Žuželke kot industiijski delavci. V Hoboken pri Nju:jorku izdelujejo posebaio fine ter natančne aparate za merjenje. Poprej so uporabljali pri teh napravah čloyeške lase, za tem kolikor mogoče tanke niii iz platina in danes prede te niti 200 pajkov. Industrijsko zaposleni pajki so izredno požrešni. Za zajutrek požrejo ikrat, za opoldne 9krat in za večerjo 13,krat toliko, kolikor itehtajo. Kakor znano, si dela osa svoje gnezdo na ta inačin, da zgrize dele ¦lesa in jib spremeni z lastno slino v nekak ipapir. Ta postopek os Ije opaaoval v svojem jpoalopju nemški tka- lec Keller in se mu jo' rodila leta 1806 misels izdelovati papir iz ^, lesa. r' Francoski učenjak j* postavil pred kletko tičkov posodo s tičjo! prehrano. Lepega dne1 je zapazil, kako mu odnaša zrnje \z skodelice cela veriga mravelj.' Postavil je posodicona' podstavek, katerega ja; namazal s ptičjim kle^ jem ali limom. Mravlje so pokazale toliko iznajdljivosti, da so ^ premostile prav kmalu iviro. Na klej so noaile, tako dolgo zemljo, da! je bila ustvarjena poC in roparski pohod j»' pričel znova. ' V Avstraliji tvorf! kaktus rastlina posebno nadlogo. Kaktus Ja' spremenil z bujnostig in naglostjo rasti: po3ja, vrtove in pašnike y prave puščave. Po dolgih poskusih se je ^osrečilo, da so vzgoj 111 posebno vrsto argentinskih molov, kojih ličinke so največji sovražnik kaktusa. Le samo ličinke tega mola so očistile že tisoče in Itisoče kvadratnib kilo. metrov nekdaj najboljše zemlje od nadJoge kaktusa. Iz zgodovine rokavice. Mar li ima tudi rokavica svojo zgodovi- no? Ni natančno dognano, kje in kako ja iskati začetek rokavice, dejstvo je, da je že prav dolgo od tedaj, ko si je nataknil človek prvič rokavico na roko. Na srffmienikih egipčanskib. faraonov so upodobljene rokavice med darovi, katere so prinesli premaganl narodi pred faraonov prestol. Praktično so se posluževali rokavic v dobi, ko še niso poznali pri jedi nožev in vilic. Rokavice so si nataknili, če so vživall vroče iedi in so si na ta način očuvali prste na rokah pred opečenjem. Leta 1000 so začeli v Nemčiij nositi dvilene rokavice mesto težkih usnjatih. Vitezi so se posluževali roka- vice kot poziv na dvoboj. Ako je vitez pognal pred viteza rokavico, je to pomenilo, da bo prišlo med obema do krvavega obračuna. Plemenite ženske so začele tekom let okrašati rokavice z zelo dragocenimi vezeninami, dragulji in so jim skušale dati prijeten vonj z raznimi dišavami.