 90% porasta DP, to je za 71 %, porasli pa so za 61 %. Poleg tega so izplačani OD tudi v skladu z merili samoupravnega sporazuma. Obenem je porast produktivnosti v Gradisu višji kot znaša porast realnih OD. Upamo lahko, da skoraj nenehni — tudi tendenciozni in posplošeni napadi večine javnih občil na OD gradbincev ne mečejo v en koš vseh kolektivov (»Komunist«, št. 43, 27. 10. 1975). Prav bi bilo, da se ob tem pregledajo ali vsaj omenijo tudi indeksi porastov OD v 1 »katerih dejavnostih negospodarstva (uprava, organizi ji j e npr). 3. Ostanek dohodka je porastel nadpoprečno. Tudi ta je kamen spotike dobršnemu delu predstavnikov družbe. Toda, če pogledamo klasično stopnjo dobička, ki se je povečala od 5,1% na 6,6%, to je za 30%, vidimo, da najbrž še nismo »zagrešili« takšnega dejanja, da nas bi lahko kdorkoli in za karkoli zmerjal. Vabimo vse tiste publiciste in odgovorne tovariše in tovarišice, ki se sicer upravičeno razburjajo (na visoke cene stanovanj, na primer), da se seznanijo z vsemi vzroki takega ali drugačnega gibanja poslovnih rezultatov gradbenih kolektivov na eni strani ter gibanja cen na drugi strani. Drug drugemu bomo bolj koristili pri odpravljanju negativnih vzrokov s konkretnimi, predvsem pa z bolj celovitimi podatki, kot pa z — tudi dobrohotnim — grdenjem Visoko priznanje, s katerim nas je ob 30-letnici obstoja in za dosežene uspehe odlikoval predsednik republike Josip Broz-Tito | &Kag.i toM.aKiŠ Tito! Danes smo na svečanem zasedanju delavskega sveta prejeli od Vas visoko priznanje »Red dela z rdečo zastavo«. =£= s katero ste ob 30-letnici obstoja in za posebne zasluge in r= dosežene uspehe pri delu, pomembnem za gospodarski na- 1HI predek države odlikovali gradbeno industrijsko podjetje Ul Gradis, Ljubljana. gH Ponosni smo na to odlikovanje. Obljubljamo, da bomo tudi v bodoče, v razmerah vsi |m bolj in bolj razvitega samoupravljanja nadaljevali začeto == delo. Zato Vam v imenu 6800 delavcev Gradisa zagotavljamo, da bomo še bolj strnili vse svoje sile v boju za uresničitev skupnih socialističnih ciljev, ki ste nam jih vi s svojim pil delom na čelu Zveze komunistov Jugoslavije, vseskozi jasno in odločno izražali. Želimo Vam, dragi Maršal, da bi nas še vrsto let uspešno vodili. Ul Predsednik delavskega sveta mi podjetja Gradis HH Ljubljana. 28. 10. 1975 Lado Janžekovič i}SMiua BEšl ciljem samoupravni sporazum Posvet našega političnega aktiva z Vinkom Hafnerjem »Šele nenaden velik skok števila novih delavcev v vaši delovni organizaciji nas je privabil tudi v Gradis,« se je pošalil na sestanku političnega aktiva ljubljanskih TOZD sekretar mestnega komiteja ZKS v Ljubljani Vinko Hafner. Ta je namreč v spremstvu Toneta Koviča, predsednika mestne skupščine, S. Vrbinca, predsednika konference sindikata občine Center, Franca Praznika, podpredsednika mestne konference SZDL in drugih obiskal Gradis, da bi se seznanil z našim gospodarjenjem in problemi, ki tega spremi j a j o. Posvet je bil nekako razdeljen na pet važnejših področij in sicer: sedanje stanje samoupravne organiziranosti v podjetju, trenutni položaj Gradisa v gradbeništvu Slovenije in Jugoslavije ter njegova perspektiva za naprej, prizadevanje in perspektiva združevanja, gospodarsko stanje naših TOZD na območju Ljubljane in organiziranje ZK, sindikata in ZSMS v podjetju. Uvodno informacijo je podal Rajko Zupančič, ki je prikazal, kako smo že na podobnih osnovah prejšnjih let zgradili organizacijo združenega dela, Nato pa je ing. Saša Škulj pojasnil, da ne prednjačimo samo v samoupravni organiziranosti, ampak smo tudi s svojimi uspehi gospodarjenja med prvimi, saj je Gradis prvi med gradbenimi podjetji v Sloveniji in že drugi v Jugoslaviji. Letos bo naš celotni dohodek približno 300 milijard S din in od tega približno eno tretjino ustvarijo ljubljanske TOZD Če pogledamo malo nazaj, bomo videli, da je bila do leta 1973 povprečna letna rast 4,4%, letos pa je že približno 20%. Za območje ljubljanskih TOZD (pa tudi drugih gradbenih) lahko ugotovimo, da smo se do sedaj nekako premalo oprijeli stanovanjske gradnje, zato je v našem srednjeročnem programu za vnaprej poudarjeno, da se moramo ravno na področju stanovanjske gradnje malo bolj angažirati. V sedanjih razmerah pa se bo potrebno orientirati tudi za delom izven našega običajnega območja — torej v drugih republikah in tudi v drugih državah. V zadnjem času imamo nekaj velikih gradbišč, ki zahtevajo tudi dosti delovnih rok; prav z odpiranjem teh velikih gradbišč smo na posvetu lahko pojasnili Vinku Hafnerju dejstvo, da smo po nekaterih mnenjih tako občutno dvignili število zaposlenih. Tako torej ne pomeni, da so ti novi ljudje v mestu Ljubljani, kjer se v zadnjem času zelo pazi na kakršnokoli neopravičeno rast števila zaposlenih, temveč da živijo recimo na Bernardinu, v Krškem itd. Ko smo govorili o delu in vplivu družbenopolitičnih organizacij v Gradisu, je tovariš Hafner ugotovil, da je manj kot 5% od vseh zaposlenih komunistov, kar prav gotovo za tako veliko delovno organizacijo, kot je Gradis, ni dovolj. Majhno število članov v organizaciji pomeni tudi majhen vpliv organizacije same v podjetju. Treba je torej najti pot za pridobivanje članov tudi preko sindikalne organizacije ali pa mladinske. Ob koncu posveta je Vinko Hafner dejal, da bodo taki pogovori v bodoče morali biti bolj pogosti in da prav gotovo ne bi smeli čakati zopet 30 let nanj. Dokončno sklepanje samoupravnih sporazumov na področju medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu v naših TOZD Vinko Hafner med posvetom z našimi člani političnega aktiva Pred kratkim je bilo dokončano sklepanje samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, katere so sklenili naši delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in s tem so delavci vsake temeljne organizacije posebej uredili medsenoj-na razmerja v združenem delu. Po 15. členu republiške ustave oziroma 13. členu zvezne ustave ima namreč vsak delavec v združenem delu svojo neodtujljivo pravico delati z družbenimi sredstvi ter svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odločati o svojem delu, o pogojih dela in rezultatih svojega dela. Te svoje pravice urejajo delavci v vsaki temeljni organizaciji združenega dela posebej in sicer tako, da sklenejo samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (lahko enega ali več). Postopek za sklenitev omenjenega sporazuma je z zakonom predpisan in poteka takole: predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v vsaki temeljni organizaciji njen delavski svet. Na zboru glasujejo delavci o predlogu in če je večina delavcev zanj. je sklenjen Velja pa od dneva, ko najmanj 2/3 delavcev v TOZD podpiše, da se strinja z določili iz sjjiiizumj Za tistega delavca, ki izjave ne podpiše, veljajo določila iz sporazuma pravtako, če v roku 15 dni ne sporoči, da ne želi več delati v tej TOZD. Kdor želi vstopiti na novo v TOZD, mora predhodno podpisati izjavo, da se strinja z določili v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih v združenem delu (enem ali več), ki velja za to TOZD, ker s tem pridobi lastnost delavca v tej TOZD in po zakonu ne sme prej pričeti z delom. Vse kar velja za delavce v TOZD velja tudi za delavce v skupnih službah, ki tudi kot delovna skupnost sama rešuje vse te zadeve. Kaj urejujejo delavci v temeljni organizaciji oz. delovni skupnosti skupne službe v zvezi z medsebojnimi razmerji v združenem delu? Pri nas so delavci v vsaki TOZD in v delovni skupnosti sprejeli 3 samoupravne sporazume o medsebojnih razmerjih v združenem delu, ker bi v enega težko vključili vse zadeve, katere rešujejo na prej vpisani način. V prvem sporazumu so rešili način in pogoje za pridobivanje lastnosti delavca ter njegove pravice m obveznosti in posebne odgovornosti delavcev na vodilnih delovnih mestih: dalje so določili pogoje in način odmorov, počitkov, dopustov in drugih odsotnosti z dela, urediti zadeve glede varstva mladine in žene pri delu, odločali o rednem delu, in delu v podaljšanem delovnem času. uredili, kako je s prerazporeditvami delavcev na druga delovna mesta, ter kakšni so pogoji in način ;>re-nehanja dela delavca v združenem delu v temeljni organizaciji v kate- ri dela. Posebej so v tem sporazumu še odločili o kršitvah delovnih dolžnosti in ukrepanju proti kršitvam. V drugem samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, katerega na kratko imenujemo samoupravni sporazum o sistemizaciji delovnih mest so z enakim postopkom za sklenitev takega sporazuma določili delovna mesta v vsaki temeljni organizaciji združenega dela in v delovni skupnosti skupne službe. Poudariti je namreč potrebno,.1 da je posamezno delovno mesto v temeljni organizaciji ali v delovni skupnosti skupne službe in ne. kol je biio o red sprejetjem ustavnih dopolnil oziroma nove ustave, da je bilo delovno mesto v delovni organizaciji. Tako je lahko po načinu in po pogojih dela delovno mesto enako v dveh ali več temeljnih organizacijah, pa zato ni eno in isto delovno mesto v podjetju, temveč je toliko delovnih mest, v kolikor TOZD se pojavlja. Pri premeščanju delavca iz ene TOZD v drugo, kar je predvsem sporazumno, nastopi, razporedi ■<; v delavca iz enega delovnega mesta na drugo, čeprav ne bo spremenil delo, ki ga zna opravljati. Prej je tak uri-mer nastopil le, če je delavec menjal delovno organizacijo (podjetje). Delavec uresničuje svoje pravice do dela in iz dela v temeljni organizaciji združenega dela V sporazumu o sistemizaciji delovnih mest so torej delavci vsake TOZD in delovne skupnosti skupne službe določili delovna mesta glede na organizacijo poslovanja v TOZD oz. v skupnih službah, za vsako delovno mesto so poleg opisa dela na tem delovnem mestu predpisali še strokovno izobrazbo in prakso ter dodatna znanja, če so potrebna za določeno delo. Ta določila so tudi uskladili z drugimi temeljnimi organizacijami. V tretjem samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih v združenem delu so delavci vsake TOZD in delovne skupnosti skupne službe uredili način in pogoje za pridobivanje in delitev dohodka, določili osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke ter način obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov za redno delu. za delu v podaljšanem delovnem času, za nočno delo, za delo v nedeljah ali praznikih in podobno. Uredili so pravice in obveznosti iz minulega • dela in iz solidarnosti ter pogoje m način uporabe sredstev skupne porabe. Posebej so delavci TOZD s tem sporazumom rešili načela o njihovi pravicah -in obveznostih do usposabljanja in izpopolnjevanje ustrezno potrebam združenega dela ter pogoje in način uveljavljanja teh pravic. Nadalje so določili načela o varstvu pri delu ter odgovornosti, ki izhajajo iz tega. Določili so tudi načela o priznavanju pravic do dodatkov za terensko delo, dodatka za topli obrok med delom, o dnevnicah za službeno potovanje in prevoznih ter o drugih Naša nova upravna zgradba že dobiva pravo lice Stran 2 »GRADISOV VESTNIK« prejemkih in priznanjih, kot so dodatek za ločeno življenje, nadomestila za čas raznih odsotnosti z dela, spominska darila in priznanja zaradi več let dela pri podjetju m podobno. Za reševanje vprašanj skupnega pomena za vse TOZD in za skupne siužbe so delavci v TOZD sprejeli poseben samoupravni sporazum, v katerem so rešili tista vprašanja, ki so skupnega pomena in katera so po značaju takšna, da se urejajo na skupen način, To se predvsem nanaša na pravice