Štev. 15.	V Ljubljani, dne 15. aprila 1915.	Leto XXVIII. —------—*
iV
vam
Zemlja je zdaj polna samih sovražnikov. Ubijaj, uničuj, zažigaj, lomi, po-diraj! Ne odnehaj, dokler ne poteptaš in ne zbliniš v prah sovražnika! Tako govore, ukazujejo in tudi delajo po tem \ <ii> vsod. Ne bo miru, dokler se ne j . ■/ h i j o Avstrijo, ne sme ga biti, dokler ne uniči. Tako kriče nad našo drža, o, podobno se žuga drugim in kri fc lije v potokih in milijarde premože-lij i gredo v nič z dimom v zrak in na dno morja. Sami sovražniki! In ven-(1 m povsod jokajo žene in matere, povod vzdihujejo zapuščene sirote; revščina in ž njo glad in ž njima kolera in koze in logar zijajo povsod vate s svojimi steklenimi očmi. O samih sovi :>xnikih se govori, samo na sovražni-se misli ne samo po državah, ki se skujejo med seboj, nego tudi pri ta-k imenovanih nevtralcih. Strasti, so-Miistva je tudi v njihovi javnosti vse hio. Ti drže z enim, drugi z drugim in se preklinjajo med seboj; povsod pa P podu je samo gola sebičnost, samo 'skrb, kako bi se dalo v lem strašnem ' i ležu čim najcenejše kaj dobiti zase, kaj zemlje, kaj zaslužka, seveda na Škodo kogaržebodi.
En sam kraj na svetu pa pozna še Človeka. En vladar ne govori o sovražnikih, ne misli nanje, ne kuje naklepov proti njim, nego oznanja slejkoprej, da smo Očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi. Na enem vladarskem dvoru se ne misli ne na maščevanje, ne na sebično izkoriščanje Vojnega viharja, nego samo na pozabimo medsebojno ljubezen, na složno vzajemnost, na mir. Ta vladar je naš Weti Oče Benedikt XV.
Velikonočni ponedeljek je spre, jel amerikanskega časnikarja Wieganda,
ki dopisuje iz Evrope enemu največjih ameriških časnikov The World (Svet) in ob tej priliki mu je v nepopisno lepili besedah naročal, naj Amerika ž njim vred dela za mir. Takole mu je dejal:
»Sporočite amerikanskemu ljudstvu in amerikanskemu časopisju moj pozdrav in blagoslov in izročite temu plemenitemu ljudstvu mojo edino željo: Delajte neutrudno in nesebično za mir, da se to strašno prelivanje krvi in vse njegove grozote čimnajprej končajo. S tem boste skazali Bogu, človeštvu in celemu svetu veliko dobro delo. Spomin na to vaše delo bo neminljiv. Če se vaša domovina vsem izogne, kar bi moglo podaljšati vojsko, ki v nji lije kri stotisočem, more Amerika vsled svoje velikosti in svojega vpliva prav posebno pomagati, da se ta orjaška vojska konča. Celi svet gleda na Ameriko, ali bo začela delati za mir. Ali bo znalo ameriško ljudstvo porabiti ugodno trenotje? Ali bo izpolnilo željo celega sveta? Boga prosim, naj bi se tako zgodilo.
Molite in delajte neutrudno za mir! To je moja velikonočna želja. Moja vsakdanja molitev, v s e m o j e prizadevanje gre za m i r. Vse svoje upanje na skorajšnji mir stavim na ameriško ljudstvo in na vpliv in moč, la jo ima po vesoljnem svetu. Pravična, nepristranska in vedno nevtralna Amerika, bo našla v svojih prizadevanjih, ko pride ugodno trenotje, da se prično pogajanja za mir, najkrepkejšo podporo svete Stolice. To sem že naznanil predsedniku po enem njegovih najvišje stoječih prijateljev.
Sveta Stolica se drži stališča, naj se ta strašna vojska konča in naj se zopet vrne mir čimnajhitrejše, in naj se zato, da se to doseže z vsemi nrav-nimi sredstvi upliva in bojuje.«
Protestant Wiegand, ki objavlja te besede, opisuje ginjen in poln livale, kako ga je prevzela papeževa osebnost: »V resnici kraljevo ozračje krog njega. Z zavestjo svoje oblasti se združuje neizbrisni vtis veličanstva njegove službe in obenem njegove čarobne naravne človečnosti. Z velikimi duševnimi darovi se združuje silna, moči polna osebnost, ki ima poleg duševnih darov visoke vrste obenem veliko mero izkušnje na svetu in modrosti.«
Na tisoče za vojsko nesposobnih ranjencev se je že vrnilo po posredovanju sv. Očeta iz ujetništva na svoje domove in neprenehoma še skrbi, da se to izmenjevanje še vedno vrši. Z vsemi silami se trudi, da bi pridobil bojujoče se države, da bi nevojaške osebe drugih držav, ki jih imajo sedaj ujete, vrnili njihovi domovini. Ko je Cul o strašnih razmerah na bojni črti na severnem Francoskem, kjer med jarki leži na stotine mrličev nepokopanih, se je v očetovski skrbi brž obrnil na Nemško, naj dovoli dvadnevni odmor v boju, da se mrliči pokopljejo. Ta reč je v tiru in je upati, da se bo srečno izvršila.
Obenem pa dela in moli za miri Drugod samo misel na boj in smrt, na maščevanje in uničevanje. Tam doli v večnem Rimu, v tihi vatikanski hiši pa samo skrb za to, da se ustavi svetovno klanje, in da se vrne mir med države.
Bog daj, da bi slišala Amerika Benediktov glas, da bi več ne podpirala z orožjem in živili enostransko onih in s tem krepila njihovo bojno strast! Naš Oče je in v njihovem očetnem srcu utriplje ves svet obsegajoča, najčistejša ljubezen Tistega, čegar namestnik je na zemlji. Njegov velikonočni pozdrav »mir vam bodi« je tudi njegov pozdrav, njegova skrb, njegov blagoslov in njegova. molitev.
Domoljub 19i:
deta in šolska
i ,-aia pa hi 'loma na otroki
oko, kervseli no llV N oi' «'ooi na .lolo. Ako jih pusti liro, natl/oisiva. s,- bo.lo pa potikali m kla i i 1 i oknu'.- \ko posli doma onega ali ,lv, in vlada v hiši očetov strah, se gre, ;jh j,, več. Ii pa postavijo vse
narobe.
Na vsakih par hiš se gotovo dobi kak 'junak kraikolilačne/. ki se je dvakrat oglasil, ko je ljubi Bog delil med nbogliivost. t.elo
r
.■nI nji •d>oinoljuhov« članek -Ne , 11 11 s N a m>1;i„ me je potrdil v misli, da kljub precejšnjemu ra niofrivanju še nismo popolnoma na lasnem, kako bi v sedanjih razmerah najkoristnejšo 111
naiprevidneje Uporabili našo šolsko drugimi darov 1 tudini ml t,lino /a(t> o „mii še par besedi, ker i oče mu ni bil kos. kaj >e man. Alt ne ie vsekakor precejšnjega pomena, kako | bo imel tak nadebudne:- najlepše prt-bomo rešili to vprašanje.	I lomnosti, da bo razvijal svoje dobre la-
Pml vsem se politično splošno po- I snosti in pri tem pomagal tudi drugim, v 1!. 11 m. da otroci lahko pri poljskem In njegovo delovanjeborodilosad delu :-,<lo mnogo pomagajo in naj se Edina ovira so mu bili: »o a, g. mit ruto Šole prej iakljuČijo,da bodo mogli i« K. katehet, sedaj pa je naenkrat oiivrl v polni meri pomagat i na polju. Prost! Kdo bi ne bil vesel m razposajen To misel je rodila v glavah učenih I ^oU kot kdaj poprej! Dokaz: Jeseni, r, • ki pa niso nikdar kmetovali. ko m so'a | ; ■■- 1 pri e;a. >0 je' ■ pridobiti m poljedeljstvo kolikor matere, ki nimajo najslabših otrok, zdi-mouot^e delavcev. Dobro in hvalovre- hovale: »Da bi se le kmalu začela šola, dno! Star pregovor pa pravi: »Gorje I komaj še vganjam te otroke! vedno k; . u, K1 dela » otroci in erje s teleti*« slabši so in vse bodo pozabili!« Pomi-1 .	k t i a 1	na polju m o a sii:i pa te tree-a se >la e v v-ein, ko
1	. -
EC. .. . : s .
te s V..--N--
. 1	, o. v
r... 1
v .. . iv. - " k. . 's •
) C V '.	> '. v v 1 •
jih K> r•'. -v..' •1
tr	. pv•! oiii. Otiv	■ci titi it), le:a pridejo ,	se spi	.tvljiljo ]	nid	ielk	i. mu-iiiini dvakrat
l>r	1 iv; m deiu	v otnl. ,ii v pošti \	toliko	pri. • n.	isti,	, iiii	0 roei vsi odkra.ia
pr	\ me .•	nv krompirja in fi-	po :...	:;ajo pri	del	u i	;.-t pa pomiadi.
	• i.	. t ;n jo še nvba pa-	\	;i dr d	st 1	r.ni	p;i je !-. oba pri-
	'. k>": . .,.; -i. c	ik.su t< volno jamo.	zna i i.	tla rabi	0 :	>'.: •. i	l iti k" čisto za
P		.: ,:< ':. sko: a • ni. /a	ponnk	pri de	lil	in	d;, iiii i do 1< os
e'.	, . . \. 0. e-:oan	•• in pb ,t'V 5v. "-kih	umogt	.1 bolj ra	bili	ko	. t!i"...:.i leta. Dobe
or	v ni . .oče ;;	Ibiti, Za pastirje po	s t1 ;.. t	rda tr.ii	pO:	-, -i	t :ne obi ine. v k-
v C	,";ni :• :< r.iso. :	H>sebno ne. ;iko oh	.erib j	;o\ 11 e št	1 pi	isel	tli r:.,-:. g i zato. da
	■ ,:c \ t s k ..p..; tv	. po...', t 0 v.a >\ ojt>	>e ^ .	.. pve, ...	tk:	,iK i.	, ali . . .i ono . i. Y
	iee0 in t i re e\;i	."."•se pastirja.	,em 0	:v'ru more 0		to	: resi liti le kiajm
	Ot ven nad tO		šolski	sveti, uv.a		- P	1 oš n 0 načelo nai
\■	n '..r. a k.'.ko	d« U> ki ga njihovi	bi i ile	šoht ii.Vj C:		f ' f. n	e; k,.i'z.i pa r-- - .'l-
n	k;'m . ...ci ui	- "ttO še ;-,e morc e	starš >	o*.rc e f'	0"^	a, \>	• b smejo brez stia-
0;	■., \ . '. ; \ .	se pa relo pretira-	ho p.	ed k .1 z	jo	pri c	Iržati doma. To bi
v.		liosti. >:hk<i rast in		.' s" .. - .'			enostavnejša reši- 1
n.	' ' v. 1 "C	; e dof»- ...	1\ C C	•ii ca v rr	aša	i i .	Na ugovor, ki ga
K.	V ... 1" . . ; • •	r...\:?.: .1 ven š					: t t : cs. čuti z
s '		S' , s .■ •		'ske stra			> iO!", s " ni
	\ \ e \	• roofi. Tudi eb	>'	: ..v r . v.	IV		fi. i i pa o-.igovonl
S	šnju ki se	\ '. " ' .' V " ^ .		e: rčiie	'.S'	v >	bi tr, r. :o najbrž
ju		• ■ ■ -: c;.'. \ .		1 ko St" š		pre	j zaključijo ostati '
>	' . S," v -	Pripomni 11 ti	.. > \	o;;em rr,.		2 v	saj jeseni je bilo
V:	> .' . . .' ' .	k v večjem Številu	K 0	in rti V..		v' N	bo nidi vedno pri-
	s k ; v- n 0 0 0' V	n« '. olju $r*oh m ■	>" v"1 \ :	>oio. tlas			in S. razredu. Zato
		■ Na vsakega otroka	> ' V. .		ne	bi ;.	1- . i -...........K .;
		"'•'■ da ga		ko 't i r	n or	a ] 0	v *.•-:».-
		»\i eimk v eč ško-	111 ( 7 V				
de	ko* koristi.			ok. V d v			
	S 0			. ..			, '* '
		" . ..					AKt] > JJ1 gf ; q
	c . o.r.vi \ •... •	■ ■. ; - i - ; ■ _ -- :	I V /. K .	k:". s : c			
po	||» -T . (A VV						
		K .. ; .					iii r»;"ij i i 2 V0-
Pregled po svetu.
Avstro-Ogrska. Na velikonočno n> del jo je sprejel naš cesar v avdiien i nemškega maršala Goltza, ki so je vi-' čal nazaj v Carigrad skozi i nmj. ,\ja?' šal je pripovedoval, da se č i, kako d'" je cesar v vseh podrobnostih svetov/
. „	Ij*-k dne
1. zborovati. Zboroval , o cn teden il več naših zakon-i 1 načrt,,,.
vojske natančno podučen državni zbor prične v por 19. t. m in n
\ 1 e 11 drugimi bo rešil tudi > črt o začasni podaljšavi n go,;i ■ s Hrvatsko. Stranki sedanji vladi, boje ne hodu bonih težav. Avstrijski dala novo rdečo knjigo-. zbrala številne dokaze, k; 1 - kt. erimi se Avstrija vos s 1;, j; rodno pravo. Min se, e k grof Kturgkh je bil daljši avdijenci pri cesarju, in n« . n > nakaznice v A v -razi. t n;t Dunaju v vse! -ki; i" š 1 ■ y i i s k i 11 občini'!' činah v isšalih avstrijski!. Dne 9. t. m. sta imela avstri >ki niinisiiski piedsedni!-daljše posvetovanje. — Ca pojde na počitnice v Išl. tem n- liin.aiu. Avstro-og! zni:-. 'a oluos: 110 mero z;.
.:. .ačija. Nemška p. ni.'i- jovila hTerko. tak' poleg štirih dečkov še prit N. '.t" v \t. ki so u s 1 talom "J milijonov dolarjev iv.I i i ranil nemške !•;•.<> .
V, .-I t. v urad poroča: Di 1915 so se nahajali v nemšk št vu: Francozi: Čast i mol Iva 238. 196; II u s i : Cas moštva oOi.eiO; Belgije kov 647, moštva 39.620; < astnikov 520, moštva 20.2 10.175 častnikov in 801S33 n ItaUjt. Rusko časopis;' i. "a -.o bo Rusija iz>:v stopi na stran trojnega -l>y.n.-.:niji pa pravijo, da
v enakem slučaj i 1 :• mi in ; . vet
novem zakonu za ol r: : SO zaprli dosedaj dva ta ratširjala vojaško val r enega na Siciliji, ker j
". uv r.tem otok"'■ Beneškem, ker je posip, •rim je bil v zvezi, vesti ki jih e opazil r..-Se čakata sodbe. — Ne prinašajo sledečo dre : K ie ustavila vsak 1
v.; v -. . : . rv.cih ra/ ' • \ vi-o. V u-- : .iv ue"'V; -t.■ V. "..".. s •.":.. r". ankfurur Ze i v.
. ! > k ' o v • r:iu
.• '.-aribiV...: ; V i . t r..v- c dni r.lvr. ki ^ ... ..-. ... -;•..: •, '•
iskj socialisti pa vneto -r
cet e V R 3 io < Po
okolici so velike nili precej rr.
t
načrtov, nskl na-"■ ne na-i so proti ■ t-'lalo no. da je kateri je ■ - 1 države, •'■ kršili! •ki pred-9 t. m. v Krušni! vpeljejo • avstrij-
■	763 ob-
■	lah. -in ogr-Uunaju
tOS ii" ista)
•	tika je d stoka;
a zdaj zinjo.
•	kapi-: i-, k: -.••riki. v glisti ti letni-
donao-ikaria.
in
očal«'
. -a P« - š
r.ikih
škern. časo-vesti ■ lags • : . V
- .•.•iii .( 1
proti na tr-pripi' -•;.! il
i ra -u. I varjai0
nevtralnost. Kakor poročajo nemški listi, so socialisti izdali oklic za ohranitev nevtralitete ter pozivajo delavstvo, na i živahno dolnje v tem zmislu. — I)ne 11. t. m. je umrl v mestu Pegli v Kaliti najmlajši papežev brat v starosti 54. let.
Francija. Na Francoskem se je vršil minuli tedne takoimenovani »srbski dan«. V vseli šolah so bila predavanja o Srbih. — Italijanski list »Stam-pa« jo objavil pogovor z ruskim bivšim ministrom, ki je izjavil, da se Francija ne bo mogla dolgo časa upirati, ker ji manjka moštva. Obletnica izbruha vojske bo prinesla mir.
Anglija. Angleški trgovski urad poroča, da je Anglija izgubila meseca marca 33 parnikov. — V Londonu se je oglasilo 30.000 žensk, ki so pripravljene, da prevzamejo razna dela med vojsko. Društvo trgovskih uslužbencev je na proti temu nastopilo, ker delodajalci nadomeščajo moške s cenenimi ženskimi močmi. — V Angliji so sklicali "2000 shodov, na katerih bodo vabi] i moške, da naj vstopijo v armado.
