KATEHEZE.
Spisal
Jožef Kragelj,
dekan v Tolminu.
I. ZVEZEK
Z dovolitvijo preč. kn.-nadškof. Ordinariata goriškega.
V Gorici 1896.
Založil pisatelj; natisn. tiskarna sv. Hilarija (Hilarijanska).
Te kateheze so vrejene večidel po „načrtu za verouk v ljudskih Šolah v nadškofi ji goriSki" (l. 1890) in deloma posnete po knjigi „ Vollst&ndige Katechrsen far die untere Classe der katholisrhen Volksschule von G. Me,I/. Freiburg itn Bnisgau; Herdersche Ver-lagshandlung". Namenjene so v prvi vrsti katehetom, ki uSijo prvence; segal ho pa po njih tudi veroučitelj v viSili razredih pri razlaganji in ponavljanji katekizma.
O rabi teh katehez in marsičem drugem spregovorimo tedaj, ko ho delo dovrStno.
dkiatc/j.
<§. Znamenje sv. križa.
Prve. dni šolskega leta privaja, svetili učetelj otroke ruda. Uči jih sedeli, vstajati, roke držati, hoditi. Kaže in razlaga jim stvari, ki so v šolski sobi i. t. d. Pa tndi križ delati in pral likom in po nkn moliti uči jih že prve ure šolskega pouka. Kate-lietova dolžnost je; paziti, da se nauče otroci bogoslovno in slovit iško pravilno moliti.
Želeti je, da bi se. katehet in učitelj glede molitvenih besedi dogovorila. Nekako Čudno in nepedagogično je, če moli učitelj n. pr. n blažena", katehet pa „žegnana" v enem in istem razredu. Naj boljši izraz je „blagoslovljena", ker se popolnoma vjema z latinskim.
Tudi na izy warjmjn posameznih besedi naj bi gledala oM i 11 vadila prvence izgovarjati vsako besedo tako, kakor gre. Človeka ušesa bole, ko sliši, kako izgovarjajo n. pr. besoili „vArau in „verujcm" celo učenci v viših skupinah.
v
Katehet naj se z učenci najprej nekoliko seznani. Potem naj jih uči krii delati. — Otroci i^j se vadijo znamenje sv. križa delati pravilno. Kavno, po koncfN^se drže; levo roko naj (le-vajo nekoliko pod prsi. Prste, desne, roke naj drže skup pa rahlo stegujeuc. Palec naj bo nekoliko oddaljen od njih; križ naj so dela z notranjim delom palca, ne z nohtom.
Navada, delati križ se stisnjeno roko (s pestjo), ni prava.
Križ, ki ga delajo na čelu, ustih in pršili, naj bo zares križu podoben, ne pa zmes vseh mogočih pretvAr. Ni pa tako lahko, kakor bi kdo mislil, privaditi otroke križ pravilno in spodobno delati. Kateheti, ki niso novinci v tej stroki pastirstva, vedo to iz skušiije. Otroci naj gledajo, kedar se križajo, na sveto razpelo na steni. Oko jim pove, kako jim je treba palec vleči, da narede ž njim križ praviloma. Tudi ne bo morebiti napačno, ako jim ka-
4 —
tehet s kredo na tabli pokaže, kako naj se križ dela. Da ne sme pa biti veroučitelj le z zunanjostjo zadovoljen, ume se samo po sebi. Pointn križa naj vcepi otrokom v srce. Najlepšo priliko za to ponuja mu nauk o presv. Trojici.*)
#	<§og.
1. En Bog — povsod pričujoč.
O Iiogu bom danes z vami govoril. — Koliko je Bogov ? En sam Bog je. — Ali veste, kje je Bog? Keilar molite „()če naš", rečete: „()fie naš, kteri si v nebesih". Kje je torej Bog? V nebesih je. — Ali je pa samo v nebesih ? Ne, povsod je. — Imenujte mi nekoliko krajev, kjer je Bog. — Cerkev, hiša, šola, polje, travnik, gojzd, gora . . .
2. Bog — vsegavroloč (vseveden).
Ker je Bog povsod, ve tudi in vidi vse. — Ali veš, kaj se godi zdaj pri vas dom& ? Zakaj ne veš ? Zato, ker nisi doma. Ali ve pa Bog ? Zakaj pa ve ? Ker je na našem domu.
Ali veš, kaj se godi zdaj v šoli? Vem. — Kako to, da veš ? Zato, ker sem tii in vidim. — Ko bi pa okna trdo trdo zaprl, da bi bila tema v šoli: ali bi vedel, kaj se tu godi ? Ne bi vedel. Zakaj ne ? Zato, ker bi ne mogel videti.
Ali tudi Bog ne vidi v temi ? — Kaj tvoj sosed v klopi dela, vidiš. Ali pa vidiš, kaj misli ? Bog pa ve, kaj misliš. Znane
so mu celo tvoje najskrivniše misli.
*
*	*
*) Pred vsako molitvijo treba vsoloj počakati, da otroci misli zberejo, da je vse tiho; potem naj začnejo križ dolati razumno in spoštljivo tako-le : Roko od prs do čela naj vzdignejo toliko počasi, da lahko izgovorijo besede: „V imenu Boga*; ko se dotaknejo dola in prvi kriS naredo, naj rečejo: „Očeta1'; ko spuščajo roko spet doli proti ustom, naj roko „in"; prekrižajo usta: „Sina"; ko je roka mod usti in prsi, reče so: „tn svetega"; kedar naredijo krit na prsih pa: „Ihiha'\ 8'odnjič, ko roki sklepajo: „Amen". — Z eno besedo: križci se delajo pri besedah nOlctau, „Sina" in nDuAa"; vso druge besede so manj bistvene in torcy vmesne,
- h -
Jakec in Anica sta bila sama dom A. Jakec reče Anici: „ Pojdi z mano ter poiščiva si dobre jedi". Anica mn odgovori: „Pojdem s tabo, če veš, kje tak kraj, ker naju ne bode nikdo videl".
„Nu", reče Jakec, „pojdiva v mlečnim, tam bodeva smetano lizala".
Anica odgovori: „ Videl bi naju tam sosed, ki na dvorišču drva cepi".
„Pojdi pa z mano v kuhinjo", dejal je Jakec, „v kuhinjski omari je polu lonec medu, in va-iy bodeva kruh pomakala".
Anica veli: „Tam naju utegne videti soseda, ki pri oknu sedi in prede".
„Zatorej pojdiva v klet jabelk jest", reče Jakec, „tam je tolika tema, da najn nihče ne more videti".
Anica odgovori: „Jakec moj ljubi! misliš li, da bi naju tam nihče ue videl ? Ali nič ne veš o tistem očesu nad nami, katero zidovje predira in tudi v temi vse vidi ?"
Jakec reče prestrašen: „Prav govoriš, sestra moja! Bog vidi naju tudi tam, kjer uaju ne more videti človeško oko. Zatorej nikjer ne delajva, kar ni prav".
Bog vse vidi, Bog vse v6, Greh se delati ne sme!
<
Bog nas pa ne vidi le, kedar smo hudobni, vidi nas tudi kedar dobro delamo. Dobrega otroka je Bog vesel. Rad ga ima. Kedar molite, ali kedar vam doma kaj ukažejo, mislite si: Bog me vidi, lepo bom molil in hitro ubogal, da me bo imel Bog rad in pa da pridem k njemu v nebesa.
3. Bog je — duh.
llekel sem vam, da je Bog tii v šoli. Vidim ga pa ne in tudi vi ga ne vidite. Zakaj ga pa ne vidimo ? — Ali vidiš soseda v klopi ? Kaj vidiš na njem ? Glavo, roke i. t. d. Bog pa nima glave, ne rok . — duh je, torej ga ne moremo videti.
4. Bog v treh osebah.
Slišali ste, da je en sam Boij. Koliko je pa božjih osib ? — Božje osebe so tri.
Kaj pa je oseba ? Glej, oseba si ti, in tvoj prvi in drugi
- 6 -
in . . . sosed v klopi. Povej mi, koliko oseb je v klopi, v kteri sediš ? Ali bi mi pa mogel povedati, koliko oseb je danes v šoli ?
Opazka. Otroci naj štejejo, če znajo že toliko šteti. S tem se oddahnejo in pojem oseba se jim vstisne živejše v spomin.
Ti in tvoji sosedje ste človeške osebe, ker je vsak izmed vas človek. Oče, Sin in sv. Duh so tudi (tri) osebe, pa ne človeške,
ampak božje; ker Oče je Bog, Sin je Bog, sv. Duh je Bog.
* * *
Rekel sem: Ti, in ti, in ti ste osebe. Tri človeške osebe ste. Povej mi, koliko vas je pa ljudi ? Trije ljudje ste. — Oče, Sin in sv. Duh so tudi tri (božje) osebe. Ali so pa tudi tri Bogovi? Ne, le en Bog so vsi trije skup. Oče je Bog, Sin je Bog, sv. Duh je Bog.
Kako se imenujejo vse tri božje osebe skupaj V Vse tri božje osebe skupaj se imenujejo premeta Trojica. Trojica jim pravimo, ker so trije.
*
* *
Osebe so tri, Bog je pa le eden. Toga ne uinemo, verovati pa moramo, da je tako. Ta nauk je skrivnost. Naša pamet je ne more razumeti. Nerazumljiva je bila tudi sv. Avgnstiuu, čeravno je bil visoko učen. Poleg morja je hodil sv. Avguštin in skrivnost presv. Trojice premišljeval. Na bregu morja ugleda mladeniča sedeti, ki je z žličico vodo iz morja v jamico plal. „Kaj pa delaš?" popraša sv. Avguštin dečka. „Morje prepoljem v to jamico", odgovori deček. „To ni mogoče", pravi sv. Avguštin. „Kak6 bi nezmerno moije v to jamico in pa s to žlico preplal"! Fantič mu odgovori: „Poprej izpoljem jaz vse morje v to jamico, kakor boš ti prečudno skrivnost presv. Trojice se svojim umom razumel."
5. Bog jc večen
Ali je Bog Oče starši, kot Bog Sin iu liog sv. Duh ? Ne, vse tri božje osebe so enako stare: od vekomaj so.
Ti si starši, kot ta tu, ker si prišel prej kot 011 na svet. Tvoj oče je starši, kot ti, ker je bil pred tabo na svetu. — Ke-daj bi rekli, da je Bog Oče starši, kot Bog Sin ? Ko bi bil prej kot Bog Sin th. Ali je pa bil prej ? Ne, vse tri božje osebe so od vekomaj. Bog Oče, Bog Sin in Bog sv. Duh so bili zmeraj, niso nikdar začeli biti; nobeden ni bil prej, kot drugi. Torej Bog Oče ni starši, kot Bog Sin, ali pa kot Bog sv. Duh.
— ii —
6. Bog je vsegamogočen.
Vse tri božje osebe so enako mogočne. Eedaj rečemo, da sta dva otroka enako velika ? Če je eden prav tak6 velik, kakor drngi. — Vse tri božje osebe (Oče, Sin in sv. Duh) so enako mogočne, pomeni: Oče je tako mogočen, kakor Sin in sv. Duh. Koliko pa je mogočen Bog Oče ? V apostoljski veri molimo: „ Verujem v Boga Očeta vsegamogočnega stvarnika". Vsemogočen (— vse more) je tisti, ki ima moč, da stori lahko vse, kar hoče. Bog Sin je prav tako mogočen, kakor Bog Oče; torej mu je moč, vse storiti. Ko bi ne mogel vsega storiti, ne bi bil Bog. Vsegamogočen je tudi Bog sv. Duh, ker ....
(JJJ. §og je vse ustvaril
Od Boga sem vam povedal že marsikaj. Slišali ste, da more vse, kar hoče, ker je vsegamogočen. Bog je tudi veliko storil. Naredil je veliko lepega. O tem boste slišali danes.
1.	Kedar ste zunaj na poti ali pa na polji in pogledate kvišku, kaj vidite gori ? Nebo. Časih je oblačno, t. j. z meglami zakrito. Kedar je pa jasno, vidimo je prav lep6. Višnjevo (plavo) je in kakor streha raztegnjeno nad poljem in hišami.
Zad za tem nebom je pa še drugo in lepše neb6, ki ga ne vidimo. Pravimo mu nebesa. V nebesih so angelji in svetniki. Tje gori k njim pridete tudi vi; zdaj ste na zemlji. Prostoru, na kte-rem ljudje živijo, pravimo zemlja. In kedo je naredil oboje, nebo in zemljo? Bog.
2.	Po (luevi je na nebu solnce. Sije in ob enem greje. Soluce je prav prav veliko, veči je, kot zemlja. Nam se zdi majhno, ker je daleč od nas. Če greš na hrib in gledaš ljudi, ki hodijo po cesti, zdijo se ti majhui. Zakaj pa ? Zato, ker so daleč od tebe. Ko bi tica letela več sto let noč in dan v eno mer, ne bi priletela do solnca. Tako daleč je od zemlje. In glejte, to veliko in lepo solnce je ustvaril Bog.
*
* *
3.	Zvečer gre soluee v zaton (za božjo gnado) in nekaj dru-zega se prikaže na neb«. Mesec (luno) vidimo in zvezde. Zvezd je toliko, da jili ni moč šteti. Nebo je kar nasejano ž njimi. In kako se svetijo in migljajo! Lepo jih je gledati, kaj ne ? Tudi mesec
in zvezde je naredil Rog. Kako je mogočen !
*
* *
4.	Na zemlji rastejo mnogovrstne rastline, nuyhne in velike. Sadna drevesa s slastnim sadjem (jabelka, hruško, črešnje, češ-plje . .). V gojzdu smreke, jelke, hrasti, bukve . . Na vrtu lepe cvetlice, na polji trava. Vse to imenujemo z enim imenom rastline. In vse te rastline od kod so ? Rog jih je naredil.
*
* *
5.	Tudi Šivali so na zemlji. Nektere žive na suhem (konj, krava, vol, pes, inačka . .), druge so v rodi (ribe). Spet druge letajo po zraku (tiči). Vse te živali je Rog naredil.
Rastline in živali in vse drugo je naredil Rog, in ker jih je Rog naredil (ustvaril) pravimo jim stvari božje.
Povedati vam pa moram tudi, kako jih je naredil. Le lepo poslušajte!
Kedo je naredil šolske klopi V Mizar (tesar). Ali jih je naredil iz ničesa ? Ne, imeti je moral les. Če dam mizarju les in nič druzega, ali mi more narediti iz njega klopi ? Ne, imeti mora tudi orodje: stružec (oblic-), žago i. t. d. Pa tudi če ima orodje in ga dene tje k lesu in reče: „Klop naj bo", ali bo klop? Ne, z orodjem mora tudi delati. S stružcem mora dilje skobljati ('oblati), z žago žagati, z limom limati, z žreblji pribijati. Pa tudi če ima orodje, ali naredi ž njim klop v trenutku? Ne, delati mora več ur: časa mu je treba, da izdela klop. Ali je Bog, kedar je ustvarjal nebo, solnce, mesec, zvezde . . tudi tako delal ? Ne, le rekel je: naj ho, in bilo je.
*
* «
Rog bi bil lahko vse to v euem trenutku ustvaril; le hoteti in reči bi mu bilo treba, pa bi bilo. Ni ustvaril pa vsega h kratu, ampak polagoma, eno po enem v šestih dneh.
■ Prvi dan je ustvaril svitlobo, da se je videlo. — Drugi dan nebo (podnebje). — Tretji dan suho zemljo in rastline, pa morje in vodi. — Četrti dan solnce, da sije po dnevu, mesec in zrezde,
(la svetijo po noči. — Peti dan ptice pod nebom in ribe v vodah — Šesti dan Sivino in laznino (lazeče živali) in poslednjič — človeka. Sedmi dan pa je Bog počival, in je ta dan blagoslovil in posvetil.
Bog vse vzdržuje.
Šolske klopi je naredil mizar v svoji mizarnici. Ko so bile dodelane, pripeljali ali prinesli so jih sem v šolsko sobo. Zdaj sedite vi v njih, k letu bodo sedeli v njih drugi. Mizar ne skrbi več za klopi, odkar jih je dal iz rok, pa vendar obstojijo in obstanejo še mnogo let brez njegove pomoči.
Ali je tudi se svetom tako ? Ali bi mogel svet obstati, ko bi Bog za-nj tako nič ne skrbel, kakor ne skrbi mizar za prodane klopi ? Ne bi mogel obstati; razpadel bi. Kaj pa dela Bog, da svet in kar je ua njem ne razpade in na nič ne pride ? Vzdržuje ga. Kaj je to ?
Sem poglejte pa poslušajte! V rokah imam črnilnik (tintnik). Ko bi pod njim roke ne držal, pasti bi moral na tla in ubil bi se. Ves svet bi prišel v nič in vse, kar je na njem, bi razpadlo, ko bi vsega tega Bog ne vzdržaval. Kako dela pa to ? — Doma imate v loncih ali pa v lesenih posodah nageljne. Kaj stori sestra (m:iti, teta), kedar je zemlja okoli njih suha ? Zalije jih. Kaj bi bilo z nageljni, ko bi jih včasih ne zalivali ? Oveneli bi in se posušili. Z zalivanjem vzdržujemo nageljne.
Oče ti daje živež. Ko bi več dni zaporedoma r.e imel kaj jesti, kaj bi bilo s tabo? Oslabel in umrl bi. Oče te vzdržuje 7. jedjo.
To isto dela Bog s celim svetom. Ljudjem daje živeža, kolikor ga potrebujejo, da ne umrjejo. Nekoliko ljuli vsako leto umrje, Bog pa stori, da se drugi rodijo iu na njih mesto pridejo. Vsako leto se kaka žival po nesreči ubije, kako pa mjsar zakolje. Živine pa vendar ne manjka, ker Bog skrbi, da se zmeraj druge živali rodijo.
Kako dolgo bo pa Bog vzdržaval stvari ? Dokler se mu bo prav zdelo. Kedar jih ne bo hotel več vzdržavati, tedaj bo konec sveta.
- 10 -
Jf. §og vse vlada.
Bog vse vlada. Kaj pomeni pa to ? Najprej vam povAm, kakfi vlada vaš oče doma. Tebi pravi: pojdi v šolo, bratu reče: ženi past. Sestri reče: pojdi po vode, bratu pa: pojdi po drva, po seno. Ko bi oče tako ne vladal (ukazaval), kaj bi bilo pri hiši ? Zmešnjava bi bila. Včasih bi ne imeli ne s čem kuhati, ne kaj piti. Živina bi ne imela kaj jesti. Kakor vlada oče pri vas doniil, tako vlada Bog na svetu. Solucu reče po leti, da naj greje; oblakom da naj dajo dežja. Ko bi solnce po leti ne pripekalo in oblaki ne dajali dežja, kaj bi bilo? Nič bi prav ne, rastlo in zorelo iu živeža bi nam pomanjkavalo.