in obveznosti iz solidarnosti V tem posebnem sporazumu so delava v temeljnih organizacijah določili pogoje in okoliščine, ob katerih imajo delavci ene temeljne organizacije združenega dela oz. delo v as skupnosti skupne siužbe pravico delati v drugi temeljni organizaciji v sestavu podjetja, da se s tem zagotovi socialna varnost in stabilnost Ure;eno je tudi vprašanje zaposlitve delavca, ki je svoje delo združil v TOZD ZR Nemčiji in mu prenehajo pogoji za nadaljnje delo v tej TOZD ter se vrne v domovino in mu je potrebno zagotoviti delo. Omenjeni posebni sporazum velja za vse TOZD in skupne službe ter dopolnjuje samoupravni sporazum o združevanju TOZD v GIP* GRADIS. V samoupravnih sporazumih o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu so delivci v TOZD dotočili, da bodo uresničevanje posameznih pravic in obveznosti iz teh sporazumov reševali s splošnimi akti — pravilniki, katere bo sprejemal po predhodni obravnavi delavski svet podjetja. Taka določila v splošnem aktu veljajo za vse TOZD in delovno skupnost. Predvsem je s splošnimi akti urejen način izplačevanja terenskih dodatkov, dnevnic za službena potovanja in prevoznih stroškov, način izplačevanja spominskih daril, regresov za redne dopuste, dodaikov za topli obrok med delom, dodatkov za ločeno življenje, ter način, kako se obračunajo posamezna izplačila, z.a katere so s samoupravnim sporazumom priznana pravila Sp.ošm akti nadalje urejajo podrobnosti glede pravic in odgovornosti posameznih oseb iz področja varstva pri delu J lede izobraževanja in izpopolnjevanja so podrobnosti tudi urejene v splošnem aktu in je z njim urejeno delovanje našega centra za izobraževanje. Na ta način je po novih zakonih na podlagi ustavnih določil pri nas urejanja interna zakonodaja, kar za-** deva medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, Določene zadeve urejajo sicer tudi zakoni — zvezni in republiški in so za krčitve določil iz omenjenih zakonov predpisane visoke kazni za temeljno organizacijo in za odgovorno osebo zaradi tega kaže, da se je potrebno dobro spoznati z vsemi podrobnostmi glede določil o medsebočnih razmerjih delavcev v združenem delu. Z. R. ČSSR, - OSTRAVA,-1075 Med številnimi priznanji ob 30-letnici smo dobili tudi tega iz ČSSR SCTOJRUŽiEf S&L 50. vS-ROČi tkvant totiNTKD .GRAISS" FKACUIKtič R F BTTOSTAV - < NTNAVA. VAM. EtŠ&JL EALŠL pracovnI ushŠchv, mami A SPOKOJNOSTI Bife Bmx5VANf VAŠL KRASNE VLASTI. ZA. N.P HTTOSTAV OSTRAVA. EOONTKPVY feUTTEJL L&flTOfiJfiA 1VROH O- H%5Dsem.c2yta jo bodo ud zgoraj navzdol Notranji premet dimnika se bo pri tem zmanjšal na vsega 5 m Poleg redne irski Pe z betonom za dimnik naši delavci opiavljajo tu še nekaj omembe vrednih del Pravkar so končali z betoniranjem opornega zidu v katerega so vgradili kar 480U trv' betona Nad opornim zidom prav sedaj gradilo prečrpavališče vagonov za teko 'a goriva N a drugi strani dimnika pa opravljajo še regulacijo Praprotniščice Čeprav v -senci- dimnika imajo naši delavci v Trbovljah tudi na tleh dela dovolj, saj je ureditev tega dela termoelektrarne šele v začetni fazi. mk Verjetno bomo že v prihodnji številki lahko zapisali razveseljivo novico o smrečici na vrhu 360 m visokega dimnika v Trbovljah Toda glede na enkratnost objekta je prav, da mu že tokrat posvetimo nekaj pozornosti. Naše zadnje poročilu s tega gradbišča je bilo namreč napisano še takrat, ko so naši delavci končan / betoniranjem pilotov in začeli z be-tonažo temeljnega prstana za tega giganta. Delo pa je od tistega ■'asa potekalo nepienehoma Da, prav neprenehoma 24 ur na dan so brneli stroji ob betonarni tn tovornem dvigalu in še brnijo. Ena posoda za beton gor druga dol. Naj bo sonce, dež ali sneg, delo se odvija naprej. Da, celo sneg je pred kratkim za nekaj časa pobelil zgornji plato dimnika, ko so delavci dosegli že višino skoraj 300 m. Toda delo samo jih niti ne ovira, saj ga opravljajo vsi že dovolj rutinsko. Tudi višina ne, pa čeprav gre za naj večji tovrstni objekt v Evropi, Mnogo več problemov je nastalo, ko je novi dimnik prerasel starega. Termoelektrarna namreč obratuje pa se iz starega dimnika ves dan kadi. In kam drugam kot delavcem pod nos, ki delajo na novem velikanu. Pri tem prihaja do izredno velike koncentracije plinov posebno SO«. Dovoljena koncentracija 10 mg/m3 je vsakodnevno velikokrat presežena še posebno pa je bila 27. septembra, ko je znašala kar 111,2 mg/m3. Zato delo ob takšni koncentraciji ne more potekati drugače, kot s plinsko masko. Vse od višine starega dimnika je zato delavcem na dimniku poleg vseh gradbenih pripomočkov potreben tudi ta rekvizit. »Za nekaj dni smo morali zaradi teh plinov vseeno prekiniti« nam zatrdi ing. Dragutin Santovac, predstavnik Vatrostalne in nato nadaljuje; »Toda pomembno je. da kljub temu ni prišlo do težjih poškodb Tistih nekaj dni je bila tako močna koncentracija plinov, da niti pod masko ni bilo moč zdržati. Sicer pa delo teče nemoteno, saj v vsaki izmeni dela od 25 do 30 delavcev, ki z drsnimi opaži za tovrstno gradnjo sistema Vatrostalna povprečno napredujejo za 3 do 4 m na 24 ur. Do višine 160 m so nam pomagali tudi vaši delavci, sedaj pa delajo le še najbolj izkušeni. Skupno so vgradili že blizu 10.000 kubičnih metrov betona in 700 t armature. Ob dobrem sodelovanju, ki ga imamo z Gradisom tako kot vedno tudi tokrat, sproti rešujemo obstoječe probleme, tako da so tudi nad- zorni iz IRT in investitor TE Trbovlje lahko zadovoljni Nad/.mni do sedaj niso imeli resnejših piobleinov saj so začetne težaie z recepturo in pa prehitro stri ev a n t e betona ob poletnih mesecih oh sodelovanju 7 ZRMK hitro rešili- je zaključil ing Dragutin Santovac. Ob našem obisku je imel dimnik le še kak meter mani kot 300 m. Toda ob normalnih pogojih dela naj bi dosegli končno višino že sredi novembra, tako da bi nato lahko za- Šamotna opeka je že pripravljena Kadrovanje strokovnjakov ni zadovoljivo Osnovna organizacija ZKJ na skupnih službah ima že nekaj mesecev redne študijske sestanke, kjer -se ob pripravljeni lemi iz dokumentov ZKJ pogovorijo komunisti ne samo o lem vprašanju na splošno, temveč stvari, ki jih prinaša določen dokument, -preizkusimo« tudi v dogajanju v naši delovni organizaciji. Tako so na zadnjem takem sestanku razpravljali o nalogah v idejni, organizacijski in kadrovski krepitvi ZKJ, pa tudi o besedah Romana Albrehta o uresničevanju ustavnih določil v združenem delu in z združevanjem dela in sredstev v okviru družbene reprodukcije. V razpravi o tem članku, ki je bil objavljen v Komunistu, so se člani OOZK skupnih služb najdlje zadržali oh problemu kadrovanja v ZK, predvsem pa so imeli največ pripomb na dosedanje kadrovanje strokovnih kadrov v Gradisu nasploh. Ker je ta problem preobsežen, da bi ga lahko rešili mimogrede na sestanku, kjer so obravnavali tudi druge zadeve, so komunisti sklenili, da bodo enega naslednjih sestankov namenili samo za obravnavanje problema kadrovanja, seveda pa bo moral biti za ta sestanek pripravljen ustrezen material z vsemi podatki in tudi že nekatere iztočnice za uveljavitev boljšega načina kadrovanja. Delovna akcija 75 na KO Ljubljana Uspešna delovna akcija Zadnjič smo pisali o delovnih akcijah v Ravnah na Koroškem, kjer so s prostovoljnim delom gradili nov samski dom in sedaj novo menzo. Izvedeli pa smo, da niso edini v takih prizadevnjih. saj so tudi v ljubljanskih kovinskih obratih opravili precej prostovoljnih ur v zadnjem času. Akcijo za ureditev depomjskih prostorov, tako, da bi se videle vse zaloge in bi končno bilo tam resnično vse urejeno, so zaposleni dali že v stabilizacijske ukrepe. Odziv ljudi na to akpijo je bil zelo zadovoljiv in sploh pripravljenosti ljudi je bila odraz tega, da se zavedajo, da priha- jamo v tiste čase, ko človek že ve, da pravzaprav večino časa prebijemo v delovni organizaciji, tako ali drugače. Tako so se zbrali 3 , 1 in 5. septembra SKoraj vsi zaposleni na delovno akcijo. Dopoldne so -edno delali, potem so imeli kosilo, popoldne pa so prostovoljno zagrabili za delo. Ko so z akcijo končali, so zahtevali. da se zadolžijo ljudje, ki bi to urejenost sedaj tudi za naprej vzdrževali. Ob taki uspešni akciji so uvideli, da bi prepotrebne nove delovne prostore. ki jih potrebujejo, lahko pridobili tudi ob pomoči vseh zaposlenih, z njihovim prostovoljnim delom. Biti Gradisovec je lepo Gledati z odprtimi očmi na stvarnost, da bi razlikovali dobro od slabega — to je edina pot. da se človek približa realnosti. Nihče ne sme dovoliti, da prevlada pesimizem in apatičnost kot rezultata lažnih predstav o stanju vsakega posameznika (Gradisovca) v družbi. V njej prav gotovo prevladujeta dobro in pozitivno. Tudi slabega in negativnega ne manjka, toda tega se je treba nenehno otresati. In mi -Gradisovci« moramo biti še posebej ponosni, ker istočasno proslavljamo 30-letnico osvoboditve izpod fašizma in 30-Iet-nico obstoja našega podjetja ter 25-letnico delavskega samoupravljanja. Najvažnejša resnica je ta, da »Gradis* kot ena majhna družba ne zaostaja za časom in moje osebno mnenje je to, da je danes prava čast biti -Gradisovec«. Sleherni napredek vsebuje in predvideva tudi probleme Zastoj je najslabša možnost, ampak pri meni ga ni. Ni ga zato, ker sem -Gradisovec«. To sem v neki meri pretiraval, v večji pa nisem, in te vrstice pišem na zahtevo mojega najboljšega prijatelja Beograjčana, kateri me vsako leto obišče. In zadnjič je bil tu, ko sem živel v Ljubljani Zalogu, in ko je videl, kje prebivam. Pomiloval me je in velikokral poudaril, da je moja prihodnost prav mračna predvsem zaradi stanovanja, ker sem tudi še premlad -Gradisovec« in /,ars-di tega tudi od podjetja ni tipanja. S pO- ročil novico, da mi je podjetje podelilo stanovanje, me je navdušeno obiskal In zahteval, da ga seznanim podrobneje z mojim podjetjem (obi- skali smo tudi eno od naših gradbišč -Pianina II« v Kranju). To navdušenje lega mladeniča je predvsem zato ker je ta pojav za njega in za mnoge druge mlade ljudi edinstveno doživetje, posebej pa za Beograjčana do tridesetega leta. Na koncu, ko smo se poslavljali na kranjski železniški postaji, mi je rekel: -Srečen si, ker si .Gradiso- Latif Hasičič Latif Hasičič XVir lernen Deutsch 77 Lektion Pazljw bralec bo opazil, da sindikalna lista za leto 1976 ne prinaša bistvenih novosti. Najbolj so se spremenili dinarski zneski, ki v posameznih določilih opredeljujejo zgornjo in spodnjo raven določene pravice. V nadaljevanju objavljamo le nekatere značilnosti predlagane sindikalne liste. V glavnem pa si bomo slovenski sindikati prizadevali, za, da se bo sindikalna lista za leto 1976 v celoti uresničila, to pa je naloga tudi naših osnovnih organizacij sindikata. NAJNIŽJI OSEBNI DOHODEK DELAVCA, ki opravlja najbolj enostavno delo in dela poln delovni čas ter dosega normalni delovni uspeh, mora znašati najmanj 60 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu. kot ga ugotovi in objavi zavod SR Slovenije za statistiko v uradnem listu SRS. NAJVlS.il OSEBNI DOHODEK: MORA biti tako kot drugi osebni dohodki rezultat uspešnosti gospodarjenja organizacije združenega dela in individualnega uspeha delavca. Najvišji osebni dohodek se določa na osnovi analitične ocene delovnega mesta, tako kot osebni dohodek ostalih delavcev in na osnovi meril samoupravnega sporazuma dejavnosti glede na doseganje poslovnega uspeha ki je 'ahko pod ali nad dogovorjenim normalnim poslovnim uspehom. DELAVCU-PR! PRAVNIKU GRE AKONTACIJA OSEBNEGA DOHODKA V VIŠINI: — pripravniku s srednjo izobrazbo največ 70 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu; — pripravniku z višjo izobrazbo največ 90 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu; — pripravniku z visoko izobrazbo največ 205 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Pripravnikova akontacija osebnega dohodka je lahko do 20 % višja od dogovorjene v prejšnjem odstavku, če ima udeleženec samoupravnega sporazuma izdelana merila za ugotavljanje njegovega individualnega uspeha, ali če je njegov pripravniški staž daljši kot eno teto. Delovna doba nad 1 do 5 let nad 5 do 10 let nad 10 do 15 let nad 15 do 20 let nad 20 do 25 let nad 25 do 30 let nad 30 do 35 oziroma 40 DODATEK ZA OMEJEVANJE FLUKTUACIJE -udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti ki zaradi prekomerne fluktuacije delavcev uvajajo posebno stimulacijo stalnosti, lahko to določijo v samoupravnem sporazumu dejavnosti, vendar ta dodatek ne more presegati 5 % osebnega dohodka delavca, Udeleženci morajo v svojem splošnem aktu določiti, v katerih primerih, za katera delovna mesta oziroma poklice in v kakšnem odstotku ali znesku pripada delavcem ta dodatek. DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V DRŽAVI TER STROŠKI PRENOČEVANJA Dnevnica znaša: — za čas odsotnosti 8 do 12 ur največ 100 dinarjev. — za čas odsotnosti nad 12 ur naivec 160 dinarjev. Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo največ do 190 dinarjev. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mn gre za prenočevanje največ 80 dinarjev. DNEVNICE SO ZA VSE DELAVCE ENAKE Dnevnice in stroški za prenočevanje gredo pod enakimi pogoji tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V TUJINO se določijo v višini, ki velja za republiške upravne organe po razvrstitvi, ki velja za zvezne upravne organe. NADOMESTILO ZA UPORABO OSEBNEGA AVTOMOBILA v službene namene — kilometrina, znaša za vsak prevoženi kilometer 1,50 dinarjev. Najvišji odstotek od obračunske mesečne osnove ali dosežene mesečne akontacije osebnega dohodka delavca 1 2 4 6 8 10 NADURNO DELO Za delo, ki traja dalj kot poln delovni čas (nadurno delo po zakonu), gre delavcu dodatek v višini 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas, ko je delal prek polnega delovnega časa. NOČNO DELO Za delo v nočnem delovnem času gre delavcu dodatek v višini najmanj 30 in največ 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas. DELO NA DAN NEDELJE Za delo na dan nedelje gre delavcu od 35 do 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas. ZA DELO NA DAN ZVEZNEGA IN REPUBLIŠKEGA PRAZNIKA gre delavcu poleg zakonsko določenega nadomestila in akontacije osebnega dohodka zaradi dela še dodatek v višini 50 % dosežene osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas. Dodatek za deljen delovni čas znaša največ 350 dinarjev mesečno, če traja prekinitev delovnega časa več kot eno uro in največ 700 dinarjev mesečno, če traja prekinitev dve uri ali več. ZNESEK NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA za čas bolezni do 30 dni ne sme biti nižji od 90 % mesečnega poprečnega osebnega dohodka delavca izplačanega v preteklem koledarskem letu Osnova za obračun nadomestila se valonzirg Vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v SR Sloveniji r taki višini' kot ho to ugotovila in objavila zdravstvena skupnost Slovenije v prilogi Delavske enotnosti »Vzajemnost«. UDELEŽENCI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV DEJAVNOSTI NAJ BI V LETU 1976 IZDELALI kriterije za nagrajevanje iz naslova minulega dela znotraj temeljnih iv drugih organizacij združenega dela. Eden izmed kriterijev za nagrajevanje iz vloženega minulega dela je vsekakor dolžina delavčeve delovne dobe Dokler se za nagrajevanje iz vloženega minulega dela upošteva samo ta kriterij, lahko znaša najvišji možni odstotek odvisen od upoštevanja delovne dobe. določen v naslednji tabeli: TERENSKI DODATEK je. povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu na terenu. Terenski dodatek znaša največ 7.5 dinarjev na dan. Terenski dodatek pripada delavcem v primerih, ko sta organizirani hrana ali prenočišče va terenu v nasprotnem primeru ima delavec pravico do dnevnice po 13. točki sindikalne liste. Podrobnejša določila določijo udeleženci v svojih splošnih aktih. "L Terenski dodatek in dnevnice se.jned seboj izključujeta. Terenski dodatki so pod. enakimi pogoji za vse delavce. NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE znaša največ 1309 dinarjev. Delavec ni upravičen do povračila za ločeno življenje. če odkloni primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve, ali če se je vselil v družinsko stanovanje družine pa ni preselil: STROSK1 ZA PREVOZ NA DELO in z dela se lahko povrnejo v višini stroškov javnih grevo uih sredstev na določeni relaciji s tem, da dehiret k nje najmanj 30 dinarjev sam Ti stroški se povrr ein na relaciji od stalnega bivališča do sedeža demo nega mesta Kjer m možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko obračuna vajo stroški prevoza na delo in z dela v višini največ 0.50 dinarjev za jjr-ro-ženi kilometer SELITVENI STROŠKI se poru e ju v višini de.--skih stroškov po predloženih računih in komisi s o ugotovljenih upravičenih stroških. Če je preselitev r. interesu delovne organizacije, se lahko delnimi, >r. družinskim članom, ki živijo z njim v skupnem * o spodmistvu, povrnejo prevozni stroški in izplačata največ dve dnevnici za službeno potovanje v držam REGRES ZA PREHRANO MED DELOM - Organizacije sindikata si morajo prizadevati, da si delavci v temeljni in drugi organizaciji združenega dela zagotovijo organizirano toplo prehrano med delom Z a organizirano. prehrano se smatra, če je organizirana v organizacijah združenega dela ali pogodbeno z ustreznim obratom, ki lahko nudi toplo prehrano Udeležba regresa v ceni organizirane prehrane med delom znaša največ 300 dinarjev mesečno na de- (nadaljevanje na 7 str.) r H 1 U& Podelitve so se udcleželi tudi predstavniki konference sindikatov sm m > p: VTjH - r p Heute sprechen wir von modalen Adverbien und fragen: VVie? In vvclchem Grade geschicht die Sache? sehr — zelo recht — prav zu, allzu — preveč beinahe — tako — kakor so — vvie — skoraj fast — skoraj ganziich popolnoma ganz v celoti nur — samo. le etvvas — malo nekaj ausserordentlich — izredno lingevvobniieh — nenavadno viel — mnogo zelo mehr — als — več — kot vvenig — malo ziemlich — precej tibung: Setzen Sie das fehlende Adverb ein: 1- Del Študent arbeitet — fleiissig, er rnuss aber noeh — fleis-isiger sem, vvenn er die Priifung bestehen vvill. Z Der Vortrag war- langvveilig, ich bin — eingescblafen. 3 Ich babe jetzt leider — zn tun und babe — freie Zeit, erst im Somnier tverde ich — Zeit hahen. 4 Mozart vvar seli on als Kind — musikalisch. 5 Das Auto fahrt nicht — sehnell — das Flugzeug. 6 Ich babe heute — ianger »eschlafen — sonst. 7 VVi r h at ten in dlesen Jahr einen — kaltcn Winter. 8 Und jetzt haben wir — keinen Sommer. denn es ist — kalt mit - Sonne. 9 Der Študent bat eine schtechte Priifung gemacht, er vvare — durchgefaMen. 10 Hasi d o die Aufgaben — gelost? Ja, die ersten beiden wa-ren — leicht. die beiden letzten leider — sehtver. Ich bin derselben Meinung. ja vvirklich gevviss sicber freilieh allerdings bestimmt zweife!los auf jeden Fali natiirlich tatsachlich unbedingt — da — res — gotovo, zares — gotovo — seveda — vsekakor — gotovo — brez dvoma — na vsak način — kajpak seveda — v resnici — brezpogojno Setzen Sie in nachstehenden Satzen das fehlende Adverb ein: 1- Der Kranke muss — noeh drei Tage ruhig im Bett bleiben. 2. XVenn es nicht — ist, ob du piinktlich kommst, so rufe doch — vorher an 3. Hasl du solehe bosen Worte — zu ihm gesagt? —. ich babe sie — gesagt, und er verdient sie —. 4. Der Schiller ist — fleissig und befahigt. er \vird die Pru-fung — bestehen. 5. Da bat der Junge — vvieder ein grosses Loch in der Hose! Hast du mir nicht gestern — versprochen, dass du dich vorsehen willst. 6. Der Tote ist ermordet vvorden, Geld und VVertsachen fehlen, — ist er beraubt worden. 7. VVillst du micb zum Bahnhof begleiten? Ja, — ich trage dir auch dein Gepack. 8. Der Himmel wird immer dunkler. es gibt heute — noeh Regen. Ich bin ganz andrer Meinung: nein nie. niemals gar nicht vvirklich nicht auf keinen Fali durchaus nicht im Gegenteil keincsvvegs keinesfalls — ne — nikoli — kaj še — res ne — na noben način — nikakor ne — nasprotno — nikakor ne — sploh ne ;ng: Setzen Sie das fehlende Adverb ein: 1 Karl. hasl du von deinem Nachbar abgeschrieben? —, ich .rabe abgeschrieben. 2 Solehe Menschen gibt es vvahrscheinlich nicht, die in der Rchule — von ihren Nachbarn abgeschrieben haben. 3. tVer seine Hausaufgaben — macht, wird — vorvvarts kom- men 1 Warum kommt dein Bruder nicht mit dir zugleich ram Spurtplatz? Ich babe ihn — gesehen, ich glaube, er vvar — da. 5 VVir ermahnen dich taglich, aber du ivillšt — fleissiger vverden. ti Darf der kleine Fritz zur Grossmutter fahren? Ja, aber nur mit der Schvvester und — aliein. 7 Hilde hast du deinen Bruder geschlagen? —, er bat mich gesehlagen. 8 Es ist — zu glauben, wie ungezogen die Kinder sind. Ich bin nicht sicber. ich bin im Zfeifel. vielleicht vvahrscheinlich vermntlich moglichervveise kanrn etvva allenfalls vvohl ungefiihr vvenigstens hochstens midestens Eine kurze tibung folgt — morda — verjetno — bržkone, povsej priliki — morda, morebiti — komaj — morda — ni vsak način, morda — pač — približno, nekako — najmanj, vsaj — kvečjemu — vsaj nachsten Fortsetzung. in der VVorter — besede langvveilig — dolgočasen einschlaften (ie, a) — zaspati s Fiugzeug — letalo bei der Priifung durchfallen — pasti pri izpitu die Aufgabe Ibsen — nalogo rešiti anrufen — po telefonu poklicati bose — hudoben verdienen — zaslužiti befahigt — zmožen, sposoben eine Priifung bestehen — izpit napraviti sich vorsehen — varovati se. paziti se ermorden — umoriti Wertsachen — dragocenosti berauben jemanden — nekoga oropati ungezogen — neolikan abschreiben (ie ie) — prepisati vvahrscheinlich — verjeten vorvvarts Immmen — n a rv-Onv a ti 2. Konsistenca betona je: na raztezni mizi 32—48, najbolje 36—43 cm. oz. po Walzu: k — 2—3 v mejah 1,05-1,25, oz. po Vebe: k = 1,2 — 1,8 3. Fina zrna (izpod 0,2 mm) in cement okoli 400 kg/m3 4. Granulometrični sestav min agregata spodaj dvignjen. Materiala izpod 4 mm v premeru je ca. 35 do 45 °/o, kar je v veliki meri odvisno od doze cementa. Iz gornjih grobih podatkov sledi približni izračun za potrebo po korektorju. Omenjam dva ekstremna primera: mineralni agregat isti, pre-sevek skozi sito 0,2 mm 4,5 'Vo, doza cementa 270 in 350 kg/m3, vode v prvem primeru 190, v drugm 210 kg/m3. Izračunamo potrebno količino mineralnega agregata: v prvem primeru 2400 kg/m3 — (270 + 190) = 1940 kg/m3, v drugem 2400 kg/m3 — <350 + 210) = 184.0 kg/m3 Pri 4,5 °/o presevka mineralnega agregata skozi sito 0,2 mm imamo v prvem primeru 19.40 X 4,5 4- 270 = 357 kg/m3, v drugem pa 18,40 X 4,5 + 350 =433 kg/m3 presevka mivke in ""-jonta pod streho. Odkar je enota porušila svojo dotrajano menzo ob Suhi na Ravnah, Prehrana za zaposlene ni bila nikoii več popolnoma urejena. Vsa dosedanja prizadevaj a odgovornih, da se zgradi nova restavracija, niso bila uspešna. Ko je bila leta 1965 že izkopana gradbena jama za restavracijo, Se je ta zaradi restrikcijskih ukrepov prve relorme morala zopet, zasuti. Kasneje pa je bil problem lokacije in seveda finančnih sredstev tisti faktor, ki je podrl vsa prizadevanja, da si enota za svoje delavce uredi prehrano. Ko je TOZD zgradita dom malih stanovanj v Dobji vasi in se dokončno rešila ostanka starega delavskega naselja ob Suhi, je bila zmeraj bolj glasna pobuda vodstva enote, da hočemo imeti svoj °brat družbene prehrane. Delavski svet je pooblastil odgovorne pri enoti, da uredijo vse potrebno za gradnjo in takrat je bila prižgana zelena luč za start. Jasno je bilo, da bo sodobna družbena prehrana, ki je v sklopu baze TOZD v Dobji vasi, zahtevala velika finančna sredstva, ki Pe jih TOZD s svojimi razpoložlji-yimi sredstvi ne bo zmogla. Zato se razmišljalo o prostovolnjem delu zaposlenih. Po znanem geslu »NIC NE SME MIMO SINDIKATA- je izvršni odbor sindikalne organizacije Pri enoti sprejel sklep, da se organizira prostovoljno delo. pri katerem bi naj vsi zaposleni sodelovali. 