Xemški listi poročajo iz Londona, da lin vlada na Angleškem splošno prepovedala točenje alkoholnih pijač. Le za pivo bo mogoče prepoved nekoliko omejena. — Amerikanski časopisi poročajo: Deset železniških vlakov s kroglami za puške za angleško armado je odšlo v London. Vsak vlak je imel 20 voz in je vozil 300 ton svinca iz New-Vorka. Newyorške »Times« poročajo, da je municijski tovarnar Lelimann v New-Yorku izjavil, da jc bilo pri njem naročenih, ko je zapustil Liverpool, granat v vrednosti 700 milijonov. Na-ročila pa ni mogoče izvesti. Lehmann ic pripomnil, da se bo morala vojska ii ni končati, ker bo do takrat zmanj-1: I o municije. Iz Londona se poroča, j d; je angleški kralj dal zapreti in za-I . liti vse svoje kleti do konca vojne, finančni minister Llovd George je prejel doslej kakih 150 tisoč pisem, ki za-1 -vajo popolno prepoved alkohola. Z ; 'M uge strani pa pošiljajo prodajalci ž; anja pridno odposlanstva k raznim | ministrom s prošnjami, naj se prodaja ■'iikohola ne prepove splošno in povso-i <i>. Županstvo mesta Fourton, kjer je i i več pivovarn, je brzojavno protesti-i balo proti splošni prepovedi. Kakor se '"oje, se je vlada odločila, da alkohola | i1" prepove splošno, marveč da se bo v I '-''ličnih krajih različno postopalo.
Zlati se omeji prodaja žganja in liker-! i"v v delavskih središčih, kjer se je do--loj nonilo največ alkohola.
^eloifa. Belgijski prestolonaslednik ie bil uvrščen kot vojak v belgijski li-| |;liski polk. — Francoski listi poročajo, da so na tisoče belgijskih beguncev v f '' '(injih tednih prepeljali na južno aneosko. Na Francoskem jc skupno i -"O.ooo belgijskih beguncev. — Dne 8. t.
ie belgijski kralj obhajal svoj god. I v 1-ondonu so priredili ta dan »bclgij-' : i dan«. Prirejali so sbirke za otroke I '"Igijskili vojakov. — Belgijski begunci tia Francoskem in Angleškem so tudi : zelo slovesno obhajali god svojega kra-
lja. Med rugim so izročil belgijskemu kralju velikansko spomenico, katero je podpisalo 3000 belgijsih socialistov, ki so bili pred vojsko republikanskega mišljenja. — Belgijska vlada, ki se nahaja v Franciji, se je podala na bojno fronto, kjer se je vršila pod predsedstvom kralja važna seja.
Rusija. Iz Petrograda se poroča, da je na carjev ukaz vpoklican letnik 1916, kar pomei, da bo armada ojačena s 558.000 možmi. Moštvo, ki so pred ti meseci določili za mornarico, so pride-lili armadi na suhem. — Ruski car je baje izdal ukaz, da so mora v vojnimi ujetniki boljše postopati. — Italijanski list »Sera« poroča, da znašajo ruske izgube od 15. do 31. marca 108.000 mrtvih in 212.000 ranjenih. Kakor pripomni ta list, se gre tu za čas, ko so prvi kar-patski boji dosegli svoj višek. — Moskovski generalni gubernator je izdal ukaz, ki civilno prebivalstvo nujno svari, naj ne uživa denaturiranega špirita, ker vsak dan obole in umirajo osebe, ki sotpile denaturiran špirit. V guber-niji Ilarkov so vložile delavske organizacije spomenico, v kateri prosijo vlado, naj nastopi proti draginji.
Srbija. Sofijski »Mir« poroča o zdravstvenih razmerah v Srbiji: Upravitelj in predstojnic misije »Rdečega križa« iz Amerike, dr. Ryan, je izjavil, da bi se mogle v Srbiji nalezljive bolezni tako zelo lazširiti, da bi utegnila ta mala državica popolnoma izumreti. On je imel v svoji bolnici 2900 bolnikov, od katerih jih je velik del umrl. Nalezljive bolezni najhuje razsajajo v Djevdjeliju, Nišu, Belgradu ter Kragujevcu, kjer se sedaj nahaja srbski glavni stan. Torej so v središčih srbskega življenja najbolj razširjene nalezljive bolezni. Zlasti je bedno stanje žen in otrok, ki jih ne sprejemajo v bolnice. Zato je sir Lyp-ton prosil javno mnenje na Angleškem, da se čimprej pomore tej državi, ki toliko trpi v sle d bolezni. — Kapitan Be-nett, ki je prepotoval Srbijo, poroča, da je položaj v Srbiji vsak dan slabši. Strašen logar razsaja po celi deželi. V Bitolju se nahaja 3000 bolnikov, zdravnikov je pa le 10. Primanjkuje zdravnikov in strežnic. Srbija je prosila pri zaveznikih pomoči, a brez uspeha.
Bolgarija. Bolgarska vlada poroča, da je prispelo iz Petrograda v Sofijo mnogo žensk, ki so v službi ruske tajne policije. Ženske so pozvali, da pomagajo ruskim policijskim agentom, ki so že tukaj. Bolgarska vlada je izdala stroge odredbe, da ne bodo mogle ženske, ki so pravilno ne izkažejo, prestopiti pragov raznih ministrstev. Tukaj se bojijo, da bi te ženske ne ukradle kaknih važnih diplomatičnih spisov. — Sofijski dopisnik turškega lista »Ikda-ma« poroča na podlagi uradnih podatkov: Ruska vlada je pri bolgarski vladi vprašala, če bi dovolila, da Rusija izkrca čete v Burgasu. Bolgarski politiki vedo za gotovo, da se odgovor Bolgarije ne bo na noben način razlikoval od dosedanje politične smeri. Bolgarija bo brezpogojno odgovorila odklonilno. —• Francoski časopisi pozivlajo države
trojnega sporazuma, da naj se stavi Bolgariji zahteva, da se izjavi za ali proti trojnemu sporazumu. - Angleški listi pa poročajo: Ko bodo zavezniki zopet napadli Dardanele, nameravajo poslali vsem balkanskim državam zahtevo po izjavi za ali proti. Iz Pariza se poroča, da so zavezniški poslaniki v Sofiji dobili nalog, naj napravijo skupne korake pri bolgarski vlacli, da poda izjavo radi zadnjih dogodkov ha njeni meji. — Kralj je podaril društvom za pomoč najbednejšim 10.000 kg moke, ki se je razdelila med revne prebivalce v Sofiji.
Albanija. Listi poročajo, da se vsta-ši zadnje dni precej živahno gibljejo, kar je najbrže v zvezi z delovanjem bolgarskih prostovoljcev. Vstaši hodijo po celi Albaniji in v bližnji bodočnosti bodo najbrže napadli srbsko in črnogorsko mejo. Vstaške čete, ki štejejo več tisoč mož in imajo topove, so večkrat napadle Drač, ki je zelo trpel vslecl obstreljevanja. — Napadi vslašev na Drač se neprestano ponavljajo. Zadnje dni je zlasti artiljerijski ogenj napravil razno škodo in ranil več oseb. Doslej se je Esad paši in njegovim pristašem še posrečilo ohraniti se navala. Toda vstaši dobivajo vsak dan ojačenja iz notranje dežele. Njihove postojanke in njihov premišljen bojni način kažejo, da mora biti vodstvo v rokah vojaško izobraženih oseb. Ob teh okoliščinah se bo Esad paši in njegovi četi težko vzdržati v Draču.
Portugalska. Brzojavke iz Madrida opisujejo položaj na Portugalskem zelo resno. Po celi Portugalski so razširjene revolucijske zarote, ki hočejo strmoglaviti republikansko vlado. Portugalski listi odkrito napovedujejo, da lahko izbruhne revolucija vsak trenutek. Živil v Portugalski zelo primanjkuje. — V Braganzi, Chavozu in Bragi so portugalski rojalisti proglasili revolucijo. — Madridski »E1 Liberal« poroča: V Bajadosu, Braganzi, Chavezu in Bradi so proglasili portugalski rojalisti (privrženci kralja) revolucijo. Iz Opor-ta so odrinile čete v Chavez. — Pariški »Herold« poroča iz Madrida: V Oporto je došel portugalski vojni minister Ca-stro. Oportska posadka je odrinila proti monarliistom, ki se zbirajo v Bradi in v Chavezu. Trdi se, da se je pripeljal 26. marca bivši portugalski kralj Ma-nucl na nekem nevtralnem parniku v špansko pristanišče Santander. —i Uradni list objavlja dekret, ki pooblašča civilnega guvernerja, naj razpusti tiste občinske in župnijske odbore, ki ne priznavajo sklepov vlade.
španska. Iz Lizbone poročajo: Trajno slabo vreme zadnjih šest mesecev je provzročilo poljedelstvu veliko škode. Sodijo, da bo leto 1915. leto lakote. Okolica pri Santarem je podobna velikemu jezeru. V dolini Tajo je veliko milj obdelanega polja in vinogradov pod vodo.
Kitajska in Japonska. Angleški listi poročajo, da so sc napetosti med Kitajsko in Japonsko zmanjšale. Rok za sprejem japonskih zahtev so podaljšali do konca tega meseca.
»
SI r:\ii At^
lV-niol.i;ib 1!M.\_
Svetovna vofska.
VOJSK A / KUSI.
Strašni Ivii \ kaipaiiii stojo /daj n ospredju »aniiuaiij* eele svetom« vojsk«. Oimolui boji niso \ o>- tako pourovno.ca pomena kot so jo to smatral« .račetkom U'i lvio\. Kusi imajo tamkaj postav Mene s n o o larpolorh-Ao moči. da bi tam-K. ■	ali odločilno uspehe. Prej so -o
s," ,,x'„\ da g o t s k t obeut mso sposobni, da bi so na njili bile velike armado, »daj so 0 o a pokaralo, da so t ud; gorski grebeni pripravni x& boje velikanskih armad.
; .o bi bilo gotovo \ koo. patih ;d.v. ako bi bilo to gorovje utrjeno. Zdi se pa.
v,- v smai!.:'.o Kavoatc 'ako v.rrne da so na njih utrdb ni mislilo.
\. »o. no ka:oaSsko gotov ie m o.oi; -.o a> ;v..,.e od \. .todr.o kanove -o bi-o - ' -ačetkom vo-ske po:o. .šče o o ov. o a so so s . '. racc;-ko - .. postranske vainosti. Že po umak-nitvi naiih čet za Sar.o so poisktlšaii Rusi % • v , \ k. t - o so pa :'e :'.e. -.v-.-.on '. on K v a noro pa c .	s.^"os "Io ooto \ s." o:.
s.o •	!o o ko o r. a • na a r-
- . • - o.,-. -o., . t o. o od K:. ,.o-
I DrkU preianom v napade. Posebno hud| Iv; >o'vSe tamkai zadme tri ledne. Kusi „,•.-,o tamkaj n so s\o;e če..-, ki so stale | ,rcj pred Priemyslom, »n ne varčujejo prav nič ijadmi Nekaj strašnega se godi v kot -etskc.n goriMii.. k-er io,o kn ze mescev n porokih po zmrali .orla m belem : snegu.' Večina naših slovenskih mož in fantov so nahaja tamkaj.
To je kratek pregled bojev v Karpa-•;•.'■ Podi obnesli ir'zadnjih bo-c. ne nava-j jamo ker so si vsa poročila podobna. Ta j poročila pravijo, da naša armada hrabro v -o:;.. e sov ražne napade.
Da bi -lomili silo ruskih napadov iz Besarabije, so udrle naše čete iz Bukovine r.a ; t.sko o on.iae (Bcs.u a o i a :e na desni oo. Čom.ov le ob Bi.sov :-.:• . a n so potisni -,:sAo če:c naza a s . o o ... .00 od ., s .0 ..o,- a ve l/;.:;: A'o.	r.z.š: s tem
s. -.' z ■• samo name" . ..t or z'a desno k r; -o r-n.s ■ s ■ . : " o z ■ '.".■" C":.'. m se K..t o. . coc o s. bo .-. . . \.o.e o. \ >•". ". r.a . • -,o. bi b .. brc. z\ z o.no vc .. po-.... on o cnem o r
N: os.. . ' . n v : " c 'T o - r oo no .• z "Z .. c . c: ;rv,o. a vzz.oo.rrr A.nskc nz oz> t •.- -o . > • ->c ".: . se
,. . . . __'. O - ~ . 1
š> . b '-.' :- i-- "n:eV v/-7:
Sofija, 6. aprila. -Kainb:	-a. jzja ..
da ni noben bolgarski časnik :	! vojak
slepil meje. Dokazano je, da	vs; jP5re'
u. nji obmejni spopadi posled	težko tU' jih napravljajo srbski obmejni
o i macedonskim Bolgarom.	,o[
p a d je delo tamošnjih krajev •	■ ■
stoie povečini iz Turkov. Kriv .
ki se.
šiaba
o k n ■-
dene srbske oblasti, ki pleni . AivaM in je izpostavljajo nevarnosti, d umre 1» kote.
Obstreljevanje Belor,-Danaj, 7. apiila. Uradn Na iužnem bojišču so Srbi c: vnovič obstrebevali odprto r,
na kar smo odgovorili s krati v . • _:: Beigrada.
Nameslnik načelnika gene-pl. Hofer, f:vil.
Bi dimpešta, S. aprila. A i,: Bukare-ta: Po belgi. s o . ar. e obstreljevanj v Bet. v.t. v<.;ko šk ,.do. Na cesto t :n na Balkansko cesto je pta\-,'A. Posebno irapneli so p;-, c:. s o.-enja. Ena kregla te p no kabina in ubiia ti i v a i so avstrijski monitor;;. K c te r:r.: go strelov so l: ' . :. -'■: srbske kreg';.
.- so •. \.
v o k -.'
..: . .. s K 1 ..;.. n :;. 11 ■ i
nilske bitk« ustavilo v :	\ i V.; k •
vi i eo':i!vn.
5CJ1 S SR3I IN ČRNOGORCI
Srbi	rssest:	otc^V
o. ' rešta. o. tpnh Fe?ti Xaplo< ■ "	• • b: ,r Srb?'.o čorc so
Avs;ro-o£;rski noči nr c po;
': e z c o
o i ob. v c'.ko ti rarrerr: ..
leteli b v c
c,T 10 k/>r n
•rt
i.N ^
» Ov-sav eso Nespci ir rr; pokaral j scdriih o^en: dal r . aar..—..'• . iz i ? sc e z o: . r
n iz:.-, i.-:. .rr;o re b'la v i ri '
rgansken otoku pri Bc'g:-;
ris, k ar o - -
'o;;:: ; bara
• ~ ;ar?ir src ti
clr.g VerdiT.a. Brerč' r
r.-a-crsk. bo red N;rr: sv - r p.cl narrc-	zac
... a.-. se e r: r c ? v tcr.r a.-verne. .Mesda so r r s svnovimi p: - - . • '-"■■::.:. sr cberao rarrrr
r e d z- sc e N -r-r.ee m t - ; j-r-clcrk: port.jk Ser rr r r;s:sric ob	šra-r
-ar- - r- i5.V >•-
-_eh e --"j- fi-
11-raci čc bii - Po-
-jc n
-- ..i
ko
pa N, s
ra oo 1 2.V k . č.o.v 41
o' o Od r oc , f. r rr - .., ; ; , ; 71 rr: \;S. so
r>rv. . r r
o-a s: si' r ■

v. - -tt.
. s.n." 'oar
tapljali angleške in francoske ladje brez 0v.ira na potnike in moštvo na njih, kar se pri trgovskih ladjah dozdaj ni godilo.
Zdi se, da angleško ljudstvo še zdaj n; spoznalo resnosti položaja. Kot dokaz sh,n pismo belgijskega socialno-demokra-tičnega ministra Vandervelda, ki je bilo 28. marca priobčeno v francoskem listu lislu : Humanite«. Pismo se glasi: »Za nas Bcloijce in Francoze, ki vsled nemškega m da največ trpimo, je mučno in osupno, da je v očeh velikega dela angleškega delavstva sedanja vojska prav tako malo po-r r.bna kot kakšna vojaška ekspedicija v'kakšno odaljeno kolonijo. V številnih ki jih se obnaša delavstvo, tako kot bi Ariislija ne bili z nami vred zapletena v boj za življenje. Eni štrajkajo, drugi se branijo cj, i J ti čez ure. Poroča se mi celo, da v n- . (?ih tovarnah za izdelavo orožja in mu-n; le, kjer delajo Angleži in Belgijci, A.n-(h Belgijcem svetujejo, da naj ne hite p več z delom, da ne bodo obrabili pre-svojih moči. Tako postopanje ima v !t m času lahko svoje vzroke. Če pa v .se njih časih pri takih stvareh vztrajajo, r '.•■m je temu vzrok to, da angleško de-1. ,-.Ivo ne upošteva resnosti tega časa. i. ko se tudi vpraša, če ni še kak drug L za tako postopanje; če ni morda to, t . Manjka pri mnogih dobre volje!«
Angleški minister Llovd George pa I; da° se mora Anglija bojevati s tremi : ražniki: Nemčijo, Avstrijo in — alkoho-i Pravi, da je najbolj nevaren zadnji rožnik.
Nemci so izgubili zadnje dni podmor-; oln U 29, ki je potopil mnogo angleški di j in se je njegova posadka odliko-\ z velikim junaštvom. Poveljnik tega t a Wedinggen je bil mlad junak, ki se ]■ ii-očil predno je šel v vojsko. Zdaj pa i uva s svojimi tovariši v morski globini.
TURŠKA VOJSKA.