*
* *
S tem, da Bog tako modro vlada, tudi skrbi za vse. Kedo skrbi za vas doma V Oče. On skrbi, da imate vsi jesti in s čem se oblačiti.
liolj še,, kot oče, skrbi Bog za vse. On skrbi za rastline. (Kaj so rastline, veste, že). Ivako skrbi za rastline ? Solnce in dež daje ob svojem času, da morejo rasti. — Bog skrbi za živali. Kako pa ? Trave jim daje in druzega živeža.
Še bolj pa skrbi Bog za ljudi. Od Boga iinaino življenje. Bog nas je ustvaril. Od Boga imate živež. Povej, kedo ti je dal danes jesti ? Mati. Rekli smo pa, da nam daje Bog jesti. Kaj si pa jedel ? Kruh. Iz česa je kruh ? In moka od kod je ? In kedo je dal rži in ajdi rasti V Od koga ima toraj mati kruh ?
Od Boga imate stanovanji' in obleko. Riše so s kamenja. Kamenje je Bog ustvaril. Obleko so ti dali starši. Iz česa pa je obleka V Kedo je dal lanu in kouopljam rasti ? Tvojega tovariša obleka je volnena. Volno ima ovca. Ovco pa je Bog ustvaril. Od kod imaš torej obleko ?
kako nam je Bog dober! Koliko nam je vže dal in nam daje še vsak dan! Kaj stori priden otrok, če mu kdo kaj d& ? Zahvali se mu. Ko bi ti kdo dal lepe bukve, ali bi se mu ne zahvalil za nje V — Bog ti daje pa vsak dan še kaj boljšega, ali si mu pa hvaležen za to ?
ltozalija je prišla iz šole domov. V izbi najde na mizi jer-bašček polu najlepšega grozdja. Krstna botra (nuna) ji ga je bila
— ii —
poslala. To ti je bila vesela! Ves popoldan je ni bilo druzega, kot hvala: kako rada me ima nuna. ,,Kaj ne, mati, da se ji smem iti že danes zahvalit ?" „Prav", reče mati, „da si dobri nuni hvaležna. Povedati ti imam pa še nekaj druzega. Bog ti daje vsak dau jesti, včasih še kaj boljšega, kot je grozdje. Zakaj pa na Boga tako r;«lko misliš ? Zakaj te moram tolikrat priganjati k molitvi zjutraj in zvečer, pred jedjo in po jedi" ?
Jiozalije je bilo sram. Oči je pobesila in materi obljubila, da bo za naprej Bogu bolj hvaležna.
gelji.
Kaj je Bog na nebu ustvaril, veste že. Ustvaril je solnce, mesec iu zvezde. Zad za zvezdami je pa še drugo nebo. Nebesa mu pravimo. Ali je pa pustil Bog nebesa prazna V Ne, ustvaril je v njih angelje. In pa koliko jili je ustvaril! Zvezd na nebu ne moremo šteti: preveč jih je. Tudi augeljev ne moremo šteti, toliko jih je Bog ustvaril. Zato pa pravimo, da jih j«; ustvaril brez Steoila.
Kaki so bili angelji takrat, ko jili jo Bog ustvaril ? Dobri so bili. Kediij rečemo otroku, da je dober? Če rail moli iu hitro uboga. Tudi angelji so bili taki. Radi so molili Noga iu pa hitro so ga ubogali. Bili so pa zavoljo tega tudi srečni.
Dobrega otroku imajo starši radi iu mu naredijo včasih kako veselje. Oče mu prinese s sejma nov klobuk, ali pa kaj druzega. Mati mu da kaj boljšega jesti. Tudi Bog je imel angelje. rad, ker so bili dobri in jim je napravil v nebesih veliko veselje.
Pa še nekaj druzega vam povem o angel jili. Telesa nimajo. Nimajo ne oči, ne ušes, na rok, ne nog. Čisti duhovi so, zato jih tudi videti ne moremo. Angelji so tudi umni ali modri, t. j. znajo veliko, vedo veliko več, kot ljudje. Vsega pa ne vedo; vse ve le Bog. Le 011 je vseganeden.
*
* *
Kar je Bog ustvaril, naredil je vse dobro. Tudi angelji so bili vsi dobri. Vsi so bili Bogu pokorni. Niso pa vsi pokorni ostali. Mnogo njih se je spridilo, prevzeli so se, ker so bili lepi in srečni, iu niso hoteli biti pokorni Bogu. Pa tudi Bog jih ui
- is -
imel več rad. Ni jih bil več vesel, tudi v nebesih jih ni maral več imeti. Pahnil jih je v pekel in pa hitro, kakor bi blisknilo, jih je vrgel. V peklu pa nimajo več tako lepo, kakor so imeli v nebesih. Tudi lepi niso več, grdi so in ostudni in pa trpeti morajo grozne bolečine.
*
* *
Kako je kaznoval Rog uepokorne angel je ? 1. Zaorgel jih je za mlej, t. j. rekel jim je: Poberite se, vas ne morem imeti več rad, vi mene ne smete več gledati. 2. Pahnil jih je o pekel. Pekel je strašna ječa, polna ognja, v kterem morajo vekomaj trpeti. Kako se pravi zavrženim angeljem? Hudi duhovi (hudiči). Pravimo jim hudi duhovi zato, ker ljudem le hudo želijo.
NOi	varuh.
Zavrženi angelji ljudem le hudo želijo. Jezni so, da so morali nebesa zapustiti, zato nebes tudi nam ne privoščijo. Le v peklu bi nas radi videli. Ali nam morejo pa tako škodovati, kakor bi radi'? Ne morejo, ker Bog za nas skrbi. Zapovedal je namreč dobrim angeljem, da naj nas varujejo na duši in na telesu.
Ko si prišel ti na svet, poklical je Bog enega angelja ter mu rekel: Pojdi, varuj mi tega otroka in pomagaj mu priti v nebesa, Vsak izmed vas ima svojega angelja varuha. Varuje vas na teltsu in ua duši. Vaše telo ima v vednem varstvu. Kolikokrat bi bili že padli, roko ali nogo si zlomili, da ni bilo angelja v&ruha pri vas. Iu kedar ležete spat, pristopi angelj varuh k vaši posteljici. Vi sladko spite, on pa čuje pri vas, gleda v vas in skrbi, da se vam nič hudega ne zgodi. Kako lepo je spati v tovaršiji tako skrbnega angelja! Naj zunaj grmi ali gori, ni se vam bati: angelj varuh za vas skrbi. Kako dober nam je Bog, ki nam je dal tako dobrega varuha!
Me
* *
Če vas pošljejo prvikrat z doma ua kako senožet ali pa v oddaljeno vas k stricu ali teti, gre kdo z vami, da vam kaže pot in pa da vas ni strah. Sami bi lahko zašli ali pa prišli k ljudem ki bi vas straliovali. Ljubi Bog nam daje pa celo angelja varuha, ki hodi z nami, da se nam nič hudega ne zgodi.
— ii —
Bil je nek priden, pobožen mladenič; Tobija mn je bilo ime. Oče ga pošlje v daljno, neznano deželo po opraviln. Preden pa odide, reče mn očo, da naj si poišče zvestega tovariša, da pojde ž njim. Gre ga iskat in najde lepega mladeniča stati prepasanega in kakor za na pot pripravljenega. Bil je angelj. Tobija pa ni vedel, da je angelj božji, ker je bil oblečen, kakor človek. Pozdravi ga in mn reče: „Dobri mladeneč, ali ti je znana pot, ki drži tje, kamor me oče pošilja" ? Odgovori mn, da mn je znana. Tobija pelje mladeniča k očetu, in ta mu pravi: „Ali bi peljal mojega sina do Gabela v Ragez" ? Mladeneč odgovori: „Popeljem ga tje, in pripeljem spet nazaj k tebi". Na to reče oče obema: „>Srečno bodita, Bog bodi z vama in angelj njegov naj vaji spremlja".
Na večer prideta k vidiki vodi. Tobija si gre noge umivat. Pa glej, silno velika riba priplava k kraju in ga hoče požreti. Tobija se ustraši in na ves glas zavpije. Angelj pa pristopi in ga
varuje, da mu riba ni storila nič hudega.
*
*
Angelj varuh nas varuje pa. tudi na dv&i. Kaj bi se nam moglo hudega zgoditi na duši ? Na duši bi se. nam hudo godilo, ko bi grešili. Kako te pa vAruje angelj, da ne grešiš ? Bil si morebiti kedaj v shrambi, kjer hrani mati sadje, med ali pa kaj druzega. Misel te je obhajala: Sam sem, uikdo me ne vidi; kaj bi bilo, ko bi od tega ne.koliko vzel in jedel. Ali se ti ni zdelo, kakor da bi ti bil nekdo skrivši šepetal na uho: Krasti se. ne sme! Otrok, pusti pri miru, kar ni tvoje! Glej, takrat te je
svaril tvoj angelj v Arah in te obvAroval, da nisi grešil.
*
* *
Ker vam angelj vAnih toliko dobrega stori, morate tudi vi njemu storiti. Kaj pa?
1. Spoštujte tja. Imenitnega gospoda spoštujete, kaj ne ? Ko bi prišel škof v šolo, ali bi storili v pričo njega kaj, kar bi mu ne bilo všeč ? Za ves svet bi ne storili kaj taeega. Bali bi se razžaliti ga. Tako in še veliko bolj spoštujte vašega angelja varuha. Povsod je pri vas; glejte, da ne storite kaj, kar bi ga žalilo. Posebno bodite sramni!ji mi. Kedar zjutraj vstanete, oblecite se spodobno. Na pol oblečeni ne hodite k ljudem. Tega bi angelj vAruh ne bil vesel.
g. Molite k angelju vAruhu in prosite ga, da naj vas v aru ji»
- 14 -
Storite to vsako jutro, kedar vstanete in vsak večer, predno greste spat. Morebiti znaste kako molitvico k angelju v&ruha in jo tudi molite. Dve vas bom učil danes tudi jaz. Eno molite zjutraj, drago pa zvečer. Zjntro molite to-le:
Preljubi angelj varali moj,
Oh, vedno mi ua strani stoj !
Pred hudim danes brani me!
V	nebesa srečno vodi me!
(Drobt. 1858 str. 201).
Zvečer, kedar se slačite ali pa tudi v postelji, če ne morete zaspati, molite k angelju varnim tako-le:
Preljubi angelj varuh moj,
Na strani stoj mi ti nocoj!
Nagle smrti varuj me,
V	sveti raj pripelji me!
3. Če boste angelja varuha spoštovali, boste ga tudi radi iihoi/nH. On vas prav uči in k dobremu nagiba Zjutro, kedar se zbudite ali vas pokličejo, kliče vam: Vstanite in molite! V cerkvi vam pravi: Spodobno se obnašajte; roke sklenite, ker cerkev je svet kraj. Kedar greste momo sosedovega vrta. kliče vam angelj varuh: Ne dotikajte se tujega sadja, krasti je <riv.li! To vam ne pravi na ulio, pravi vam pa notri v srcu, v vesti. Otroci, poslušajte glas angelja varuha! <"*e ga. boste poslušali, pridete v nebesa in boste, gle.dali Boga, kakor ga on gleda.
Po hišah imajo podobo, ki predstavlja umirajočega. Pri postelji njegovi stoji spovednik v roketu in stoli. Zraven njega je angelj varali. Žalost se mu bere z obličja. Konec postelje stoji satan. Črn je in grd. — Katehet naj razloži katehumenom pomen te podobi! in naj jim pojasni po nji lastnosti dobrih in hudobnih angeljev.
človek.
Na zemlji je veliko ljudi. Vsi so od Boga. Ni pa ustvaril vseh h kratu. V začetku je ustvaril le euega. Kako ga je ustvaril. pripovedoval vam bom danes.
Bog je ustvaril človeka šele šesti dan. Prej ga zat6 ni ustva-
- 15 -
ril, ker je bila Se tema na zemlji in ni bilo Se živeža za-nj. Kaj bi bil (lelal človek v temi in pa brez hrane! Ko je bilo za-nj že vse lepfl pripravljeno, rekel je Ho g: Naredimo človeka po svoji podobi in podobnosti. Kako ga je pa naredil'? Mehke prsti je vzel in naredil iz nje človeSko telo. Naredil je glavo, oči, ušesa, usta, prsi, roke, noge in vse drugo, kar ima telo. Lepo je bilo to telo, gibati se pa ni moglo. Rilo je mrtvo. Oči niso gledale, ušesa niso slišala, noge niso hodile. — Bog je to telo oživil. Kako mn je dal pa življenje V Dahnil mu je v obraz in telo je, oživelo. Kaj mu je pa vdahnil V Dušo. S tem je bil prvi človek narejen. Videl je, slišal je, govoril je, hodil je. Bog mu je dal ime Adam, t. j. prsten mož ali mož iz prsti.
*
* *
Bog je naredil Adamu telo iz prsti, dušo mu je pa vdahnil in živ je bil. Povejte mi: Iz koliko delov je človek'? Iz dveh je: iz duše in telesa. Duša je več kot telo. Telo umrje. Ali ste že videli mrliča ? Ali more mrlič hoditi, delati, govoriti ? Zakaj ne ? Saj ima noge, roke, jezik. Duša je šla, iz njegovega telesa, brez dnše človek pa ne more živeti, torej tudi hoditi ne,. Mrliča de-nejo v trngo. Trugo nesejo na pokopališče in jo zagrebogo s telesom vred v zemljo. Čez nekoliko hit, prekopajo jamo, telesa pa ni več v nji. Sama. zemlja je, v jami in pa kaka kost. Kam je izginilo telo ? Iz prsti je bilo in v prst se je razsulo.
Truplo si iz zemlje ustvaril, V prah ga zopet spremeniš: „Prah si bil in prah spet bodeš!" To Ti njemu govoriš.
Slomšek.
Ali umrje tudi duša? Ali tudi njo zagrebemo? Duša ne umrje, ona bo vekomaj živela. Zakaj pa ne umrje ? Zato ne, ker je po podobi božji ustvarjena. Kaj pa je to: Po podobi božji ? — Ljudje pravijo: Ta otrok je očetu podoben. Kaj hočejo s tem povedati ? Povedati hočejo, (la ima tak obraz, take oči, take lase, kakor njegov oče. V čem je pa duša podobna Uogu ? Boga ne vidimo, neviden je; duše tudi ne vidimo, nevidna je. Bog je duh, duša je tudi duh.
Vaša duša je torej podoba božja in sicjr Siva podoba, ne pa iz papirja. Ko bi vam dal kdo prav lepo podobo, ali bi ne pa-
- 16 -
žili, da bi se vam ne zamazala ? Lepo čedno bi jo zavili in shranili in včasih tudi pogledali, ali je še lepa in ali vam je ni kdo onesnažil, ali celo raztrgal. Lepša, kot vse podobe celega sveta, je vaša duša. Glejte, da je ne umažete. Umazali bi jo pa, ko bi kaj hudega storili, n. pr. lagali, kleli, kradli. Sosebno grd6 bi umazali svojo dušo, ko bi kaj mislili ali storili, kar bi vas bilo sram misliti ali pa storiti vpričo staršev in drugih poštenih ljudi.
m- Saj.
Adam je bil sam. Dolg čas mu je bilo. Torej reče Bog: Človeku ni dobro samemu biti; naredimo mu pomočnico, njemu podobno. Dal je Adamu trdno spanje in ko je bil zaspal, vzel mu je eno rebro in iz rebra naredil ženi telo. Dušo ji je pa vdahnil, kakor Adamu. Ko se Adam zbudi, pripelje mu Bog ženo. Adam. je bil žene vesel. Dal ji je ime Eva, t. j. mati vseh živih.
Bog je zasadil lep vrt; imenujemo ga raj. Va-nj je postavil Adama in Evo. Kako je bilo v raju lepo! Med zeleno travo so rastle cvetlice tako lepe in dišeče, da jih je. bilo veselje gledati in prijetno vonjati Drevje jo bilo polno najboljšega Siidja. Po vejah so prepevali tiči. Po vrtu so se sprehajale živali, po vodah so plavale ribe. Vse živali so bile krotke, nikomur niso hudega storile. Vol ni bodel, pes ni klal. Adama in Eve ni zeblo, pa tudi prevroče jima ni bilo nikdar. Lačna in žejna nista bila nikoli, bolezni nista poznala. Delala sta, utrudila se pa nista nikdar. Tn Bog se je ž njima pogovarjal. Oj raj, kako si bil ti lep!
Tako lepo imela sta v raju pa le, dokler sta bila dobra, t. j. dokler sta ubogala. Ko bi bila vselej ubogala, bila bi vekomaj srečna. Pa ne le srečna bi bila, Bog jima je bil dal še nekaj po vrhu: umrla bi ne. bila nikdar. Iz raja bi bila šla naravnost v nebesa.
*
* *
Adam in Eva sta imela v raju tako lepo, da si lepšega še misliti ne moremo. Vrh te sreče dal jima je Bog pa še nekaj, kar je bilo več vredno kot raj in vsa lepota njegova. Kaj jima je pa dal tako imenitnega ? Posvečujočo milost (gnado) jima je dal.
- 17 -
Nekaj novega aem vam povedal. Tega ne nmete, kaj ne. da ne? Le lepo poslušajte; videli boste, da ta nauk ni tako nerazumljiv, kakor se zdi. — Ali ste videli že kedaj poročenca ? Kedar se imata dva poročiti (kedar se ženita), uknpijo jima stariši lepo obleko. V ti obleki gresta v cerkev k poroki. Tudi Rog je dal Adamu iu K vi lepo obleko, lepšo kot jo imata ženin in nevesta na dan poroke. Dal jima je obleko svetosti, t. j. obleko, ki je naredila njuni duši lepi in sveti. Za dušo torej jima je dal to lepo obleko in ne za telo. To obleko svetosti imenujemo po*verujočo milost. Duša, ki ima to obleko, gre v nebesa, kedar umrje tido. To obleko je dal Rog prvim starišem že takrat, ko jih je ustvaril — Otroci, pri sv. krstu dal je Rog to obleko tudi vam. Učili ste se, da nas sv. Duh posvečuje. Prvikrat vas je posvetil pri sv. krstu. Na mestu tega lahko tudi rečemo: Pri sv. krstu vam je dal sv. Duh posvečnjočo milost ali obleko svetosti. Adam in Eva sta bila prva, ki sta prejela to lepo obleko od Roga.
<X. ,grvih starišev greh.