3 tem bi prispevali k hitrejši in cenejši izgradnji objekta. Ravenski kolektiv je znan, da hitro strne svoje vrste in da zanj ni ovir, če je to vprašanje skupnih interesov. Ta poziv je našel množico pristašev pravih gradisovcev, ki so brez oklevanja pripravljeni prispevati svoj delež v dobrobit kolektiva. Prva akcija je bila, da se zabetonira kletna plošča Tokrat je kot »V LEPIH STARIH ČASIH-, ko je bilo prostovoljno delo še vsakdanja stvar, za vzgled startala večja skupina sestavljena iz delavcev uprave, obratov, tehničnega in stokovnega kadra z direktorjem na čelu. Naslednjo prosto soboto je bila na delu kombinirana ekipa z delovodji. Tako se delovne akcije vrstijo vsako prosto sobot in se bodo, dokler bo to dopuščalo vreme. , Nadaljevale pa se bodo spomladi, dokler objekt ne bo predan v uporabo. To dokazuje, da bo na akcijah sodelovala velika večina zaposlenih. . Do sedaj je bilo opravljenih že več sto prostovoljnih ur, do predaje objekta pa jih bo zagotovo več tisoč. To bo ogromen prispevek kolektiva v akciji, da s prostovoljnim delom pomaga zgraditi svoj obrat družbene prehrane in bomo s ponosom lahko rekli, da je solidarno delo celotnega kolektiva. L. LIHTENEGER GRAFIČNI PRIKAZ GRANULOMETRIČNEGA SESTAVA — PRESEVKI V % odprtine Delovne akcije so se udeležili tudi vodilni delavci Dolgoletne želje zaposlenih, da se zanje uredi prehrana,, bodo kmalu uresničene, kajti nova sodobna restavracija bo kmalu im- Črpanje je rentabilno predvsem tam, kjer nastopajo velike količine betona, kjer nastopa zaradi tehnične izvedbe neprekinjeno betoniranje (bazeni), kjer teren ne dopušča dovoza betona na mesto vgrajevanja, pri betoniranjih v velikih višinah in sl. Uporaba črpalke ne nudi le tehničnih prednosti glede dostave betona, zagotavlja tudi zelo enakomerno kvaliteto betona. Večja odstopanja v sestavu sveže betonske zmesi povzročajo zamašitev v cevovodu ali v črpalki. Po začetnih neuspelih poskusih se katerih potuje beton po ceveh po 1930 1. pojavijo že zelo uporabne čr- predhodnem stiskanju gumijaste ce-paike s stoječimi cilindri in avto- vi v vakuumski kameri, matično delujočimi krogličnimi ven- Betonske črpalke ločimo v drugi tili, vendar, z možnostjo črpanja le smeri v pomične in nepomične. Po-drobnozrnatega betona (do D max mične so vgrajene na avtomobile ali 15 mm). Večja zrna so zamašila pre- avtomobilske prikolice in so zelo hod skozi ventile. 1932, 1. je zgradil prikladne za hitro menjavanje de-Holandec Kooyman črpalko z leže-. lovnega kraja, potujejo lahko s hit-čimi bati, ki je omogočala črpanje rostjo običajnega kamionskega pre-betona tudi z večjimi zrni agregata, voza. Nepomične betonske črpalke Ta sistem tvori podlago modernim so vezane na daljše prečrpavanje mehaniskim batnim črpalkam. betona na istem delovnem mestu Prve hidravlične črpalke, ki se (večja gradbišča). Zelo so prikladne močno razlikujejo od dotedanjih me- za namestitev pod bet. mešalce, s banskih, so se pojavile 1. 1957. Delu- čimer odpade prevoz svežega betona jejo mirneje. od betonarne do črpalke. Naslednja izvedba črpalk so. tako Sveži črpni beton se močno raz-»Squecz-Crete« črpalke, pri liku j e od nečrpnega. Poleg običajnih SINGIKAl NA USTA ■ ■ ■ biucu. Ta regres se ne more izplačevati v obliki vrednostnih bonov. Izjemoma se regres za prehrano lahko izplača v °bhki vrednostnih bonov v isti višini kot delavcem, ki imajo organizirano toplo prehrano, tudi delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela ali delu temeljnih organizacij združenega dela, če zaradi na-rove dela ne morejo organizirati prehrane. Ti vrednostni boni se lahko izplačajo na osnovi soglasja občinskega sveta ZSS (varianta: občinskega odbora), ki 9a izdajo po predhodnem mnenju ustreznega republi-škega-odbora sindikata. Vrednostni boni do največ 300 dinarjev se lahko izplačajo tudi delavcem, ki z zdravniškim spričeva-'0ln dokažejo_ da imajo predpisano dietno prehrano. Regres za prehrano se v nobenem primeru ne ntore izplačevati v gotovini. Regres za prehrano gre tudi učencem v gospodarju, dijakom in študentom na praksi in drugim, ki čislajo v organizacijah združenega dela, tudi tistim, ki delajo skrajšani delovni čas. Regres za organizirano in neorganizirano prehrani0 ne pripada delavcem za tiste dneve, ko niso na ju v temeljnih in drugih organizacijah združenega. '‘e!a, to je v času dopustov, bolniškega staleža in siuž-ssnega potovanja. ODŠKODNINE IZUMITELJEM, racionalizatorjem ln novatorjem Osnovne organizacije sindikata se mo-r,ai° zavzemati, da bodo v samoupravnih aktih ude-szencev sporazuma opredeljeni pogoji, ki bodo kar Uajbolj spodbujali ustvarjalnost delavcev ter merila za Pravične odškodnine in nagrade izumiteljem, racio-Tlčlizatorjem in novatorjem. Razen tega se morajo osnovne in druge or gani-j tj e sindikata nenehno zavzemati za pospeševanje x~najditeljske in racionalizatdrske dejavnosti tudi na od roč ju občine, republike in zveze in v ta namen "Ugotoviti potrebna sredstva. IZPLAČILA PO POGODBAH O DELU , Ob sprejemanju periodičnih obračunov in zamudnega računa so delavski sveti temeljnih in dru-organizacij združenega dela dolžni poimensko Uravnavati izplačila za delo po pogodbah o delu in presojati njihovo upravičenost. p/ .delovna organizacija mora o višini in namenu iz-nkČil(l za tie^° po Pogodbah o delu obvestiti temeljno r 1 drugo organizacijo združenega dela. v kateri je edno zaposlen delavec, ki je to izplačilo prejel. ( Nogi-cdc učencev v gospodarstvu trajajo celo leto. p®' v času počitnic in bolezenskega dopusta. Nagrade, se določajo v učni pogodbi znašajo najmanj: v I. letniku 720 dinarjev (neto) u TI. letniku 840 dinarjev (neto) v tli. letniku 1000 dinarjev (neto). , NAGRADE ŠTUDENTOM in dijakom za obvezno in CSo ue smejo biti nižje od 720 dinarjev mesečno ne višje, kot znaša 60 % poprečnega osebnega do- hodka v SR Sloveniji za preteklo leto .po tej sindikalni listi. Konkretno višino nagrade določijo udeleženci v svojih splošnih aktih. NAMENSKI ZNESEK ZA STANOVANJSKO GRADNJO znaša toliko, kot je sklenjeno v samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo, vendar ne manj, . kot znaša 6 % bruto osebnih dohodkov. IZOBRAŽEVANJE — Osnovne organizacije sindikata se morajo zavzemati za ustrezno strokovno organiziranost kadrovskih in izobraževalnih služb v organizacijah združenega dela ter ustvarjati pogoje z« splošno, strokovno in družbeno izobraževanje in usposabljanje svojih delavcev na osnovi določil občinskih dogovorov o kadrovski politiki. Namenski znesek za izobraževanje znaša najmanj 2% bruto osebnih dohodkov. Ta sredstva se namensko uporabljajo za strokovno in družbeno izobrg&evanje in usposabljanje delavcev. 0.5% se združuje jv sklad za štipendiranje na ravni občinske skupščine'/ REGRES ZA f^ETNI DOPUST Sredstva za mdomestilo stroškov rednega letnega dopusta se oblikujejo v višini najmanj 1000 in največ 1300 dinarjev na zaposlenega, pomnoženo s številom zaposlenih, h katerim se prištejejo tudi učenci v gospodarstvu. ZA SOLIDARNOSTNE POMOČI — se štejejo: a) pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri- delu v višini pogrebnih stroškov po računu pristojne organizacije; b) ob smrti v ožji družini, in v primeru daljše bolezni delavca lahko znaša denarna pomoč največ en poprečni osebni dohodek zaposlenih v delovni organizaciji v preteklem letu; c) enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino; č) enkratne letne obdaritve upokojencev; d) enkratne pomoči ob nastanku težje invalidnosti; e) druge solidarnostne pomoči. NAGRADA OB ODHODU DELAVCEV V POKOJ znaša najmanj dva in največ tri poprečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveriiji v preteklem letu. Enak znesek gre ob smrti delavca najožjim članom družine. NAGRADE OB DELOVNIH JUBILEJIH - Če udeleženci v družbenih dogovorih za območja, ali v svojem splošnem, aktu določajo nagrade za delovne jubileje, so zgornje vrednosti: — za 10 let delovne dobe 2300 dinarjev. — za 20 let delovne dobe 3450 dinarjev, — za. 30 let delovne dobe v delovni organizaciji 4600 dinarjev. Ob začetku uporabe določil o nagradah za delovne jubileje se lahko upošteva tudi delavca, ki je. že prekoračil enega takih jubilejev. V tem primeru se lahko izplača nagrada samo za en delovni jubilej. zahtev (kvaliteta, kompaktnost, homogenost ...) nastopa tu še zahteva po neoviranem, lahkotnem drsenju svežega betona po ceveh. V slučaju slabe drsne površine se odrivni pritisk prenaša preko betonskega skeleta na notranjo površino cevi in nastopijo zamašitve betona v ceveh. Dobro drgpnje omogoča dovoljna prisotnost skeleta v betonu. Skelet tvorijo cement in zelo fina zrna mineralnega agregata, ki so v premeru manjša od 0,2 mm. Teh zrn naj bo v črpnem betonu po priporočilu za VVibau črpalke 400-450 -kg/m3. za Torkret črpalke pa .min. 350 kg/m3, torej v mejah od 350—450 kg-m3 pač glede na sposobnost črpalke (potisna moč, razdalja in višinska razlika cevovoda). Večkrat te količine s sestavom naravnih frakcij min. agregata in pri nizki dozi cementa, ne moremo doseči. Zato se poslužujemo korektorja, t.j. dodatka finih zrn min. agregata v obliki drobnozrna-te-mehke mivke s premerom največjega zrna do 0,2 mm. opalske breče, kamene mivke. el. filtrskega pepela in sl. Občutljivost črpanja glede na pravilen sestav svežega betona je tolikšna, da vsako večje granulometrično odstopanje že povzroči zamašitve. Zato so pred vsakim črpanjem potrebne laboratorijske preiskave, ki so podlaga za izračun recepture. Ce min. agregata ne poznamo, so predpreiskave obvezne. V delno informiranje: naj služijo sledeči podatki: 1. Prostorninska teža- svežega, vgrajenega, črpnega betona se giblje okoli 2380—2420 kg/m3. , v delovni organizaciji v delovni organizaciji skozi sito 0,2 mm Za dobro črpanje moramo po tem izračunu za prvi primer dodati ca. 40 kg/m3 korektorja finih delcev, ki se presejejo skozi sito 0,2 mm. Cement Običajen portlandski cement z ali brez dodatkov. Cement, ki po zame-sitvi odpušča vodo, ni -primeren. Nastopi cvetenje betona, mazanje cevi je onemogočeno, sledi zamašitev. Dodatki betonu Plastifikator je obvezen, črpalka manj trpi. kvaliteta betona je neprimerno izboljšana (homogena !iza-mesitev in manjša potreba po vsebnosti vode, zaradi nižjega V C' faktorja višja trdnost betona). Pretiozi-ranje plastifikatorja povzroča premočno plastičnost betona.. slede; za-čepitve v cevovodu. Areanta se ne poslužujemo, ker ustvarja v betonu mikropore, ki napravijo beton pod pritiskom v ceveh preveč elastičen, slede zamašitve. Razen tega ga z običajnimi mešalci ne moremo enakomerno vmesiti in kvaliteta