Nevspehi, ki so jih doživeli Angleži in k ncozi pri poizkusu prodreti skozi Dar-
i	ele, so jih spametovali v toliko, da ne s :o več z glavo skozi zid, temveč se mir-
ii	pripravljajo na nove poizkuse. Zato v z d lijem času ni bilo posebnih poročil od U.m doli. Semtertja se pokaže kakšna voj-
ladja, ki odda nekaj strelov na turške ••i tlbe, o večjih podvzetjih brodovja pa ni bilo slišati. Pravijo, da Turki varčujejo s svojo municijo. Doma nimajo tovarn za municijo, da bi jo pa dobili iz Avstrije aH Nemčije, bi jo pa morali prevažati čez Ru-munijo, kar je pa težko, ker je Rumunija - nevtralna. Od časa, odkar je Grška odklonila svoje sodelovanje proti Turkom, se > i, da nekaj med Francozi in Angleži ni v ledu. Laški časopisi vedo poročat, da je p.-išlo med admirali obeh brodovji do spo->v, ker so baje Angleži hoteli, da se ponovi poizkus na Dardanele, Francozi so se b-ije zoperstavili. Naibrže pa se bo zgodilo tako, da bodo prihodnjič vsi trije zavezniki nt padli Dardanele. Rusi od Črnega morja preti morski ožini Bospor, Angleži in Francozi pa spodaj proti Dardanelam. Pred nedavnim časom se je prikazala neka ruska k'dja v Bosporu in je je skušala streljati na vhodne trdnjave. O vspehu tega obsire-lievanja ni poročil. Najbrže se glase: nič! Od turškega brodovja je nasedla vojna
ladja »Mešidje« na mino in se potopila. Turki so uničili dva ruska parnika.
Na Kavkazu se branijo Turki vspešno proti ruskim napadom.
Tedenske novice.
Novi grobovi. Umrl je na veliko soboto v Vipavi trgovski akademik Fr. S t a j e r. — V Ljubljani je umrla g. Ana B a h a r v starosti 63 let. — Na Jezerskem je umrl č. g. župnik Luka Ver še k. — V Zagrebu je umrl kanonik č. g. Feliks S u k, čegar oče je bil Čeli, mati pa Slovenka. Rojen je bil leta 1845. v Petelinki, župnija Blagovica na Kranjskem. — V Zagorju na Pivki je umrl oče ondotne gdčne. učiteljice Matevž Sušelj. — V Ljubljani je umrl zdravni dr. Konstantin pl. F o e d r a n s p e r g. — V Dornbergu je umrla Frančiška Kavčič, rojena Mravlje, soproga onclotnega župana.
Zanimiv jubilej je obhajal letos Janez Povše, znan kot Dolškov stric, posestnik v Svibnem pri Radečah. Skozi 40 let je namreč vsako leto na veliki petek hodil v dekanijo Šmartno po sv. olje. Skoraj šest ur dolgo pot čez hribe je delal vedno peš tja in nazaj, razen zadnjih par let, ko se je vozil par postaj po železnici. Še zmirom je zdrav in precej trden. Bog f>a ohrani še mnogo let!
Banjenci v Ljubljani.. V četrtek, dne 8. aprila, so pripeljali v Ljubljano 500 novih ranjencev.
Kraški vodovod. Priprave za. zgradbo velikega kraškega vodovoda so toliko napredovale, da se bodo te dni začele razprave o izvršbi tega načrta.
Iz seje kranjskega deželnega od-boia dne 7. aprila 19:15. Navzoči: deželni glavar dr. Šusteršič in deželni odborniki dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Zajec, dr. Triller, baron Apfaltrern. Deželni glavar poroča, da je šla deputacija, obstoječa iz kranjskega, goriškega in štajerskega glavarja, 23. marca k ministrskemu predsedniku grofu Sturgkhu, k ministru za notranje zadeve in poljedelskemu ministru v zadevi aproviza-cije prebivalstva, dopustov mož kmečkega stanu zaradi obdelovanja polja, glede varstva delavne živine napram rekvizicijam i. dr. Vlada je obljubila, da se bo po možnosti ozirala na potrebe prebivalstva. — Poročilo deželnega urada o odmeri in pobiranju davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v letu 1914. se odobri. — Sklep občinskega sveta ljubljanskega z dne 16. februarja 1915, s katerim je bila zavrnjena pritožba Jožefa Kovica, šolskega sluge v Spodnji Šiški, proti odpovedi službe se zaradi pomanjkljivega postopanja razveljavi. — Deželni odbornik dr. Lampe poroča o nadaljevanju obravnave slede vodnih sil Save v Ver-jaJi. — Ker manjka' v deželi živino-zdravnikov, cepljenje prašičev je nujno potrebno, se obrne deželni odbor na
vlado, da izposluje od vojaških obla-stev dopuste živinozdravnikov, da tisti izpeljejo cepljenje prašičev.
Dela za razširjenje kolodvora v Zalogu je dobila neka mažarska tvrdka. Pri zgradbi delajo ruski ujetniki, za katere je ta tvrdka prevzela tudi pre-hranitev.
Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Karol Oblak, Pavel Iiribcrnik in Alojzij Hočevar, vsi trije iz Zapog, Janez Hočevar iz Valburge, Peter Juvan-čič s Podreče, Peter Kalan iz Mavčič, Mihael Balantič iz Hraš pri Preddvoru, Janez Kern iz Gorenj pri Kranju, Janez Šubic iz Volake pri Trati, Matej Ziherl s Trate pri Škofji Loki, Rudolf Ziherl iz Škofje Loke, Viljem Sedaj iz Tržiča, Jurij Škerjanec iz Cerkelj, Franc Sekol, posestnik in občinski svetovalec na Pesnici pri Jarenini, Franc Grum, tesarski mojster iz D. M. Polja.
Iz srbskega ujetništva so se oglasili: Izprevodnik ljubljanske električne železnice Ivan Cvetko. — Karel Potočnik od 27. domobranskega pešpolka, doma z Bleda.
Brat barona Žveglja umrl. Iz Gorij poročajo: Martin Žvegelj, vulgo Baloh, brat rajnega barona Schvvegelna je 6, t. m. umrl. Z ranjkim je zvezana polstoletna trgovska zgodovina v celem radovljiškem okraju. Pričel je z malim, krošnaril po sejmih ter si pridobil veliko premoženje. Sinovi njegovi so v raznih visokih službah. Naj počiva v miru!
Za čmovojmke, ki so 18 t. meseca pozvani pod orožje. Ker se le prerado dogaja, da prihajajo črnovojniki neopravičeno prekasno pod orožje, vsied česar nastanejo nerodnosti in težkoče pri oborožitvi oziroma izvežbanju, se tem potom črnovojniki rojstnega leta 1896 opozarjajo, da se v smislu vojaških postav smatra vsaka taka zakasnitev za prestopek, ki se kaznuje z zaporom od enega do treh mesecev. Če pa je zakasnitev daljša kot osem dni, smatra se to za zločin, ki se kaznuje z ječo od šest mesecev do dveh let.
Za vojne kurate v rezervi so imenovani za čas vojnega stanja sledeči gospodje: Kandut Ciril, Mcnte Konrad, Štih Josip, Bulovec Josip, Cankar Izidor, Hiti Franc, Poje Josip, Paulič Peter, Rop Franc, Barbič Mihael in Baznik Ivan. Vpoklicani pa so sledeči vojni kurati: gg. Brvar Ignacij, Drešar Ivan in Dejak Alojzij.
Novi poveljsark 3. aracadnega zbora. Poveljstvo 3. armadnega zbora je prevzel dosedanji poveljnik 34. pehotne divizije ekscelenca Jožef Krautwald vitez Annav
Nesreče in ningo. V o j a k s a m o -
m o r i le c. Dno 6. t. m., ob pol 12. uri dopoldne je skočil iz drugega nadstropja deželnobrambne vojašnice na zdravljenju v bolnišnici se nahajajoči Josip Plaudsteiner na dvorišče in bil takoj mrtev. Truplo so pi-epeijali v garnizij-sko bolnišnico. Kolikor je znano, je bil samomorilec duševno zmešan. Prišel ga je obiskat njegov oče, ki pa je našel sina že mrtvega. Vojak zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok.
Stran 230
Domoljub 10'.'■■_
S t
p v. 15
N ajde n n ez n a n v o j a k u t o p-ljenec. V ponedeljek, dne 5. t. me-, so potegnili v Vevčah iz Ljubljanice u:opljenca-vojaka, ki je pred šestimi tedni pred cukrarno skočil v vodo in utonil. Imena nje.eovega takrat ni vedel nihče in ie nam tudi sedaj neznano.
Velika nesreča. Iz Loskovea pri Ptuju. V petek. 26. marca t. 1.. je posestnik Blaž Vindiž peljal krmo iz svojih goric v Berinjaku. Po strmem klancu je vodil konja za uzdo, voznik se je pa »podtaknil ter padel pred konja. Desni konj mu je stopil z vso svojo ttžo in s podkovano nogo na desno lice rri sencu tako. da je blagi mož pri priči izdihnil. Blaž Vindiš je lil iz Lesko vea v veleposestvu edini slovenski volilec v okrajni zastop. Bil je tudi več let načelnik krajnega Šolskega sveta.
Žalostna smrt. V Celovcu je 7. t. m., umrl nadporočnik 23. dom. polka Juri' Anton-,:. Pred kratkim je došel z južnega l-;:?:a na lidnevni dopust. Ravnal ie neprevidno z bro\vningom. ki se je izrroMl in ca težko ranil. Antoni} je lil šele 2S let star in je l il na južnem bcišču odlikovan z vojaško zaslužno svetinjo na traku vojaškega { zaslužnega križca.
T a t v i n a. V sredo. 7. t. m., ie bilo v zavodu sv. Marte v Streliški ulici v
Ljubljani ukradenih Marjeti Šuperlo iz zaklenjene omare 360 kron denarja ! v bankovcih. Tatvine ie sumljiva neka j 2Sletna brezposelna Marija Erženova. ■ fodom iz St. Jerneja na Dolejskem. ! Osumljenka se je zvečer skrila v vo- ' stransko sobo. vlomila v omaro, odprla | okno v pritlični sobi. skočila na ulico 1 in izeinila brez sledu.
Zločin ali n e s r e č a'? Iz Kanci e j--ri Novem mestu nam poročajo: Dne 15. februarja 1915 na večer je izgi- ; nil prvi hlapec župana in deželnega poslanca Zurca Pri štemburju« v Kcn-diji. Ta hlapec ;e v omenjenem kraju malo časa služboval. Prej je bil dolgo j let kot domaČ hlapec pri gostilničarju Janezu Ferlič v Novem mestu. Bil ie ' zelo marljiv. Dne 31. marca 1015 je priplavalo nieeovo truplo po Krki. Prenesli so truplo na suho pri št. Jerneju, kier so mrtveca tudi pokopali. Za ta dopotiek je izvedelo tudi orožništvo. | Dalo ie truplo po sestri utopljenca ag-noscirati. Utopljenec se piSe Janez Jordan in je doma iz obline SL Jernej. ' Ljudstvo pa je zalelo sumiti, da ?•:• te naibrž izvršil nad nesrečnežem zločin kateremu mnenju se e priklonilo tudi orožništvo in to javilo merodajni obla-sti. Sedai bodo truplo izkopali in natančno opledali. Čudno ie le to. da mrtveca narasla Krka nesla v njepovo ! pristojno občino.
Tri osebe z e o r e 1 e. V leseni koči deželneea hlapca za goveio živino | v Rogaški Slatini Ivana Grahovar je aprila ponoči izbruhnil velik p-->r Grahovar in njegova dva. 10- in ISletnl, sinlka so našli smrt pod r. -cvalir -mi žena Marija je pa še živa ušla na prosto. a ie tudi tako opečena, da ne bo okrevala.
Oi
c m r t n a nezgod a. 121etni po-' cestnikov sin iz Jablana pri Mirni peči je jezdil napajat konja. Ko je uravna! pokrivalo, ki jo je porabljal kot sed o, i je izgubil ravnotežje in je padel tako nesrečno s konja, da je v dveh urah umrl.
Z a v r a t e n u m o r. Iz Ormoža nam poročajo: Posestnik Andrej Lich-! ten\va!lner v Jastrovcu pri OnnoŽu je j bil že dolgo časa jezen na viničarja Jo-že i a Pinteriča. V noči velikonočnega i ponedeljka je I.ichtemvallner prežal na j Pinteriča, ko se je ta vračal s svojo že-; no in hi e rjo iz bližnje gostilne in ga ustrelil. Tudi žena in hči sta bili zadeti. Hčer so morali prepeljati v ormoško bolnišnico. Lichtenvvallner ježe ! pod ključem.
R o pa r s k i n a p a d. Iz Gorice: V četrtek, S. t. m., ob pol 10. uri zvečer se je zsociil v ulici Codelli krvav zločin. Gospa vdova Ma or. ki ima traiiko na Corsu Franca Jožeta, se je ob tem času vračala domov v spremstvu svoje prodajalke. Vraa v ulici Bertolini so bila zavr a. Gosi a jih odpre, zaklane in stopi do vrat svojega stanovanja v pritličju na levo. Ko ie odpirala ta vrata, 4o nenadoma m kdo z silo udari po glavi za tilnikom. Začela je kričati na pomoč. Gospa Dolenčeva, ki sta- j nu e zraven, je k sreči imela toliko pri- ; so.nosti duha, da ie hitro odprla okna ! in na ulico klicala za pomoč. Ne ki poročnik. ki stanuje tam blizu, pribiti s samokresom in hitro odpre vežna vrata j s ključem, ki mu ea je gospa Dolenčeva vrgla skozi okno. Toda tolovaj je med tem zavohal nevarnost in pobegnil na vrt za hišo. Zasledovanje je biio brezuspešno, ker je že izginil v grmov- i i-.:. Gosva Matur ima dve težki rani na tilniku in ie zelo opraskana po obrazu. !
»Svetovna vojska', 12. seši'ek ie izšel te dni. Opisani so v n;eh boji v Be'g:;i do nadca Aniverpna. Popisi so živahni in r-rcpledr.o rreeni. Iz teh pori sov vidimo kakšno veliko zlo j? nsrrdlo v Poljj:u frrnktirerstvo. Svcbcdežel-no belgi:s!:o ljudstvo je nahujskrno in varano r>o bre--ves'r.em časopisju, ki jc bilo večiicel ned-kuolieno s francoskim in r;:i!e'4:im denar-•lem. hotelo braniti na rcdcojsten nrčir. z orožje-n domovino pred nemškimi vc«cki. To ra se :e strašno maščevalo, kar oričaio razde':na preleoa belgijska mesta: Lov.cn, Mccheln. Lier i. dr„ v kaiera nas vodico 1 popis! v le:-, sešiti;;-. Zanimivo ie po-isena bratrba in p:c'cc Ar.tv ercr.a, le • cl"--r>-s.;e Srdn;: ve, ki -'■> ordla r>od kroglami nemških in avstrijskih Ionov. Pri pvslrli-sbh topovih -le rl.-;ilo i-di mrc-jo slovenskih fant o v-vojak o v, ki so pošiljali iz dalj- : ne F: 'gre zanimiva nistra, kr'c;ih neka.ie-ra objavljana že v v
I K 1.80, glasovi po 40 vin. V Ljubljani 1915 ! Založila Katoliška Bukvama. G. Karlo J Adamič je stolni organist v Scnju; p0 svoji neumorni pridnosti je postal spre.cn kom. ponist, kar je dokazal s svojimi posvetnimi ; in cerkvenimi skladbami, ki so mile, 1 jub-ke in prikupljive, lepo zaokrožene po obli-ki in gorko občutene; iznajdba lepa, har-monizacija povsod pravilna. O izrednem glasbenem talentu pa pričajo posel,no najnovejše Adamičeve Marijine pesmi, pod naslovom Kraljici nebes in zemlje?. Te skladbe so globoko zamišljene in uprav mojsterski izpeljane in pričajo o tc: :eljitem znanju teorije, harmonije in kor.lr; lunkta. Melodija teh skladb je posebno izrazita zmerno moderna, pa vendar moče .1 naših zborov na deželi umerjena. Pevovodji, ki se bodo poslužili meseca majni' in ob Marijinih praznikih Adamičeve zbirke bodo gotovo veseli izredno ugoc'.- . uspe-hov.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štsderre:
o e 3
tem re.Mtku, cn-'t pa
oedo v pri!: a me-, 13. sešit" u. — S tem :e,-;-.:_: o m ;e p-teHo trdi drugo cetrlerc -a naročnike in e treba sedaj naročnino obnov:!:. na kar opezrrjrt.-■> in to zanimivo ce.o tcnlo prfporceamo. Noreča se v Ka- i
t.0V5;i,.?--;;r'ni 1	C.-.a za eno
cc.r-ei c f. -e-ii- ovl znaša K 3.
,. J, rr,'° A'Jcra?čr Kraljici nebes r:-.i.
i c. Zbirka . rr-r h rC?mi za mc —j - ••--
samospeve in orgle. - Cena p: ;i;vij
Ljubljana
Aliklošičeva cesta štev. 6
(t:k za frančiškansko icr -.
sprejema hranilne vloge, za . ilcre ,aii'ci teze.a Kranjska, in ;u brestu jg po w brez kakega o itka.
i.rscno i!re cd 6.2iotr3: lb i. n;poi
Gle; inserat!
Hazne novice.