Pravil sem vam, da je- bilo v raji mnogo sadnega drevja. Adam in Eva sta smela jesti vsega drevja sad, le siid drevesa, ki je bil sredi vrta, prepovedal jima je Rog jesti. Rekel je Adsi-11111 „Tega drevesa sadil nikar ne, jej ; zakaj kteri dan koli boš od njega jedel, moral boš umreti." Izprva sta. lepo ubogala, pri miru sta pustila prepovedanega drevesa sad. Satanu pa to ni bilo prav, in glejte, kaj je storil! Spremenil se je v kačo in zlezel na drevo sredi vrta. Nekega dne gre Eva blizo prepovedanega drevesa in zagleda kačo na njem. Kača spregovori in reče Evi: „Zakaj vama je Rog zapovedal, da nikar ne jejta od vsega drevja v raji?" — Eva odgovori: „Sad dreves, ki so v raji, jeva; sadu drevesa pa, ktero je v sredi raja, zapovedal nama je Bog, ne jesti in ne dotakniti se ga, da kje ne umrjeva." Kača pa je rekla: Ne bota umrla ne ; zakaj Rog vfe, da, kteri dan koli bota jedla, odprle sa vama bodo vajne oči iu bota kakor bogova, in spoznala dobro in liudo." Hudobna kača, kako zna lagati! Eva je pa verovala grdi lažnjivki. Radovedno začne ogledovati drev6.
- 18 -
Bolj ko ga ogleduje, prijetnisi se ji zdi njegov sad. Roko stegne po njem, utrga ga in — je. DA ga tudi Adamu in tudi on ga je.
Ali sta prav storila ? Hudo hudo sta se s tem Bogu zamerila. Grešila sta, ker nista Hoga poslušala in sta jedla prepovedani sad. Lepo poslušajte in ne zabite tega, kar vam zdaj povem. Če stori kdo, kar Bog noče ali kar je on prepovedal, — greši.
Otroci, poslušajte Boga. Radi storite vse, kar Bog ukazuje. Varujte se greha; veliko hudo je greh. Bog kaznuje tiste, ki grešijo. Poslušajte, kaj se je godilo Adamu in Evi.
Pivega. greha nasledki.
Adam in Eva sta bila do zdaj vesela in zadovoljna. Ko sta pa grešila, bila sta vsa drugačna. Notranji glas jima je rekel: „Grešila sta, kazni sta vredna." Ta glas je bil glas slabe vesti. Strah ju je bilo. Skrivala sta se med drevjem v raji. Bog ju je pa videl. Pred njim se ne more skriti nobeden. Proti večeru pride Bog na vrt in reče : „Adam, kje si ?" Adam odgovori: „Slišal sem tvoj glas v raji in zbal sem se, ker sem nag, ter sem se skril." Bog mu reče: „Kdo ti je, neki povedal, da si nag, razun ker si jedel od drevesa, od kterega sem ti jesti prepovedal ?" Adam odgovori: „Žena mi je dala, in jede.l sem". Bog tedaj reče ženi: „Zakaj si to storila?" Odgovorila je: „Kača me je zapeljala in jedla sem". Nobeden ni hotel biti kriv. Bog pa ve vse, zato je rekel Adamu: ,, Ker si poslušal glas svoje žene, in si jedel od drevesa, od kterega sem ti bil jesti prepovedal, bodi prekleta zemlja v tvojem deln. Trnje in osat ti bo rodila. V potu svojega obraza boš kruh jedel, dokler se ne povrneš v zemljo, iz ktere si vzet; zakaj prah si in v prah se povrneš." Evi je pa rekel Bog: „Veliko boš trpela se svojimi otroci."
Ko je bil Bog to kazen izgovoril, naredil je Adsimu in ženi njegovi suknji iz kož ter ji je oblekel. Potem ji je pahnil iz raja in postavil pred-nj angelja z ognjenim mečem, da je varoval pot
va-nj.
#
t *
- 19 -
Adam in Eva sta bila nepokorna. S tem sta grešila. Greh jima je pa škodoval na duši in na telesu.
Škodoval jima je na duši:
1.	Izgubila sta posveČujolo milost, ali pa drugače povedano: izgubila sta obleko svetosti, ktero jima je bil dal Bog takrat, ko ju je ustvaril. S to obleko sta izgubila tudi prijaznost božjo in pa pravico do nebes. To je: Bog jima ni bil več prijazen, ni ju imel več rad in nebesa so jima bila zaprta. — Po grehu je Adamu in Evi tudi
2.	Pamet oslabila. Imela sta, potem ko sta bila grešila, tako šibko in slabo pamet, da sta mislila: Bog naju ne bo videl, če se skrijeva. Ali se more pa kd6 Bogu skriti ? Zakaj ne ?
Adamu in Evi je tudi
3.	Volja oslabela. Zmanjševala sta greh. Izgovarjala sta se, češ, saj nisva le midva kriva, ampak tudi kdo dmgi. Adam se je izgovarjal z Evo, Eva se je izgovarjala pa s kačo. Boga vsevedo-čega sta hotela slepiti, kar priča, da je bila njuna vo]ja popačena in slaba.
Te kazni so ju zadele na duši.
Bog ju je kaznoval pa tudi na telesu:
1.	Izgnal ju je iz raja. Lep, čudo lep je bil raj in zapustiti sta ga morala za vselej. Angelj jima je branil vhod va-nj.
2.	Podvržena sta bila mnogim težavam in boleznim. Kaj je to, težava? Če rečem: to delo (kopanje, oranje . .) opravljam s težavo, hočem povedati, da delam (kopljem, orjem , .) težki, da se trudim pri delu. Adam in Eva sta morala zunaj raja v potu svojega obraza zemljo obdelovati, da sta kaj pridelala; to je: tako težko sta delala, da sta se potila. Težave je imela Eva tudi se svojimi otroci. Včasih so bili bolni, včasih nepokorni. Matere imajo pa križ z bolnimi otroci, kterikrat še spati ne morejo zavoljo njih bolezni. Nepokorni otroci pa žalijo starše in žalost boli.
3.	Izgubila sta neiunrljivost. Ko bi Adam in Eva ne bila grešila, tudi umrla nista bila nikdar. Vživala bi bila v raji vse dobrote, dokler bi bil Bog hotel. Potem bi ju bil vzel k sebi v nebesa z dušo in s telesom.
— ii —
izvirni greh.
Greh, ki sta ga storila Adam iu Eva v raji, ni škodoval le njima, ampak vsem ljudem. Kako pa ? Poslušajte. Bila sta mož in žena. Imela sta veliko otrok, premoženja pa malo ali nič. Blizo iyene bajtice je prebival bogat gospod Bil je pa tudi prav prav dobrega srca, zato se mn je uboga družina v srce smilila. „Kaj bi bilo", dejal je nekega dne, „ko bi jaz te reveže k sebi vzel, saj pri meni je vsega dovolj." „Vesta kaj" , reče jima, „k meni pri-dita z otroci vred. liišo imam ne daleč od tod. Prazna je, v njo se preselita z družino. Tudi vrt vama dam iu pa polja, kolikor si ga upata obdelovati. Nekaj pa vama prepovem: Ne lioditu mi » sosedovo hišo, ker je malopriden". Kedo je bil srečnejši, ko ona dva! Dobro jima je bilo v novem stanovanji. Na soseda še mislila nista, nikar pa, da bi bila k njemu silila. Ni bilo pa dolgo tako. „Kaj bi pa bilo, ko bi šla k sosedu v vas", misli si žena. „Saj ni videti tako hudoben, kakor ga popisuje gospod". Kakor je rekla, tako je storila. Šla je v vas in za njo je šel drugi dan tudi mož. Gospod je to izvedel. Nejevoljen jo bil, poklical jn pred-se. Rekel jima je: „ Ali sta že pozabila mojo prepoved. H potoma pojdita .mi od hiše, kamor vesta in znasta. Pri meni ni več prostora za vaju!" — Mož in žena sta prišla ob vse. Ali sta bila pa samo ona dva nesrečna? Ne, v nesrečo so prišli tudi njuni otroci, čeravno so bili nedolžni.
* *
Kakor temu možu in ti ženi, godilo se je tudi Adamu in Evi. Edam iu Eva nista poslušala Boga, najbogatejšega Gospoda. Zato sta izgubila raj. Nista pa prišla v nesrečo le sama, nesrečni so bili tudi njuni otroci. Kdo pa so otroci Adamovi in Evini ? Vsi ljudje. Adam je bil prvi oče, Eva je bila prva mati. Vsi smo Adamovega rodu. Po Adamu in Evi smo prišli vsi v nesrečo.
Kedar umrje oče, dobijo otroci, kar je bilo prej očetovo; n. pr. hišo, polje, travnike, obleko, denar . . .
To, kar dobijo otroci po umrlih starših, pravimo, (la poded-vajo (po(v)erbajo) za njimi. Adam je naš prvi oče, zato smo po njem nekaj podedvali. Kaj pa ? Nič dobrega. Greli je storil Adam, in ta smo podedovali. — Nesrečen je bil Adam, in nesrečo smo
— si —
podedovali za njim. — Umreti je moral Adam, umreti moramo tudi mi. Po tem takem podedva za Adamom vsak človek: 1. Greh, 2. Nadloge, 3. Smrt. Podedovali smo po Adamu:
1.	Greli. Izvirni greli mu pravimo. S tem grehom pride vsak človek na svet. — Videli ste že večkrat nesti male otroke k sv. krstu. Otrok ni storil še nič hudega, ker še nič ne ve. Greh pa vendar že ima na duši, namreč izvirni greli. Sv. krst mu ga zbriše.
2.	Pa tudi mnogo nadlog smo podedvali po Adamu in sicer nadloge telesne iu dušne. Telesne nadloge poznate tudi vi. Včasih ste bolni, kaj ne ? Po zimi vam je mraz, po leti pa vroče, da se potite. Vaš oče mora delati od zore do mraka, da imate kaj jesti in s čem se oblačiti. Mati ima križ z malimi otroci. Včasih še spati ne. more, zavoljo njih.
Podedovali smo za Adamom tudi dušne slabosti (nadloge). Adam in Eva sta poželela prepovedanega sadu; poželela sta torej nekaj hudega. To poželjenje po hudem smo podedovali za Adamom vsi. Tudi v vašem srcn se, oglaša včasih to poželjenje. Kedar ste sami doma in vidite na mizi ali v omari kaj sladkega, pride vam morebiti misel, skrivaj to lizati. Ali se to pa sme? Ne, ne, tega ne smemo. Kdor tako željo izpolni, krade in greši.
3.	Po Adiimu smo podedvali tudi smrt. Smrti je kriv greh. Ko bi Adam in Eva ne bila grešila, tudi umrla nista bila nikdar. Pa tudi mi bi ne umrli. Ko je Ilog Adamu prepovedal jesti sad drevesa, ki je rastlo sred vrta, rekel mn je: „Tega drevesa sadu nikar ne jej ; zakaj kteri koli dan boš od njega jedel, moral boš umreti." Adam in Eva pa nista poslušala Boga. Jedla sta. Zat6 sta morala pa tudi umreti. Od takrat morajo umreti vsi Ijndje. Umreti mora kralj iu berač, gospodinja in dekla. Adam, kaj si storil! V koliko nesrečo si pripravil ljudi!
Opazka. Vsi ljudje so podedovali greli po Adamu, le ed:ia ga ni podedvala : Marija Devica ni imela izvirnega greha.
Marija je človek, kakor mi. Njeno dušo je Bog ustvaril, kakor našo le to ni hotel, da bi se je bil prijel izvirni greh, in sicer zato ne, ker jo je bil svojemu sinu Jezusu odbral za mater.
Naša duša je bila očiščena madeža izvirnega greha pri sv. krstu. Marijina duša pa ni bila nikdar očiščena, ker ni nikdar imela madeža, torej tudi očiščevanja nikdar ni potrebovala. Bog jo je obvaroval tega madeža že takrat, ko jo je ustvaril (o njenem spočeti.)
- S2 -
Ali je Marija s čem zaslužila, da ji je ustvaril Bog tako lepo dušo ? Marija ni zaslužila tega z ničemur. Bog jo je obvaroval izvirnega greha edino zavoljo Jezusovih zaslug. Jezus Kristus je to zaslužil in samo zavoljo njega se je zgodilo, da Marijina duša ni imela izvirnega greha.
Če kane kaplja črnila na belo ruto, tedaj pravimo, da ima ruta madež. Madežu je podoben greh na duši človekovi. Pri sv. krstu se ta madež z duše spere. Duša je toraj po sv. krstu brez madeža. Na mesti, da bi rekli: Marija ni imela izvirnega greha, rečemo tudi: Marija je bila „hrez madeža spočeta" (ustvarjena).
To resnico spoznavamo v litanijah M. B., kedar rečemo: „Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta". Imamo pa tudi en praznik, ki nas spominja te resnice. Obhajamo ga vsako leto v adventu, 8. decembra. Ime mu je praznik brezmadežnega Spočetja Marije Device.
* *
Glejte, Bog je Marijo nad vse ljudi povišal. Nobenemu ni dal toliko milosti, ko nji. Zato vidi pa rad, če tudi mi Marijo bolj častimo in ljubimo, kot druge ljudi. Storite to. Otroci božji ste, bodite tudi Marijini otroci!
<£Mč> ibljabljeni gdrešenik.
Bog je Adama in Evo hudo kaznoval. Toda Bog je oče, tudi kedar tepe. Usmilil seje naših prvih staršev. O tem boste danes slišali.
Če vidite dobrega otroka po zimi zmrzilvati, stradati in po snegu bosega beračiti, smili se vam, ne? llbogi otrok, kako hudo je za-nj, tako si mislite. — Tudi Adam in Eva sta se smilila Bogu. In kaj bi se mu ne bila smilila! lieveža sta bila, da veča nista mogla biti. V strahu sta bila po storjenem grehu. Skrivala sta se med drevjem. Zakaj sta pa bila Adam iu Eva v tolikem strahu ? Hala sta se, da jima Bog ne stori tega, kar je bil storil zavrženim angeljem. Angeljeje Bog hitro po tem, ko so bili grešili, kaznoval. V pekel jih je vrgel. Tudi Adam in Eva sta to zaslužila. Bog jima pa tega ni storil. Na zemlji ji je pustil, da bi pokoro delala iu v nebesa prišla.
- 23 -
"Rog jn ni le na zemlji pustil, ol)ljul»il jima je tudi OdreSe-nika. DomA včasih tudi vam kaj obljubijo. Oče vam reče: „Če boš priden in se boš v šoli dobro učil, ukupim ti za Veliko noč novo obleko". Ali sta ostala tudi Adam in Eva dobra ? Ne! Nepokoma sta bila. Dobrega nista bila vredna. Pekel sta zaslužila, kakor zavrženi angelji. Pa vendar jima je obljubil Rog mikaj dobrega. Obljubil jima je — Odrešenika. Odrešenika jima je obljubil, kaj je to V
Kdor je zvezan na rokah iu nogah, ne more ne hoditi, ne delati, dokler ga kdo ne reSi vezi. Tudi Adam in Eva sta bila z grehom na duši nekako zvezana. Torej nista mogla nič storiti za nebesa. Priti je moral kdo in ju rešiti. Morebiti že veste, kako
pravimo obljubljenemu Odrešeniku. Jezus Kristus mu je ime.
*
Rekel sem, da je Rog AdAmn in Evi Odrešenika obljubil, to je: Ni ga poslal brž, ampak rekel je, da jima ga pošlje. Te obljube sta bila vesela. Rada sta delala pokoro, dokler sta živela. In ker sta v obljubljenega Odrešenika verovala in svojo nepokorščino obžalovala, odpustil jima je Rog tudi greh. Po smrti nista prišla v pekel, ampak v pred pekel, v kraj, o kterem boste že še slišali. Trpela v pred peklu nista, bila sta pa kakor v ječi zaprta. Jetnik hrepeni po rešitvi. Tudi ona dva sta hrepenela po Odrešeniku, to je, težko sta čakala, (la bi prišel in ju rešil. Čakati sta ga morala blizo štiri tisoč hit. Zakaj pa ni Rog tako dolgo poslal Odrešenika? Poslal ga zato ni tako dolgo, da bi Adamovi otroci in njih otrok otroci spoznali, da jih je mogel le Rog rešiti
in nikdo drugi in pada so so na prihod Odrešenikov pripravljali.
*
* *
V	spomin tega, da so ljudje štiri tisoč let pričakovali Odrešenika, obhajamo vsako leto adventni čas, skozi štiri tedne se štirimi nedeljami. Reseda ,,adveut" je latinska in pomeni po naše „ prihod" (namreč Odrešenikov).
V	adventnem času imamo tudi zornice, to je sv. maše, ki se berejo ob zoni, ali zjutraj zgodaj, še predno je dan. Ljudje radi hodijo k „zornicam". Hodite k njim tudi vi, če vam ukažejo starši, in bodite hvaležni Odrešeniku, ki je tudi vas greha rešil.

KATEHEZE.
Spisal
Jožef Kragelj,
dekan v Tolminu.
II. zvezek.
Z dovoljenjem prečast. goriškega knezo-nadškofijstva.
1898.
Založil Jožef Kragelj, dekan v Tolminu. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorjav Celovcu.
134248

XIV. Oznanjenje Mariji devici.
Nekaj prav veselega vam danes povem. Prej pa ponovim z vami to, kar sem vam zadnjič pravil. »Slišali ste, da je Bog Adamu in Evi Odrešenika obljubil, to je: Ni ga poslal brž, ampak rekel je, da jima ga pošlje. Poslal ga je na svet, pa še le kakih štiri tisoč let potem, ko je ustvaril prva dva človeka. Kakd pravimo Odrešeniku, veste. Jezus Kristus mu je ime.	i
Ko je Bog Adama in Evo ustvaril, dal jima je telo in dušo. Telo in dušo je privzel tudi Sin božji, ko je prišel na svet. Namestu da bi rekli: Sin božji je privzel telo in dušo, pravimo tudi: Sin božji se je včloveml ali je človek postal. Namestu: Sin božji se je včlovečil, rečemo tudi: Beseda se je včlovečila, in sicer zato, ker se imenuje v sv. Pismu Sin božji tudi Beseda.
Ali je bil Sin božji potem, ko se je včlovečil, še Bog? Bil je še Bog. Postal je človek, ni pa jenjal biti Bog. Bil je Bog in človek skupaj. Ker je bil Sin božji človek, imel je tudi mater. Ime ji je Marija. Kako je Marija mati Jezusova postala, slišali boste danes.
Marija je živela v majhnem mestu. Nazaret mu je ime. Bila je uboga, pa pobožna in sveta. Pravil sem vam že, da ni imela izvirnega greha. Pa tudi sama ni nikdar greha storila, tudi najmanjšega ne. Zato jo je imel Bog silno rad in je hotel, da naj bo mati Jezusova.
Nekega dne je v svoji izbici molila. Izbica se kar naenkrat razsvetli, in pri zaprtih vratih stopi noter k nji nadangel Gabriel od Boga poslan, in jo pozdravi s temi besedami:
i*
„Češčena, milosti polna, Gospod s teboj, blagoslovljena ti med ženami!"
1.) V ktorein mostu je živela Marija? — 2.) Kdo je bil k nji poslan?