betona je ogrožena. Zavlačevalni so priporočljivi. Pospeševalce moramo dozirat: rezno, da v slučaju večjega nepredvidenega zastoja ne pride do strjevanja betona v ceveh Uporabljamo samo preizkušene dodatke Laboratorijski beton pred pričetkom črpanja je zelo priporočljiv, ne glede na to, da isti beton že od prej poznamo (nadaljevanje prihodnjič) Tudi na gradbišču v Krškem veliko delo opravijo betonske črpalke Delovni razred v samoupravni socialistični družbi Ko govorimo o delavskem razredu in njegovem boju za oblast, moramo vselej imeti pred očmi osnovni interes in zgodovinsko vlogo del. razreda; ta pa je ukiniti kapitalistični družbeni red in ustvariti brezrazredno družbo, kar pa ne pomeni, da je z razlastitvijo kapitalistov ta cilj dosežen. S tem so bili samo ustvarjeni pogoji, da del. razred prevzame upravljanje nad sredstvi za proizvodnjo, kar se uresničuje postopno. V pogojih samoupravljanja pa dobiva delavski razred nove razsežnosti. Naš del. razred že v praksi rešuje probleme odtujenosti, zlasti je gospodarjenje s sredstvi za delo in rezultati dela vse bolj izraz resnične oblasti delavskega razreda. S tem pa, ko delavski razred prevzema oblast, se ta vedno bolj odmika ostankom razredne družbe, ki z različnimi privatno-lastninskimi težnjami poskušajo obnoviti kapitalistične proizvodne odnose. Prav tako poskušajo razne tehnokratske in birokratske sile razvrednotiti vlogo delavskega razreda v samoupravnih odnosih in ga zadržati v starih odnosih odtujenosti od presežnega dela. Pri tem se tehnomenažerska ideologija opira na razne kapitalistične teorije o zanikanju vloge del. razreda kot vodilne družbene sile. Odločujoča vloga del .razreda zato ostaja nespremenljiva vse do komunistične družbe. Vse pogosteje poskušamo enačiti delovnega človeka s pripadnikom del. razreda. Temu ni vselej tako. Delovni človek je tisti, ki s svojim delom sodeluje pri družbenem delu in ustvarja dohodek. V naši družbi težimo k temu, da delovni človek vse bolj postaja pripadnik delavskega razreda. To poskušamo dosegati z ustavnim načelom svobodne menjave dela, ki postavlja delovne ljudi v družbenih dejavnostih v enak ekonomski položaj z delovnimi ljudmi v proizvodnih dejavnostih, ko ustvarjajo dohodek skladno s svojim prispevkom v procesu družbene reprodukcije. Tu delovni ljudje postopoma naraščajo v del. razred in tu se začenja proces, ko se ukinja del. razred sam. Za pripadnost delavskemu razredu torej ni odločilno, ali je nekdo inženir ali ročni delavec, ampak to pripadnost opredeljuje njegov položaj v proizvodnih odnosih. Tehnična inteligenca lahko postane del del. razreda, če sodeluje v proizvodnem procesu in v samoupravnih odnosih, lahko pa se priključi birokratski ali tehnokratski grupaciji, če ta obstaja in takrat postajajo prizadevanja delavskega razreda pri njegovi zgodovinski nalogi težavna, če že ne onemogočena In prav takšne možnosti so v preteklosti našle ugodno tlo za razmah prav zaradi že omenjenih teorij o zmanjšani vlogi delavskega razreda kot edine revolucionarne sile družbenega razvoja. ZK torej poudarja in se zavzema za tisto vlogo in položaj delavskega razreda, ki jo je v zgodovini objektivno odigral kot edina revolucionarna sila družbenega napredka. Vselej moramo torej imeti v mislih zgodovinsko vlogo delavskega razreda, da odpravi razredno kapitalistično družbo in zgradi brezrazredno družbo, tz tega tudi izhajajo dokumenti ZK in uetava, ko govorijo o delavskem razredu. In to moramo tudi mi imeti nenehno v mislih, da ne bomo zahajali v nasprotja z napori vseh naprednih družbenih sil in podlegali teorijam in težnjam o ukinitvi del. razreda in njegove vloge v sodobnem del. gibanju, v pogojih samoupravne socialistične družbe. V. MASTEN Kranjsko naselje je prav gotovo eno najiepših pa ne samo zaradi modernih stavb, ampak tudi zaradi njene okolice Prejšnji mesec so v naselju v Struževem svečano otvorili novo športno igrišče, ki bo odslej glavni rekreacijski objekt za naše delavce na tem območju Razpis tečajev in seminarjev v zimski sezoni 1975/1976 V okviru programa centra za izobraževanje GIP GRADISA, bomo v zimski sezoni 1975/76 organizirali vrsto tečajev in seminarjev. Smatramo, da je splošno in dopolnilno izobraževanje eden izmed pogojev za doseganje boljše organizacije in dviga produktivnosti dela. Tečaji, ki jih bomo organizirali doma- ali v drugih institucijah so namenjeni predvsem dobrim delavcem, ki želijo strokovno in družbeno napredovati ter po opravljenem tečaju, šoli ali drugi obliki dopolnilnega izobraževanja tudi ostati v podjetju. Prošnje za vpis v vse oblike dopolnilnega izobraževanja sprejema Center za izobraževanje preko kadrovskih služb TOZD. Pri tem opozarjamo, da brez priporočila TOZD in strokovne ocene vsakega kandidata prošenj ne bomo obravnavali. Ponovno pa poudarjamo, da je v Gradisu vsakemu dobremu delavcu dana možnost napredovanja in izobraževanja. Prijave sprejemamo do 15. decembra 1975. PLAN IN PROGRAM TEČAJEV IN SEMINARJEV V ZIMSKI SEZONI 1975/76 ^t.P* OPIS — POZICIJA Kraj tečaja seminarja Začetek tečaja 12 3 I. TEČAJ ZA STROJNIKE TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Konec tečaja I. BAGERISTI, BULDOŽERISTI Ljubljana ZIC 8. 1. 1976 12. 3. 1976 12. 3. 1976 17. 5. 1976 2. STROJNIKI BREZ PRAKSE Ljubljana ZIC 8. 1. 1976 28. 3. 1976 3. ŽERJAVISTI Ljubljana ZIC 8. 1. 1976 12. 2. 1976 17. 2. 1976 22. 3. 1976 8. 4. 1976 17. 5. 1976 4. ŽERJAVISTI BREZ PRAKSE Ljubljana ZIC 17. 2. 1976 8. 4. 1976 9. 4. 1976 3. 6. 1976 5. STROJNIKI AVTODVIGAL Ljubljana ZIC 19. 5. 1976 21. 6. 1976 6. STROJNIKI OD IN KONZOLNA DVIGALA Ljubljana ZIC 26. 5. 1976 6. 6. 1976 7. STROJNIKI LAHKE GRADBENE MEHANIZACIJE — ZAČETNIKI PU SPO Ljubljana 15. 12 1975 1. 2. 1976 8. STROJNIKI GRADBENE MEHANIZACIJE PU Ljubljana ZIC 8. 1. 1976 15. 3. 1976 9. TEČAJ ZA KOMPRESORISTE Ljubljana ZIC 1. 10. 1976 25. 10. 1976 = II. TEČAJI ZA KVALIFICIRANE ZIDARJE, TESARJE, ŽELEZOKRIVCE, BETONERJE 1. TEČAJ ZA KVALIFICIRANE ZIDARJE Ljubljana ZIC 6. 1. 1976 5. 4. 1976 7. 4. 1976 11. 7. 1976 2. ZA KVALIFICIRANE ZIDARJE po TOZD 13. 1. 1976 15. 3. 1976 16. 3. 1976 16. 5. 1976 3. ZA KVALIFICIRANE TESARJE Ljubljana ZIC 6. 1. 1976 8. 3. 1976 10. 3. 1976 11. 5. 1976 4. ZA KVALIFICIRANE TESARJE po TOZD 15. 1. 1976 15. 3. 1976 t 17. 3. 1976 17. 6. 1976 5, ZA KVALIFICIRANE ŽELEZOKRIVCE Ljubljana ZIC 6. 1. 1976 5. 4. 1976 6. ZA KVALIFICIRANE ŽELEZOKRIVCE Ljubljana železokr. 4. 2. 1976 4. 4. 1976 7. TEČAJ ZA KVALIFICIRANE BETONERJE Ljubljana OOP 24. 2. 1976 24. 3. 1976 8. TEČAJ ZA KVALIFICIRANE MINERJE Ljubljana ZIC 29. 9. 1976 30. 12. 1976 == III. TEČAJI za pu delavce 1. PU ZIDARJI 2. PU ZIDARJI TOZD 3. - PU TESARJI 4. PU TESARJI TOZD 5. PU ŽELEZOKRIVCE 6. PU ŽELEZOKRIVCE 7 TEČAJI ZA SIGNALISTE IV. TEČAJI ZA VARILCE 1. OSNOVNI TEČAJ ZA OBLOČNO VARJENJE 2. OSNOVNI TEČAJ ZA PLAMENSKO VARJENJE 3. NADALJEVALNI TEČAJ ZA PLAMENSKO VARJENJE 5. OBLOČNO VARJENJE 6. SPECIALNI TEČAJI PO POTREBI IN DOGOVORU V. TEČAJ ZA INŠTRUKTORJE 1. ZA INŠTRUKTORJE UČENČEV VI TEČAJ ZA BRIGADIRJE (VK DELAVCE) 1. ZA BRIGADIRJE Ljubljana ZIC 6. 1. 1976 8. 3. 1976 po TOZD 15. 1. 1976 15. 2. 1976 Ljubljana ZIC 6. 1. 1976 8. 3. 1976 po TOZD 15. 1. 1976 15. 2. 1976 Ljubljana ZIC 6. 1. 1976 8. 3. 1976 po TOZD 15. 1. 1976 15. 2. 1976 po TOZD in po potrebi ZV Ljubljana 5. 1. 1976 31. 1. 1976 ZV Ljubljana 5. 1. 1976 31. 1. 1976 Maribor ZV Ljubljana ZV Ljubljana 4. 4. 3. 1976 3. 1976 Ljubljana ZIC Ljubljana VII. DRUŽBENOEKONOMSKO IN STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE Ul 1. SEMINAR ZA DIREKTORJE TOZD IN - GOSPODARSKO FINANČNE POMOČNIKE — planiranje, metodologija in poslovna == politika Gradisa Ul 2. SEMINAR ZA KADROVIICE — Kadrovska politika v združenem delu g 3. SEMINAR ZA TEHNIČNO STROKOVNE HH KADRE (ing. in tehniki) — tehnična in poslovna politika Gradisa V: v luči stabilizacijskih procesov HI 4. SEMINAR ZA DELOVODJE strokovno in poslovno problematiko = 5. SEMINAR ZA ČLANE DELAVSKE = KONTROLE IH 6. SEMINAR ZA ČLANE DS g 7. SEMINAR ZA MLADINSKE = FUNKCIONARJE S 8. SEMINAR ZA ORGAN. INFORMIRANJA |gj 9. SEMINAR ZA ČLANE ZK - MLAJŠE ČLANE == (marksistična vzgoja) jj 10. TEČAJ ZA TAJNICE = II. del (nadaljevanje) E 11. TEČAJ ZA SKLADIŠČNIKE m 12. TEČAJ ZA ELEKTRIKARJE Škofja Loka 28. 3. 1976 28. 3. 1976 27. 11. 1975 27. 1. 1976 3. 4. 1976 11. 6. 1976 2. 2. 1976 10. 3. 1976 ali Portorož 18. 11. 1975 19. 11. 1975 Radenci 4. 11. 1975 5. 11. 1975 Portorož I. 26. 1. 1976 27. 1. 1976 ali II. 29. 1. 1976 30. 1. 1976 Radenci III. 2. 2. 1976 3. 2. 1976 Portorož 9. 2. 1976 10. 2. 1976 ali Radenci 13. 2. 1976 14. 2. 1976 Ljubljana 24. 2. 1976 25. 2. 1976 Ljubljana 27. 2. 1976 28. 2. 1976 Škofja Loka 17. 2. 1976 18. 2. 1976 Podvin 9. 3. 1976 10. 3. 1976 Škofja Loka 15. 3. 1976 16. 3. 1976 Bled ali Pohorje 11. 2. 1976 12. 2. 1976 Ljubljana 19. 1. 1976 28. 1. 1976 Ljubljana 22. 3. 1976 23. 3. 1976 časopisov »Komunist« Opravljivci in diverzanti Kakšne so družbene korenine, razlogi in motivi opravljanj in klevet? Predvsem opažamo, da je dosti malomeščanske, egoistične zavisti inferiornih, neumnih in asocialnih osebnosti, ki z opravljanjem samoupravno socialistično opredeljenih in revolucionarno angažiranih ljudi želijo dokazati svojo »večino«. Opravljivci so tisti, ki drugim lahko vse oprostijo razen tega; da so ti drugi moralno bolj dostojanstveni od njih, bolj načelni in pošteni borci in revolucionarji. To so tisti, ki so pogreznjeni v svojo omejenost in primitivizem in ki organsko težijo k temu, da vse ljudi spravljajo na pritlikavski format, sv.oje osebnosti, na pritlično višino lastne omejenosti in primitivizma. Takšni opravljajo, da bi nadomestili lastno nezmožnost humanega in družbenopolitičnega naprednega delovanja. Takšni umažejo vse, česarkoli se dotaknejo: človeka kot osebnost in njegovih družinskih razmer in popolnoma zasebnega področja njegovega življenja. Takšni širijo v svojem okolju plesnivost asocialnosti in močvirje nečlovečnosti, njihovo obnašanje je družbenopolitično zelo škddljivo in izrazito 'protisamoupravno. Za dogmatika so vsako ustvarjalno in nesebično angažiranje, vsako ustvarjalnost, vsak boj za delavski družbeni . interes, ne pa za interes . birokracije, takoj sumljivi in zaslužijo vso negacijo in temeljito opravljanje. 