Kobilice v Egiptu in v Siriji. \ Egiptu kobilice strašno pustošijo. V m-vai.iO.--i se nahajajo nasadi 1 ••: . aža. Iz Siiije se poroča, da so op.:s - kobilice polja med Jeruzalemom in ti Arisom. 1'asiirski narodi Leže s Sina]-skega i olotoka v Egipt.
:,To-.-o molitve za mir. Drži.\ ni kardinal Gaspari je izdal slede i de* klet: Sveti oio jo ukaza', da se j ri maj-nikovi pobožni.,sti moli cd njega sestav* ljena molitev za mir. s katero je združen odpus ek 300 dni vsak dan. Odpust1 kov se more udeležiti vsak, kdor se je vsa i tokrat udeležil majske mi: -vn« molitve.
kflube zaveznikov. Rtisiji;. 1 'a. Anglija in Belgija so imele d. 15. marca skupno sledeče izgube: 1 nn-lijon 190.000 mrtvih, 1981.000 rat;'<;»'»• l.oTo.Ofio ujetih, skupaj tedaj .1.000 mož.
* • is;š">o vojno 7icso)i'o. Kak • ~n'j0 ' ■ - ali. jo razpisala nemška v-;U',a
novo vojno peso j Ud in dobila 9060 raj' "ionov. Zanimivo je, kdo nosofll'
'• - v■' • I -^loin-o: Mailmi bro;-- •1 ;U
podpisali 325 milijonov, srednji stan 5419 milijonov, bogatini 1714 milijonov in največji bogatini 1602 milijona. Skupaj 9060 milijonov. Torej preprosti hranilci so dali državi največ, bogatini pa le drobtinice od svojih preobloženih miz, kakor je to navada povsod.
Strašna rodbinska žaloigra v Pragi. Posestnik Ladislav Schlogel je pred leti poročil neko revno dekle. Žena mu je povila dvoje otrok. Sorodniki so pa Sclilogelna tako šunlali proti ženi, da jo je zapustil. Žena je izvedela, da je mož zbolel na pljučih. Podala se je k njemu. Mož in žena sta se spravila; a le dni je Schlogel z železom ženo tako ranil, cia je umrla. Ko se jo pred smrtjo rajnica nekoliko zevedla, je šc zaše-pelula: »Dobro se imejte! Ne vidim vas ver. Tako sem vas ljubila.« Ni znano, zakaj da je Schlogel ubil svojo ženo.
Vsi trije sinovi padli na polju slave. Posestnik Doza v Št. Ilju je izgubil v vojski vse tri svoje sinovo. Eden je padel na severnem, drugi na južnem bojišču; najmlajšega sina je pa veliko soboto udaril konj tako s podkvo, da je umrl.
Draginja v Ameriki. Dolenjec piše prijatelju iz Amerike; Tukaj je strašno drago. Moka, ki je bila prej po 4 do-1 u je, je zdaj po 12 dolarjev; pa se menijo fabrikantje, da bo vsak čas po 15 dolarjev, da bo vse še dražje, ker se tudi tukaj boje, da bo vojska. Tukaj se ! ne prodaja nobene alkoholne pijače; je i vsa dežela zaprta. Če bi dobili človeka, da bi prodajal šnops ali pivo, bi ga /.aprli in bi moral plačati do 500 dolarjev.
Denaiiie iiošiljaive z bojišča. Mo-
eca decembra je bilo potom vojne pošto poslanih od armade na bojišču v notranjost države okroglo 20.000 denarnih nakaznic s skupno vsoto 2,700.000 kron, januarja meseca na 82.000 denarnih nakaznic z vsoto 17,700.000 kron.
Dve materi — dve zveri. Pretekli 'eden ste stali pred dunajskim sodi-<em (]vo materi: 251etna Karolina Nlumbiiuor je svojo sedemletno hčerko tako mučila, da jo jo umorila. Dobila ie za to sedem let ječe. Pritožila se je in izvršila poleg tega še strašno bogo-kletstvo. Zato ji je bila kazen povišana na 15 let. — Dekla Paraška Prozek jo prišla ob začetku vojske iz Galicije s svojimi gospodarji na Dunaj, kjer je Povila dete, jo razsekala, spekla in pečeno meso in kosti spravila v kopalni-ci. Dobila je za to tri mesece ječe. Tudi pota sodnije so čudna!
Nesrečna Po"jska. Kakšna nesreča ie zadela Poljsko, v kateri divja že nsom mesecev neprestano vojska, o tem beremo v časopisu »Nova Reforma« sledeče: »Dežela Poljakov v vsej svojej obsežnosti, od Karpatov pa do vzhodno pruskih meja, služi milijonskim armadam kot bojno polje. Posejana je z razvalinami, raztrgana od strelskih jarkov, razkopapa od granat, polna kade-čih se pogorišč in svežih grobov. Milje daleč se gre lahko, ne da bi se srečalo živo duše, tako ob Dunajcu, Visli, Sa-nu, tam kjer je bilo prej cvetoče življe-
nje in je oblagodarjeno ljudstvo imelo na gosto svoja solišča. Vasi in cvetoče naselbino so izginile. Dvanajst milijonov Poljakov je obubožanih, nekaj milijonov od teh jih umira gladu in mraza... Ne samo to, da smo vse izgubili, temveč, ne da bi mogli pomagati, moramo gledati, da umirajo dan da dan naši otroci od gladu in mraza, da nore matere obupa, ker nimajo ničesar, da bi napolnile usta svojih otrok. Tisoči našega ljudstva nimajo drugih pribežališč kot zemeljsko jame in gozde in skorjo dreves za hrano. Tako je v Galiciji, tako v kraljevini.«
Št. Lorenc, Dolenjsko. Na mnoga vprašanja povemo, da so na občni zbor mlekarne dne 18. t. m. popoldne ob 3 uri povabljene tudi žene in dekleta. Saj se bodo ravno one največ pri tem naučile.
Crngrob. Veliki ponedeljek: prošnja procesija za časten mir in odvrnenje bolezni. Veličastno kot vedno stoji tudi ta dan crngrobska cerkev, posvečena Materi Božji, v vsej krasoti pomladanskega soln-ca. Mogočno poje zvon iz lin, noseč pozdrave ljudstvu, ki trumoma hiti v božje svetišče. Zagleda se procesija iz Žabnicc, Rateč, Stareloke, Škofjeloke. Nepregledna množice. Čuje se molitev sv, rožnega venca, čuje se petje litanij, nad vsem pa plava skrivnostno veličastni mir vstajenja Gospodovega. Daj, izprosi Ti Marija mir in srečo ubogemu ljudstvu! Daj, da se povrnejo zdravi oni, ki jih je klicala dolžnost od domovine tja na bojna polja! Daj ostalim doma tolažbe! — Slavnostni cerkveni govor je imel č. g. kapelan K'l i n a r iz Stareloke. Umel je zadeti srčno struno; govor, vreden spomina! Kako je izročil Mariji one tam na bojnem polju in ostale doma! — Nobeno oko ni ostalo suho. Da, zgodovinsko leto, za nas zgodovinski dan. Marija, v svetišču Gospodovem v Crnemgrobu, ozri se milostno in izprosi kmalu časten mir in srečo ljudstvu, ki v Te zaupa!
Škocijan pri Mokronogu: »Če bo šlo tako naprej, bo Kmetijska podružnica kmalu zmrznila«, tako so govorili modri ljudje, ko so šli zadnjič od podružnične seje. Kaj pa je bilo? Odbor ni naročil modro galico o pravem času, zato bi jo morali njeni člani 50 vin. dražje plačevati, kakor jo je oddajala Kmetska zveza. Zato je bil ropot. Pa se ti jo zmisli modra glavica in kaj pri-prosto reši to zagato ter pravi; čemu imamo pa družbeni vinograd, posojilo vzemimo nanj! In res so najeli 300 K dolga na družbeni vinograd. Eden modrijanov je rekel tudi; saj bomo vinograd prodali, saj je itak v strašno slabem stanju,. Tako — tako! Včasih je bil podružnični vinograd res skrbno obdelan, sedaj pa silno zanemarjen; pre; je podružnici denarja preosta-jalo, sedaj p.% njeni gospodarji še vinograd z dolgom obremenjujejo. Gospodarji pa taki! Le tako naprej! — Velikonočna procesija se je prav lepo obnesla; ljudstva je bilo silno veliko. Saj si vsak, kdor hoče veljati za katoliškega kristjana, šteje v čast
in dolžnost, udeležiti se procesije. Posebnost je bila pa ta, da so bili šolarji — brez šolskega voditelja. Splošno mnenje je bilo, da se je preveč ustrašil svetinje Marijinega vrtca; zato ni hotel iti z otroci s procesijo, Oh nedolžne svetinjce — da se vas nekateri tako zelo boje! Tudi lepo število uniformiranih Orlov se je udeležilo procesije. Kakor v sršenovem gnezdu, če dregneš vanj, tako je zašumelo, ko so nekateri zopet zagledali rdeče srajce. Pa smo mislili, da jih je kaj vojska zmodrovala, pa se še nič ne kaže!
Na Vačah je 10. t. m. umrl v visoki starosti Jos. K r h 1 i k a r , podomače stari Č u r e n. N. v. m. p.! — Naša kmetijska podružnica ima v nedeljo, 18. t. m,, po lita-nijah v naši »Ljudski hranilnici« svoj redni letni občni zbor, na katerega vabimo vse člane.
|Bi" ttetek «
Iz dna svobode.
(Po francoskem izvirniku.)
(Konec.)
Večerjal je, in Morelova sta razpravljala, kani naj vtakneta gospoda čez noč. Ponujala sta mu kamro, kjer je bil oves, odklonil je, ker ni bilo tam peči, ponujala sta mu kamro nacl ka-ščo, odklonil je, ker je bil v nji lan. Maltier je čutil, da bi ga radi spravili nekam, kjer ne bi videl nikamor in ne mogel na hodnik. Vprašal je. kakor da se je ravnokar domislil:
»Kaj pa soba, kjer sem spal lani? Gospodar mi je vendar rekel, da mi je ta soba vedno na razpolago in vsaktera druga, katero bi rabil.«
Prebledela sta vidno in so hitela izgovarjati: »Tudi gori je zabasano vse. Ker pa želi gospod, naj počaka malo, da pospravimo.«
Kar oba Morela sta ga pustila. Po hodniku je letala družina kakor da je preplašena. Maltier se je čutil jako neprijetno. Poslušal je, če prihajajo oni drugi, rad bi bil v varni sobi proden dospe, pa morda jih je že obvestil kdo in saj so lahko šli okrog graščine na dvorišče.
»Izvolite gospod! Zdaj je vse ure* jeno!«
Morel je stal z voščeno svečo pred njim in ga je spremil po stopnicah navzgor. Odprl mu ie sobo, postavil svečo na mizo, želel lahko noč in odbitel. Ravno tako hitro jo hotel Maltier zakleniti vrata za njim, a ključa ni bilo, k sreči je bil tu močan zapah. Potem je preiskal Maltier sobo. Tu ni bilo sledu, da bi bili spravljali ravnokar zrnje iz nje. Tla so bila zelo čisla, postelja preoblečena, zagrinjala na oknih in pri postelji so bila lopo zglajena. Po sobi ni vel duh, katerega ima zapuščeno stanovanje, bilo je nasprotno, kakor da so je preselil kdo nngloma iz nje, bil je tu vonj po kadilu in cveti1', poči Je
Stran 232____
gorel velik panj. ki jč žč fv^vrti >io Jelovice. torej ni tiio zakurjeno s*iaj in zanj. Kdo neki bival n* V c*ii je 1*-žal v r.r.<lu papir, i: :•? skorai Jo rofca. IMUtf ter* tu USU konček in £<ral ko; x.<i
Ki:- ;t i:I B~r: i:i? G'ivi ur : :r. i r _ i i -
! Z21 - 1 r
iB<frnari< p . „ . » ; »
		•;r. i-r-a	.ti: v. — kri bo
ttkr. . . .			
		;" :: -	raki . . .
Eliti': v.	rat: n;..	N-rk i:	
k lih..' .	Tjl n	ropota n	je. ne ro-
; - ;- .;;...	Za ki;-;	•;:• ni pri	v! nihče.
„ *.	;.. r. - ■.:..	.-t.. M -	porinil
z. .■; • . -	a v i; i: i ;	n oLrnil	ga je ti-
hotna. Zilaj pa naznanjuj v Park! Zaprt si v sobi in če prideš že živ iz nje. ne i. tš vedel kaj poročati. Morel je uredi. r. viii; t> te; • in da ne vidiš i njih. 'a hinavski t ; .-njak. zavra;ni kraljevi privrženec, hoče živeti v miru. Kovač je rekel: »Najprej žrtve, potem ovaduhi, vse gre in hodi isto pot. < Kaj pa. če posiane namenjena žrtva ovaduh in morilec? — Niso se ti smilili. Mal-tier, sivi lasje starega moža, ko je prosila t v o a la.-tna žena zani, zakaj bi priza:.Ii t. ; i i krm-- e, ki ljubijo take predan:ane može. ki hodijo ure in <2:.i do njih skrivali;-- a, da jim prinest- i novoro enlke h krstu, da se jim spovedo, se puste poročiti.
Vlada je dovolila duhovnikom, da opravi aio svoio služi o. ako prisežejo. Zakaj se branijo trmoglavci? škoda je njihova.
Kaj šumi pod oknom? — Oprezno je tc-.i ■•.! Maltier po pn ih k oknu, ki je ii lilo razgled na cesto, previdno je pri isnil čelo na šipo — in odsko'il. Pred graščino je stala pruča ljudi v trnini. rned njimi ie videl Morela, ki je kazal ravno pori na njegovo okno. Torej bodo prišli t-kozi okno, po stopnicah ... Tu ni da bi se mudil . . .
Maltier je stekel k drugemu oknu, pa odprl in bil je hipoma na strehi, raz strehe se je spustil po debelih bršlino-vih ve ah na dvorišče in se napotil h konjskemu hlevu. Moral ie mirno razsvetljene šupe. Luč je svetila skozi razpoke, od one strani se ie slišalo kakor da prihaja tihorna truma ljudi. A —! Morel si je domislil, da bi ušel patrijot lahko preko dvorišča in postavila tudi tu straže . . .
Maltier se je stisnil v teman kot zidu in je pledal srpo v svetlobo, ki se mu je ropala iz šupe. Tam mimo bi moral. Prodno pride do konja in s konjem . . . Mrzel pot mu je stopil na čelo, duša se mu je zvijala v strahu. In nakrat se mu je zdelo nteeovo življenje kakor potnika, ki je bil izprešil pravo pot in je zašel med divje zveri. V zimski noči, v skaloviti pokrajini, ko tulijo lačni volkovi in divja mrzel sever...
Njepova duša je tavala v neizmerni muki, iskaje opore in pomoči. In skoraj nezavestno mu je prišel na usta davno pozabljeni vsklik: »Pomagaj Marija!«
M":
i m:
a.
:-ta m
i. M
Vi
n •:• v.
:r.e prežene vse strahove pe-■e d^ala mati. ko je bil še .. .. . ^ ;. k. in tudi nocoi, v tej -i In strahu, se je oživelo v .n e. ko pa je izpregovoril. Iz V;i .-.'-■ mrmranje dveh plaha so odlli vsi drugi in pu-. m ža na -'.raži — gre in za-ir.a vrata o i zunaj in odb- ži ■•je v grmovje.
e jo pritanal k šupi. pogledal tZpoko — se stresel in padel solze so se rnu viile iz oči. u je prišel vzdih olajšanega in vedel je, da ni tu nobene zanj. da se niso zbirali tu v ua niso zaklenili, da bi ga ■ -o stali na straži, da ne
Ne ta truma ljudi, ki je gazila blato do kolen, ki je priiiaiala v mraku, hod i cele ure in dni. je prišla samo da si išče tolažbe in okrepitve pri ubo-eerr.': pi -.a:. • -nemu beguncu, pri duhovniku, ki je zapadel smrti, ako ga zasači vohun.
V šupi bil oltar, zbit iz desk, pokrit z debelim prtom. Pred njim je stal duhovnik v maši;i obleki in dvigal je roki nad k 1 horn. Njegov obraz ie i il miren, prešinjen svetosti in prepriča-r. t a. da izpolnuje mu od Boga poslano dolžnost; vendar je kazal obraz, še mlad, a poln gub, obkrožen sivih las, da trpi propnance, da živi kakor pre-panjena zver.
Po šupi je klečalo koleno pri kolenu, možje in ženske. Odločni obrazi, žuljave roke. Obrazi se klanjajo, roke udar aio ob rrsa. tihi Šepet pre po šupi:
-	Usmili se Gospod, vrni svoji cerkvi in svojemu ljudstvu svobodo!«
Svoboda! Oni govore o svol odi . . . Kaj ne žive v času svobode, kai ne vihra prapor svobode pcncscn nad Francijo? — O Maltier! — Bi stal tu s težkim srcem, da te ni prisilila svoboda k dejanjam, nad katerimi se je zgražala na tajnem tvoja duša? — Kakšna ie svoboda nove dobe? Najplemenitej-ši možje delao pod pri iskom sodrge ali izgubijo glavo. In glava, glava je vendar glavni ud trupla, brez glave ne živiš, Maltier ...