—	3.) Kdo jo poslal angela k nji ? — 4.) Kjo jo bila Marija, ko je priftel angel k nji, in kaj jo delala? — 5.) Kedar gremo h komu v liifio, potrkamo najprej na vrata in Se le potle vstopimo. Ali je tudi angel na vrata potrkal ?
—	(3.) Kedar stopimo v hiSo, pozdravimo najprej tistega, kterega smo prišli obiskat. Kako ga pozdravimo, čo pridemo k njemu zjutro? Kakrt po dnevi? Kaki) proti večeru? — 7.) Kako jo pa angel Marijo pozdravil? Ponovite to pozdravljenje vsi skupaj!
To molitvico ste že večkrat slišali. Molite jo (loma in v šoli. Prvi jo je pa molil veliki angel Gabriel. Vas so naučili to molitvico stariši in učitelji. Kilo je naučil pa angela Gabricla tako govoriti? Sam Bog ga je naučil. On mu je rekel, da naj Marijo tako pozdravi. Ker je angel Marijo tako pozdravil ali počastil, pravimo tej molitvi angdovo podeščenje ali pozdravljenje.
Ko je Marija to pozdravljenje slišala, se je prestrašila. Zakaj se je pa prestrašila? Zatrt, ker jo je angel pohvalil. Hvaljena ni hotela biti od nikoga, tudi od angela ne. Angel ji je pa rekel: „Ne boj se, Marija, ker milost si našla pri Bogu! Glej, »počela boš in rodila Sina, in imenuj njegovo ime Jezus."
1.) Ko je Marija angelovo pozdravljenje slišala, ho je prestrašila. Povojte, zakaj so jo prestrašila? — 2.) Kaj je rekel angel Mariji, ko so jo prestrašila? — 3.) Angel jo rekel Mariji, da dobi sina in naj mu da imo. Kakšno imo naj mu da?
Marija je besede, ktere ji je angel govoril, v svojem srcu premišljevala in rekla: „Kak6 se bo to godilo?" Angel ji odgovori: „Sveti Duh pride v te, in moč Najvišjega te olt-seuči (naredi, da boš mati božja). Glej, Elizabeta, tvoja teta, imela bo tudi sina na svoje stare dni; ker pri Bogu ni nemogoča nobena reč." Marija je verovala, kar ji je angel rekel, in je privolila*) biti mati božja. Privolila pa je s temi
*) Et Muri a, Angelo sil>i praedicenti Chriltnm px ho nascendnm, ot crtdidit ot atsensit. (Offic. in fest. S. GabrieL Archang. lect. VIL)
29
besedami: „ Glej, dekla Gospodova sem; zgodi se mi po tvoji besedi." In zgodilo se je. Sv. Duh je prišel nad Marijo in je spočela Sinu božjega. Zapomnite si dobro: „Marija je spočeta Sinu božjega od svetega Duha." Namestu „spočela" ga je, smemo reči: dobila ga je od sv. Duha.
1.) Angel je rekel Mariji, da dobi sina. Nat6 je Marija spregovorila in angela nekaj vprašala. Kaj ga je vpraSala? — 2.) Kaj je odgovoril angel Mariji na njeno vpraSanje ? — 3.) Bog je hotel, da naj bo Marija mati božja, in privolila je v to. S kterimi besedami je privolila, da bo mati božja? Ponovite te besede vsi skupaj, pa lep6 in spoštljivo, ker to besede so svete.
Potem se je prikazal angel Gospodov možu, po imenu Jožef, v spanju. Rekel mu je: „Jožef, sin Davidov, vzemi Marijo k sebi. Sv. Duh je prišel nad njo in imela bo sina. Imenuj njegovo ime Jezus." Jožef je bil svet mož, zato je hitro storil, kar mu je angel rekel. Mislil si je: Rog je angela k meni poslal, Bogu moram biti pa pokoren. Vzel je Marijo
k sebi. Skupaj sta živela pod eno streho.
*
* *
O sv. Jožefu boste še marsikaj slišali. Za zdaj zapomnite si to: Jožef je Marijo k sebi vzel in v Nazaretu ž njo
prebival.	#
* *
Vsako loto obhajamo god, ki nas spominja, da jo bil angel Gabriel k Mariji poslan in ji je oznanil, da jo jo Bog izvolil mater Sinu božjemu. Obhajamo ga 25. marcija, navadno v postnem času. Pravimo mu »Oznanjenje Mariji Devici«.
JT7. Obisk Marije Devicei
Ko je Marija rekla: „Glej, dekla Gospodova sem!" šel je angel od nje zopet v nebesa. Pa tudi Marija ni več ostala v svoji izbici. Šla je ven. Kam je šla, povem vam danes.
Kake tri dni hodil od Nazareta, visoko v gorah, imela je Marija teto, po imenu Elizabeta. O Elizabeti je že angel
30
Mariji nekaj pravil. Povedal ji je, da bo imela v svoji starosti sina. Ta novica jo je silno oveselila, zat6 jo je šla obiskat.
1.) Kam jo Sla Marija, ko so jo vrnil angel v nebesa? — 2.) Kako daleč jo imela Marija do svoje tete? — 3.) Kako jo bilo ime Marijini teti? — 4.) 31 arija je imela do svoje teto dolgo in težavno pot. Obiskat jo je šla pa pri vsem tem. Povejte, zakaj jo je Sla obiskat?
Marija je prišla na Elizabetin dom. Ko je stopila v hišo, pozdravila je Elizabeto. Elizabeta, zaslišavši Marijin pozdrav, bila je sv. Duhom napolnjena, to je: sv. Duh ji je dal spoznati, da je Marija mati božja, in je z velikim glasom zavpila in rekla: „Blagoslovljena H med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa
Te besede molite vsak dan doma in v šoli. Zdaj veste, kdo jili je prvi govoril. Veste tudi, da jih Elizabeta ni govorila sama od sebe, ampak da. je govoril sv. Duh po nji.
1.) Kaj jo storila Marija, ko je prišla v Elizabotino hišo ? — 2.) Kaj jo rekla Elizabeta Mariji? ltecito te bosode še enkrat vsi skupaj. — 3.) Ali je govorila te besede Elizabeta sama od sebo ? Kdo jih ji je navdihnil ?
Marija se je mudila pri Elizabeti blizo tri mesece. Potem se je vrnila donni v Nazaret.
1.) Koliko časa jo ostala Marija pri svoji teti Elizabeti ? — 2.) Kam je šla potom?
Da je šla Marija svojo teto Elizabeto obiskat, no smomo pozabiti. Temu na spomin obhajamo vsako leto posoben god. Pravimo mu: »Obisk Marijo Device«. Obhajamo g.i po loti (2. julija) ob košnji in žotvi. Povedati vam pa moram, da ta god ni zapovodan praznik. Delavnik jo. Kdor pa utegno, naj gre ta dan k sv. maši in naj se pri nji spominja, da jo šla Marija svojo teto Elizabeto obiskat.
Ali se še spominjate, kako je angel Gabriel Marijo pozdravil; in ali veste še, s kterimi besedami je Elizabeta Marijo sprejela? Glejte, te angelove in Elizabetine besede izgovarjamo v molitvi, kteri pravimo: „Č'eščena Marija".
31
Ta molitev je lepa. Molili jo bomo. Vstanite! —
Navadno molimo to molitev pred šolo in po šoli. Zakaj smo jo pa danes med podukom molili ? Zato. ker vam mislim o ti molitvi nekaj novega povedati.
„ Češčena Marija" ima tri dele. V prvem delu molimo tiste besede, s kterimi je angel Gabriel Marijo pozdravil. S kterimi besedami jo je pa pozdravil? Povem jih jaz, čeravno vem, da jih znate tudi vi. Angel je Mariji tako-le
v
rekel: „Češčena, milosti polna, Gospod s teboj, blagoslovljena ti med ženami."
Dragi del te molitve ima besede, s kterimi je Elizabeta Marijo pozdravila. Pozdravila jo je pa tako: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa." — Besede: „Blagoslovljena ti med ženami" so besede angela Gabriela. Elizabeta jih je le ponovila (še enkrat povedala). Besede: „In blagoslovljen sad tvojega telesa" so Elizabetine. Pristavila jih je angelovim, izumila jih pa ni sama, ampak sv. Duh ji je rekel, da naj Marijo tako pozdravi.
Tretji del te molitve se glasi: „Sveta Marija, mati božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen." — Te besede je dostavila sv. cerkev. Kaj je sv. cerkev, ne veste še in tudi umeti še ne morete. Za zdaj zapomnite si samo to:
Tretji del angelovega češčenja je dostavila sv. cerkev.
*
* *
Povem vam pa tudi, kaj besede te molitve pomenijo. Prav moli, kdor v6 kaj moli.
1.) „ Češčena (Marija)!" — Kaj pomeni to? Kedar greste k stricu (teti) v vas, reče vam oče (mati): „Pozdravi strica!" Kaj hoče mati (oče) s tem reči? Mati hoče s tem reči, da ima strica rada. — Tudi angel je Marijo pozdravil, in sicer tak6: „ Češčena (Marija)!" — Kdo mu je ukazal, da naj jo tako pozdravi ? Bog mu je ukazal. Kaj je hotel reči angel
32
z besedo: „Češčena"? Hotel ji je reči: Veseli se, Marija! Bog te ima posebno rad.
2.)	»Milosti polna." — Milost je obleka svetosti, ktero smo pri sv. krstu prejeli. To ste že slišali (glej IX. katehezo). Obleko svetosti imela je tudi Marija, ni je pa prejela še le takrat, ko je prišla na svet. Imela jo je že prej, ko je bila rojena. Imela je toraj več milosti, ko drugi ljudje. Polna je je bila, ker ni imela nikdar greha, tudi najmanjšega ne.
3.)	„Gospod s teboj." — Biti s kom je toliko, kakor bi dejal: Pri njem biti. Bog je povsod in pri vsakem človeku. Pri tistih, ki so brez greha, je pa še posebno. V njih srcu je noč in dan, kakor v izbiri. Marija je bila, kakor veste, vedno brez greha, zato je bil Bog vedno ž njo.
4.)	„lilagoslorljcna ti med ženami" pomeni: Najbolj srečna med ženami. Angel ji je hotel s tem reči: Kar je bilo žen na svetu in kar jih še bo, nobene ne bodo toliko hvalili in častili, kakor tebe, Marija.
5.)	„In blagoslovljen sad tvojega telem Jejsus." — Tu imamo Jezusa v mislih. Elizabeta, ki je te besede govorila, ni še vedela, kako bo Odrešeniku ime. Mi pa vemo. „Jezus" mu je imč. Zato dostavljamo to ime Elizabetinim besedam.
6.)	„Svcta Marija."— Kdo je svet? Svet je, kdor nima greha. Svetim ljudem pravimo svetniki. Kje pa so svetniki? V nebesih so. Svetnikov je veliko. Sveti so vsi; tako svet, kakor Marija, ni pa nobeden.
7.)	„Mati božja." — Tem besedam ni treba razlage. Marija je mati Jezusova. Jezus je pa Bog. Zato ji pravimo mati božja.
8.)	„ Prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen." — S temi besedami Marijo nekaj prosimo. Kaj pa hočemo od nje? Da naj prosi za nas, ki smo grešniki. Koga naj prosi za nas? Boga.
33
Da boste to lažje umeli, povem vam dogodbo. — Gospod učitelj je učencem zažugal, da ne sme nobeden brez torbe v šolo priti. Ciril je ni imel. Rad bi bil očeta prosil, da naj mu jo kupi; toda bal se ga je, ker ga je bil maloprej razžalil. V velikih skrbeh je bil. Ko se je zmračilo, šel je k materi in ji rekel: Mati, prosite vi očeta, da naj mi kupi torbo. Obljubim, da ga nikdar več ne razžalim. Oče se je dal materi pregovoriti. Kupil je Cirilu torbo še tisti večer.
Tak6 je tudi pri Bogu v nebesih. Marija pri njem veliko premore, ker je mati njegova. Če za nas prosi, dobimo od Boga, kar potrebujemo. Česa pa potrebujemo ? Grešniki smo, milosti potrebujemo. Greh smo podedovali po Adamu, greh pa tudi sami večkrat storimo. Kdaj pa potrebujemo milosti? Zdaj, t. j. danes in jutri in vse dni, dokler živimo. Posebno pa bomo potrebni milosti, kedar nam ho treba umreti, ob smrtmi uri. Smrtna ura, bridka ura. Mati božja nam more od Boga izprositi, da lažje umrjemo.
KVll Angelom pozdmrljenje (čestenje).
Vsako leto obhajamo god, ki nas spominja, da jc bil angel Gabriel k Mariji poslan. Oznanil ji je, da Bog hoče, da naj bo mati Jezusova. To ste že slišali.
Ali se spominjamo pa le enkrat v letu tega veselega dogodka? Ne spominjamo se ga le enkrat na leto, ampak vsak dan, in sicer trikrat na dan. Kdaj pa? Kedar zvoni zjntro, o poldne in zvečer. Zjutro zvoni sveto jutro, o poldne poldan, zvečer „Ave Marijo". Zvon pravi: Molite! — Kaj pa molimo takrat? Takrat molimo molitev, kteri pravimo:
„Angelovo pozdravljenje (češčenje)".
*
* *
Nekteri jo že znate in tudi mdlite. Da se je naučž tudi tisti, ki je še ne znajo, molil jo bom zdaj z vami.
34
,. Angelovo pozdravljen je" ima tri dele. Ti so:
1.)	Angel Gospodov je oznanil Mariji in je spocela od svetega Duha. — Češčena Marija . . .
2.)	Glej, dekla Gospodova sem, zgodi se mi po tvoji besedi. — Češčena Marija . . .
3.)	In Beseda se je včhverila (je meso postala) in je
med nami prebivala. — Češčena Marija . . .
*
* *
Ni pa zadosti, da znate „ Angelovo pozdravljen je" le moliti. Vedeti morate tudi, kaj besede te molitve pomenijo. To vam danes povem. Poslušajte!
1.)	line angela, ki je prišel pri zaprtih vratih k Mariji, vam je znano. Gabriel mu je ime. Angel Gospodov mu pravimo. Kdo je ta Gospod? Sam Bog je.
Kaj pa je to: Angel je Mariji oznanilV To hoče reči: Angel je Mariji nekaj novega povedal. Kaj ji je pa povedal ? Povedal ji je, da sam Bog hoče, da naj bo mati božja. V prvem delu te molitve imamo še te besede: „In je spocela od sv. Duha". Namesto „ spočel a" je, pravimo: dobila je. Dobila je pa Jezusa od sv. Duha, kar sem vam že pravil in tudi vsi veste.
2.)	Poglejmo, kaj pravi drugi del te molitve: „Glej, dekla Gospodova sem ..." — Marija imenuje sama sebe deklo. Dekla mora storiti, kar gospodarji ukažejo. Čegava dekla je Marija? Gospodova dekla je. Hotela je reči: Kar Bog hoče, to storim; v božjih rokah sem. Tn pristavila je še: sZgodi se mi po tvoji besedi", to je: Kakor si rekel, tako bodi; ne branim se biti mati božja.
Mai-ija je torej privolila biti mati božja. Privolila pa je še le tedaj, ko jo je angel prepričal, da Bog tega od nje želi. To je povedano v znani adventni pesmi s temi-le besedami :
35
D'vico Gabriel pozdravi; In Marija, čista, pravi: Gloj, pokorno je sreč, Kar Gospod mu zapove.
3.) Na vrsto pride angelovega pozdravljenja tretji del. Kako se glasi? rIn Beseda se je včlovečila ..." Ali veste še, kdo je Beseda? Sinu božjemu pravimo Beseda. — Beseda se je včlovečila pomeni: Sin božji se je včlovečil. Iz nebes je prišel in človek postal. — „In (Beseda) je med nami prebivala." To pomeni: Jezus Kristus (Sin božji) je bil na svetu. Koliko časa je bil na svetu? Celili 33 let. Prebival je večjidel v Nazaretu z Marijo in se sv. Jožefom. Sv. Jožef je bil mizar. Jezus mu je pri delu pomagal. Ko je
bil 30 let star, začel je učiti. Učil je pa dobra tri leta.
*
* *
Kedar sveto jutro zvoni, navadno še spito. Molite pa angolovo češčenje, kedar vstanoto in sto že spodobno oblečoni. — Čo sto na cesti, kodar poldan zvoni, ne dhjajte. Dečki naj so tudi odkrijejo. — Ob »Avo Mariji« so dobri otroci doma. V mraku po polili postopati ni lopo in se tudi no spodobi.
Imamo pa tudi pesem, ki nam pravi, da nas zvon trikrat na dan vabi Marijo častiti. Morebiti ste jo že kdaj slišali. Glasi se tako: 1. Ko v jasnem pasu pri miglja 2. Ko više sije solnce že,
3. In kedar solnce, že ljub<5, Nam za gor6 žari slov6, Se glasno sliši še zvonenje, Mariji v čast in počeščenje; V večornem hladu se glasi: Češčena si, Marija, Ti!
*
Nam zvezdica daničica, So sliši milo žo zvonenjo, Mariji v čast in počoščenjo; In •/. zlato zaijo vso časti: Češčena si, Marija, Ti!
Vzdigujo so, čez poldne gre, Se sliši milo spet zvononjo, Mariji v čast in počeščenje; Cez hrib in plan so oglasi: Češčena si, Marija, Ti!
3 (i
XVIII. Verne duše.
Ali ste že kdaj poslušali, kako „Angelovo češčenje" zvonijo? Kedar zvonijo „sveto jutro", poldan in „Ave Marijo", prejenjajo z zvonom, in sicer trikrat. Zakaj to? Zat6, ker ima „Angelovo češčenje" tri dele. — Po „Ave Mariji" se navadno daje še znamenje z manjšim zvonom, ki nas spominja, da naj v molitvah ne zabimo ubogih duš v vicah.*) Blizu eno uro po „Ave Mariji" zvoni pa še posebej za duše v vicah. Navadno se moli za-nje ,Oče naš", „Češčena Marijo" in pridene prošnja: „Bog jim daj verni mir in pokoj, in večtia luč naj jim sveti. Nuj počivajo v miru! Amen."
Bog jim večni pokoj daj, Večna lnč jim sveti naj. V miru naj počivajo, Svoti raj uživajo!	Slomick.
Ali veste pa, kdo so duše v vicah? Sem poglejte! V roci imam podobo. Upodobljen je na nji sv. I. Podobe imate vsi radi, pa le dokler so lepe. Če so zamazane, če imajo kak madež, ne vesele vas več, zavržete jih pa ne. Če je pa podoba vsa zamazana, vržete jo v ogenj. — Naša duša je tudi podoba, in sicer božja podoba (glej VIII. kateliezo). Zato je pa tudi lepa, da ni lepšega na svetu. Lahko se pa uinaže, kakor vsaka druga podoba. S čim pa se umaže dnša? Z grehom. Kdor stori majhen greh, pomaže dušo le nekoliko. Kdor pa hudo greši, kdor stori velik greli, umaže dušo popolnoma.