1 Javnost podzemlja t Če podrobneje analiziramo vsak posamezen primer z najnovejšimi pojavi opravljanja neoporečnih, častnih in poštenih ljudi, borcev za socialistično samoupravljanje, bratstvo, enotnost in enakopravnost naših narodov in narodnosti, za neuvrščenost itd. potem bomo videli, da se za temi spletkami skriva preračunan napor opozicijskih sil, da diskreditirajo eno osebnost in da na ta način vržejo senco na družbeni odnos, za katerega se ta osebnost bojuje, če že ne gre (pogosto pa tudi gre) za neposreden napad na družbeni sistem. Opravljivec tudi takrat, ko je subjektivno in neposredno angažiran s sovražno akcijo, objektivno deluje v tej akciji, ker se s tem, ko širi spletke o poštenih borcih za socialistično samoupravljanje, vključuje v prizadevanja sovražnika, ki mu je do tega, da ljudje zgubijo samozavest, da se pasivizirajo. demobilizirajo, da se širi nezaupanje do socialističnega samoupravljanja, do družbenega odnosa in do politike ZKJ. Zato morajo biti za organizirane socialistične sile v vsakem okolju, predvsem pa za ZK, opravljanje in poskusi diskreditiranja posameznih voditeljev in vidnih komunistov ter drugih delovnih ljudi in predanih borcev za politiko ZKJ, brezpogojen povod, da se stvari odločno in dokončno razčistijo, da se ugotovi vir intrig in klevet In da se opravljivcem da odgovor, ki ga zaslužijo. Potujoča skladišča izmišljenih zgodb Opravljanje niso samo »babje čenče-«, ki zaslužijo naš prezir. To ni samo ostanek stare družbe in stare zavesti, temveč tudi kanal e-in oblika delovanja sovražnih, protisamoupravnih sil, zato jih moramo tako in nikakor drugače politično oceniti. Zveza komunistov Jugoslavije bije odločen boj za to, da vsak komunist in družbenopolitični delavec nosi odgovornost za lastno delo in obnašanje in da je z vsem svojim bitjem dosleden v boju za izkoreninjenje opravljivskega blatenja ljudi, borcev za uresničevanje smeri ZKJ. Iz zgodovine naše partije vemo, da so frakcije v njej svojčas bile vedno obremenjene tudi s spletkarjenjem in opravljanjem. Iz izkušenj vemo, da so opravljanje, spletke in klevete prvi znanilci, predhodnica in izraz povečanega delovanja in-formbirojsko-dogmatskih, anarholiberalističnih, nacionalističnih in drugih sovražnih sil. To je še en resen razlog več, da jih neizprosno izkoreninimo, brž ko se pojavijo. Tudi iz naših vrst Gradisov nagrajenec Med dobitniki letošnje Gradisove nagrade je tudi naš član kolektiva tovariš Srečko Ferlič, ki opravlja poklic žerjaverja. V našem pomlajenem kolektivu ni toliko poznan, toda poznamo ga starejši člani, še bolj pa kolektivi, kjer je delal oziroma dela. Da ga malo predstavim. Je bolj manekenskega videza po zunanjosti. V notranjosti dober, skromen, pošten delavec. Morda bi zaporedje prejšnjega stavka bilo drugačno in pa začeto z »delaven«. Ravno to, da je delaven, si je zaslužil Gradisovo nagrado. Njegov življenjepis bi bil po Gradisovem zelo pester. Je tudi starejši član kolektiva, ki je delal na raznih zelo zahtevnih gradbiščih z gradbenim stolpnim žerjavom. Ne samo, da je vešč takega dela, je bilo mnogokrat od njega odvisno, kako se bo v določenih fazah delo opravilo. Obogaten z izkušnjami, s požrtvovalnostjo in Predanostjo je opravil zelo zahtevna dela. Ni bil eden izmed tistih, ki nestrpno gleda na uro, kdaj bo minil tisti »obvezni delovni čas«. Tudi noč ga ni ovirala, ob kakršnikoli uri je bil na razpolago. Z nekaj teh glavno omenjenih kvalitet tovariša Ferliča se je uvrstil med zbrane za Gradisovo nagrado. Gradisove nagrade podeljujejo vsako leto. Naj ne bo naš letošnji nagrajenec zadnji. Med nami so še tovariši, ki lahko kandidirajo za tako priznanje. Potrudimo se, da bomo tudi drugo leto 1meli nagrajence iz našega kolektiva. SPO kotičkar Marko Klem Kvaliteta se izboljšale Tako kot na drugih gradbiščih v Kopru je tudi na gradbišču za novo -balo Agrarie urejena prehrana. Kakšna pa je kvaliteta glede na to, da hrano vozijo iz obrata družbene prehrane, pa nam je povedal KLEM MARKO: »Glede na to, da naše gradbišče ni preveč oddaljeno od obrata družbene prehrane, dobimo kar okusno hrano. Problem pri takem prehranjevanju je predvsem postana hrana. Take tukaj ni, pa se zato ne moremo pritožiti. Kot PK strojnik sem bil že na gradbiščih, kjer je bilo za prehrano mnogo slabše urejeno kot tukaj. Za večje število ljudi je vsekakor bolj težko skuhati. Zato ne vem, kako bodo postregli kar 350 ljudi na zakuski na GR.« Ko smo mu povedali, da bo hladno kosilo in torej ne bo postano, nam je ob odhodu obljubil, da prav gotovo pride na proslavo skupaj z ženo, ki je tudi zaposlena pri Gradisu. Prijetni vtisi s prakse Medtem, ko si po končanem šolskem letu mnogi oddahnejo na vroči obali ali skrivnostnih hribovih, opravljamo drugi počitniško prakso. Kljub negodovanju nekaterih, se mi zdi koristna. Pri TOZD GE Gradisa v Mariboru sem jo letos opravljala že drugič. Ne morem trditi, da je bil začetek težak. Novi sodelavci so me lepo sprejeli. Bili so pripravljeni, da me, čeprav kot dijakinjo pedagoške gimnazije, povsem seznanijo z delom v glavnem skladišču. Dokaj pestro delo mi je bilo všeč. S prakso sem nasploh zelo zadovoljna. Veliko mi je pomenilo medsebojno razumevanje, odkritost in zaupanje. Vse to danes cesto po- grešam ne le med prijatelji, tudi v razredni skupnosti ali nekaterih delovnih kolektivih. Prijetno je delati med ljudmi, kjer vlada tovarištvo, spoštovanje in pomoč sočloveku. Mislim, da je počitniško delo pomembna obogatitev mladega človeka z novimi spoznanji. Prvikrat se neposredno srečamo z izvenšolskim kolektivnim življenjem in spoznavanjem službenih dolžnosti. Ne smem prezreti glasila »Gradisov vestnik«, ki me je zelo pritegnil. V njem sem našla veliko vsestranskih zanimivosti Morda bi bil potreben le nekoliko večji literarni kotiček. Jožica Rapac Novi cestno prometni predpisi in prometna varnost IX. Poglavje o prednosti vožnje na križišču je tako pomembno in obsežno da je treba o njem veliko povedati. Tokrat bo največ besed posvečenih semaforski ureditvi križišč in ravnanju voznikov ob pomenu teh svetlobnih naprav. V današnjem prispevku želimo opozoriti voznike tudi na vrsto napak. ki so v določenih okoliščinah lahko zelo nevarne. Recimo vožnja na križišče ob rumeni luči na sema-foru. N,;č novega, rumena luč na se-maforu povsod po svetu in tudi pri nas pomeni prepovedan prehod za vozila, razen za tista, ki se v trenutku, ko se pokaže svetlobni znak od njega toliko oddaljeni, da se ne morejo več varno ustaviti, ne da bi zapeljali mimo tega znaka, za pešce pa prepovedan prehod, razen za tiste, ki so že stopili na vozišče. V sistemu semaforizacije pri nas, podobno kot drugod v ^Evropi, se pred koncem zelenega signala pojavi še rumena luč, oziroma zeleni signal začne pred koncem utripati. To je znak, da bo zelenega signala, oziroma odprte smeri vsak trenutek konec. kar pomeni, da vozniki morajo na to računati in ustavljati svoja vozila že pri rumenem signalu. KAZNI: — Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje voznik, ki se na križišču in drugod kjer je promet urejen s se-mafori, ne ustavi, ko se pokaže rdeča oz. rumena luč; — Ce je prekršek storil voznik motornega vozila in ie bila s tem povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se sme izreči tudi varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do šestih mesecev. Marjan Metljak Graški velesejem ohranja svoje dobro mesto Velesejmi so važen del instrumentarija podjetnikov, ki pospešuje prodajo, igrajo glavno vlogo v procesu gospodarskega odločanja. Graški jugovzhodni velesejem lahko z zadoščenjem trdi zase, da je eden tistih, ki prispevajo k boljši prodaji. Tako kot jesenski velesejem 1974 je bil tudi spomladanski velesejem 1975 popolnoma raz- prodan. Kar zadeva izglede za jesenski velesejem 1975, je povpraševanje po razstavnih prostorih na prostem in v dvoranah nezmanjšano močno. Dejstvo, da se zlasti številni novi razstavljavci zavzemajo za udeležbo na velesejmu, potrjuje nezmanjšano privlačnost graškega velesejma, ki si je v vsakem pogledu zaslužil ime »model evropskega velesejma za srednje velika podjetja«. Graški velesejem se ni specializiral glede na material, ampak se je ustrezno prilagodil potrebam gospodarstva (investitorjev) in je svoje vsakokratne strokovne sejme in težišča praviloma in v načelu postavil v službo kupcev, katerih nakupne odločitve so odločilne za uspeh nekega velesejma. Illllllllllllllllllllllllllllll Gradisov vestnik •Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš Tehnični urednik Matija Krnc. Tisk tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani — izhaja mesečno Na mednarodno priznani veliki gospodarski prireditvi v rangu graškega velesejma so v prostorski koncentraciji razstavljeni po velikosti in namenu številni enaki proizvodi. Tu se ponujajo zainteresiranemu investitorju brez izgube dragocenega časa vse možnosti za primerjavo kakovosti in cen in tu so razstavljavci v lastnem interesu primorani ravnati se po cenah in kakovosti konkurence iz številnih držav. In sedaj k velesejemskem težišču, ki nas najbolj zanima: »Avstrijski sejem gradbeništva«, ki ga prirejajo vsako jesen v okviru graškega velesejma, je tudi tokrat popolnoma zaseden. Ker sta zaradi pomanjkljivega zanimanja razstavljavcev letos odpadla oba druga strokovna sejma gradbeništva, je to sedaj edini sejem gradbeništva v srednjeevropskem prostoru. Razstavili bodo gradbene stroje, ves gradbeni pribor, gradbeni material itd. iz petnajstih držav in ker je gradbena konjuktura na splošno v porastu, je mogoče računati na dober sejemski posel. In ta element bo kmalu pripravljen za transport Preko Lipice do Bernardina Osnovna organizacija sindikata skupnih služb je tudi v letošnjem letu organizirala izlet oziroma ekskurzijo z namenom, da tudi naši »pisarniški« kadri spoznajo delo naših operativcev. Smer našega izleta je bila tokrat Primorska. Ze ob zbiranju pred centralo je bilo razpoloženje prijetno, čeprav je nekaj udeležencev v zadnjem hipu odpovedalo udeležbo. Prostora je bilo tako dovolj in vožnja do Lipice, kjer je bila naša prva postojanka, je kar hitro minila. Poleg obveznega okrepčila v hotelu Maestosa smo si ogledali še svetovno znano kobilarno Poleg konj za dresuro in ježo smo odšli tudi na pašo. Mi se tu sicer nismo pasli, saj bi potem zmanjkalo trave za konje in kobile, pa bi tako še Lipica propadla. Raje smo si v bližnji samopostrežbi nakupili dobro malico, da smo lahko zdržali do gradbišča na Bernardinu. Tu nas je že pričakoval naš vodič ing. Silvo Erjavec, ki nam je razkazal vse zanimivosti na Bernardinu. Glede na to, da je pred našim obiskom kar nekaj dni skupaj deževalo, je bil namen ekskurzije tudi dosežen. Dodobra smo spoznali, pod kakšnimi pogoji delajo naši operativci Blato, blato in še enkrat blato nas je spremljalo od vhoda na gradbišče pa do takrat, ko smo se dokaj utrujeni posedli naz^j v avtobus. Zato ni nič čudnega, če so si nekateri kar sezuli čevlje, saj bi lahko komu ostal kakšen čevelj še v blatu, toliko ga je bilo. Kljub temu smo videli, da naši delavci pridno delajo, tako da bodo prvi gosti res že nasednji dopust lahko preživeli v hotelih na Bernardinu. Le hotel Pečina, ki je tudi nekoliko bolj odmaknjen od celotnega naselja, je izjema zaradi že znanih dodatnih del. Po strokovnem delu ekskurzije je napočil še tisti družabni del. Ker nam je bilo vreme naklonjeno, smo v Ankaranu, kamor smo se nato odpeljali, izkoristili še zadnje poletne sončne žarke in se malo ohladili v ne preveč toplem morju, Po raznovrstni rekreaciji, od katere naj posebej omenim teniški super dvoboj med ing. Pogačnikom in Jeršanom, ki pa si ga je kljub temu, da je šlo za naslov prvaka centrale, ogledalo le manjše število gledalcev. (Rezultat ni za javnost, čeprav je Jeršan po dvoboju poudarjal, da je važno sodelovati). Malce utrujeni od celodnevnega pohajkovanja smo se dobili še na zaključku, ki nam ga je odlično pripravil upravnik našega počitniškega doma v Ankaranu. Za tem, ko smo se dobro najedli, smo ob prijetni glasbi še malce zapeli, nekaj popili in zaplesali Skratka bilo je prijetno, kar se je pokazalo še posebno ob zaključku, ko smo odhajali, čeprav je bia želja večine da bi še ostali. Medtem ko je avtobus vozil proti Ljubljani, je bilo razpoloženje v avtobusu še naprej prijetno, saj smo ga popestrili z nekaj domačimi vižami, pa tudi nekaj tistih smo zapeli, ki pravijo, da so »zasoljene«. Pred centralo smo se razšli z enotnim mnenjem, da nam je lO OOS pripravil prijetno doživetje, za kar se mu v imenu vseh udeležencev najlepše zahvaljujem. m V Lipici na pašniku Hotel »Dort« je že pod streho Poživimo delo v mladinski organizaciji V naslednjem letu bi zveza socialistične mladine na skupnih službah nekoliko bolj zaživela, zaradi tega sem nameraval napisati teh nekaj vrstic, da se vsi mladi seznanimo z dosedanjim delom in seveda tudi z nalogami, ki jih je postavil 9. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije in Slovenije. Oba kongresa sta odločilno vplivala na novo usmerjenost mladine, njeno nadaljnje delo in udejstvovanje v delovnih organizacijah in na drugih področjih de- la, kjer mladi žive in delajo. V preteklih letih smo večkrat zaostajali z delom in prihajali v slepe ulice, vendar so bila naša prizade- vanja stalno usmerjena v delo in udejstvovanje na čim širšem področju in s tem vplivali na dogajanja v naši delovni skupnosti. V preteklem obdobju smo si delo porazdelili, tako da so delovale razne komisije, da smo lahko uredili in čimbolj aktivirali mladino, je bila izvedena anketa s katero smo poskušali izvedeti nagnjenost vsakega posameznika za določeno delo. Predvsem pa naj bi delo v delovnih komisijah prostovoljno, tako da se tako delo mladih ne veže na neko tipizirano aktivnost, temveč, da je vse bolj urejeno na podlagi iniciative vseh, ki so vključeni v posamezno komisjo. Komisije, ki so bile uvedene in ki se je v njih delo razvijalo, so naslednje: — za šport in rekreacijo — za idejno politično in kulturno dejavnost — za izobraževanje — za informiranje in stike z ostalo javnostjo in — za standard. Seveda pa se je zveza socialistične mladine povezala tudi z ostalimi družbenopolitičnimi organ zacijami v podjetju in izven nje. Tako je bila povezava najtesneje vzpostavljena z zvezo komunistov in sindikalno organizacijo podjetja. Naša povezava z ostalimi organi in organizacijami pa je segla tudi do krajevne skupnosti na področju katere je locirana naša delovna organizacija, povezali pa smo se tudi z ZMS v vojaškem kolektivu kasarne Ljubo Šercer. Seveda pa so tudi stiki segali tudi do občinskih in republiških organov in organizacijo mladine. V bodoče pa je naša naloga še bolj aktivno sodelovati na vseh področjih z družbenopolitičnimi organizacijami v sami delovni organizaciji in še bolj aktivno sodelovanje večine mladine v delovnih funkcijah. Zaradi tega apeliramo na vse mlade na skupnih službah kakor tudi v vseh TOZD naše delovne organizacije, da aktivno sodelujejo v delu osnovnih organizacij ZMS in tako uveljavljajo svojo prisotnost v sedanjem političnem trenutku, da s svojo aktivnostjo potrdijo svojo prisotnost in zaupanje, ki je bila dana mladini. D. MURN Tesno povezani s krajevno skupnostjo Naša delovna organizacija je že leta nazaj znana, da ne živi sama zase in za svoj dobiček, ampak tudi s svojimi krajani v krajevni skupnosti. To velja za vse naše TOZD po Sloveniji in tudi tiste v Ljubljani, Prejšnji mesec so se prav v Ljubljani sestali predstavniki Gradisa in Krajevne skupnosti Stari Vodmat; med njimi so bili predsednik KS Stari Vodmat Andrej Mlinar, predsednik SZDL dr. Franc Kozjak, tajnik krajevne skupnosti Ludvik Kreč, direktor splošne službe v skupnih službah Rajko Zupančič, direktor TOZD GE Ljubljana ing. Štefan Mesarič, predsednik OOS GE Ljubljana Martin Koler, sekretar OOZK GE Ljubljane Rudi Keršič, predsednik delavskega sveta GE Ljubljane Martin Golnar, predsednik sveta skupnih služb Milka Kloboves in predsednik RO SGDS Lojze Cepuš. Predstavniki Starega Vodmata so izrazili vso pohvalo za naše dosedanje sodelovanje in tudi pomoč ter nam izročili priznanje, da bi nas to spodbudilo za povezovanje tudi v naslednjem obdobju. Porast bolniškega staleža Porast bolniškega staleža v GIP GRADIS nas opozarja z svojim stalnim naraščanjem. Kadrovsko socialna služba v skupnih službah je naredila analizo za prvo polletje letošnjega leta in v primerjavi z enakimi obdobjem v lanskem letu je procent bolniškega staleža narasel za 0,32 °/o. To pomeni, da je povprečno vsak zaposleni izostal z delovnega procesa za toliko več (to naj bi pomenilo za vsa obolenja skupaj), stanje se je po posameznih obolenjih različno večalo, skoraj pri vseh pa je opaziti porast. Procentualni porast, izražen v številu izgubljenih dni, pa je sledeč: lansko polletje je bilo izgubljenih 25.318 dni in 3139 delavcev je bolovalo. Letos sta obe številki močno poskočili in to na 3! 644 izgubljenih dni in 4 437 obolelih delavcev. V okviru teh smo samo izgubljeni dnevi in število obolelih na bolovanju do 30 dni, za kar plačuje nadomestilo OD delovna organizacija sama Vrstni red obolenj se v obeh polletjih ni bistveno menjal, tako da se obolenja pojavljajo v podobnem vrstnem redu: % bol . indeks staleža nesp0sob. indeks pogostosti 75 74 75 74 75 74 respiratorna obolenja 0,89 0,75 1027 853 163 142 poškodbe izven dela 0,57 0.38 653 440 73 36 bol. lok. sistem, in vez. tkiva 0,47 0.30 546 349 68 49 ostala obolenja 0,47 0,09 438 102 71 31 influenca 0,38 0,14 437 158 74 25 poškodbe na delu 0,34 0,50 391 576 32 74 prebavna obolenja 0,34 0,28 319 324 48 54 urogenitalna obolenja 0,17 0,16 103 181 22 20 bolezni kože in podkožja 0,12 0,49 143 569 20 65 živčne bol. in čutil 0,12 0,16 136 187 22 24 Skupaj 4,21 3,89 4839 4485 679 624 Naraščanje bolniškega staleža de- vprašanje standarda, zaposlenih lavcev, zaposlenih v Gradisu, je verjetno nastalo zaradi tega, ker niso bili dovolj navezani stiki z zdravstveno službo Kontrola delavcev v staležu pa je bila tudi zanemarjena in s tem hkrati pomoč ali dajanje navodil za boljše zdravljenje, V drugem polletju tega leta pa je to bolje steklo, saj hitro rešujemo tudi n.pr stanovanjske probleme (kmalu bomo odprli samski dom). Letovanje delavcev je bilo že od sedaj organizirano, poskušali pa bomo na letovanje še bolj pritegniti tiste delavce, ki delajo na težjih delovnih mestih. Poskrbeti bo treba za zadostno rekreacijo in dobro prehrano na samem gradbišču pa tudi v domovih. Sklepi 4. seje konference OOS BIP Bradls Ljubljana (nadaljevanje s 3. strani) V. Za namen, da se poživi delo komisij za samoupravno delavsko kontrolo sindikalna konferenca skliče sestanek predsednikov teh komisij. Za sestanek naj predsedniki pripravijo poročila o delu komisij, da bi na tej osnovi sprejeli skupne usmeritve za nadaljnjo aktivnost. VI. Da bi opredelili vlogo in naloge organa samoupravne delavske kontrole na ravni podjetja imenuje konferenca posebno delovno skupino v sestavi Vinko Koleto, Rajko Zupančič in Marjan Hernec, Komisija ima nalogo pripraviti osnutek poslovnika o delu omenjenega organa in predlog delovnega programa. Komisija naj se pri tem poslužuje tez, ki jih je v ta namen pripravil RSZSS in so objavljene v prilogi Delavske enotnosti »Sindikati« št. 5/75. VII. Pregled aktivnosti OOS obravnavan na konferenci služi za nadaljnje usmerjanje dela konference in njenih organov, obenem naj OOS spodbudi k učinkovitejši prisotnosti predvsem na področjih, ki so doslej bila zanemarjena. VIII. OOS JE Krško se dalj časa ukvarja z vprašanjem nastanitve in prehrane delavcev na tem gradbišču. Ugotavlja, da koordinacija med TOZD na tem področju ni najboljša in je vse preveč prisoten individualen nastop posameznih TOZD in tudi takšno urejanje omenjenih vprašanj. Konferenca meni, da je potrebno nemudoma urediti te probleme in predlaga, da se za neustrezno ravnanje ob urejanju omenjenih vprašanj zahteva pojasnila od odgovornih vodilnih tovarišev na tem gradbišču oz. se jih pokliče na odgovornost. _ IX. Konferenca sprejme in podpira predlog kadrovsko socialne službe o urejanju terenskih dodatkov in ostalih prejemkov delavcev iz materialnih stroškov za gradbišče JE Krško in sicer: — dnevnica za vse delavce 50,— din (cena prehrane 40,—) — stanovtnje v naselju brezplačno — nočnine izven naselja se povrnejo do višine 70,— din proti predložitvi registriranega računa, brez računa do 35,— din. Predlog začne veljati od 16. 10. 1975 dalje. X. Konferenca sprejme na znanje poročilo o 9-mesečnih poslovnih rezultatih in izhodiščih za gospodarski načrt za leto 1976. Konferenca in OOS se bodo aktivno vključevale v pripravo gospodarskih načrtov za leto 1976 ter skrbele, da bo v to aktivnost. vključen čim širši krog delovnih ljudi. OOS bodo v sodelovanju z OO ZK, organizacijami ZSM in samoupravnimi organi, organzirale in vodile razpravo o osnutkih gospodarskih načrtov za leto 1976. XI. Izdelati je potrebno program razgovorov predsednika in sekretarja konference s predstavniki DPO, samoupravnih organov in vodstva TOZD. Na teh razgovorih bi obravnavali predvsem naslednja področja: — organizacijska problematika sindikata, delovanje sindikalnih skupin, aktivnost in vloga sindikalnih poverjenikov, ostali pogoji za normalno delo OOS — opredelitev vsebine dela OOS, ki se nanaša predvsem na vprašanja samoupravne organiziranosti, poslovanje TOZD, delovanje organov samoupravne delavske kontrole, vprašanja standarda delavcev itd. — izmenjava mnenj o dosedanjem delu ter vlogi in nalogi konference OOS v prihodnjem obdobju — programi dela OO in aktivnost teh v pripravah na bližnje letne konference OOS — v OOS TOZD Celje in TOZD Nizke gradnje bi se posebej pogovarjali o ustanovitvi sindikalnih pododborov v Šoštanju oz. na gradbišču SD-2. Podrobnejši program, oz. urnik razgovorov bo predsednikom OOS posredovan s posebnim dopisom. XII. Organizacijo zimskega športnega dne Gradisa prevzema TOZD GE Celje. K pripravam na organizacijo je potrebno pristopiti takoj. V organizacijo je možno po dogovoru vključiti tudi TOZD GE Ravne. XIII. Konferenca pooblašča tov. Jeršana, da zastopa sindikalno organizacijo podjetja na razpravi v zvezi z izplačevanjem OD tov. Tursunoviču začasno zaposlenega v Zvezni republiki Nemčiji sicer člana TOZD GE Koper. V primeru odsotnosti tov, Jeršana konferenca pooblašča za zastopanje sindikalne organizacije podjetja na omenjeni razpravi še tov. Strajnšaka Janka in tov. Bož-nika Karla. Zmag-ovalna ekipa: Pukl (vodja), Igrec F., Kantančič, Jedjud, Igrec J., Strnat, Štefan, Mihajlec, Hasan, Mihin Oglašam se iz Skopja, kjer služim vojaški rok. Imam se kar dobro, vendar je bilo vseeno lepše v službi. Lepo pozdravljam celoten kolektiv Gradisa, posebno pa še sodelavce iz GE Ljubljana in gradbišča, kjer 'sem 1d11 zaposlen pred odhodom v JLA. Aleš Hočevar V. P. 5812'4-C 91002 SKOPJE Nahajam se v Batajnici. kjer sem pri vojakih. Rad bi pozdravil vse iz Gradisove enote na Jesenicah, posebno pa še sodelavce na gradbišču v Anhovem in Velimira ter Petka Obrenoviča. Vašo Stankiti V. P. 9853-61 11274 BATAJNICA Slovenski športniki na ŠIGJ 75 Prvi v Krškem V Krškem je občinski sindikalni svet organiziral'tekmovanje v nogometu. Tekmovanja se je udeležilo 13 ekip, med njimi tudi ekipa Gra-disovcev s krškega gradbišča. Naši so se dobro odrezali, saj so osvojili Prvo mesto. Povedali so, da je bila najhujša tekma tista med Metalno Na povabilo TSV Ginnheim Frankfurt, Kegljaške sekcije, so kegljači in kegljavke Gradisa nastopili dne 25. 10. 