Ti krneti tukai ne mislijo v svoji trmi na to. ne mislijo na to duhovniki, ki mašujejo danes v šupi, jutri v gozdu. pojutrišnjem na moriu. Doeovor-i jena ?o njih znamenja, vztrajne so njih žrtve. Deček prehodi pore in močvir-I ja, potrka z vejo bodičja na okna hiš in re p: Jutri, oh tej uri, v tem kraju
—	m vse biti tja, kjer mašuje in spo-veduje in krščuje duhoven prognanec. Cerkve in maše onih. ki so prisegli na ljudovladino ustavo, so pa prazne, du-novniki zaničevani.
Zažvenkljalo je p0 šupi. rahlo in milo Duhoven je govoril svetonoCne besede ki spreminjajo navadno vino in kruh v najsvetejšo in najčistejšo kri in to sveto kri je daroval v spravo za grehe vesoljnjepa ljudstva.
rrJl°HS'mi ?-r'] Scpet: "Odpusti nam, Gospod, sprejmi daritev naših src v za-
zdravje
ki glas, idstvo je
•	ornika,
toliko ■. ki so še gola vnem eovori •p noči, 1 flttlto-kar se : v iaštvo, !ii'e ne-rok, ki
i opran
•	n. Kali hlap-
| dostilo naših grehov, sprejmi naše ke sanje, naša dela, sebi v slavo...,, ' Prizane.si narn, ako sn, , grešili! Glej, polna je duša žalosti, kako najti zadostujemo, Gospod?«	JU
Darovati, zadostiti za grehe... Maltier je klečal pred šuu, in"s(r. mel .-kozi razpoko v mašnika in ljud stvo. Preletelo ga je kakor v ika iU{ zjasnilo se mu je v glavi, pokazala se mu je pot...
Od jutri naprej postane . i. ijaz. kril bo ženi svoje srce, iskal t prilike da zadostuje z dobrimi deli. Potem se vrne morda v njegovo družit in ljubezen ...
Po šupi je zvenel jasni n razvnet globoke ljubezni. L stalo in zrlo nepremično v l Vstal jc tudi Maltier. Slišal govorov svobodnjakov, po v . razpaljevali strasti, naj po-1 vor propnanca. Oni govore r trpu, v ponosnih palačah v razpadajoči šuni, sredi zin S pripres o besedo je sil. ven grozote, ki se gode no de je razpaslo svobodomiselno govoril ie o kaznih, katere ' dolžna kri, govoril je kakor vidi prihodnjest.
Sto in sto let. In še n madež krvi i;i ne izbrisana !. kor tirajo zdaj tiso"e G< si • cev pod nož, tako bodo 11- ž; . > Francoskem tiso<a mrtvih trupel žrtve in vojni plen drugih narodov, t sevalcev Gospodovih. Kaj ni rek' '.ospod: Dal jih bom v roke svojih so\. laikov?
- Gorele so pri nas vasi in rudovi, cerkve so oskrunjene — tak > dogorele vasi in gradovi od ognj i vojske — oskrunjene cerkve bo pc>ii 1 vihar uničenja — Francozi pa bodo i-kali v grozi porušen j a poti k Bocu.
S krvave itn srcem va:n pravim: Pride kazen in pride pokora . Kakor ic jokal Kristus nad Jcruzale:. >m. tako se jočem nad našo deželo Pravite otrok otrokom; Kadar bo naia- a osah-nosi nevere do vrhunca, tedni - bo je-la i ehati poguba z oblakov. > ite kleti ne bodo zadrževale smrti, t ii takrat ne na morju ne na !< Strašan bo dan Gospodovega vanja.
Morda ne bom stal več nik f pred vašimi očmi. Že me išče izda - vo. Jutri odidem v drugo faro. da m l^"1 svoje dolžnosti, dokler mi (i' >--li Gospod Bog. Ni me strah smrti. Upa"1' da mi reče Gospod: Pridi, zvesti hlapec... Vi pa, ki hodite isto nevarno pot, pripravite se, da sprejmi sve,[ kruh, okrepilo popotnikov. Ako je. v vaših srcih nevolja nad preizkušnjami, zavist ali zloba do bližnjega — kosajte se. otroci moji, kesajte se. dokler ie čas. dokler ne pride ura, ki \ am onemogoči spravo in zadoščenje .. •«
Pretresljivo vzdihanjc je velo.p1° šupi. Do tal so se klanjala čela .. • *Ma'' tier je vstal in se vrnil po strehi v svW sobo, ob spanje pa je spravljala rnoiue vernih, negotovo razmišljanje, naklep •
u bežiš niašče-
Ste v. 15_
II.
Jutro je pogledalo sivo in vprašaje skozi zagrinjala. Maltier se je vsedel na postelji, pogledal po sobi in si potegnil z rolio preko čela. Kaj je sanjal tako čudnega? Zarota, beg, maša v šupi, njegovo ke-sanje, naklepi; niso to bile motne predstave sna?
Ne. Saj je tu, v Lokmori, v peči prasketa že ogenj, na mizi leži papirček s podpisom Bernard, po sobi gre duh po ka-dilu in cvetju. Tu je stanoval, na tej postelji je lcZal duhoven prognanec, kdor ga zakrije, zapade kazni, kdor ga ovadi, je patrijot.
Rahlo se je nasmehnil Maltier. Vožnja v mraku, težke misli samote, dogodki noči so imeli čuden vpliv na patpjota. To so bile sence noči. Zdaj je dan. Patrijot hodi ponosne glave in se ne ozira na slabotne ure, ko peša pogum pod pritiskom razburjenih živcev.
Vsakdo naj izpolnjuje svojo dolžnost in v redu bo veselini svet. Morel naj ne zakriva v hiši vnetega republičana duhovnika pregnanca, potem se ne bodo vznemirjali vaščani in se ne bo gojil uporni duh. Vse to jc treba iztrebiti do korena, da se ne bo pkšil človek svojih lastnih domišlij, da ne bo bežrl pred sencami, ki se razprše v svitu solnca. Bodi mož Maltier! In doživel boš, da dosežeš visoko stopnjo. Če vsiha hčerka, če vene mati — mlad si še in poln je svet veselja, drugo pripelješ v svojo hišo, drugi otroci se bodo igrali okrog tebe.
Tako je šepetal prijazen glas v uho patrijote, resno je poudarjal drugi glas: M: Itier! Prilika je tu, da zadostiš za svoje prt <■' iie. Poravnaj, s čimur si zakrivil. Poni .-ga 1 si duhovniku prcgnancu v smrt, zdaj pusti drrgega v življenju, pusti to mirno liišo in poštene ljudi, naj molijo, se kesajo in žive no svoji volji.
Meltier je vstal kasno, a z mirnim licem in srcem. Odločil se je: Naredi se, kakor da ne ve ničesar. In oojasni ženi svoje ravnanje in prikliče smehljaj upanja in odpuščanja na nien izmučen obraz.
Morel je pozdravil prijazno gosta, vpraševal je skrbno, če je spal dobro, če ga ni molilo kaj. Maltier se jc nasmihal dobrosrčno in pozval Morela, da naredita račun, da mu bo mogoče priti hitro domov.
Računi so bili hitro pregledani, zaju-terk je bil obilen. Ko je podpisal Morel pogodbo za drugo leto in mu je, stresel Maltier roko, sta bila oba moža zadovoljna. Že je poklical Morel hlapca, da napre-že koma, ko se jc slišalo zunaj kopitanje konj in hip nato je stopilo v kuhinjo šest orožnikov.
Morel in njegova žena sta se spogledala, ona je izginila skozi mala vratca ta čas ko je stopil orožniški vodja h gospodarju in za vpil robato:
»Dobro jutro boter Morel! Stavil bi svojo grešno dušo, da veš, po kaj pridem.«
»Kako naj vem? — Če le ni kaka nova rekvizicija . . .«
»Hahahal Uganil si. Nova rekvizicija, res. Rekviriramo vrane,« se je smejal orožnik, hrupno so ga spremljali tovariši. Morel je pogledal debelo in menil:
»Čemu vam bodo vrane? Kaj vam preostaja mrhovine v Nantesu in v Lijonu?«
Orožnik se je zadri:
_ Domoljub 1915._
»Strela v te! Ne delaj se neumnega in nedolžnega, dobro veš, kake vrane iščem, in jaz vem, da imaš v hiši sumljivo osebo. Tukaj je že nekdo, ki ne spada v hišo. Kdo si ti?«
Surovo je stopil orožnik k Maltieru. Ta je vzrastel in bil bi zabrusil neotesancu kaj v obraz, ali pogledal je Morela, človeka, ki je trepetal zdaj za življenje svojega varovanca in odgovarjal je mirno:
»Kaj? Ti hočeš biti Maltier iz Bresta? Samo če nisi popovič, ki nas hoče voditi za nos,« je kričal orožnik, ko je pregledoval papirje. Maltier se je smejal jezno:
»Kar v Brest me spremite, pa boste videli. Pritožil se bom, ne bojte se.«
Tovariš orožnik je klical vodjo v kot in mu pošepetal, da pozna Maltiera. Glasno je dostavil:
»Znan je kot patrijot, ovadil je pred nekaj meseci vrano, ki se je bila skrila v toplo gnezdo.«
»Če je tako, oprostite meščan Maltier, tu je sumljiva hiša in mi iščemo osebo, ki se skriva v nji. Niste ničesar videli?«
Maltier je zardel, ko ga je pohvalil orožnik zaradi čina, ki ga peče v duši, videl je Morela gledati nlašno vanj, plašno in očitaje in odgovoril je:
»Kaj naj vidim, če pridem v črni tmi-ni sem? Danes sem videl račune in poku-sil vino. Vino je izvrstno, to vam rečem, meščan orožnik, in prosil bi Morela, da pogosti z njim može republike.«
»Prileglo bi se po tej ježi,« se je smejal orožnik. »Ali ti lisjak, Morel, ne hodi mi nikamor, pokliči hlapca ali ženo. Žena, gospodinja, kje je, da nas pozdravi? Čuj, Morel, bodi pameten, in ker imaš dobro vino in dobro voljo točiti ga, te ne bom ovadil, samo izroči mi popoviča Bernarda, ali pokaži mi, kje je, saj se mu ne zgodi ničesar, le povabilo mu moram izročiti od sodnije, ki mu zastavi par nedolžnih vprašanj. To pa samo tako — nima nikakega pomena.«
Dekla je prinesla veliko opleteno čutaro vina, Maltier je nalil orožnikom, Morel se ie izgovarjal:
»Ne vem, o kakem meščanu me izpra-šuješ, prijateli Brion«.
Prijatelj Brion je izlil kupico vina in se zadri:
»Stara lisica, kaj misliš, da bos oresle-pil Briona? Nočeš nam pokazati gajbe one vikajoče nočne sove? — Finmuehe! Pojdi s tovariši in preišči vse od kleti do podstrešja in prinelji vse, od dojenčka, ki ne dela še zob, do babnice, ki jih nima več. Vse pretaknite, kakor da bi bila ta baraka utopljenčev žep. Mari misliš, Morel, da mi spimo? Mi vidimo in slišimo vse. Sinoči je sledil nekdo jazbecu, ki se je skril v to jazbino. Povem ti, da ga je videl človek, ki ga pozna; vam pa verjamem, meščan Maltier, da niste videli ne slišali te nočne golazni, ki se shaja samo v tmini. Pa ji prižgemo luč«.
»Prav imate, meščan Brian, pite na zdravje republike!« je nalil Maltier s polno kupico in Brion jo je zvrnil.
Morel je bil, kakor da je izgubil glavo ali kaj — rekel je drzno:
»Ako je tudi videl res kdo gospoda Bernarda — zdaj je rešen našega preganjanja.«
Stran 233
»Kako to?« sta se začudila orožniški vodja in Maltier.
»Odšel je pred dnevom.«
»Ni mogoče, morali bi ga videli. Kam je šel?«
»Kamor ga vodi Bog. Zdaj ne ve ubogi duhoven zjutraj, kam položi zvečer glavo,«
Brion se je zarežal zlobno: »Lažeš, lisjak! On je še tu in ne bom prizanesel ne tebi, ne njemu, ko ga dobim. Kar odpravi se z nami. Na, tu so! Zdaj glejmo!«
Orožniki so bili prignali družino in gospodinjo. Strahoma je spoznal Maltier med hlapci duhovnika. Široki rokavi, pleteni opanki sta mu bih neprilični. Kar ni varovalo Maltiera, ni moglo prevarati orožnika; ustavil se je pred preoblečenim duhovnikom, ga prijel za roko in vprašal Morela porogljivo:
»Kaj nosijo tvoji hlapci pri delu roko-vice? Čudna navada! Pač samo v Lok» mori . . .«
»Rokovice?!«
Morel je pogledal proseče Maltiera, ta mu je mignil z očmi, da naj se ne boji in se oglasil:
»Naj vas ne brigajo njegove bele roke, saj je to moj hlapec.«
Hvaležni nogledi so zalili toploto v Maltierivo dušo, čutil se je na pravi poti in je nadaljeval:
»Kaka sreča, da je znano moje ime, sicer bi kmalu izgubil kočijaža vsled prevelike gorečnosti gospodov orožnikov. Se vam zgodi večkrat kaj takega, meščan Brion? — Nič ne de, pijte, prijatelji, vino oplakne jezo.«
Orožniški vodja se je čudil:
»Hlapec v taki obleki? Imaš dokaze, meščan?«
»Taka obleka je v navadi tu in Mihael je od tu, prijatelj orožnik, torej ni nič čudnega na nji. Mihael je od tu doma in ne vem, zakaj ne bi smel hoditi po Brestu oblečen po kroju svojega kraja. Sicer pa imam tu legitimacijo, ko bi ne bil moj hlapec, ki je prišel včeraj z menoj, kje bi jo vzel?«
Legitimacija se ni prav ujemala z zunanjostjo navideznega hlapca. Orožniški vodja je zapazil in se je nasmehnil zlobno:
»Tu ni vse v redu. Nič ne de. Razreši) bo sodnik v Lamballe.«
»Moja pot grev St. Briene,« je odvrnil Maltier ostro.
»Bomo videli,« je odgovoril ravno tako Brion.
»Tukaj boste videli, če ima svoboden meščan in patrijot še kaj pravice. Nimam časa razgovarjati se, Morel po voz! — Zakaj ni še tu? Danes imam še opravek velike važnosti, vračal mi bo škodo, kdor me zamudi.«
Voz je stal že naprežen, Mihael je skočil nanj in prijel za vajeti; Maltier se je vsedel in pozdravil Morelove, ki so se mu poklonili globoko. Orožniki so obstopiU voz in Brion je kričal: »V Lamballe!«
Maltier je vztrajal:
»Imate zatvorno povelje na moje ime ali na ime mojega hlapca? Sem neznanec-ki potuje brez pravic?«
»Tega ne trdim,« se je skrušil Brion.
»Torej pomislite, da mi povrnete vsako škodo, ki ne bo malenkostna, rečem.»
82
Stran 234
Domoljub 1915.
_Sfev. 15
Orožniki so se posvetovali. Brion je gradovih, v mestih.	S
rekel nato prijazno Maltieru: »Ti nočeš v knjigo - znam jaz brati? Hruške in cres Lamballe, meščan, te pa spremimo v St. nje, gospod, ničesar druzega.« Briene, k er boš dokazal pred sodnikom, I »Ali prijatelj,« je odgovoril nevoljno da je to tvoj hlapec Mihael, tako bo vsem j Maltier, »kaj me mudite? Knjiga m moja. '	'	ste mogli že nabijati komu drugemu pod-
prav,«
»Prav, prav!«
Maltier je udaril po konju, videl je še, da mu je mignil Morel nekaj, Orožniki so pognali konje za vozom. Jezdili so tako blizu, da so slišali lahko vsako besedo. Maltier se je zavil v plašč in se zamislil. V St. Briene se odkrije njegova prevara. Kako bi rešil sebe, ne da bi pahnil Bernarda v nesrečo? Preoblečeni duhovnik mu je šepetal:
»Božji blagoslov na vas, gospod! Ali zaradi mene se ne smete izpostaviti nevarnosti, če izročite mene, rešite sebe.«
»Ne,« je rekel odločno Maltier, »dovolj me peče, kar sem storil enkrat. Rešim vas ali propadem z vami.«
Nad otrok otroci bo blagoslov pro-gnanca ...«
Prišli so skozi vas. Pokazal se je marsikateri obraz, ki je gledal orožnika, voznika in gospodarja, pozdravljali so, kakor se pozdravi neznanec, ki se vozi čemerno po blatni cesti, a marsikdo je klical sosedu:
Gospod s svojim hlapcem, ki se je peljal sinoči tod v graščino.«
Finmueche je rekel Brionu: Zdi se vendar, da je pravi, kako bi ga mogel zamenjati v Lokmori? — Vem število More-lovih hlapcev in pretaknili smo vse. Mar bi šli in iskali po drugi poti, ta čas, ko spremljamo po nepotrebnem patrijota Ma-Itiera, nam bo ušel aristokrat Bernard,«
Brion ni odgovoril. Zapazil je vaškega kel kovača, ki se je prizibal iz kovačije in dajal Maltieru znamenja, da naj se ustavi, da mu pove nekaj. Pri tem se je opotekal in pel:
Tri vrane lovile, nič niso dobile, ho-heja-hoho . .