Kakor delamo mi s podobami, tako dela Bog z dušo, kedar človek umrje. Kedar človek umrje, gre duša iz njegovega telesa. Telo zagrebejo, duša gre na sodbo. Če je popolnoma čista, če nima nobenega madeža, tudi najmanjšega ne, vzame jo Bog k sebi v nebesa. Če je pa vsa umazana, ne mara za njo. Studi se mu in v ogenj (v pekel) jo vrže.
*) V liekterih krajih pravijo, da ta zvon vabi k molitvi v čast sv. Florijann (t 4. maja 1. 2it0.), pomočniku y.oper Suni in vefni ogenj.
37
Kaj bo pa z dušo, ki ima le majhne madeže ? Zavrže je ne,
obsodi jo pa v kraj, kteremu pravimo vice.
*
* *
Kako se godi dušam v vicah ? Huda se jim godi. Duše v vicah ne gledajo Boga in povrhu tega še trpijo. Kako si pomagajo ljudje, kedar so v potrebah (stiskah)? K premožnim gredo in jih prosijo pomoči. Duše v vicah so tudi v potrebah, pomagati si same pa ne morejo. Zato jim pravimo uboge duše. Ker si same ne morejo pomagati, prosijo nas, da naj jim pridemo na pomoč. Ali jim pa moremo pomagati? Moremo. Kako pa? Če za nje molimo.
*
* *
Molite za verne duše! Kako bodo vesele, ko jim Bog poreče: Nekoliko madeža som vam zbrisal, kor je ta in ta otrok za vas molil. — Verne dušo pridejo v nebesa. Kdaj pa? Kedar bodo popolnoma očiščeno vseh madežev. V nobesih pa ne pozabijo nobenoga, ki jo za njo molil.
V nohnsa bo sprejot le tist', Ki madežov žo vseh jo čist.
XIX,, Rojstvo Jezusovo.
Slišali ste, da je rekel angel sv. Jožefu, da naj vzame Marijo k sebi. In Jožef jo je vzel k sebi. Stanoval je ž njo v Nazaretu in skrbel za njo, kakor skrbijo vaši stariši za vas.
Danes boste slišali, da je morala iti Marija z doma. Kako ji je dobro dšlo, da je imela tovdriša! Jožef je šel ž njo. Zdaj pa le lepo poslušajte! Povem vam, kam sta šla,
in kaj se jima je prigodilo na poti.
*
* *
Bil je cesar po imenu Avgust. Vedeti je hotel, koliko ljudi ima v svojem cesarstvu. Zato je zapovedal, da se mora vsak v svojem mestu oglasiti in svoje ime povedati. Svoje
38
mesto je imenoval vsak tisto, v kterera je bil rojen, ali pa kjer so bili rojeni stariši ali predniki njegovi.
Jožef in Marija sta šla v Betleliem, v Davidovo mesto, ker sta bila rodil Davidovega. V mesto sta prišla zvečer, in ker je bilo tam že vse polno tujcev, skrbelo ju je, kje ostaneta čez noč. Prosila sta po hišah, da bi ju prenočili, pa vsak se je izgovarjal, da nima prostora. Kaj jima je bilo storiti? Na cesti nista mogla biti čez noč. »Šla sta naprej. Zunaj mesta je bila jama ali votlina, ki so jo imeli za hlev. Vanjo sta šla. Tu nista imela ne stola, ne klopi, da bi sedla, ne mize, da bi pri nji jedla, ne postelje, da bi se na nji odpočila. Na golih tleh sta morala sedeti in ležati.
Marija je po svoji navadi tudi v štalici molila. Vedela je, da se bo to noč Zveličar rodil. Ko je zmolila, zagledala je pred sabo na slami ležati dete Jezusa. Vzela ga je v naročje, povila v plenice (povoj) in položila v jasli na seno.
To je bilo po zimi okoli polnoči. Mraz je bil v štalici, mraz v jaslicah. In glej, živina se -Jezusa usmili! Vol in osel,*) kakor bi imela pamet, dihata v božje Dete s svojo toplo sapo. Nato sta Jožef in Marija pokleknila in Jezusa molila.
Zakaj sta ga molila? Jezus je Bog, iu Boga moramo moliti.
*
* *
Glejte, to dete, ki je bilo rojeno v Betlehcmu, je obljubljeni Odrešcnik! Marija je mati njegova. Kdo je bil pa Jezusov oče? Kot človek Jezus ni imel očeta. Namestu očeta je imel rednika, sv. Jožefa. Rednik mu pravimo zato, ker je Jezusa redil, to je: živil in oblačil ga je in pa varoval,
da se mu nič hudega ni zgodilo.
*
* *
Noč, y ktori se je Zveličal- rodil, imenujemo Sveto noč. O vseh drugih praznikih, tudi največjih v lotu, hodimo po dnovu k službi božji, o Božiču pa že po noči, ker jo Marija po noči (o polnoči) Jezusa rodila.
*) Srcil dveh živali na boš dal spoznati. (Habak. III.)
39
O drugih praznikih bere mašnik lo eno sv. maSo, o Božiču smo pa trikrat maševati. Na Sveti večer jo cerkev nenavadno lepo razsvetljena. Staro in mlado prepeva v nji vesele božične pesmi. Nenavadno slovesna zdi se nam tudi sv. maša, ki se začne kmalu po polnoči.
Zavoljo veselja, da se je Zveličar rodil, pripuščono je na Sveti
dan, tudi kedar pride v potek, mes6 jesti.
*
* *
Svete noči se pridni otroci vesele. In zakaj bi se je ne veselili? Saj je Jezus lepa nebesa zapustil in to noč otrok postal. Ker je bil pa sam otrok, ima otroke silno rad.
Rekel sem, da ima Jezus otroke rad. Ali ima pa vsakega rad? Kaj sevam zdi, kterili otrok Jezus ni vesel? Bodite dobri in recite Jezusu:
O Jozusok moj, Za vseloj sem Tvoj!
XX, Pastirji pri jaslicah.
Pravil sem vam, da je bil Zveličar v Betlehemu rojen. V jaslicah je ležal, in Marija in Jožef sta ga molila.
Danes boste slišali, da so ga prišli tudi drugi molit.
Zveličar se je po noči rodil. V Betlehemu je takrat že vse spalo, le pastirji so še čuli pri svojih čredah na polji. Blizu Betlehema so namreč veliki pašniki, in ker tam ni tako mraz, kakor pri nas, gonijo tudi po zimi past. Bogati niso bili ti pastirji, bili so pa dobri in pobožni, zato jih je Bog rad imel. In ker jih je imel rad, poslal je k njim po noči angela. Bil je neizrecno lep in svetel. Pa tudi okoli njih je bilo hkrati svetlo, kakor po dnevu. Groza jih je bilo te svetlobe po noči. Angel jim je pa rekel: „Ne bojte se! Naznanjam vam veliko veselje: Danes vam je v mestu Davidovem rojen Zveličar, kteri je Kristus, Gospod. In to vam bodi v znamenje: Našli boste Dete v plenice povito in v jaslice položeno."
40
1. Gloj, angel Gospodov	2. No daleč pri incstu
Približa so sam,	So čudo godi;
Pastiijem oznanja,	Tam v jaslicah Dete
Ki čujejo tam:	Sirotno leži.
»Nikar se no bojte,	Živino priprosto
Veselje povem:	Za družbo ima.
Zvoličar vsem rojen	Tjo k njomu hitite,
Nocoj je ljudčm.	Ilvalito Boga!«
Ko je angel izgovoril, pridružila se mu je množica nebeških duhov, to je: veliko veliko angelov je prišlo k njemu. Kaj so pa delali ti angeli tam? Lepo pesem so peli. Peli so pa tako: „Čast (slava) Bogu va višavah, in na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje."
Lepše pesmi, ko je ta, ni bilo slišati, odkar svet stoji. V Sveti noči so jo peli angeli, zdaj jo pojejo tudi ljudje. Pri sv. maši slišite, da jo poje (moli) mašnik. Moli jo pa po latinsko: „Gloria in excelsis Deo..."
Naj slava v višavah Bogii so glasi, In mir osrečujo Naj dobro ljudi!
Povedati vam pa moram, kaj ta pesem pomeni. Ta pesem ima dva dela. Prvi se glasi: „Čast Bogu na višavah." Bog na „višavah" je Bog v nebesih. „Višava" pravimo ne-besam zato, ker so visoko nad nami. -Bogu bodi čast!" Boga moramo častiti in hvaliti, ker se je nas usmilil in nam poslal Odrešenika na svet. — Drugi del se glasi: „In na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje." To pomeni: Odslej bo boljše na svetu; Zveličar prinese ljudem mir. Namesto „mir" smemo reči srečo. Ali d«i Zveličar pa vsakemu srečo (mir)? Vsakemu je ne dd, ampak le tistemu, ki je dobre volje. „Dobre volje" so pa tisti, ki v Jezusa varujejo in ga ubogajo. Dobre volje so bili pastirji, ki so angelu varovali
41
in storili, kar jim je rekel. Kaj jim je pa rekel angel? Rekel
jim je, da naj gredo v „štalico". In šli so nemudoma.
*
4-	*
Ali ste tudi vi dobro volje, kakor pastiiji? Ali poslušate svojega angela variha? Kako in kaj vas angel varili nčf, pravil sem vam že. Ali poslušate svoje starišo?
Bog otroku srečo da, Starišo ki rad ima. Slomšek.
Jaslice. O Božiču narejajo jaslice. Od kod jo ta navada? Prve jaslico jo postavil sv. Franfiišok A s i 6 k i tri leta pred svojo smrtjo (umrl 45 let star 4. oktobra 1-2-26). Izbral si je za nje zapuščen hlev v gozdu. Na Sveti večer so ga praznično razsvetlili in ob določeni uri jo prišel sv. Frančišek s svojimi brati redovniki k jaslicam, na kterih je bil altar narejen. Prišla jo tje tisti večer tudi pobožna množica od blizu in daleč. O polnoči jo bila slovesna služba božja. Po odpotem evangeliju jo sv. Frančišek o uboštvn božjega Deteta s tako živimi besedami govoril, da so jo vso na glas jokalo.
Ta lepa božična pobožnost so jo sčasoma križem sveta razširila. Dandanašnji stavijo jaslice po hišah in po corkvah. S kakim veseljem stoj6 ali kleči otroci prod njimi! S kako radovodnostjo ogledujejo ležečo Deto in okoli njega Marijo in sv. Jožefa, angelco in pastirčke! Pri tem pogledu bi človek vskliknil: »Oj blažena leta nedolžnih otrok!«
Oj Doteco ljubo;	Ti naš si pravi Bog,
Kak6 si mi lep6.	Ki vidiš vso okrog.
Tam v jaslicah ležiš,	Takti nam tu kleče
Prijazno so smojiš.	Pastirci govore.
*
* * . •
Božično drevesce — z mnogobrojnimi lučicami in darili za otroko — spominja drevosa spoznanja dobrega in hudega v sredi raja. 55at<5 vis6 na njem jabelka. Dokler nista Adam in Eva v raju grešila, imela sta vsega v obilnosti. — Spominja nas pa tudi lesa sv. križa, na kterom jo Sin božji umrl in nam zgubljeni raj zopet odprl. Na to kažejo lučico in slad-čice na vejicah.
*
* *
Čez osem dni je bilo Dete obrezano. Dano mu je bilo ime Jezus, kakor ga je bil angel že pred rojstvom imenoval.
Osmi dan po Božiču obhajamo zapovedan praznik. Pravimo mn ^Obrezovanje Gospodovo". Ta praznik (1. januarja)
Katahoze II.	2
42
nas spominja, da so dali Sinu božjemu osmi dan po njegovem rojstvu ime „Jezus". To ime je sveto, zato glavo uklanjamo, kedar je izgovarjamo. S tem imenom se tudi pozdravljamo: „ Hvaljen bodi Jezus Kristus!" — „Na vekomaj! Amen." Temu imenu na čast obhajamo (2. nedeljo po sv. treh Kraljih) praznik presv. Imena Jezusovega.
1. Ko zjutraj se zbudim, Najprej izgovorim: Hvaljen bodi Jezus Kristus!
-2. In ko oblačim se, Vsa misel moja jo: Hvaljen bndi Jezus Kristus!
8. Po poti tud' gredoč Pozdravljam vso, rekoč: Hvaljen bodi Jezus Kristus!
4. Ko mimo križa grom. Pobožno tud' povem: Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Jr. Ce v uorkov pribitim, Kekoč so poškropim: Hvaljen bodi Jezus Kristus!
6. Pozabiti no sinem, Če v kako hišo grom: Hvaljen bndi Jezus Kristus!
Naj pijem, ali join, Al' zdrav na dolo grem: Hvaljen bodi Jozus Kristus!
K. Ko dolati noliam, V roke so Tebi dam: Hvaljen bodi Jezus Kristus!
!l. In prodno še zaspi m, Naj vselej ponovim: Hvaljen bodi Jezus Kristus!
S lo mir k.
XXI Modri iz jutrove dežele in Kerod.
Ko se je Zveličar rodil, živeli so na jutrovem trije pobožni in skoro kakor kralji imenitni možje. Pravimo jim Sveti trije Kralji. Bili so pa tudi modri (pametne glave) in učeni (veliko so vedeli), zato jim rečemo tudi trije Modri.
Ker so bili pobožni, pričakovali so željno obljubljenega Odrešenika. In glejte, česar so pričakovali, to so tudi dočakali! Ko je bil Jezus rojen, hotel je Bog, da naj se prikaže na nebu silno lepa zvezda, ki je bila lepša in veča ko druge zvezde. Povedal je Bog pa že davno poprej, predno so bili sv. trije Kralji na svetu, da se prikaže ta zvezda tistikrat, ko bo rojen Zveličar, in je dal to zapisati tudi v
43
svete bukve (sv. Pismo, Num. 25, 17). In ko seje prikazala tisto noč nenavadna zvezda, vedeli so (od Boga razsvetljeni) precej, kaj pomeni in so rekli med seboj: „Glejte zvezdo, o kteri je pisano: Odrešenik se je rodil; pojdimo ga iskat!"
1. Blišči prečudno zvozilo žar;, 2. Iskati Njega z noba glas Svot tako videl ui nikdar.	Očito opominja nas;
Nebo je zemlji znam'njo dalo, Saj zvezda bo nam pot kazala, I)a ljudstvom kralja jo poslalo. Do kralja bo nas pripeljala.
J. Bile.
Sv. trije Kralji se hitro napravijo na pot. Prišli so v Jeruzalem, glavno mesto judejsko. Tu se jim je zvezda skrila. Šli so h kralju Herodu, češ, kralj bo že vedel, kje se je Odrešenik rodil. Vprašali so ga: „Kje je kralj judovski, ki je rojen? Videli smo njegovo zvezdo na jutrovem, in smo ga prišli molit." Ko je kralj Herod to slišal, se je prestrašil. Sklical je vse velike duhovne in pismarje ter jih izpraševal, kje bi imel Kristus rojen biti. Veliki duhovni in pisniarji mu odgovorijo: „V Betlehemu na Judejskem."
Ko je slišal Herod, da se ima novi kralj v Betlehemu roditi, pokliče Modre na skrivnem k sebi in jih natanko iz-prašnje, kdaj se jim je zvezda prikazala. Nato jih pošlje v Betlehem, rekoč: „Pojdite, in skrbno poprašujte po Detetu. In ko je najdete, pridite mi povedat, da je pojdem tudi jaz tje molit."
XXII. Modri pri jaslicah.
Kralj Herod je rekel Modrim: „Pojdite, in skrbno poprašujte po Detetu. In ko je najdete, pridite mi povedat, da je pojdem tudi jaz tje molit."
Her6d pa ni govoril resnice. Odkar je bil zvedel, da je Jezus rojen, ni imel več mini. Bal se je. Zakaj se je pa bal ? Hudoben je bil in ljudje ga niso imeli radi. Mislil si je: Kedar Jezus vzraste, bo on kralj, in ne jaz.
44
Od Heroda so šli sv. trije Kralji naravnost proti Betle-
hemu. Zvezda, ktera se jim je bila skrila, prikazala se je
zunaj Jeruzalema zopet na nebu. Kako so bili veseli! Šla je
pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo Dete.
Ko so videli, da se zvezda ne gane z mesta, mislili so sami
pri sebi: Tu je tisti, kterega iščemo. Šli so v štalico, in kaj
so notri našli V To, kar so našli prej pastirji: Marijo, Dete in
Jožefa. Pokleknili so pred Dete in je nudili. Niso pa prišli
s praznimi rokami. Prinesli so Detetu zlata, kadila in mire.
Prinesli z jutra daljujega
So Jezusu darila: Dišeče mire in zlata
In dragega kadila.
*
* *
Ali poznato zlato? Zlato jo žlahtna ruda (kovina) rumene barvo. Iz zlata narojajo lepe reči. Ali poznati* uhan o? Pravi Uhani so iz zlata. Ali sto vidoli že kdaj prstan? Prav! Prstan je zlat (iz zlata). Tudi denar delajo iz zlata. Ali sto videli že kdaj zlat denar? Kolili, kterega so poslužuje mašnik pri daritvi sv. mašo, jo vsaj deloma pozlačon. Zlato so nosili nekdaj lo kraljem v dar. Ker so Modri Jezusu zlato darovali, spoznali so ga za kralja.
Kadilo poznate. Večkrat sto žo videli v corkvi in drugod, da potrosi mašnik na žeijavico v kadilnici nokaj zrnja, ki so potom kadi iu lepo diši. Tisto zrnjo imenujemo kadilo. Lopo dišeče kadilo so žgo Bogu v čast. Ker so sv. trije Kralji detotu Jezusu kadilo darovali, spoznali so ga za Boga.
Mire ne poznate. Mira je smola, ki lopo diši, ima pa grenko slast. Narejali so iž nje grenko pijačo in so jo dajali piti tistim, ktere so križali. Iz mire so narejali tudi mazilo, s ktcriin so nuizilili trupla, da niso hitro strohnela (zgnjila). Ker so sv. tlijo Kralji detotu Jezusu miro darovali, spoznali so ga za človeka in naznanili s tem, da bo moral kot človek trpeti in umreti (na križu).
*
* *
Da ne pozabite, kaj pomenijo darovi, ki so jih sv. trije
Kralji Jezusu prinesli, zapomnite si to pesmico:
Da Bog in kralj je, kažeta Kadilo in zaklad zlata. Mazilo mire pa uči, Človeku grob odprt stoji.