1975 proti omenjenemu klubu v disciplini moški 8 X 20i) in ženske 6 X 100 Moška ekipa je zmagala z rezultatom 6863 : 6496, ženska ekipa pa je izgubila z rezultatom 2416 : 2245. V moški ekipi je bil najboljši Česen Anton, ki je izboljšal tudi rekord kegljišča z 889 podrtimi keglji. Pri Nemcih pa je bil najboljši Keil Vol-ker z 874 podrtimi keglji Pri ženski ekipj je bila najboljša Satler Ančka z rezultatom 400 podrtimi keglji, do-tim je bila pri domačinkah najboljša članica nemške državne reprezentance Schuhmann Lila s 407 podrtimi keglji. Moška ekipa kluba Ginnheim Frankfurt je prvak pokrajine Hessen. Naslednji dan pa je bilo srečanje z rojaki, ki so na delu v Frankfurtu in so organizirani v Slovenskem ltul-turno-prosvetnem društvu Sava v Frankfurtu in sicer s kegljači iz Ličila. Na srečanju, ki je bilo zelo prisrčno in seveda tudi zelo domače, so kili navzoči generalni konzul v Frankfurtu Radič Vasilje, konzul Kočar Magda, direktor Jugokomore Niarič Zdravko in direktor Ljubljanske banke v Frankfurtu Cesar in Gradisom, no, kljub konkurenci pa so naši vseeno osvojili pokal in denarno nagrado. To tekmovanje je bila prijetna poživitev aktivnosti naših delavcev v prostem času in sklenili so, da bodo morali v bodoče organizirati več takih in podobnih srečanj. Franc. V odsotnosti predsednika društva Save, Jošt Jožeta, je vse prisotne pozdravila neumorna tajnica društva Daniela 2ula. Društvo Sava je organizirano od leta 1972 in trenutno je v društvu ca 300 članov. Naši rojaki so izrazili željo, da bi bilo prav, da v bodoče poleg kulturnih delavcev v sodelovanju s Slovensko izseljeniško matico gostujejo tudi športniki, predvsem iz tistih panog, ki so športno rekreacijske. Oba srečanja naših kegljačev je organizirala zelo dobro TOZD Gradis Frankfurt s tovarišem Gašperšičem Jožetom in njegovimi sodelavci. M. A. Iz vojske nam pišejo Pri Gradisu sem se izučil za KV zidarja. Po končani šoli pa sem šel na odslužen j e vojaškega roka. Sedaj sem v Puli in kmalu se bom vrnil v kolektiv. Pozdravljam vse v kolektivu Gradis. Ramo Mujkič V. P. 1159/93c VE-7 32002 PULA Istra Aleš Hočevar Vašo Stankič Gostovanje Gradlsevce? v Frankfurtu Gradisovci med defilejem na ŠIGJ 75 Železokrivci so imeli na ŠIGJ zahtevno delo NEZGODE NAS OPOZARJAJO V mesecu avgustu 1975 se je pri delu Poškodovalo 41 delavcev, na poti na delo z dela pa so se poškodovali 3 delavci. Tozd Celje (6 poškodb) Tomič Dragan, vajenec — Imenovani je ^elal z delavci, kateri so rušili dimnik. ^er se kljub opozorilu ni pravočasno od-stranil pod streho, mu je padel na čelo ^ na levo roko košček betona. Krstnik Alojz, KV zidar — Pri normalnem sestopu z delovnega odra je imenovanemu počila žila na levi nogi. Dolanec Ivan, KV železokrivec — Pri vezanju armature se je nabodel z žico v dlan leve roke. Sojkič Hamdo, PK tesar — Pri prekucniku za presipanje betona v posodo od garjava je padel kos betona (ca. 0,5 kg) n udaril imenovanega po levi roki. Be-ton je padel z dimnika. Kozarac Kemal, NK delavec — Pri menjavi lomilne konice na kompresorskem iadivu si je imenovani poškodoval dlan tiesne roke. Alič Rasim, NK delavec —Pri razopa-evanju stebra mu je stranica opaža, ki Je spodrsnila sodelavcem iz rok, poškodovala stopalo leve noge. tOZD JESENICE (7 poškodb) Strmec Benjamin, PU tesar — Ko je enovani obžagoval krajnike, mu je pri ***** lesa spodrsnilo in si je vžagal , a Prsta, kazalec in sredinec desne ro-e Preko nohtov, ^^Vlukič Fehim, KV tesar — Pri montaži + oporne konstrukcije za ploščo na koti 9,50 m je imenovani zdrsnil z delovnega n a in padel ca. 9 m v globino ter si * tem poškodoval prsni koš. v ^ekan Abas, NK delavec — Pri opaže-stene je pri zabijanju žičnika s , atiivom zadel v svoj palec na levi roki si ga ranil. Čekič Marko, NK delavec — Pri izsekavanju opečnega zidu na »A« lestvi se je lestev sestavila in je omahnil na tla ter se udaril na hrbet. Mahmuljin Šefik, PU zidar — S sodelavcem sta odstranjevala dva ploha, ki sta tvorila pokrov nad odprtino v plošči. Pri prenosu tega pokrova pa je delavec padel skozi to odkrito odprtino, katero je sam odkril, v globino ca. 8 m. Popovič Radislav, NK delavec — Pri prenosu kabla se je imenovani spotaknil in padel na cevi, ki so bile ob poti. Udaril se je v levo roko, nogo in rebra na levi strani telesa. Milivojac Sveto, KV strojnik — Imenovani je pri prvem transportnem traku separacije med obratovanjem čistil in popravljal trak Pri tem pa mu je zaradi nepazljivosti spodrsnilo in desna roka je prišla med valje, tako da si je, zlomil podlaktnico. TOZD KOPER (2 poškodbi) Zadravec Stjepan, NK delavec — Imenovanemu se je med vožnjo na delo pri križišču Ankaran pretrgala veriga in mu blokirala zadnje kolo mopeda P 12, tako da ga je vrglo na rob cestišča. Gragorovič Josip, KV tesar — Pri prenosu ploha je imenovani zgubil ravnotežje, se nabodel na štrleče sidro iz plošče in si poškodoval stopalo na levi nogi. TOZD LJUBLJANA (3 poškodbe) Nahtigal Anton, KV tesar — Pri montaži gradbene barake mu je spodrsnilo, tako da je padel in si polomil rebra. Stančevič Dušan, NK delavec — Pri razopaževanju betonskih temeljev je imenovani povlekel z ruvačem opažno tablo, v kateri je bil žebelj. Tabla se je hitro odstranila od betona in pri tem ga je zadela na levo nogo. 1 Lukič Borislav, PK delavec — Imenovani je vlekel žico. Pri tem mu je le-ta spodrsnila, tako da je padel in si poškodoval levo roko. TOZD LJUBLJANA-OKOLICA (3 poškodbe) Karamovič Huso, NK delavec — Pri de-montaži betonskega okna si je odrgnil levo roko. Kovačevič Huse, NK delavec — Imenovani je mešal malto. Za to delo je potreboval lopato, kj je bila na mestu, kjer so bile zložene stojke. Ko je potegnil lopato izpod zloženih stojk, mu je ena od teh padla na prst roke in ga poškodovala. Baltič Suad, NK delavec — Pri dodajanju opeke na delovni oder mu je odlomljeni komad opeke padel na levo ramo. TOZD MARIBOR (7 poškodb) Rogina Emerik, KV strojnik — Med praznjenjem jeklene posode z betonom je imenovani z desno roko udaril po posodi in si pri tem poškodoval palec. Hrženjak Janko, PK delavec — Imenovani je prenašal armaturne mreže z deponije do mesta vgraditve, pri čemer je padel na desno stran kolka ter si ga poškodoval. Valentič Stanko, NK delavec — Pri razkladanju elementov je imenovani stopil na pokrov avtomobila škatle za akumulatorje, pri čemer se mu je vdrlo, tako da si je zvil nogo v gležnju. Kovačič Stjepan, PK tesar — Imenovani je s sodelavcem podlagal z lesom opaže na beton. Ker je prepozno odstranil roko, mu je stisnilo mezinec in prstanec na levi roki. Švenda Franjo, KV zidar — Imenovanega je na delovnem mestu dvakrat pičil neke vrste mrčes na levo roko nad dlanjo in je dobil zastrupljenje. Munda Franc, PK tesar — Na poti v službo je padel z mopedom in si poškodoval desno koleno in levo nadkolenieo. TOZD RAVNE NA KOROŠKEM (1 poškodba) Prijava nesreče pri delu še ni dostavljena. TOZD NIZKE GRADNJE MARIBOR (2 poškodbi) Krelj Ivan, KV tesar — Poškodovani je s pomočjo sodelavcev odstranjevali vi-telj. Ker je bil ta pritrjen z vijaki, ga je bilo treba odviti. Ker pa je bil zalit s cementnim mlekom, ključ za odvijanje ni šel na vijak, je imenovani udaril po tem vijaku in pri tem dobil drobec v levo oko. Omerovič Safet, PK tesar — Pri pospravljanju žične vrvi na gradbišču se je zbodel v prst desne roke. TOZD KO LJUBLJANA (1 poškodba) Janša Vinko, VK ključavničar — iPri nakladanju v deponiji je imenovanemu stisnilo prstanec desne roke. KO MARIBOR (1 poškodba) Prijava nesreče pri delu še ni dostavljena. TOZD 1,10 ŠKOFJA LOKA (1 poškodba) Begič Asirn, PU delavec — Pri doziranju hlodov na žagi mu je hlod stisnil levo nogo ter poškodoval stopalo, ker se ni pravočasno umaknil, ko so se hlodi porušili. TOZD OGP LJUBLJANA (4 poškodbe) Nedič Nedo, NK delavec — Imenovani je pri posebni enoti VELO napenjal žico 0 3 za YU nosilce, in sicer na predna- peti progi v bližini sidrišča montiral stremena. V času montaže je ena izmed žic popustila iz sidrišča m ga udarila v gleženj leve noge. Pleša Milan. PI< betoner — Imenovani je v skupini delavcev nakladal vinogradniške drogove na viličar. Pri ročnem prekladanju vinogradniških drogov se je skupina kolov iz paketa podila, tako da ga je eden zadel na stopalo desne noge. Ilič Mllorad, PK šofer - imenovani je demontiral defektno kolo pri kombiju. Z izvijačem je odstranjeval rozeto na kolesu, da bi mogel demontirati kolo, Pri tem mu je izvijač zdrsnil po rozeti in se zabodel v kazalec desne roke. Kraišnikovič Stevan, elekt.ro varilec — Pri napenjanju žice 5 za ogiajne stebričke na V ploščadi ga je odrezani konec žice udaril po veki levega očesa. TOZD S PO LJUBLJANA (3 poškodbe) Kirbiš Marjan, KV šoier — Pri sestopu z lestve na zadnjem delu vozila (avto-mikser) mu je zaradi mokrih prečk na lestvi spodrsnilo in je trdo stopil na tla, pri tem pa si je poškodoval gleženj leve noge Ulčnik Alojz, KV strojnik — Pri demon taži avtogume je ista odskočila in da ne bi udarila imenovanega, je le-ta odskočil iti se pri odskoku udaril z nogo v varilni aprat, tako da si je poškodoval piščal leve noge. Podgoršek Julij, šofer — Pri razkladanju nosilcev je odpenjal žično vrv na prikolici, Vsled slabega vremena in mastnih čevljev mu je spodrsnilo m se je udaril z levo stranjo hrbta ob prikolico. TOZD ŽELEZOKRIVNICA (C poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih nezgod pri delu. Bojan Bambič Se 1kratka fotoreportaža s proslave 30~letnice podjetja na GR Dobili bomo računalnik Kot vsekaže, bomo tudi v Gradisu dobili nov sodoben elektronski računalnik. DS podjetja je ta sklep že sprejel, tako da sedaj že zbiramo informativne ponudbe, da bi se lahko na osnovi teh odločili za najboljšo varianto. Tudi vprašanje prostorov je rešeno, saj so načrti za nadzidavo nad upravno stavbo OGP že v delu. Kje bo nov Gradisov elektronski računski center stal, se torej že ve, odločitev o tipu računalnika pa bo padla že konec letošnjega leta. Pridobiti ali vzgojiti pa bo treba še potrebne strokovnjake, ki bodo računalnik zalagali z delom Zaradi izredno velike brzine obdelave podatkov je potreben cel štab ljudi različnih kvalifikacij. Ena skupina skrbi za prevzemanje dokumentacije, pripravo podatkov v obliko primerno za obdelavo na računalniku, za računalniško obdelavo, pripravo rezultatov obdelave in razpošiljanje uporabnikom. Druga skupina pa pripravlja organizacijske postopke za zajemanje podatkov in obdelavo ter priprava programov: to je navodil računalniku, kaj naj dela. Za uspešno opravljanje dela. ki. smo ga postavili v drugo skupino, je potrebno poleg temeljitega poznavanja računalništva, ravno tako temeljito poznavanje trenutnih organizacijskih postopkov, delovne problematike ter so-dobnih organizacijskih metod in postopkov. Ker takih ljudi praktično ni, jih je potrebno vzgojiti, Ta čas pa se precej zmanjša, če človek pozna sedanjo problematiko in težnje po nadaljnjem razvijanju informacijskega sistema. Take ljudi pa v Gradisu že ima-mo. Poleg teh pa imamo tudi mlade perspektivne strokovnjake, ki so študij na rednih šolah že končali, želijo pa se še naprej izobraževati na področju računalništva. Januarja prihodnje leto se bo formiral oddelek za avtomatsko obdelavo podatkov, - kar pomeni da bomo potrebovali precej novih moči. Razmislite, morda ste ravno vi tisti sodelavec, ki ga potrebujemo, zato se kar prijavite na razpis, ki je objavljen. Kdor molči, pomeni, da pritrjuje. (Bonifacij) * Kdor druge žali, sebe ne ščiti. (Leonardo da Vinci) * Pametnega človeka ne moreš užaliti. (Seneca) * »Že res,« pravi Škot, »imam pa vžigalnik.« V vseh stvareh je treba misliti na konec. (La Fontaine) * Ljubezen ni nikdar tako močna kakor takrat, kadar čuti, da odhaja t.ia, kjer bo trpela. 'Reulgent) * Človek vidi resnico iz lica v lice samo dvakrat: v ljubezni in v smrti. (Schure) Bolest, katero povzroči ljubezen mora ozdraviti samo ljubezen. (Rey) * Ljubezen je močna kakor smrt. (Salomon) Trije temelji znanja so: mnogo videti, mnogo študirati, mnogo trpeti. (Ugo Foscolo) Še dva posnetka s slavnostne seje delavskega sveta, na kateri smo prejeli visoko priznanje