Brion je mignil Finemuechi. Maltier ie bil z vozom pied kovačijo. Kovač je klical:
Hej, gospod, gospod iz Bresta z našim Mihaelom! Niste včeraj ničesar pozabili, ko sem nabijal podkve, a?«
Maltier je iskal ugibal:
po svojih žepih in
Pištole sem pozabil v St. Briene, kdo ve, kaj sem pozabil pri vas. Imam zelo nujen opravek in pozabim, misleč na mo-g0Č° Leli,k° iz£ubo' na druge malenkosti,«
»Malenkosti, kaj pa da, da bi rekli potem, lommorski kovač je slepar in tat, kaj ne? Le stopite doli, da vam izročim pred ženo, ki je videla, kako sem pobral, m da boste povedali tem gospodom, da ni vsak poštenjak, kakršna sva midva hlapec,«
Maltier je skomizgnil napram kom z ramami:
»S pijanim človekom je treba potrpeti, in je skočil v hišo. Brion je skočil tsagloma za njim in se ustavil pred vrati poslušaje.
Kovač je pel; »Tri črne vrane — hola, gospod! — Recite, če ni to vaše, recite, če m to pošteno od kovača, da vpraša in ustavlja m ponuja najdene reči; to je knjiga, glejte knjiga s slikami kot jo imajo v
m vas
orozm-
ste mogli že nabijati ---	„
.cve, preden ste se ga nalezli, to je vendar latinska knjiga, kdo je bil to?«
»Latinska knjiga! Kovač povej urno, kdo in kdaj je bil tu?«
»Eh vrane tri — tralala, bumbum-bum ... Ne jezite se gospod. Kdaj je bil? Mar vem, če je bilo sinoči, davi ali bo dre-vi. Prišel je sosed, šel sem na kupico in pošteno smo pili pošteno povedano. Deček me je poklical, da grem kovat. Kovač podkve kuje gospod Brion, podkve kuje ne zastonj, kovač pije, pa samo za žejo in kovač je vedno žejen . ..«
> Povej nam jasno kdo je bil,« — je zakričal Brion. Gotovo je letela tod nočna sova, knjiga je dokaz. Kam je hitel?«
»Lisica beži, volk uhaja, lovec požira skomine, —« ;e dejal kovač s pojočim glasom, »kam je šel, kod je prišel? — Ne vprašaj vetra ne solnca ■— mudi se njima, kakor se je mudilo njemu. Rekel je, da poj-de k prijatelju v Lamballe, da je bolj varen v mestu nego na kmetih.«
Kovač-gobezdač, -—« je rekel Brion na videz malomarno, Maltier se je vzne-voljil:
Zdaj slišite zopet, da je ušel mož, radi katerega me ustavljate, ne da bi imeli povoda zato. Dovolj mi je tega, poženi Mihael!«
Voznik je pognal, kovač je klical za
vozom:
»Ne zamerile! Le polagoma, sem re-sinoči, a gospod Brion hodi prepola-goma, kdor zgodaj vstane pride daleč. Kam pa gospod Brion?«
Maltier se je ozrl. Orožniki so obrnili konje v nasprotno smer.
»Kaj ne fSreste z nami?« — je klical. Brion je mahnil z roko, konji so skakali po mlakužah, da je brizgalo blato na jezdece. Tedaj je bruhnil kovač v smeh in klical za njimi: »Le urno gospod Brion!« — in za vozom: »hodite srečno gospod Maltier!«
Orožniki in vas so izginili Maltieru in prognancu izpred oči. Tedaj je izpregovoril duhovnik z ginjenim glasom:
»Po čudnih potih rešuje Gospod svoje hlapce, povejte gospod Maltier, kako da ste se izpostavili vi, znani patrijot, taki nevarnosti?«
»Vse Vam povem,« je povesil Maltier glavo, »ali povejte mi Vi prečastiti, kako je prišla Vaša knjiga k kovaču in kdo ga je obvestil?«
Gospod Bernard se je nasmehnil:
»Ginljiva je ljubezen in zvestoba teh pnprostih I,udi, iznajdljivi postanejo kadar ;e treba rešiti njih dušne pastirje. Niste zapazil, znamenj, katere Vam je dajal Menam," 7„ i !* PnhUel P° bližn'ici Pred
nami do kovača.«
»In mu je prinesel knjigo?«
»Jako je bilo,«
>>MM?m,(misli,te zdai- Počastiti?«
»Mislim?!... hotel sem od tu v drugo vas, a sedaj bi spravil samo druge ljudf v nevarnost in nesrečo, Najbolje bi bilo ko m0gel za neka) «sa na Angležko kjer
bi deloval med ubeglimi rojaki, dokler ne pošlje Gospod nazaj. Morda se ob™* milostno na Francijo in ustavi sedanje J"* zote — dolgo to pač ne more trajati. A t žavno je priti na ladjo...«
Maltier je stresel glavo: »še nekaj lei se ne bo streznilo ljudstvo, ne bo v Fran
ciji ustaljenih razmer. Da, Vi morate Angležko, zame je dolžnost in čast, da Va spravim varno tja.^ Veste kako? Spremite
me namesto Mihaela v Brest, tam počakate par dni v moji hiši priložnosti, potem spravim Mihaela na ladjo, enkrat tam, ste si! gurni in svobodni.«
Gospod Bernard je pogledal Maltiera, Zardel je in povesil glavo, zagotavljaje:
»Bodite brez skrbi v moji hiši, jaz sem grešnik, toda moja žena je svetnica in moja hčerka je angelj.«
Preudarno je kimal prognanec: »Verujem Vam. Ali pride nevarnost. Brion me ne bo našel, sledil bo Vam. Lahko izgubite za dobro delo glavo in premoženje.*
Maltierove oči so zaplamenele, živo je vskliknil:
»Naj izbrišem s tem dejanjem preteklost. Sit sem življenja strahu, nocoj, med onimi kmeti, sem se prerodil v svobodnega moža. Kako me bota veseli žena in hčerka, ko Vas pripcl:em k njima, ko bom i njima ene misli. Dcn nevarnosti, poguma za pošteno smrt, bo izpral madež dolgih let strahu. Pod giljotino bom vpil glasno: Ustavi se Francija na sramotni noti pogube!«
Zimsko solnce je posijalo na gozdiče in grmičje, luže in blato je razsijal njegov žarek, Konjič je stopal veselo po brozgi, vedel je da se vrača domov. Gospod Bernard in Maltier sta sedela v nemem pi,govora, njuni duši ste hiteli v daljne daljave, v dom večne sreče. Odprta stoje vrata v; nj...
Slike in črtice z hi išč.
C.XLIII.
Slovenski junak.
F r a n c Š k e d e 1, desetnik bosni-škega pešpolka št. 2, piše svojim staršem med drugim:
... Sovražnik se pomiče na celi črti nazaj, mislim, da smo ga zelo pobili. Pritiskamo ga proti Stanislavu. Bog nam daj srečo in nam pomagaj do Srečne zmage. Zares se imam veliko zahvaliti Bogu in Mariji, da sem še živ in zdrav . . .
Njegov oče, Franc Škedel, i/. Prig"" rice, pošta Dolenjavas pri Ribnici, nam piše:
Pretekli teden jo bil povišan v delovodje. Tudi za božične praznike naf je razveselil s pismom, v katerem nam je naznanil, da je bil že v o s e m naj* stih hudih bojih. V enem teh Bojev se je tako odlikoval, da je dobil srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. l'a"1 je bil vedno prav priden. Piše sicer. «a je bil odlikovan, o svojih junaških činih pa skromno molči.
CXL1V.
j ga hrambo domovine in čast Avstrije.
Topničar Luka To m iz Trojan na Kranjskem jo poslal svojim domačini sledeče pismo:
Dragi moji domači! Vam voščim vesele in srečno velikonočne praznike jn veselo Alclujo! Danes je prvi spomladanski dan. Dan je lep in gorak, pa je bil tudi lepo pozdravljen! Noč in dan grmijo topovi, da se zemlja trese. Bo i i so čimdaljo hujši; kakor lovi se zaganjamo drug v drugega. Naši so zmeraj hujši; sovražnika potiskamo
I nazaj in mu prizadevamo velike izgube. Upam, da se v par mesecih zmagoslavno vrnemo domov. Prej tudi ne je-jniauio, dokler ni zmaga naša, če bi tudi še mnogo krvi bilo prelite. Saj gre I zb r a m bo domovine in čast A v s t rije!
Jaz sem še, hvala Bogu, vedno zdrav in vesel. Sem so že čisto privadil vojaškemu življenju. Vso pride, pa tudi vse mine. Tudi ta vojska bo minila. mogoče, da ni več daleč konec. Zdaj bo hitreje šlo, ker ie leno vreme.
Ker sem ravno dobre volje, Vam Doveni še to-lc:
Iz vojske Vam poročam, le žalostno reči. Drugače pač ne morem, drugače pač mogoče ni. -Kaj tu ljudje trpijo, ponisat so ne da. Govorit le tisti more, kdor vojsko sam pozna. Tud Vi doma trpite, trpi pač celi svet — a, kdor v vojsko mora, ta je najbolj zadet. — Zatorej potrpite, saj ])o enkrat boljše še. Ko enkrat vojska mine, bomo radvali se. — Zame ne skrbite, sem vodno čvrst in zdrav. Četudi včasih lačen, vodno mi je prav.
CXLV.
Salostno srečanje.
■9'etni posestnik Franc Kožuh iz Lenarta v Slov. goricah se je prostovoljno javil k vojakom. Njegov sin 5(1 ie nahajal na severnem bojišču od začetka vojske. Na lastno prošnjo so uvrslili očeta meseca decembra v vojno sjotnijo mariborskega polka. Pred štirinajstimi dnevi je pisal oče, da jo pri-I''1 s svojim sinom pri D ... med nekim spopadom skupaj. Veselje ni bilo dol-fo, ker jo kos šrapnola zadel sina na srsi. Oče sam jo obvezal sina za silo, ka-°i'oga so prenesli na obvezovališče, oče | i0 je pa vrnil v bojno črto.
CXLVI.
vpije, drujsi sfoife, tretji joče . . .
Pismo Kranjca in Primorca iz boj-iega polja:
Draga Štofi! Naznanjava Ti, da sva l'vojo kartico dobila v najno podzem-
sko luknjo; ta luknja je zavetje najinega življoja. Lepo se Ti zahvaliva za odgovor in se Ti priporočiva še za katerega.
Sedaj pa malo o dogodkih iz bojnega polja. Naznanjava Ti, da nas je še malo trdnih in zdravih mož, ki smo skupaj zapustili lepo domovino. Midva sva si znana od prvega dne, ko sva prisegla: smrt ali življenje za domovino. Zvesta sva si ostala kakor brata bodisi v dobrih ali v hudih časih. Velikokrat je bila že nama namenjena ločitev zaradi prevelikih ruskih napadov. Bilo je dne 2. februarja, to je na svočnico. Soln-ce je zašlo za visoke Karpate, zemljo pokrije temna noč. Nebo je bilo jasno, zvezde so trepetale, drevje jo škripalo od mrazu. Pozneje v noči se dvigne bleda luna in razsveti bojno polje, katero je bilo tiho in mirno.
Naša baterija je stala kakih sto korakov pred bojno črto, zato smo vedeli, ko j nas čaka. Vsak si koplje svojo jamo, da ga varuje sovražno krogle. Kari in Avgust pa tudi nista pri ta zadnjih. Vso noč sva razbijala hudo zmrznjeno zemljo, da sva si napravila zavetje proti svinčenemu dežju. Začelo se je že daniti, pa sva bila še pri delu; trudna sva žo bila, pa srčnost kranjskih fantov ne odneha.
Povelje pride; pripravite se za streljanje. Že pridejo prvi pozdravi ruskih topov, mi pa smo jim precej odgovorili. Začne se grozovito grmenje; krogle so švigale kakor dež. Eden vpije, drugi s t o č e , tretji joče.... Ali naša hrabrost, IrdosrČnost in naš pogum ne odneha, dokler je le mogoče. Pa zaradi preveliko množino ruskih topov, iz katerih so so krogle vsipale kakor toča, smo se morali umakniti od naših topov v jame. Ne sramujeva se naznaniti, da sva trepetala od strahu, ker se ie zemlja tresla od samega grmenja in solnce je stemnelo od dima. Kakor blisk na nebu se zasveti v naši jami. Strašen prizor! Krogla iz ruskega topa se ie razletela med nami, vso je v dimu, vsi smo z zemljo zasuti, misleč si, da jo vso mrtvo. Sam sobi nisem veroval, če sem šo pri življenju. Stok se je zaslišal, onemu tovarišu je krogla glavo prescka'a, pa ni umrl. Midva sva se pa zahvalila Tistemu, ki je nad nama roko držal in tako najno življenje pred sovražno kroglo obvaroval.
Kari in Avgust še zdrava na bojnem polju stojita, odkjer Tebi tisoč pozdravov želita!
Z Bogom! Na svidenje! Kari in Avgust.
2a m&e gospodinje.
Kuhinja.
Kaj naj hufcamo? Že pred vojsko so obupavale gospodinje radi draginje, pa prišel jo čas, da no dobiš vsega, kar bi hotel, niti za denar no. Jedila iz bele moke so skorajda izginile iz mize, po mestih in malih kmetijah že trka po-
manjkanje kruha na vrata in obeta se, da bo zmanjkalo tudi mesa. Nad vsem se toži radi pomanjkanja kruha.
Poglejmo malo nazaj: kaj je bila zmiraj tako, da so nosili otroci cel dan kose belega kruha v usta? — Naši stari očetje nam pripovedujejo, kako pičlo jim je bil dodeljen črn in nizek kruh, bol kruh iz pšenične moke so dobili lo za največje praznike in stara žena v Borovnici pripoveduje, kako je božala kos pšeničnega kruha, ko ga .je dobila pri bogatem »Figarčku« in je rekla: »Kaj bom jedla, ko bom bolna, če bom jedla zdrava tak kruh. Kar greli so mi zdi.« — Ista žena je pravila, da je njen stari oče prodal 1. 1817. njivo za hlebec kruha. In leta 18i8. ali 1846.! Krompir je segnil, žita ni bilo, ljudje so jedli, kar so dobili, če je bilo užitno ali ne. Stara Notranjka oripoveduje, da je zaklenila njena mati nekaj obrezkov krompirja za saditev, otroci pa so razkopali pokrov in zvlokli s kopačem krompir ven, pogreli so ga v pepelu in pojedli. Gorenjka pravi, da so pomleli drugič otrobe, zmleli posušene šipke (hečepeč, sad pasje rožo), to je zamesila mati in bil je dober kruh. V obče je bila tačas navada, da so pomleli otrobe; dobljena moka »otrobec« je bila še jako okusna. Kdor jo bil takrat založen s proseno kašo je bil dober, proso jim ie dalo kruh in jed. Sicer so jedli kruh iz zmletih koruzinih storžev, iz drevesnega lubja, jedli so zemljo in pesek.
Zdaj je upravičeno upanje, da no pride tako daleč, saj pri nas ne. Fižola, krompiria in ječmena je še dosti v deželi, sladkorja in kislin se ne manjka. Le zabelo kupuje težko, kdor si ni pripravil zaloge za najhujšo silo, zabeln. pride skoraj dražja kakor druga jod. Kdor nima zabelo in kupi lahko mleko, naj kuha več mlečnih jedi. Mlečne juhe so dobre in redilne, žganci z mlekom, kaša, močnik in podobno jedi, ne potrebujejo zabele. Krompir speci, jo prav okusen brez vsake zabele in nadorne-stuje kruh; kuhanega fižola daj otrokom, par pesti, namesto kruha, jedo g;i prav radi nczabeljenega. Dokler imamo še turšične moke, ni sile za lakoto, polenta iz turščičnoga zdroba, in tudi žganci, so jedo lahko nezabeljeni namesto kruha. Italijan živi skoraj samo ob polenti, pa je čil in zdrav. Na Tirolskem in tudi v nekaterih krajih na Kranjskem jedo zjutraj s kavo ali z m'ekom namosio kruha ajdove ali tur-šieine žerančke, in kako so krepki in zdravi. Taki žpančki so bolj zdravi kakor kruh. Na Tirolskem in Koroškem kuhajo žirance (šterz) takole:
V kožici mešaj moko nad ognjem, dokler ti ne gre vroča in sinka skozi prste. Potom stresi moko v skledo, v kožico nalij vode, ko zavre stresi nanjo moko in pusli da vre 10—15 minut, potem premešaj in kuhaj šo. Ž prt ne k i se zdrobe sami ob sebi, so okusni in rahli. Poznali je treba množino vode in moko. na to se priuči vsak hitro, premokri žgane k i niso dobri. Na liter moko jo treba navadno malo manj kot pol litra (Y> 1) kropa.
tP
Stran 236
Take žgančlce naj bi kuhale zdaj matere zjutraj h kavi in otroci bodo napašeni do poldan. Iz koruzne moke se naredijo tudi druge dobre jedi, na primer kuružnjak in krvajca, kolač, cvrtje, piškoti in drugo. V boljših prodajalnah se dobi »mardanim«, vrsta fine koruzne moke, ki je bolj pripravna za pecivo in jc doma v finih kuhinjah.
Kuružnjak: Osoli in opari koruzno moko z mlekom, tako da bo precej redek močnik. Ko se je ohladil mu primešaj par jajc, malo smetane ali surovega masla in ako se ti dopade par kislih sirčkov. Namazi pekačo na debelo s smetano ali z zabelo, zli.j testo vanjo, uravnaj ga, da bo gladko in deni tudi na vrh zabele ali smetane. Se peče pri hudem ognju V->—\ uro, kakor je debelina. Ko je spodaj pečen, ga prerezi na velike štirioglate kose, vzdigni koso lepo z žlico in obrni, da se zarme-ni. Je prav okusna in tečna jed, samo masti gre dosti, čo ni masten ni dober.