45
Kmalu po Božiču, 13 dnij pozneje, obhajamo vsako loto (<>. januarja) velik praznik. Pravimo mu »Svoti trijo Kralji« (Razglašeno Gospodovo). Ta ilan bi so morali spominjati dogodbe, ki ste jo zdaj slišali. Ni pa zadosti, da so jo le spominjamo, tudi darovati bi morali nekaj Jezusu. Kaj pa ?
KXIIl Darovanje v templu.
Bog je bil Judom nekaj posebnega ukazal. Mati je morala svojega prvega otroka (prvorojenca), če je bil deček, v tempel nesti in Bogu darovati. Tempel so rekli veliki in lepi cerkvi v Jeruzalemu. V Jeruzalem torej so nosile matere svoje prvorojence darovat. Tudi Marija je nesla Jezusa tje, ko je bil štirideset dni dar.
1.) Kam je nesla Marija Jozusa, ko jo bil 40 dnij star? — 2.) Ceinu gaje nesla v tempel ? — 3.) Kaj hočo to roči: Marija ga jo nesla darovat? Zahvalit so je šla Bogu, da ji jo dal otroka in prosit pomoči, da bi mogla Jozusa prav rediti in v&rovati.
Bog jc bil Judom pa še nekaj druzega zapovedal. Matere, ki so darovale dečke, morale so takrat še nekaj darovati. Če je bila mati premožna (bogata), darovala je tisti dan, ko je prinesla dečka v tempel, jagnje in mladega goloba. Če je bila uboga, pa dve grlici ali dva mlada goloba. Marija
je bila uboga, zato je darovala dva goloba.
*
* *
Ta čas, ko je prinesla Marija Jezusa v tempel, živel je v Jeruzalemu star duhoven po imenu Simeon. Srčno je želel videti Odrešenika pred svojo smrtjo. Noč in dan je prosil Boga za to. In Bog mu je razodel (povedal), da ne umrje, predno ne bo videl Jezusa. Ko je prinesla Marija Jezusa v tempel, bil je tudi Simeon tam. Kako pa to, da je šel ravno tisti dan in prav ob tisti uri kakor Marija v tempel ? Sv. Duh je to storil. Rekel mu je skrivši, notri v srcu: Zdaj pojdi v tempel in boš videl Jezusa. Ko je zagledal Marijo z Detetom v naročji, spoznal je brž, da ta otrok jc
46
obljubljeni Odrešenik. V naročje ga je vzel in ves vesel rekel: „Zilaj spusti svojega služabnika v miru po svoji besnli, ker so moje oči videle tvoje zvdičmje, ktero si pripravil pred obličjem vseh narodov, luč v razsvetljenje poganom— Hotel je reči: Zdaj rad umrjem, Odrešenika sem videl.
Hkrati s »Simeonom je prišla v tempel tudi štiri in osemdeset let stara vdova Ana. Tudi nji je sv. Duh razodel, da je to dete obljubljeni Odrešenik. Pokleknila je in božje dete molila.
V templu je bilo tisti dan pa tudi mnogo ljudi. Slišali so Simeona na glas moliti, videli so Ano pred Detetom klečati. Pristopili so k njima in popraSevali, kaj je. Tako so zvedeli tudi drugi, da Dete v Marijinem naročji ni navaden
otrok, ampak obljubljeni Odrešenik.
*
* *
Stiridesoti dan po Božiču (2. februarja) obhajamo praznik, ktoremu pravimo Svočnica. Zakaj so imonujo ta god »Svočnica« ? Zato, kor so ta dan pred vdliko mašo voščono svočo blagoslavljajo. Te sveče navadno doma prižigajo, zlasti pri bolnikih, ko prejmejo sv. popotnico. Goreče svočo dajejo tudi umirajočim v roke.
Zakaj so pa ravno ta dan svočo blagoslavljajo ? Zato ker je Simeon, ki jo bil štirideseti dan po rojstvu Jezusovem v templu, imenoval Zveličarja »luč v razsvetljenje poganom« (Luk. 2, J$2). Ta praznik so imenuje tudi Darovanje Gospodovo. Zakaj tako? Zato, ker jo Marija Jezusa, ko jo imel štirideset dni, v templu darovala.
ZJJV. Sveta družina beži v Egipet.
Pravil sera vam, da je poslal kralj Herod tri Modre v Betlehem in jim naročil, da naj pozvejo, kje se je Jezus rodil, da ga pojde tudi on molit. Ali ga je mislil pa res iti molit? Ne, umoriti ga je hotel. Zakaj pa? Hal se ga je. Her6d je bil namreč neusmiljen in ljudje ga niso imeli radi. Zato se je bal, da ga zapodijo in Jezusa na mesto njega za kralja izvolijo.
47
Modri se pa niso vrnili h kralju Herodu. Angel Gospodov je prišel po noči k njim in jim rekel, da naj nikar ne hodijo k njemu, in sicer zato ne, ker misli Jezusa umoriti.
In vrnili so se po drugi poti domov na jutrovo.
*
* *
Ker sv. treh Kraljev ni bilo nazaj, razsrdil se je Herod in sklenil Jezusa umoriti. Poslal je vojščake v Betlehem in v vsako vas okoli Betlehema. Ukazal jim je pomoriti vse dečke po dve leti in manj stare, misle si, da ž njimi vred tudi Jezusa umori. Vojšeaki so storili, kakor jim je kralj ukazal. Joj, kako so matere jokale, ko so jim otroke z naročja trgali in morili!
*
* *
Ali so vojščaki pa tiuli Jezusa umorili? Ne, niso ga umorili. Zakaj ne ? Poslušajte, kaj se je ž njim zgodilo. — Tisto noč, ko so se sv. trije Kralji domov vrnili, prikazal se je angel sv. Jožefu v spanju. Rekel mu je: „ Vdani, vsemi Dete in njegovo mater in beži v JEgipet, in bodi- tam, dokler ti ne porečem (vrniti se). Zakaj Herod bo Deteta iskal, da bi je umoril
Sv. Jožef ni čakal dneva, in se ni izgovarjal, da po noči ni varno hoditi po svetu. Vstal je precej in osedlal oslička. Nanj je sedla Marija z Detetom v naročji, in vsi trije so se vzdignili na pot. V Egiptu so ostali blizu dve leti, do smrti Herodove. Kdo jim je pa povedal, da Herod ni več živ? Angel se je prikazal Jožefu v spanju in mu rekel: „Vstani, vzemi Dete in njegovo mater in pojdi na izraelsko zemljo; zakaj umrli so, Meri so stregli Detetu po življenju Jožef je precej vstal in šel z Detetom in njegovo materjo iz Egipta. Ni se pa
vrnil v Betlehem. Šel je v Nazaret, kjer je bila Marija domii.
*
* *
Otročičo, ktere je dal HerOd umoriti, imenujemo nedolžno otročičo. Njih god obhajamo vsako leto tri dni po Božiču (28. decembra). Ker so morali
48
zavoljo Jozusa umreti, ilal jim jo Itog poseben prostor v nebesih. Kralja Heroda jo pa hudo hudo topel. Poslal mu jo grdo, nagnusno bolezen. Črvi so živega jedli. Smrdel jo, da ni mogel nobeden pri njem obstati. Umrl jo v strašnih bolečinah. Bog hudobne že na tem svetu kaznuje.
XXV. Dvanajstletni Jezus v templu.
Iz Egipta, kjer je bil blizu dve leti, prišel je .lezus v Nazaret. Tu je živel do svojega tridesetega leta. O njegovi mladosti vemo prav malo. To pa vemo, da je bil ves ta čas svojim starišem pokoren. Če mu je rekla mati, da naj gre po vode ali po kaj druzega, šel je brž. Če mu je rekel .Jožef, kedar je tesal, da naj pobira treske, pobiral jili je rad. Ali delajo vsi otroci tako? Če otrok joče, kedar mu mati kaj ukaže, ali je pokoren ? Ali je tudi Jezus jokal, kedar sta mu. Jožef in Marija kaj ukazala?
Mladenič Jezus nas pa še nekaj druzega uči, kar si dobro zapomnite. Uči nas v cerkev hoditi. — Judje niso imeli toliko cerkev, kakor mi. Imeli so le eno, in sicer v Jeruzalemu. O Jeruzalemu ste že slišali. Kako je bilo ime kralju, ki je
bil v Jeruzalemu in je poslal tri Modre v Betleliem?
*
* *
Jožef in Marija sta hodila vsako leto o Včliki noči v Jeruzalem. Ko je bil Jezus dvanajst let star, vzela sta ga s seboj. Rad je šel ž njima. Otroci, hodite tudi vi radi v cerkev!
Iz Nazareta v Jeruzalem je kake tri dni hodil. Po poti so molili (peli), kakor molimo (pojemo) pri nas, kedar gremo za procesijo. Ko so prišli v mesto, šli so v tempel molit. Kako pobožno je molil Jezus v templu! Z nobenim se ni pogovarjal, nikamor se ni oziral. Ljudje so to videli in veselilo jili je.
Po praznikih sta se vrnila Jožef in Marija v Nazaret. Jezus je ostal pa v Jeruzalemu. Bog je tako hotel. Pogrešila sta ga pa še le zvečer, ko sta se v prenočišči sešla.
49
PopraSevala sta pri sorodnikih in znancih: „Ali je Jezus pri vas?" Odgovorili so jima: „Nismo ga videli!" Oj, kako sta se prestraSila, ko sta Jezusa izgubila! Vso noč nista očesa zatisuila. Ko se je zdanilo, vrnila sta se v Jeruzalem. Vso pot sta po njem popraševala. Proti večeru sta prišla do mesta. Tu sta preiskala vse kote in vprašala po vseh hišah po njem, pa zastonj. Vsa trudna in ujokana sta se ulegla spat. Drugo jutro ob zori sta šla v tempel. Bil je že tretji dan, odkar sta bila Jezusa izgubila. In glejte, tu v templu sta ga našla! Kaj je pa delal v templu? V sredi učenjakov je sedel. Poslušal in popraševal jih je. ljudje so se čudili in popraševali: Kdo je ta otrok? Več zna, kot vsi učenjaki. Tudi Jožef in
Marija sta se čudila, ko sta ga našla v sredi učenikov.
*
* *
Marija in Jožef sta bila zopet vesela, ker sta Jezusa našla. Vrnili so se vsi trije v Nazaret. Marija bi bila rada vedela, zakaj je Jezus v templu ostal. Zato mu je rekla: „Sin, znkoj ni nama to storil ? Glej, tvoj ode (rednik) in jas sva te s žalostjo iskala!" Zapomnite si dobro te besede! Kaj je pa Jezus odgovoril? Iiekel je: „Zakaj sta me (z žalostjo) iskalaY Ali nista vedela, da moram biti. v tem, kar je mojega Očeta?" Kaj je hotel Jezus s tem reči? Reči jima je hotel: Čemu ta skrb! Saj vesta, da moram vedno delati to, kar Oče nebeški hoče. Hotel je, da naj ostanem v templu, in ostal sem.
XXVI. Rožni venec.
V roci imam molek. Poznate ga menda vsi. Na njegovem koncu vidite križec. Namestu križca imajo nekteri sve-tinjico s podobo kakega svetnika. Križec (svctinjica) nas nekaj uči. Kaj pa? Pravi nam: Kedar molite, mislite na svete reči, in ne na kaj drugega (tovariše, igro. jed itd.). Za križcem (svetinjico) imamo na moleku eno debelo in tri
50
tanjše jagode (zrna). Kaj molimo na nje? Na križec molimo apostolsko vero, na debelo jagodo en „Oče naš", na tanjSe pa tri „Češčena Marije".
Opomba. Eožni venec se v različnih krajih različno moli. Navailu, to molitev z apostolsko vero začenjati in dostavljati ji en »Oče naš« in tri »Češčena Marije«, ni splošna. Apostolska veni, en »Oče naš« in tri »češčena Marijo«, ki se v nekterih kmjih še le po peti skrivnosti molijo, pa tudi niso bistven del rožnega venca. Katehot naj se drži navade svojega službenega kraja.
Ko to zmolimo, pomaknemo prste na druge jagode, ki so, kakor vidite, drugače razvrščene. Razvrščene so pa v jpet odstavkov (oddelkov), kterih vsak ima eno debelo iu deset tanjših jagod. Pri vsakem odstavku molimo en „Oče naš" in deset „Češčena Marij". Zakaj pa molimo tolikrat „Češčena Marijo" ? Zato, ker ta molitev Marijo posebno veseli. — Vsaki „Češčena Mariji" pa tudi nekaj dostavljamo. Te dostavke imenujemo skrivnosti rožnega venca. Skrivnosti, kterih je trikrat po pet (t. j. petnajst), so pa trojne: 1.) vesele, 2.) žalostne, 3.) častitljive. Po teh skrivnostih delimo rožni venec na tri dele: 1.) na veseli, 2.) na Mostni in 3.) na častitljivi del. Za zdaj vam le o prvem (veselem) delu nekaj povem. O drugih dveh delih spregovorim pozneje.
Zakaj pravimo prvemu delu veseli del? „ Veseli - del mu pravimo zato, ker nas spominja dogodkov (rečij, ki so se dogodile), ki Marijo neznano vesele, in kterih bi morali tudi ini veseli biti.
Veselih dogodkov iz Jezusovega in Marijinega življenja se spominjamo v molitvi rožnega venca s temi-le besedami:
1.)	lvterega	si, Devica,	od svetega Duha spočela.
2.)	Ktcrega	si, Devica,	ob obiskanju Elizabete nosila.
3.)	Kterega	si, Devica,	rodila.
4.)	Kterega	si, Devica,	v templu darovala.
5.)	Kterega	si, Devica,	v templu našla.
51
Skrivnosti veselega dolu rožnega vonea so razložimo v katehezah XIV, XV, XJX, XXIII, XXV. Zato tu no potrebujejo posebno razlago. Saj imajo učenci vsebino dotičnih svetopisemskih dogodeb že v spominu. Za nekaj druzega pa naj skrbi kateliet, za to namreč, da si katehmneni skrivnosti dobro zapametijo. Znati jih morajo od besede do besede. V ta namen naj jih počasi in razločno dopoveduje, učenci (sedaj posamezni, sedaj vsi skupaj) naj jih pa za njim govore.
XXVII. Obnašanje v cerkvi.
I »ogodba o dvanajstletnem mladeniču Jezusa je ogledalo za učence. Kako to? fie se v ogledalo (špegel) pogledate, vidite notri sami sebe in veste, kakšni ste. Oglejte si dvanajstletnega Jezusa in povejte mi, ali ste mu kaj podobni, so-sebno kedar ste v cerkvi? — Ali se sme v cerkev tako hoditi, kakor bodimo iz ene hiše v drugo? Ne! Cerkev je hiša božja. Ko so jo dozidali, prišel je škof in jo je posvetil. S palico (škofovsko) je naredil križ na nje prag. Zmislite se na ta križ, kedar pridete k cerkvenim vratom. V cerkev
stopite mirno, lepo in se spoštovanjem.
*
* *
O Mojzesu vam nekaj povem. Nanj mislite, kedar greste v cerkev. Mojzes je bil nekega dne sam na polju. Ovce je pasel. Zagledal je grm, ki je svetlo gorel. Dolgo je gorel, zgorel pa ni. „Lej, lej, to je pa čudno! Gledat pojdem, kaj je to." Tako se je Mojzes sam s seboj pogovarjal. Ko se je pa grmu približal, oglasil se je nekdo iz njega: „Mojzes, Mojzes, ne hodi preblizu. Izzuj svoje čevlje, zakaj kraj, na kterem stojiš, je svetu zemlja." Mojzes se nagloma izzuje. Čegav je bil ta glas? Božji glas je bil. Bog je govoril iz-sred grma. In kaj je govoril ? Da je kraj, na kterem je bil Mojzes, svet.	*
Otroci, tudi cerkev je svet kraj! Mojzes se je izzul. Izzuti se vam ni treba. Nekaj drazega pa morate odložiti, predno v cerkev stopite. Smeli pustite zunaj in pa norčije.
i • .
52
Notri v cerkvi blizu vrat je kamnata posoda (kropilnik). V nji je voda, pa ne navadna voda, kakorSno imate doma v Škafa ali v kaki drugi posodi. Blagoslovljena (žegnana) voda ji pravimo, zato, ker jo maSnik blagoslavlja. Ali ste kdaj videli vodo blagoslavljati? Kdor tega ni še videl, naj pazi. če prej ne, tisti dan pred Sv. tremi Kralji, kako se to dela. Kako pa blagoslavlja mašnik vodo? Moli in križe dela nad
njo in pa soli vsuje vanjo. S tem zadobi voda posebno moč.
*
* *
Umazani nikar ne hodite v cerkev. Obleko imejte snažno, obraz umit, roke čiste. Voda, ki jo imamo doma, opere nam obleko in umije život. Pa tudi na duii mora biti čist, kdor gre v cerkev. Pri sv. krstu je bila vaša duša očiščena. Morebiti je pa zdaj že kak madež na nji. Blagoslovljena voda spira madeže z duše. Pokrižajte se toraj ž njo.
Pokrižajte se pa pobožno, če ne, nima moči.
*
* *
Ko ste se pokrižali, pojdite vsak na svoje mesto in pokleknite. Ni pa dovolj, da le pokleknete, tudi pozdraviti morate nekoga. Koga pa ? Poslušajte! Pred velikim oltarjem visi svetilnica (lampa), ki noč in dan gori. Pravimo ji zato večna luč. Čemu pa gori pred velikim oltarjem in pa noč in dan? Sred oltarja vidite lepo omarico. S pozlačenimi vratci je zaprta. Omarici pravimo tabcrnakclj. V taber-nakeljnu prebiva Jezus Kristus v podobi kruha noč in (lan. Jezus je pa, kakor veste, Bog. Zato moramo predenj poklekniti in klečč ga pozdraviti z molitvijo.
* *
V cerkev hodite k sv. maši. Kaj je sv. maša, tega ne veste še in tudi razumeti še ne morete, ker ste premladi. Povem vam pa, kako se vam je obnašati pri nji. — Med sv. mašo glejte na oltar. Ne ozirajte se po ljudeh, to bi ne
53
bilo prav. Posebno grdo bi pa bilo, ko bi se kdo med sv. mašo smejal ali pa govoril. To se ne spodobi na sv. kraji. Kedar odraščeni vstanejo ali pokleknejo, vstanite in pokleknite tudi vi. Tudi pokrižajte se, kedar se pokrižajo drugi. Če drugi v cerkvi na glas molijo (rožni venec, litanije itd.), molite za njimi tudi vi, kolikor znate. Tako se obnašajte, kedarkoli ste v cerkvi.
*
* -t-
Po sv. maši ali po dokončani službi božji ne dirjajte i/ cerkve. Lepo mirno zapustite hišo božjo, v kteri ste ravnokar molili in svete reči gledali. Pri kropilnikn pokrižajte se zopet, z blagoslovljeno vodo.
Če se ne vrnete v šolo, ne postopajte po poteh. Pojdite precej domov, pa mirno, kakor se spodobi dobrim otrokom. Pridružite se starišem ali pa. tistim, od kterili veste, da se lepo obnašajo. Tako hodite v cerkev in Bog vas bo imel rad.
Curkov liišii božja je, Lepo v nji obnašaj ko!
XXVIII. Jezusovo skrito življenje v Nazaretu.
Solnce je po dnevi na nebu. Ne vidimo ga pa zmeraj, ker se včasih za oblake skriva. Včasih naenkrat izpod oblakov prisije, pa le za en hip, in se zopet skrije. — Tako je delal Jezus, dokler je bil mlad. Sin božji je bil, videlo se mu pa ni, da je, ker je svoje božestvo prikrival. Samo enkrat je pokazal ljudem svojo modrost , to je bilo takrat, ko je v templu med učeniki sedel. Od svojega dvanajstega do tridesetega leta je živel pa tiho in nepoznan. V teh letih je svoje božestvo prikrival. Ljudje so mislili, da je Jožefov sin. Zato imenujemo to življenje Jezusovo v Nazaretu njegovo skrito življenje.
54
O življenju Jezusovem v Nazaretu pravi sv. Pismo to-lc:
„ Jezus je bil svojim starišem polaren in je rastel v modrosti in starosti in milosti pri Bogu in ljudeh Poglejmo, kaj to pomeni.
1.)	Jezus je bil svojim starišem pokoren, t. j. poslušal jih je in storil, kar so mu ukazali. Ali ste videli kedaj sv. Jožefa naslikanega? Žago ima pri sebi, šestilo in kotnik (oglomer). Tesar (mizar) je bil. Od jutra do mraka se je trudil v delavnici. Večkrat je imel čelo potno in roke žuljnate. Kdo mn je pa pomagal pri delu? Nobeden drug, kakor Jezus. Pomagal mu je, pa ne le na besedo, ampak na vsak migljej. — Ali delajo vsi otroci tako? Ne delajo, ne. Dokler so majhni, že še poslušajo. Ko pa odrastejo, starišem radi kljubujejo in odgovarjajo. To ni prav. Takih otrok Bog ni vesel.
Jezus je pa tudi svoji materi pri delu pomagal. Karkoli mu je rekla, vse je voljno storil. Bil je pri delu pa tudi natančni. Delal je tako, da ni bilo treba za njim ni-česa popravljati. Če mu je rekla mati, da naj pobriše prah z mize, pobrisal ga je tako, da se je miza svetila. — Ali delajo vsi otroci tako? (!e vam reče gospod učitelj: „Prepišite to iz knjige na ploščico (tablico)", vi pa naredite v
pisanju pogreške, ali ste natanko prepisali?
*
* *
2.)	Rastel je v modrosti. — Otrok raste v modrosti, če rad v šolo hodi, zvesto posluša in se pridno uči. Ali ni res, da ste se v šoli marsikaj naučili, česar prej niste vedeli ? Ko ste začeli v šolo hoditi, niste še nič vedeli o lastnostih božjih, o stvarjenju, o angelih, o človeku itd. Modrejši ste,
kot prej. Zrastli ste torej v modrosti.
*
* *
3.)	Rastel je v starosti. — V tem je bil vam enak. Tudi vi rasete v starosti. Danes ste za en dan starši, kakor ste bili včeraj. Za koliko ste od včeraj zrastli v starosti?
55
Za en dan. Če boste danes leto še živi, porečemo, da ste za eno leto v starosti zrastli. Ko pa rasete v starosti, rasete
tudi v velikosti. Tudi Jezus je bil vsak dan starši in večji.
*
* *
4.) Rastel je v milosti. — Milost je obleka svetosti, obleka , ki naredi našo dušo sveto. Milost smo prejeli pri sv. krstu. Sv. Duh nam jo je dal in našo dušo ž njo posvetil. ((Slej IX. kateliezo.) Če otrok, kedar odraste, rad moli, sv. sakramente vredno prejema itd., vlije mu sv. Duh še milosti v dušo. Ker ima tak otrok več milosti, ko je je imel pri sv. krstu, pravimo, da v milosti raste.
Kedar pa rečemo: Jezus je rastel v modrosti in milosti, ne smemo misliti, da je še le s časom (od leta do leta) v modrosti in milosti rastel. Nikakor ne! Modrosti in milosti (svetosti) je bil že takrat poln, ko je prišel na svet, ko se je rodil. Že v jaslicah je bil modrejši, kot vsi modrijani, in svetejši, kot vsi svetniki. Ni čuda, saj je Sin božji, torej Bog. Kedar pravimo, da je rastel. . ., hočemo reči, da se je ljudem vsak dan modrejšega in . . . kazal. Bolj ko se je staral, bolj je kazal, da je več, kot so drugi. Ljudje so to spoznavali in o tem med seboj govorili: Nenavaden otrok!
Sama modrost, in ljubeznjivost ga je!
*
*	H.-
Marijina hišica v Loretu. — Srečna hišica nazareška! V nji so jo angel Gabriol z Marijo pogovarjal. V nji jo Jezus večino svojega človeškega, pozomeljskega življenja prebil. Pobožno izročilo pravi, <la so apostoli po smrti Kristusovi to ■ hišico v cerkov spremenili. Novemiki, kterih jo bilo v sv. deželi vso polno, svetili krajov niso spoštovali. Oskrunili in podrli so sčasoma marsikaj, kar je bilo kristjanom ljubo in drago. Mati se jo bilo, da tudi Marijino hišico podorejo. Pa Hog toga ni pripustil. Hog je hotel sv. hišico ohraniti kristjanom fcot predrag spomenik voliko skrivnosti včlovečenja Sina božjega. Leta 1291. po Kristusovem rojstvu prenesli so jo angeli v hrvatsko Primoije, na Trsat (blizu Reke). Tu jo ostala dobra tri lota in pol. Lota 1294. so jo angeli zopot odnesli ter postavili na Laško blizu mesta Loret, kjer stoji še dandanašnji. Obstala je pri prenesenju v lavorovein (lorbarjovoin) gozdu. Po tom drevju
56
(po l&vorih) so imonovali Marijino hišico pozneje lavrotansko .*) Tu som so prihajali romarji na božjo pot, treba jo bilo torej hiš. Te so stavili okoli svotišča in tako jo nastalo mestece, po lavretanski hiši imenovano Lorflt. Od tod imajo ime tudi litanije Matere božje lavretansko litanije.
Voličastno cerkev, ki zdaj objema in varuje Marijino hišico, začel je zidati okoli leta 1468. papež Pavel II. Dozidana jo bila leta 1687.
KZffl. Irsa Krstnik.
Kako je Marijini teti ime, veste. Elizabeta ji je ime. Tudi tega se še spominjate, da jo je že angel Gabriel v mislih imel, ko je bil pri Mariji v Nazaretu. Kaj je rekel o nji? Rekel je, da dobi sina, čeravno je bila že v letih. Dobila ga je in vesela ga je bila ona in vsa njena rodovina (žlalita). Dali so mu ime Ivan. O njem vam imam marsikaj lepega povedati. Najprej zapomnite si, da je bil Ivan svet mož. Sveti ste bili tudi vi, ali ste pa še? Če ste lagali, če ste bili starišem nepokorni: zamerili ste se Bogu. Sv. Ivan se je pa bal, Bogu se zameriti. Da bi nič slabega ne videl, ne slišal, šel je še mlad v puščavo. Kaj je puščava, ne veste, ker je niste še nikdar videli. Puščava (v zmislu sv. Pisma) je samoten kraj brez prebivalcev, vabeč k premišljevanju. Kaj je pa jedel v tem kraji? Divji med**) in pa kobilice.***) Z ljudmi ni imel znanja, za svet se ni menil; molil je pa in svete reči premišljeval.
Ker je rad molil in na svete reči mislil, ni nikdar grešil in Bog ga je imel rad. Če boste radi molili, soselmo vsako jutro in vsak večer in pa kedar zvoni, imel bo Bog tudi vas rad.
*
* *
*) Ker »o „Lorfitou po latinsko imenuj« Lawetum.
**) Med bčol, ki so delale satovjo v votlih drevesih ali pa v skalnih razpokah.
***) Otrokom se gnusi, ko slišijo, da je Ivan kobilice jedel. Mislijo namreč na naše kobilice, ki gredo k večjemu perutnini v slast. Kobilice so Se dandanes živež ubožnim prebivalcem jutrovih krajev. Popotniki pripovedujejo, da so medvedjim rakom (B&renkrebs) podobne in da imajo tudi slast po njih. Jedo kuhane ali pa pečone.
5 7
Ko je bil Ivan trideset let star, ukazal mu je Bog, da naj gre učit. Zapustil je puščavo in šel kraj reke, ki se imenuje Jordan. Ali veste, kaj je reka? Reka je velika tekoča voda, ki nikoli ne usahne, tudi ob hudi suši ne. Ali poznate kako reko po imenu? Soča, Ipava, Sava in Drava so reke.
Ko se je zglasilo, da Ivan uči, hotel ga je vsak slišati. Hodili so k njemu, kakor hodimo pri nas ob nedeljah v cerkev. Kaj jih je pa učil? Govoril jim je: »Delajte pokoro, poboljšajte se! Odrešenik je blizu, zdaj zdaj pride." Mnogo se jih je pokorilo in poboljšalo. Te je Ivan krstil z vodo iz Jordana.
Ker je krščeval, pravimo mu I van Krstnih.
* __
* *
Rojstvo (god) sv. Ivana Krstnika obhajamo po loti (24. junija). Kdaj jc njogov goil, ni težko zapomniti si. Na večer prod sv. Ivanom zažigajo namroč vsako leto kresovo. O sv. Ivanu je dan najdaljši in noč najkrajša.
Iran krsti Jezusa,
Slišali ste, da so hodili k Ivanu, kakor hodimo pri nas ob nedeljah v cerkev. Hodili so pa k njemu, da bi ga poslušali in se mu dali krstiti. Njim se je pridružil tudi Jezus, ko je imel trideset let, in je hotel, da naj ga Ivan krsti. Ivan ni Jezusa prej še nikdar videl, spoznal ga je pa brž, ko ga je zagledal. Po čem ga je pa spoznal? Bog mu je povedal, ne z besedo, pač pa notri v srcu. Povedal mu je, hlo je tisti, ki želi od njega krščen biti. Ivan je rekel Jezusu: „Metri je treba, da bi me Ti krstil, in Ti si prišel k meni?" Jezus je pa Ivanu rekel: „Ne brani se krstiti me." In krstil ga je. Kako ga je pa krstil? Jezus je stopil v reko Jordan in Ivan ga je z vodo oblil.
Ko je bil Jezus krščen, zgodilo se je nekaj, kar si morate dobro zapomniti. Zato poslušajte dobro, kar vam zdaj povem.
Katahan II.	3
58
Ko je bil Jezus krščen, stopil je iz vode. Na to je pokleknil in molil. Med tem ko je molil, odprlo se je nebo in iz nebes je prišel sv. Duh. Sv. Duh je Bog in ga ne moremo videti. Neviden je. Ko je bil Jezus krščen, dal se je pa videti. Kako pa? V podobi goloba je plaval nad Jezusom. Ljudje so mislili, da je golob. Ni bil pa golob, le podoben mn je bil. Pa tudi glas se je slišal iz odprtih nebes. Od zgorej, z višave, je nekdo govoril: „Ta je moj ljubi sin, nad kt*rim imam dopadenje." Čegav je bil ta glas? Glas Boga o - Wr je bil. Kaj je hotel Bog Oče s tem reči? Reči je hotel: Ta, ki ob Jordanu moli, je moj sin. Rekel je pa tudi: „Ta je moj ljubi sin, nad kterim imam dopadenje." To je toliko, kakor bi rekel: Tega sina imam posebno rad.
Rajši ga imam, kot vse ljudi in angele.
*
* *
Pri krstu Jezusovem se je sv. Trojica vidno prikazala, to je: tri božje osebe so se dale ali videti ali slikati. Bog Oče je govoril iz nebes. Dal se je slišati. Bog Sin je klečal ob Jordanu. Dal se je videti. Bog sv. Duh je plaval v go-lobji podobi nad Jezusom. Dal se je videti.
Namesto da rečemo: Sv. Trojica se je vidno prikazala, pravimo: Sv. Trojica se je razodda. Kaj se pravi odeti in razodeti, veste. Odeni se čez glavo in nobeden ne bo videl tvojih las, ušes itd. Če se pa razodeneš (razgrneš, razkriješ), videl jih bo vsak, ki ima zdrave oči in je blizu tebe.
MKI. Hudi duh skute Jezusa.
Pri krstu Jezusovem so se godile čudežne reči. Nebo se je odprlo in iz nebes je Bog Oče govoril. Sv. Duh je plaval v golobji podobi nad Jezusom, ki je ob Jordanu klečal in molil. Čez nekaj časa se je nebo sklenilo (zaprlo), sv. Duh se ni dal več videti, in Jezus je vstal in proč šel.
59
Kam je pa šel ? V puščavo je šel, peljan od sv. Dulia, t. j. sv. Duh ga je nagovoril, da je šel v puščavo, kjer se je štirideset dni in štirideset noči postil. — Dohro si zapomnite to: Ko je bil Jezus krščen, šel je v puščavo in se je 40 dni in 40 noči postil. — Kaj je puščava, veste. Kaj je pa to: Jezus se je postil? Kedar se pri vas doma postite, jeste enkrat na dan do sitega. Jezus pa 40 dni in 40 noči ni nič jedel. Zato je bil lačen. Lačnemu se je pridružil hudi duh (zavržen angel, satan) v človeški podobi (člo"«ku podoben) in gaje skušal. Kaj je to: Skušal gaje? 2. ..govarjal ga je s sladkimi, prijaznimi besedami, da naj stori, kar se ne sme', kar je greh. Kaj je pa hotel, da naj bi bil Jezus storil? Satan je Jezusa trikrat skušal. Kaj je vsakikrat od njega hotel, povem vam zdaj.
*
* * —.
Prva skušnjava. — Satan je vedel, da je Jezus lačen, zato mu je rekel: „Ako si Sin božji, reci, da naj bodo ti kameni (tu pred tabo) kruh." Jezus tega ni storil. Zavrnil je pa satana z besedami: „Pisano je, da človek ne živi- le ob krilim, ampuli ob vsaki, besedi, ki pride iz ust božjih." Ali bi bil Jezus mogel narediti iz kamenja kruh? Mogel. Saj je Bog; Bog je pa vsemogočen (t. j. vse lahko stori). Zakaj pa ni spremenil kamenja v kruh, čeravno je bil lačen? Zato ne, ker je satan to hotel. Kar satan od
nas hoče, ne smemo nikdar storiti.
*
* *
Druga skušnjava. — Od tod je peljal satan Jezusa v sveto mesto (v Jeruzalem). V Jeruzalemu je bil lep tempel, kar že veste. Postavil ga je vrh templa, na streho, in mu rekel: „Če si Sin božji, vrzi se tu doli; zakaj imuno je: Svojim angelom je zavoljo tebe zapovedal, da naj te varujejo. In na rokah te bodo nosili, da kje s svojo nogo ob kamen ne zadeneš." — Ali se je pa vrgel Jezus s strehe? Ne, ni
3*
60
se vrgel. Odgovoril je pa satanu: „ Zopet je pisano: Ne skuša i Gospoda svojega Boga." — Ali l)i se bil mogel Jezus, ne da bi se bil poškodoval, s take visočine vreči? Mogel; saj je Bog. Zakaj pa se ni vrgel? Zato ne, ker je satan to od njega hotel. Satana ne smemo nikdar poslušati.
Povoj, da so po jutrovora strolio drugačno, kakor pri nas. Tam so večinoma ravno, lo malo vzbočono, da so voda odtoka, in zidano, kakor ozidjo. Ob straneh imajo zidano ograjo, da nihčo ž njih 110 pado. Na
strehi so jntrovci prav radi. Na nji so sprehajajo, molijo in tudi spijo.
*
*
Tretja skušnjava. — Na to je vzel satan Jezusa na silno visoko goro. Pokazal mu je ž nje vsa kraljestva sveta in njihovo veličastvo ter rekel: „ Vse to tebi dam, alco predrtne padeš in me moliš." Tedaj mu reče Jezus: ,,1'oberi se, satan! Zakaj pisano je: Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu sluzi " Zdajci je šel satan od njega in angeli so pristopili in mu stregli (molili so ga in mu dali jesti).
Hudi duh je skušal Jezusa, skuša pa tudi nas. Učili sto so (glej VII. katehezo), da zavrženi angeli (hudi duhovi) ljudom lo hudo želijo. Jezni so, da so morali nobcsa zapustiti, zato nebes tudi nam no privoščijo. Lo v peklu bi nas radi videli, zato nas neprenehoma skušajo, to jo: zapeljujejo nas, da bi storili, kar so no sme, kar jo greh.
Slabi duh tudi vas skuša. Kedar si lačen, pravi ti skrivši, kakor na uho: Vzemi kruha, saj te nihčo no vidi. Pastirjem na paši pravi: Splazito na drevo in pobelite gnezdo, saj vas noboden ne vidi in tudi padete no. Kedar vas je več vkup in si kdo kaj slabega umisli, šepeta
vam skrivši na uho: Lo storito to. Nič se no bojte, saj ni greh!
*
* *
Zdaj pa tudi nekaj o postu. Kristus se je postil. Pa tudi pri vas doma se včasih postite, kaj ne? Kedar se postite, ne jeste kakor po navadi. Samo enkrat na dan (pri kosilu) jeste do sitega, zjutro in zvečer pa le kaj malega. Ali velja postna zapoved tudi za vas? Ne velja še. Postiti se je dolžan kristjan še le kedar je 21 let star. Pa tudi v ti starosti ni vsak dolžan postiti se. Kdor je bolehen, kdor težko dela itd., ni dolžan se postiti. — Nekaj drnzega velja
fil
pa tiuli za vas, — zdržek namreč. Kaj je pa to? Znano vam je, da ob nekterih dnevih ne smemo jesti mesnega. Taki dnevi so n. pr. petki. Pravimo jim zdrzni dnevi ali zdržek. Zakaj tako? Zato, ker se zdržnjemo tiste dni mesnih jedij, ali drugače povedano: ker ne uživamo mesnega. Mora se pa zdrževati mesnih jedij ob določenih dnevih vsak vernik, ki je pri pameti. S kterim letom pa pride človek k pameti? Navadno izpolnivši sedmo leto.
V letu imamo več postov. Najbolj znan je stirideset-dansbi post, ki se začne na pepelnico. Pepelnica ima ime od pepela, ki ga trosi tisti dan mašnik vernikom v podobi križa na glavo, rekoč: „Spominjaj se človek, da si prah in da se v prah povrneš!" — Ta pepel se žge iz oljčnih vej, ki so bile na Cvetno nedeljo prejšnjega leta blagoslovljene. Čemu pa pepeli mašnik vernikom glavo? Namen pepelitve je povedan v besedah: Spomni se, človek, da si prah...