Krvafea: Osoli in opari koruzno moko z mlekom ali z vodo, naredi debel nilinec, speci ga v pekači ali v krušni peči na golem. Štajerci jedo tak mlincc namesto kruha pri jedi.
Eo'ač: Napravi kvas iz pšenične moke, posoli in opari koruzno moko z mlekom, ko se ic ohladila zrodči kvas z mlačnim mlekom in zamesi testo, ki ne smo biti premehko, zvaljaj, namazi z jajci, s sirom in smetano ali z ocvirki. Nekateri stavijo oboje, kar ni za vsak želodec. Obloženo testo zvij in deni v kolačnico, pust i vshajati in sneci v vroči peč' 'j ali v peči. Ta kolač je najboljši dokler je vroč in mora biti masten.
Cvrtje. Posuši moko v kožici, opari jo z mlekom, posoli in v ohlajeno primešaj jajca ter speci na razbeljeni masti. Na vsako jajce deni žlico koruzne moko.
Marsikatera gospodinja ne pozna I razločka med polento in žgancem. Oba ' imena povesta isto, kajti polenta je jed, ki se pali in beseda ni nikakor italijanska in žganci so tudi jed, ki se žgo ali nali. Italijan jc torej dobil jed in njeno ime od nas, v italijanščini ni razlage za to besedo, Notranjec jo izgovarja še pristno palenta. Razlika je torej ta:
Polento imenujemo z zdrobit (gri-sa) kuhane žgance. Posoli krop in suj moko počasi z levico, z desnico mešaj, ko je še redko, nehaj s sipanjem in mešaj naprej. Dobra polenta se kuha dobre pol ure, da je dno prižgano. Kuhano stresi lepo celo na krožnik, razrezi z nitko na štirioglate kose, nastupaj s sladko skorjo, pol i j z razbeljenim svežim maslom in potrosi z nastrganim sirom. Poleg zabeljene polente ni potreba druge jedi. Nezabeljcno se daje k juhi, k kislini, paradižu, mesnini, solati. — Prav rahla polenta, če deneš prej v krop za oreh zabele. Polenta je najboljša če jo kuhaš v lončeni posodi ali kotliču. Kilogram moke zadostuje za sest ljudi.
fcnanci iz koruzne moke so prav navadna jed, a jih ne zna skuhati vsak Tisto odrejanje vode, ko so žganci ku-52
odliješ vode in pusns moko victi (lomi Četrt uro. potem mešaj dober četrt me ali še več. x x x
Varčevanje se priporoča od oblasti, od listov, od šol, »ak je uspeh pisan;.i in govorjenja? - Večina ljudi, ki ima kaj', živi naprej kakor da bi nam dohajale od vseh strani pošiliatve žila m mesa, kakor da se kopliemo v zabeli in olju; drugi, ki nimajo doma, so pa pomnožiti vsled vojske svojo dohodke, tudi ne štejejo in ne računijo. Ros je vrgla vojska dosti denarja med nas, sicer bi se čutilo pomanjkanje že v bolj obilni meri. ali to je, na kar so ne misli dovoli- Prišlo bo, da ne bo dobiti živeža tudi za drag denar ne. Treba je torej varčevati s tem kar je še. Kako razume to naš svet, nam jo pokazal pustni dan. Kaj jo pust zdaj, ko je napočil po celi Kvroni grozni vojni post? — »Zvonovi zvonijo, krogle brenčijo, da se trese celi svet, o da se trese celi svet, mladeniči pa po tleli ležijo, prelivajo nedolžno kri.« Vendar so rekle gospodinje: »Pust je, otroci hočejo imeti krofe, špehovko in drugo.« .Marsikatera mati, ki nima in ni upanja, da bi mogla so založiti za. potrebo, je porabila pustile dni zabele, da bi lahko beiila ž njo mesci dan ali pa dva. lil (o, ker je pekla in cvrla soseda, ker so želeli otroci in ona ne mara, da bi gledali njeni otroci kako jedo drugi. Draga gospodinja, poglej kolika je torej tvoja nesp'1 met. Otroci niso tako neumni. Reci jim: letos je tako, da se nam ne spodobi, da bi uživali doma dobrote, ko se mučijo in trpijo naši vojaki v blatnih jarkih; reci jim: letos ne moremo, nimamo. Prahraniti motamo za bolnike, za ranjence. Zdaj je Ca«, da usadiš otrokom v srce čut za bližnjega, razum za velika dejanja, razum za odgovornost posameznika napram splo-šnosti. Zdaj jo čas, da naučiš otroke samozatajevanja. Največja neumnost pri vzgoji je ta, če pravi in gleda mati, da mora imeli njen otrok vse tisto kar ima bogatejšega soseda otrok. Večkrat pa je tako, da ne kupi premožna in previdna mati svojemu otroku tako dragih igrač kakor jih kupi druga. Za Božič, za Miklavža je to zmrganje, izmišljevanje in babanje, kdo bo dobil več m lepša darila — razvajen otrok izgubi veselje do svojih igrač ali drugih darov, če vidi, da ima drugi otrok kaj lepšega. Kaj je nasledek tega napačnega ravnanja? — Razvajeni otrok postane nezadovoljen mladenič ali dekle, ki živi v nesorazmerju s svojim stanom in s svojimi dohodki in je vsled tega v vedni nevarnosti, da zagreši ka-znuvo dejanje, samo da zadosti svojim željam. Kdo je kriv prestopka takega otroka, kdo je kriv teh žalostnih bledih senc mladosti naših dni9 Ali ne mati ki je skušala streči vsaki otrokovi želji, ki mu je pokvarila dušo in kri S svojo nespametno ljubeznijo? Posebno v mestih, še neodrastel deček dobi od dobre matere in slabih znancev za
piškote in sladkorčke o vsa! nepriliki. Pa kaj samo pišk ček si ne zna šc pripeti nai že kadi. Kje vzame denar? K mladini pljučam strupeni lol Odgovorite matere! p, di, je večinoma že nravno > ljubijo se mu grdi pogovori, dovzeten in zrel za vse kar , učenje in delo mu seveda i Odrastlini, ki ga svare, odpo drzno in nesramno, konec < drži v ustih mali deček, mu v prirojeno otroško ljubeznjivi slojnost. Tu je potreba, da m strogo in trdo, ako hoče \ čaje.
1'i'iliki in
— De. "»ic, ,,a
■iko dene ' ni dim? ■'v ki k»:
"^■avjon,
hitro je Slabega fiTcsia! "rja pre-ka, ki ga vzel vso 1 i )i do. topi šola "iti zna-
Popil se sledeči
■t d '/. e i .1 it k t> t j , ki je .--i. lovskem bataljonu št. 7., 2. n I*<i.jasni!o: .Mari ja Jaketj, Ki nuj (ioren jsKo.
I. e o p a I d s u š i a r , pi i polka, 7. komp. Pojasnilo: i. šumi |c Sap. Dolenjsko.
!■' ru u c F o rt u n a od 17. p (lcinii v Sterirnijn. asi pri Št. I.,, Jt-iijskeni. Pojasnilo: Marjeti i-n njavii - št li pi i ši. J jivicncu, ! ■
l>n c. kr,
•••» št.
. IT. peš. šiištar,
IS, komp., cu na I)o-■. Stciia-
V
/prašanja in M,
F. K, C T. 1. \«m ni nii ,,.	... da bi ■ cit to. do i i' leta za take	d rabili, iiciiit Ditnkl se nulinja pri	i armadi na ■ n,-in bojišču general pl.	nffeulierg .i1' pa na Dunaju. .'!. l.judje, ki	i.-m ?m nezmerno pljo, ko vredni zaničevanja vseli poštenih ljudi. -t. Dajati živini krampi	■ kruh Itd, je prepovedano.
<k

M,
Kida, ker
m, B
varstvu, č< Javi k položil i J.
ravno I A,
(Istrske
J.-rssoi-je. Prošnja ne I :i.*-
■II.o po zakopal dolžni i S, p. Labod. Oglu 'i e pn l)i nič ne pomagal, portu in naj tamkaj o
Tf. C .Nam ni znano, 'kje Mi begunci, ki so bili pri V A. š. 1. V zadnji številki i vesti« pojasnjuje to stvar nadzornik Skalickv. 2. Slovenski: lista ni nobenega
F. C. Z. Imate pravico. F. B. Polzela, /glasite se pi vojaškem poveljstvu.
•V. 6. J. Mati imajo pravico. pirSnja odklonjena, naj napravi: • bolj utemeljeno kot je bila prva.
■ pri gla-■.■lj -.0 ] litiŽ i'.loži Vaš
nahajajo
d ;.GOSpO-, vinarski uradnega
liijbližjcB
ko je Wla novo. se
LISTNICA UREDNIŠTVA.
M. F. G. J. Dopis je dober. X d ne »«• vedete onih, o katerih pišete, s i" mim imenom. Urez imen nima dopis nobem pomena.
F. M. v. Pojdite k Vašemu ;■■ kaplanu, m kadar bodo imeli čas. Vam !>■ do fiotoio radevol.je odgovorili na vsa Vaša vprašanja, na katero se more odgovoriti le ust meno.
Naročniku, ki je pisal spis Gorenj--«' mati«. Spisov in dopisov brez podpisov morem sprejemati.
S ./o
Mi c
IB. aprila.	. jn
1. Sv. KaJist (grški = lcpičfk), lial'CZ|ri ni učenec (21?—222) je ustanovil	j^i-
sobote v letu, iz česar so se polni«""® ^ mili kvaterni posti. Sicer pa sv. «lKe
Hini.i	god 14. oktobra. — 2. Sv. Bene-
Ljlii j< i cf Lnbro (1748—1783) jo hrepenel priti |v (,(!', i rod trapistov. Ko .so mu je to posrc-Ifilii. i ■ potoval po Laškem, Francoskem, Švici, [nu, l se jc ustavil v Rimu. Kar jo izberačil, |j,i razdelil med ubojev zato g a jo poznalo celo I',.i iini |)ii jo strogo živel ob samem pošto. S^icjM ,-jra pogreba sc jo udeležilo veliko ljuct-■gtva \ -akopa stanu, ki so ga vobče vsi častili |jc \ u ljon.ju kot svetnika. — 3. Sv. Jeakim ■|z Si' no-
hice v. 5. u. 12 ni. — z. G. u. 40 m. L ina v. 5. u. 29 m. — /.. 9. u. 28 m.
17.	aprila.
I. Sv. Rudolf (keltiško ime, pomeni: rdeči Ivolk) (ltifonoc na Španskem. Toga mladeniča, Ipiiivz; j.i-av še otroka, so ujeli Judje in ga od-■pcljai v klet. kjer so ga počasi trpinčili, da Jo »Icoiiri vsled bolečin umrl. L. 1288. To so za-Istrni' 'tli sovražniki kristjanov storili zgolj Ijjr vr, - in rž njo do na Se sveto vero. StariSi so |iiiu ■ d izvedeli, kdo in kam so ga zapeljali, fj; , bili kaznovani, ljudstvo jo nedolžnega |oii< pokopalo kot svetnika v cerkvi in na ■i)., . m grobu so je potem zgodilo več ču-|(|(./.-	2. Sv. Anicet, papež in mučenoc
1(1.'; . On io s sv. 1'olikarpoin uredil čas, jji.],- i 111 a obhajati Velika noč. V njegovem |(\-: jo hudo razpasovala kriva vera, ime-jii- (piosticizem, titili tedanje preganjajo! tjanov so šteje med najhujše sploh. Ir.ce v. 5. u. li) m. z. (i. u. 50 m. ufi v. 5. u. 55 to. — z. 10. u. 114 m.
18.	aprila. Sv. Apolonij jo bil ob času ces;>rja
(180 l!::i) senator ali starešina v i svetu in jo bil iz prepričanja zvest, kristjan. Lastni njegov suženj ga jo -odniji in zato jo bil I. 180 obglavljen. v. Veruer, 14 letni mladenič, jo istega Betu kor sv. Rudolf (17. apr.) v mestu Zg. IV . - i i Koblencu na Nemškem izkrvavel Iv maščevalnih judov. •-- !!. Flaženi Peter JK- • jezuit, rojen 1. 1521. v Ninvoiigah na Ji'- lu-tii iz plemenite rodbine »do Uondt« (li1	pes, Int. Canis, torej Canisius po-
li	- est. kakor pes) je deloval na Bavar-
;> Dunaju, v Pragi, v Švici itd,, slovi k' . nliši pedagog katoliško Cerkve, njegov t	mi ium trajno vrednost.
•lace v. 5. u. 0 m. — z. (i. u. 52 m. ?na v. li. u. 28 m. — z. 11. u. 35 m.
19.	aprilu. Leon IX., papež (1048—1054) jc v zvezi
('etrom Damijanom in cesarjem Kotirati' II. izvrši izvanredno Izpremembo v nu življenju Cerkve. Na več cerkvenih *1 "> jo \ peljal ostro postavo zopet simoni.jo (z -uar kupovati cerkvene službe) in zoper '<■ duhovnikov, kateri je razglasil nove-■i. Seveda ni šlo vse gladko in papež '' iiii zraven od nasprotnikov veliko pro-' Niogovo reforme je dovršil papež Gre-VII.
rjoinca v. 5. u. 7 ni. — z. 0. u. 53 m. Mm a v. 7. u. 11 ni. — z. 00. u. 00 m.
20.	aprila.
Sv. Neža do monte Pulciam, opatica, ' I. 1274. na Tirolskem iz bogate rodbino, .iiln'žo v 0. letu v samostan dominikank, letu jo bila izvoljena kot opatica. S svo-biijaznimi opomini jo marsikaterega i tnega in zakrknjenega grešnika prido-'ii .Tezusfi, zato se časti kot priprošnjica ' i iiikov. Umrla leta 1314. — 2. Sv. Mai-škof. — 3. Sv. Peter Gonzaies, pntron '' 'iai jev na Španskem.
Eoln- e v. 5. u. 05 m. — z. G. u. 55 m. luna v. 8. ti. 05 m. — z. 00. u. 27 m.
21.	aprili.
Sv,-Anten (grško ime, pomeni: zavetnik, 'O li). Rojen I. 1033. v Pijeoiontu je zgodaj liil svojega očeta. V IG. lotu jc pobegnil iz stne hišo in prišel v samostan Dok, kjer jo I prednik sli,vili učenjak I.anfarnk. Anzelin li.ost.al v tistem samostanu kmalu nasledil Lnnfratov v mestu Kanteburu. Po Anzclmu ■'■iila bokovsko opatije zaslovela po coli Ev-i- Napisal jo veliko imenitnih spisov. Umrl vseli spoštovan 1. 110'J.
Dli
Soince v. 5. u. 03 m. — z. G. u. 5G m.
Luna v. 0. u. 07 m. — z. 1. u. 10 m.
22. aprila.
1. Sv. Kaj (f 177) in Soter (t 29G), papeža mučenca. — 2. Sv. Sergij Pavel, sodelavec sv. apostola Pavla. — 3. Sv. Snturner. 4. Sv. Bazij iz Ancire. — 5. Sv. Katarina Švedska, hči švedskega kneza Ulfa ali Olafa in matere sv. Brigite, roj. 1331. V zakonu je živela deviško, spremljala svojo mater v Rim in v Jeruzalem. Umrla 1. 1474.
Soince v. 5. u. 01 m. — z. G. u. 5S m.
Luna v. 10. u. IG m, — z. 1. u. 44 m.

Karlo Adamič; Kraljici nebes in zemlje, Zbirka Marijinih pesmi za mešani zbor, samospeve in orgle. Cena partituri K 1.80, glasovi po 04vin. V Ljubljani 1915. Založila Katoliška Bukvama.
Dvanajst novih Marijinih pesmi, ki bodo našim cerkvenim zborom zlasti za bližajoči se majnik dobrodošle. Te po slogu zmernomoderr.e skladbe so vseskozi jasno zamišljene, blage v melodiji, fine v harmonijah. Lepe in prikupne so vse brez izjeme, posebno ''znesene: št, 1, 3, 6, 7, 11, Iskreno občutena sta tudi sopranska samospeva v št. 4. in 5. Vsled resnične absolutno glasbene vrednoti in hkrati lahke izvedljivosti zaslužijo Karlo Adamičeve Marijine pesmi vsestransko, kar najtoplejše priporočilo. Stanko Premrl.
Za tretjo nedeljo po Veliki noči se slovesno obhaja praznik sv. Jožefa. Priporočamo vnovič Franc Ferjančičeve Litaniie sv. Jožefa, ki so popolnoma prikladne našemu ljudskemu petju in se bodo tako udomačile, da postanejo po svojem ustroju, lahkoti in cerkveni dostojnosti ljudska last. Na razpolago naj bodo torej na vsakem cerkvenem koru. Izvod velja samo 30 vin. in se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Istodobno priporočamo tudi:
Ssnctae Joseafa. Dr. Anion Chlondovv-ski. Invocatio una voce sola et choro ad IV voces inaepuales alternatim concinen-da. Partitura K —.60, glasovi po K*—.10.
Cerkveni zbori, ki se bodo poslužili teh lepih napevov bodo zelo dvignili in poveličali pobožnost k sv. Jožefu. Dobe se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
99Le mira©
tako se nam večkrat dobrohotno nasvetujc in to si često tudi sami zakličenio, ker vemo, da moremo razsodno delati, premisliti in razsoditi le, če imamo mirno kri, Tudi pomanjkanje spanja, migrena, mrzle nogo, glavobol in srčna slabost so samo posledice nemirnega kroženja in pritiska krvi v dotičnih udih. — Ohlajajoče, osvežujočo, pomirjajoče vtrotje s Follerjevim fluidom iz rastlinskih esenc z znamko „I!lza-fluid" ima ta učinek, da se naglo vpostavi enakomerno kroženje krvi, se pornire živci, odstranijo migrena, glavobol, kakor tudi revmatične, protinske in nevralgične bolečine. — Fel-lerjev fluid jo nadalje izvrstno sredstvo za osvežujočo izpiranje oči, kadar bole, prinese zdrav spanec in izčisti glavo. — 12 steklenic „Elza-fluida", ki je izborno domače zdravilo v vseh slučajih, stane poštnine prosto samo 6 kron, pristen edino pri lekarnarju K. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. IG (Hrvatska) reose--
Drugi fecu pred sovražnikom — po sto leiih. Kakor poročajo iz Berlina, se nahaja med Židi, ki so se zatekli iz poljske Grodsisk v Varšavo, da uteče-jo grozotam vojne, tudi neka Jožefina Boruch, starka, ki je preživela žc 110 let. To je drugikrat, da jo morala zbežali pred sovražnikom v Varšavo. Prvič se je zatekla tjekaj, ko jc bila 7 let stara, prod Napoleonovo armado.
Kar?ar bo Velika noč na sv, Vojteha dan, »Dziennik Cieszynski« je prinesel po »Poslu Evangelickem« prerokovanje 85-letne starke Ane Polldrove iz Tišina, ki je zaspala v Gospodu pred par leti. Pravila je otrokom, da pojdejo na vojsko in da bo Poljska osvobojena. »Poljsko bo osvobojeno in bo imelo svojega kralja v tistem letu,« je pravila starka, »kadar bo padla Velika noč na sv. Vojteha dan.« Njeni sorodniki se sedaj spominjajo njenega prerokovanja in pristavljajo, da padejo velikonočni prazniki na sv. Vojteha dan dne 23, aprila 1916. leča.
Kako se dela dober koruzni kruh.
Vzemi pol kg koruzne moke, 25 do 30 dkg pšenici:e, 25 do 30 dkg ohlajenega zmletega krompirja ali pa v kropu vroče zmečka-nega, 3 dkg droži, eno žlico sladkorja in nekaj soli. Vroč zmečkan krompir zgneti z dobro zmešano moko in prideni razkrojene droži. Testa ni treba dolgo gnesti; lahko ga prav kratko obdelaš z žlico, mu daš obliko štrnce, položiš v ponev in pustiš vzhajati. Nato ga peci naglo pri dobri vročini.
SKRIVALNICA.
V-A.-

%
^f.p.^mžsjs
HH^m
Kje je vendar moj oče?
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst, 7. aprila: 43, 9, 65, 20, 19. Dunaj, 10. aprila: 3, 68, 52, 15, 61.
Mlajši krojaški pomočniki kakor tudi šivilje za šivanje šotorjov, pliiht, itd. so takoj sprejmo v tovarni Thcndorl, p. Liebenau pri Gradcu. 726
Sprejme se
fjSTSffSfi' za sedlarsko obrt pr! Jakobu Kralj,
oii sedlar, Železniki, Gorenjsko. 793
1
Preklic ima svarilo!
Podpisani Ferdinand Smriknr, pnses'niU, ključavničar in brodar čez Savo v S|>. Kibčnli štev. 22 svarim tem potom vsnkogar, nai ničesar ne posodi ali kupi od unije žene Marije Smrekar roj. Deičar, p. d. Derčarca, Uer jaz nisem plnčnik za 11 ene dolgove, ter In moral vsakdo kupljene stvari meni še enkrat plačati, oziroma lii proti iiieinu postopni sodnim potom. Toliko v vednost vsem, ki bi imeli kaj opraviti z mojo ženo.
Ferdinand Smrekar
posestnik Sp. Kibče 22. občina Vel. vas
firnefilslco društvo v Št. L
reg. zadruga z omej. poroštvom
vabi na
ki se bode vršil
dne 25. aprila 1.1. ob 3. uri pop. v tirosvoni dvorani.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
S. Odobrenje računskega zaključka za leto 1914. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. B. Kmetijski razgovor.	Načelstvo.
Kupi se več vagonov
Ponudbe pod naslovom »mrva« poštno-Iežeče Jezica pri Ljubljani.	738
m 11
kakor tudi druga poljska semena priporoča Franc Pogačnik v Ljubljani, Dunajska cesta št. 36, nasproti mitnice. Kupuje žito, fižol, suhe gobe, predivo, jezice, vinski kamen (\Vcinstein) in vse druge deželne pridelke vedno po najvišji ceni.	794 5
za manufakiurno trgovino kupim takoj.
757
KrolaiMeso mlmrn
sprejmem takoj. Ponudbe na Lovro Rebolj v Kranju.
!! Agitirajte za „DomoS aha"!!
c?Tepremočljive vozne odej@.
Tovarna nepremolljivega blaga Avgust Sattlerja sinovi, Gradec, Landliaus-gasse, v mestni hiši in nasproti iste.
Preprodajalci in liiajeviu zastopniki se I sprejmejo.	75S
Išče se dnevno
ir
Ponudbe z označbo cene je poslati na centralno mlekarno Sušak pri Reki,	"''
CESFoSTANKIi
Za popolno moško obleko
blaeo modernih vzorečv za lo . . Za m«.tl. žensko obleko (41,.. m) Mapo •/.( 10 in ostankov za obleke, bluze, j erilo
'3 ni) črno blago ali lo
Zf
40 m os
20 m . • <• ••. 30 m ostankov sifona in tkanine l kos 23 m) alpsko tkanino . . 0 širokih riuli • • , • >/i tuoata platn. brisat
Naročila po povzetju bo točno izvrže.
Al. Križe*, thainlce, SytDva pri StarHenbacliu, Češko.
c. robe
K 15' K 13-K 22' X 11 II 10" K 14 K 16-K 8-
v Mengs*!
(Julius Stare)
naznanja, da je pričela točili
ter pa prodaja svojim cenj. odjemalcem v sodčkih in steklenicah. Naročila se sprejemajo v pivovarni v Mengšu in pri vseh njenih zalogah: Ljubljana, Metelkova ulica št. 13, Borovnica, Cerklje na (io-renjskem. Dragoinelj, Gameljne, Izlake, Javornik, Jezica, Kamnik. Kranj, l.esee, Medvode, Mokronog, Moravče, Motnik, Hudnllovo, Škofjalolta, Šmartno pri Litiji, Vrhnika in Št. Vid pri Zatičini.	070
zastonj in poštnine prosto moj glavni cenik s 4000 slikami ur, zlatnino in srebrnine,glasbil, predmetov iz usnja in jekla, potrebščin za gospodinjstvo in toaleto, orožja, miinicijo itd.
Prva tovarna ur
o. Intr. tvorni založnik
rrux št. 781 (Češko).
Nikelnaste Roskopi-ure K 3'90, 4 20, 5 —. Srebrne K S'40, 9-,ri0. - Nikelnaste budilke
K 2-90. Budilke z dvojnim zvoncem K 4--. •
Pošilja se po povzetju. — Nikak riziko! Zamena je dovoljena ali denar nazaj 1
p. a. fe živil, in reMne, i?ezo. in ii
sprejema zavarovanja na doživo je in smrl otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije udeležba na dividendah pri življenski zavarov.
že po prvem ieiu. Stanje zavarovanj koncem 1913 K 170 217 149-00 Stanje par. londov koncem 1913 K 434^4 4%-17 V lelu 1913 se je izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . . . K 432.232-66 Kdor namerava življenjsko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane po',In,inice. I^rccpekti zas onj in poštnine prosto.
Sposobni zastopniki se ju„ sprejmejo pod najugod- p nejšimi pogoji,
Našim cenjenim odjemalcem sporočamo da smo vsled neprestauega zviševanja cn vseh surovin, zavijali,ili pripomočkov, k; kor tudi delavskih mezd in proizvajalnih stroškov nr|. morani, dvigniti ceno razkuževalnn,r;, sredstva
od dne 1. aprila nadalje.
Steklenica 100 g slane mesto SO \inarjev 90 vinarjev. Temu sorazmerno so višie zaračunajo tudi druge večje ki i , ,ne. &
kemična tovarna UŠpESŽ"ISK'. • '2St.
' •• i
TdLEmn mosKm, flehrndrja PICCOLI-ja vLjubljanl
ta cs\a\>e\e os«\>»
3SF a sisiMcnica 2 Sira:-:.. -«fitt C.eniki zastonj in fran!;o.
i, orodju,
Pos«t::io letos je veliko ležeče na dolirom : c- , da se delo z lahkoto in hitro opravi, vsled leg	r.
naroči le pri gospoda
^.Mraiir
kateri že več let razpcSilja priznano najboljše, ga,ar.lirano «•
nr
v dolp;osti 50_61 07 cm	M_2L,_
po	K 1 uo	K 2 30 ,
!o na
m "i®
jše,
r
84 e*
K I no
Pri naročili, na :o komadov skupaj pošlninc 11 "' postajo. Prcpro ajalci dobe primeren i •
pr Priporočamo
Rolinsko kavino primes v Mori si oBmejnim ^Slovencem!
Teciuiikum
Saško. Slrok.
hov. liogr. zast	l«W
Or.O/JE In KOLESA itn obroke. Pošali tneznl cleli najceneje II. cenili! zasloni-
[m. \dk
r. D ek, lovarna orožja, n-e , . - i .n Mi strojev. Oročno
r:ob ' rčel. 2125, CeSko. 33/S7
lEžiUiie v Katoliški Bukvami!
Vse gospodinje navdušeno hvalijo
staroslovito, domaČo čajno znamko
■ov eaf
Dobiva se le v izvirnih zavitkih z varstveno znamko »Kitajski deček« v vseh zadevnih trgovinah:	316
Zastopnik za Kranjsko:
(jrunimer & Co., Ljubljana.
Varstfcr.a znamka.
naznanja, da bo imela v kratkem oddati večje število lepili	570
domače in nemške (Hešove) pasme, ki so utrjeni proti raznim boleznim, ker se svinje skoraj celo leto zunaj pasejo, surovo krmijo in redno cepijo proti rdečici.
Stanje vlog šez 22 milijonov ki?on.
registrovana zamuga z neomejeno zavezo	6
Iiliiiillaiia. miklc&iifciia ušle sftv. 6. url«, v las Ki hiši nasproti hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni ■ , zadružniki, temveč ======
tudi cela dežela Kranjska
47,%
in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož-jj nik od vsakih vloženih 100 kron čistih.^ obresti 4-75 kron na leto.	3
Za nalaganje po pošti so poštnohranil-nične položnice brezplačno na razpolago. Fran
sestnik "in	SpaSStSrtS'
posestnik v Ljubljani, Fran Leskovic, h.Sn.josestnik	Sn^ar> J2upnik

Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, '.ovarnar na Rudniku.
5tJ
Strnn 240
Pomol iul) 1915..
Slov. 15
50" 'o eeiieteS
Ameriška stedilua kava, lepo dišeča, Izdatna in štedljiva 6 ks vreča za po-Bkusnjo K 10'- pošt. prosto po povzetju. Pol kilograma prvovrstnega iinepa čaja t.a K 2'— pošljo A. Schaplra 473, izvoz kavo in čaju, Ga-lauta.
draginja ie vodno voija. zaslužek pa majhen. Ako borne mnlim trudom gotovo 10 K na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu Kitam ko /a 10 vin. 111 svoj natančen naslov na;


i SANATORIUM -EMONA 1
1 za■ notranje -in-KIRURG icne -bolezni, i •porodnišnica.
7 LtJLIBL JAMA • komenskega-ulica • 4 ti 1 ffira»wNK:PRM«aj-DRFR.DERGANC 1
Ju razno blago pošilja po najnižjih conah Jng-oolovanska razpošiljalna
R. STERMECKI v Celju štev. 305, Štajorsko.
Zahtevajte zastonj cenik s slikami čez tisoče stvari. Pri naroČilih iz Amerike, Nemčije in Balkana treba denar naprej poslati.
Jermenarji in čevljarski pomočniki /n oh-Sivanje se takoj sprejmo v tovorni Thondorf, p. Licbcnau pri Gradcu.__ '-'
Velika svota denarja
se zamore naključiti vsakomur ki postati naročnik. — Brezplačna pojasnila pošiljal'1' Srečkovno zastopstvo 12, LJubljana. 1
Ustanovljeno leta 1EB3.
Ustanovljono letu 1803, • ti t! 9
registrovana zadruga z ome,en,m jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Realni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpolago bret. plačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 '/2, 15 ali 22 Va let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila j;roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 6C0.0C0 K. Deležnikov je bilo korcem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezenlujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo:
1'roilsotlnili • Andrej Kalan, prelat m stolni kanonik v Ljubljani. 1. podpredsednik:	11 p o d p r e d s o d n i k
Ivan Su&nik, stolni kanonik v l.jtibljani.	Karol Pollak ml., tovarnar v I.
l iani Fran Borštnik, r Itr. profesor v p v l.juMjai i; Dr. Ferdo Cekal, stolni kanonik v l.ju	Ivan
Doleno, o kr prolosor v Ljubljani dr. Jožel Gruden, stulni kanonik v i.jubl;uni Anton Kotilo . .-knii ? K ran in Or. Jakob Jllohorlfi, odvetniški K. n,!',i;,t v i.iuipiiiini; dr. Fran Papež, odvetnik \ i.iuMini ■ . lieraeo, ravnatelj trg sok- \ J.iiibli.nu: Anton Sušnik, r ur gumi. protesor \ l.jiihltani; dr. Viljem Schv.-e i ^er, ud-vc-lnik v Ljubljani: dr Aleš Učenlčnlk, prot. i.ogoslovjn v l.jubljani FranVerbic, <-. kr ginm pi	.-liani.
Nadzorstvo:
I' r e d s e d n i k Anton Kržič, c kr. prolesor in kanonik v l.)iibljani — Člani: Anton Cadež, ' ' v Ljubljani; Ivan Mlakar, protesor v Ljubljani: K. Gruber, c kr lin ra* ollciial v Ljubljani Avguštin Zuic, »:. kr.
ra' revident in posestnik v i.iul.linni
EBfMsasBgmssz:':
'33.
.. ta ničvredna „Eazar'Mira, katero seru kupil Sele prcil nekaj t ■ Jni. Ni II čuda! Pokrov se zapira slabo, tako, da uhaja vedno prah v notranjost I«) Kolesje teče na medenih ploščah, mesto na rubinih; pri navi ni.ni mi je pero že dvakrat počilo, ker nobene oporo nima. Spirala izkoči pri vsi .m po-tresljaju, ako je toplo, gre ura prehitro, ako je pa mrzlo, zaostaja, tako, da nikoli ne pridem ob pravem času, kratko, to je grozno. V tem oziru res zavidam svojega brata za njegovo fino uro; ista se dobro zapira, teče na rubinih, ne da s" praviti, gre natančno pri sekundi, da ima res pravo veselje ž njo. Zadosti sem so . ■■ jezil! Se danes si naročim dobro uro pri svetovni tvrdki II. Suttner, Ljubljana št. I.
Krone	Krone
Si. <10. Nikelnastn ura RoskopI, 80 ur idoda 410
St. 711». Srebrna remontoir-ura......
St. 721. Srebrna rouiontoir-ura, (i kamnov . St. 7M. Srebrna cilinder-remontoir-ura, s o , _ kamni in z mornim pokrovom . . St. 727. Srebrna 1'emontoir-nra. II kamnov, .	gravirano kolesje, moren pokrov .
St. 718. sr brna romontoir-urn, dvojni po-
,	krov..................1
M. 533. Srebrna „IKO"-ura. 15 kamnov! zolo
natančno idoda.... St. 623. Srebrna ltoskoi,t-ura! dVojni pokrov st. 620 srebrna Kavalir-ura, dvojni pokrov
posebno tanka plosen, 15 kamnov '. to 50
7 SO 11 50
18 -
10 — 12 80
St. 7(1
St. St.
701. Srebrna tiilalloskopl-ura, dvoji:.,
k rov...........
St. 38 Amerikanska donblo zlatft veri/
modoma 1'azona.......
8fl.». \ikelna.ta verižica.....
125. Amerikanska double zlata zavra'' verižica, 45 cm dolga . . . St. 1023. Srebrni rožnivenoc, zelo lopo
delan..........
St. 180 ltluirntnl zlat prstan s kamnorr
No > zlato, prstan s kamnom St. 158(1 U karatni zlati uhani z lepit:, kamni.......* . . ■
H
5«0 1-
Razpošilja se po povzetju ali pa se denar v naprej pošlje. - Zn ugajajoče stvari se denar nazaj pošlje.
Bogato ilustrovani cenik s tisoč podobami zahtevajte zastonj
poštnine prosto.
ne-
in
Največja ipecijalna trgovina za bclfše
455 a
1»
Izdaja konzorcij ..Domoljuba".
Odgovorni urednik Jožol Costlnčar, drž,
zavili poslanec
Tiskala Katoliška tiskarna.