... iu pepel. Mrtvaško posoiu jo zapel: Na zemlji, kar so je rodilo, V pepel se bodo spremenilo. Praprot ni k.
XXXII Jezus acenik
Puščava, v kteri se je Jezus postil in bil skušan, imenuje se dandanašnji Kvarantdnija, po naše: Kraj 40 dnij. Od tu se ni več vrnil v Nazaret. Začel je učiti. Hodil je od kraja do kraja in učil dobra, tri leta v templu, po mestih in vaseh, po gorah in puščavah. Učil je tudi na vodi in kjerkoli se mu je priložnost ponudila. Učil je pa tako lepo, da so ga hodili od daleč poslušat.
Kaj pa je učil? Vas učimo v šoli pisati, brati, računati itd. Ali je tudi Jezus to učil? Ne, Jezus tega ni učil. Učil je ljudi, kaj naj verujejo in storijo, da pridejo v nebesa. Kaj pa je to: verovati? Beseda „verovati" pomeni
62
za res imeti, kar nam kdo pove. Če vam stariši kaj povedo, imate za res (t. j. verujete). Toda vaši stariši ne morejo vselej resnice govoriti, ker ne vedd, ali je vse res, kar slišijo. Lahko da to, kar so slišali in potem drugim pravili, ni res. Jezus pa vedno resnico govori, ker je Bog.
Božji Sin jo iz nebes,
Kur učil jo, vso jo ros. *
* *
Veliko je tega, kar nas je Jezus verovati učil. Vsega bi se ne mogli zapomniti. Kar nas je Jezus verovati učil, zapopadeno je ob kratkem v teli-le sesterihpoglavitnih resnicah:
1.)	Da je en Bog.
2.)	Da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje.
3.)	Da so tri božje osebe: Oče, Sin in sveti Duh.
4.)	Da se je Bog Sin, druga božja oseba, včlovečil, da bi nas s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal.
5.)	Da je človeška duša neumrjoča.
6.)	Da je milost božja k zveličanju potrebna.
*
* *
Ker je Jezus prav lepo učil, imel je vedno vse polno poslušalcev. Nekteri so bili posebno pridni in so ga nenavadno zvesto poslušali. Te je imel vedno in povsod pri sebi. Zato so pa tudi ves njegov nauk slišali in vse, karkoli je delal, videli. Imenoval jih je svoje učence. Najboljše izmed teh učencev je pa še posebej učil. Povedal jim je še marsikaj, kar drugi niso slišali. Te odbrane učence (bilo jih je dvanajst) imenoval je apostole. Ne mara, da bi radi vedeli, kako jim je ime? Vseh dvanajst bi si težko zapomnili, povem vam samo tri po imenu. Te tri je imel Jezus posebno rad. Ime jim je: Peter, Jakob in Janez. Povem vam pa, kje so imena vseh 12 zapisana. Domd, imate molitvene buk-vice. Poiščite v njih litanije vseh svetnikov. Tam najdete imena vseh apostolov.
«3
Učence, kteriin pravimo apostoli, učil je Jezus še posebej. Zakaj pa? Glejte, to je storil zato: Jezus je le v domači deželi učil; v druge dežele je imel poslati apostole. Apostol pomeni toliko kot poslanec. Kdor hoče pa druge učiti, mora se poprej sam učiti. Apostoli so učili po celem
svetu. Učili so pa to, kar so od Jezusa slišali.
*
* *
Jezus je pa tudi učil, kaj naj storimo, da bomo zveličani. — Prišel je k Jezusu bogat mladenič ter mu rekel: „Dobri učenik, kaj mi je storiti, da večno življenje dosežem?" Jezus mu je rekel: „Ako hočeš v življenje iti (zveličati se), izpolnuj zapovedi!"
Nauk o zapovedih boste prihodnjič slišali.
XXXIII. Deset božjih zapovedi.
Ko je Bog angele ustvaril, ukazal jim je med drugim, da naj mu služijo, to je: naj storijo, kar jim poreče. Namesto: ukazal jim je, da naj mu služijo, sinemo reči: zapovedal jim je, ali: dal jim je zapoved, da naj mu služijo. Da niso vsi angeli te zapovedi izpolnili, veste.
Tudi prvim starišem, Adamu in Evi, je Bog nekaj ukazal. Rekel jim je, da ne smejo jesti sadu z drevesa sredi raja. Namesto: rekel jim je, da ne smejo jesti, pravimo: prepovedal jim je jesti, ali pa: dal jim je zapoved, da ne smejo jesti.
Kar Bog storiti ukaže ali pa prepovč, imenujemo zapoved (prepoved). — Angelom je torej Bog povedal, kaj morajo storiti, da bodo srečni. Prvim starišem je pa rekel,
česa da ne smejo storiti, da jim bo dobro na zemlji.
*
* *
Bog je dal pa tudi druge zapovedi. Pravimo jim božje zapovedi. „Božje" jim pravimo zato, ker jih je Bog dal.
64_
Komu jih je pa dal? Izraelskemu ljudstvu (Izraelcem, Judom). Izraelce je imel Bog posebno rad. Dal jim je zapovedi pa tako-le: Poslal je k njim pobožnega moža. Mojzes mu je bilo ime. Ta je peljal Izraelce pod goro Sinaj, in z gore doli jim je oznanil Bog deset zapovedi. Naznanil ali povedal jim jih je, kakor se oznanja ali pripoveduje v cerkvi z leče (prižnice). Dal jim je pa zapovedi zategadelj, da bi vedeli, kaj morajo delati in česa ne smejo, da bodo srečni.
Nekaj dni prej ko je Bog zapovedi dal, peljal je Mojzes ljudstvo pod goro. Tam ni bilo hiš. Da so vedeli kam pod streho, postavili so si šatore ali hišice za silo. Naredili so jih pa tako: Kole so zabili v tla in razpeli čez nje živalske kože.
Tretji dan, zjutra zgodaj, začelo se je bliskati in grmeti. Gora je bila strašna: tresla se je in dim se je valil iž nje, kakor iz peči. Ljudstvo je strahu trepetalo in se balo iti iz šatorov. Mojzes je je nagovarjal, da naj le grč in je je peljal pod goro. In Bog se je oglasil z ognjene gore in je zbranemu ljudstvu tako govoril:
1.)	Veruj v enega samega Boga.
2.)	Ne imenuj po nemarnem božjega imena.
3.)	Posvečuj praznik.
4.)	Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji.
5.)	Ne ubijaj.
6.)	Ne prešestuj.
7.)	Ne kradi.
8.)	Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega.
9.)	Ne želi svojega bližnjega žene.
10.) Ne želi svojega bližnjega blaga.
Zakaj je razglasil Bog svoje zapovedi ob gromu in tresku? Hude ure se ljudje bojijo. Ena sama strela lahko hkrati več ljudi ubije in več poslopij užge. Bog je hotel, da naj bi Judje spoznali, kako mogočen in oblasten je on, in kako lahko kaznuje tiste, ki ne živijo po njegovih zapovedih.
65_
Bog pa ni dal zapovedi, da bi samo Izraelci po njih živeli; dal jih je za vse ljudi, torej tudi za nas. In da bi jih nikdar ne pozabili, zapisal jih je s svojo roko na dve kameniti tabli. Zakaj pa je pisal na kamen in ne na kaj druzega? Kar zapišemo na papir ali les, ni stanovitno; papir se strga, les se skroji ali strohni. Kamen je pa trpežen, pisava na njem se ohrani in bere še čez sto in sto let.
XXXIV. Božje zapovedi razložene.
1.	zapoved.
Le en Bog je. Zato moramo le v enega Boga verovati. Daleč daleč proč od nas pa so ljudje, ki verujejo v ver, bogov. Takim ljudem pravimo pogani (ajdje, malikovalci). — Boga moramo pa tudi moliti. Moliti moramo vsak dan zjutro, ko vstanemo, in zvečer, prej ko ležemo. Tudi pred jedjo in po jedi je treba moliti. Moliti moramo pa pobožno, t. j. misliti moramo na to, kar z jezikom govorimo. — Kdor ne moli ali pa slabo moli, greši zoper prvo zapoved.
2.	zapoved.
Bog je svet. Sveto je tudi njegovo ime'. Izgovaijaj je torej pobožno. Kedar izgovarjaš ime „ Jezus", pripogni glavo. — Kdor ime božje, imena svetnikov in svetih rečij nespoštljivo (lahkomišljeno, brez potrebe) izgovarja, greši zoper drugo zapoved.
„ Jezus, Marija, kaj je to!" ima navado reči sosedov Janez, kedar se nad čim začudi. S tem izgovarja po nemarnem, brez potrebe, božje ime.
„l)a bi se ne ganil z mesta, če ni res", rekel je Ferdinand součencem, ki niso verovali, da je Sočo prebredel. Po nepotrebnem je prisegel. Pridušil se je.
Posebno pa greši, kdor ime božje ali kakega svetnika v jezi izgovarja. To delajo tisti, ki kolnejo. Otrok, vsiruj se kletve!
fi«
3.	zapoved.
Posvečuj praznik. — „Šest dni delaj . . sedmi dan pa je sobota (t. j. počitek) Gospoda tvojega Boga. Ne delaj nobenega dela..." (E. Mojz. 20, 9. 10.) Izraelci so saboto posvečevali. Sabota jim je bila praznik. Apostoli so ustanovili nedeljo za praznik. Za nas je torej nedelja dan počitka. Ob nedeljah (nedelja t. j. ne delati) ne opravljaj hlapčevskih del (telesnih del, ki jih navadno hlapci in posli opravljajo), hodi k službi božji. Pri sv. maši moraš biti, če nisi veljavno zadržan. Prav je, če greš tudi k ■popoldanski službi božji.
4.	zapoved.
Najprva zapoved na drugi tabli je četrta. Na prvo mesto jo je Bog zapisal, da se nikomur ne prikrije.
1.)	Očeta in mater spoštuj! Ali veš, kaj so ti oče in mati? Majhnega otroka poglej! Tak si bil pred leti tudi ti. Sam si ne more pomagati. Drugi ga morajo rediti. Bog ga je dal. Prav za prav bi moral on zanj skrbeti. To skrb pa je prepustil starišem. Stariši so torej namestniki božji. — Stariše spoštuješ, če jih
2.)	ljubiš. Za Bogom so stariši tvoji prvi dobrotniki. Povej, če moreš, kaj so za te storili. Kdo ti je prvi košček kruha ureza,1? Kdo ti je prvo krilce dal? Tvoj oče. — Kdo je bil pii tebi, ko si bil bolan? Kdo ti je po noči v hudi zimi piti dajal? Tvoja mati. Kdor stariše ljubi, jim je tudi
3.)	pokoren. Kar ti oče in mati ukažeta, to ti ukaže Bog. Očetov in materin opomin je božji opomin. Torej ubogaj! Jezus je bil starišem pokoren, in kdo je bil on! — Oče ukaže kaj storiti, in ti vprašaš: „Zakaj?" — Mati ti reče kam iti, in ti praviš: »Kaj mi pa daste za to?" S tem starišem kljubuješ. — „ Otroci, bodite pokorni svojim starišem zavoljo Gospoda!- (Efež. G, 1.) — „Otroci, slušajte svoje stariše!" (Kol. 3, 20.)
67_
Pa še nekaj ne smete pozabiti. Ker so stariši vaši prvi dobrotniki za Bogom, povračujte jim dobrote! Praviš: „Saj bi rad, pa nimam s čim." Povračuj jim dobrote s tem, da se boš lepo obnašal in pridno učil. Nobeden dan ne pozabi za nje moliti. Kedar je očetov ali materin god, pojdi k sv. maši in moli za nje. Tvoja molitev jim bo v nebesa pomagala.
Poleg starišev spoštuj tudi svoje predstojnike, t. j. vse tiste, ki ti smejo ukazovati. Za očetom in materjo so tvoji prvi predstojniki učitelji, h katerim hodiš v šolo. Bodi jim
pokoren. Spoštuj in ljubi jih!
*
* *
Spoštuj tudi stare ljudi. „Pred sivo glavo vstani in spoštuj osebo starega človeka." (III. Moj/. 19, 32.) Kdor stare ljudi zasmehuje, ne bo srečen. Otroci, ki so preroka Elizeja zasmehovali, naj vam bodo svarilen vzgled. Elizej je šel enkrat, v mesto Bctcl. Ker je bil star, hodil je počasi v breg. Malopridni dečki so prišli iz mesta, ter so ga zasmehovali, govoreč: „Plešec, plešec, pridi gori!" Elizej se ozre in jim zažuga v imenu Gospodovem. V tem hipu sta prišla dva medveda iz hoste in jih raztrgala, dva in štirideset dečkov.
5. zapored.
„Ne ubijaj!" — Življenje komu vzeti, to bi bil velik greli, kaj ne? Pa ne le ubijati, ampak tudi sebi ali drugim na telesu škodovati, prepoveduje peta zapoved.
Sosedov sin je streljal s samokresom, ki ga je očetu skrivši vzel, in si je roko ostrelil. — Jožef je zadel svojega sošolca s sneženo kepo in mu je oko izbil. Oba sta prelomila peto božjo zapoved.
*
* *
Pa tudi na duši človek človeka lahko ubije. Če vpričo drugih kolneš ali grdo govoriš, učiš jih kleti in grdo govoriti. Kar od tebe slišijo, radi ponavljajo. Po tvojem govoijenju
68_
postanejo hujši. PohujSajo se. Od tod beseda pohujšanje".
—	Otroci, takih ne poslušajte in ne družite se ž njimi, da vas ne umorijo na duši. Pa tudi sami nič nepoštenega ne zinite, da drugih ne pohujšate. Pohujšanje je greh zoper peto božjo zapoved.
*
* *
Ali smemo živali trpinčiti? Nikdar ne! Živali smemo v svoj prid obrniti (n. pr. konje vpregati, vole za meso dajati), smemo jih tudi pokončati, če so nam škodljive (n. pr. kače); ali neusmiljeno trpinčiti jih in po nepotrebnem bolečine jim delati, tega nas Bog varuj! Tudi žival boli. Ko bi znala govoriti, rekla bi ti: „Kaj sem ti storila, zakaj me tepeš (trpinčiš)?" (IV. Mojz. 22, 2H.) — Kaj bi rekel od otr<5k, ki hrošče (kebre), muhe, kobilice lovijo ter jim peruti in nožice pulijo, da ne morejo letati in gibati se!
Ne preganjaj tičev in ne lučaj jih! Ne razdiraj jim gnezd in ne jeinlji iz njih jajc in mladičev. (II. Mojz. 22, fi.)
—	Ali si videl že kedaj, kako skrbi starka za svoje mlade? V kljunu jim nosi črviče in gosenice. V dežji in hladni noči razgrinja svoje mehke peroti nad njimi, da se ne močijo in da jih ne zebe. In če se kdo njih gnezdu le bliža, kako vpije, sem ter tje leta in po svoje prosi, da naj ji mlade pri miru pusti. Le malopridnemu otroku se tiči ne smilijo.
Kdor v gnezdu tifiico lovi, Ta v svojem srcu priden ni.
Otroke, ki živali trpinčijo, Bog hudo tepe. Poslušajte dogodbo!
Anton, vinogradnikov sin, bil je neusmiljenega srca. Pri vsaki priložnosti je svoje sošolce dražil in šibkejše od njega pretepal. Posebno rad je pa živali trpinčil. Ko je nekega dne vjeti prepelici nožice lomil, nameril se je nanj gospod župnik. Očital mu je to grdo, nečloveško dejanje. In ali mislite, da se ga je kaj prijelo? Čisto nič, še smejal se je. Slednjič mu reče gospod župnik: „Zapomni si, deček, kar
6»
ti povdra: Božji kazni ne uideš. Kakor ti zdaj s tičico delaš, tako bodo delali drugi s teboj." Predrzen fantalin se posmehuje svarilnim besedam dobrega gospoda, gre svojo pot in ravna odslej z nedolžnimi živalimi še grše. — Dvajset let je imel, ko je nekoč svojega tovariša, ki mu je neusmiljenost očital, s kladivom s tako silo po glavi udaril, da se je zvrnil. Misleč, da ga je ubil, zbeži in gre k vojakom. Kmalu potem se vname vojska in tudi on mora v boj. To mu je bilo po godu. Mislil je namreč, da bo smel v vojski druge kakor bo hotel in pa brez strahu trpinčiti. Bog je pa drugače obrnil. V prvi bitvi mu je debela krogla obe nogi zdrobila. 0(1 velike bolečine je na ves glas vpil. Zdravniki rane ogledajo in mn rečejo: „Da ne mnrješ, moralno ti obe nogi odrezati." V srce ga je zabolelo, ko je to slišal. Globoko je vzdihnil: „0h, kaj sem storil! Mučil in moril sem božje stvari, ki mi niso nikdar hudega storile. Tičem sem nožice lomil in z veseljem gledal, kako so se od bolečine zvijali; in glej, zdaj so moje noge — zdrobljene! Dobri gospod župnik ini je to prerokoval, jaz sem se mn pa smejal. Bog je pravičen." — Odžagali so mu obe nogi. Živel je po tem še deset let. Doslužen vojak ga je samotež po svetu vozil in zanj miloščino pobiral. Po ti nesreči se je čudovito spremenil. Nič več ni bil podoben prejšnjemu neusmiljenemu Antonu. Otrokom, ki so se okoli njegovega vozička zbirali, pripovedoval je ginljivo, kako je prišel ob nogi, in zakaj ga je Bog kaznoval. Zvesto so ga poslušali in z objokanimi očmi obljubo vali, da ne bodo nikdar živali trpinčili.
6. zapoved.
Ko se zjut.ro zbudiš, obleci se. Na pol oblečen ne hodi k ljudem. Glave, vratti in rok ne pokrivamo. Tudi bos smeš hoditi. Druge dele života pokrivamo, tudi po leti v največji vročini. — Če vidite otroka, ki ni spodobno odet, posvarite ga ter recite mu: -Pokrij se, sram te bodi!" Sv. Alojzij
70_
še golorok ni hotel biti vpričo svojega strežnika. Kedar se napravljaš spat, ne slači se vpričo drugih. Leži spodobno. Božje oko tudi v temi vidi in tvoj angel varili je pri tebi. Tri reči imej vedno pred očmi: Oko božje, ki vse vidi; uho božje, ki vse sliši; in pa tiste bukve, v ktere Bog vsa tvoja dejanja zapisuje.
Če ti pride kaj nespodobnega na misel, izbij iz glave, odženi, kakor odženeš muho, ki ti sede na obraz. Nič ne misli več na to. Slaba misel je le tedaj greli, čo jo rad imaš. Če nehote kaj grdega vidiš, poglej proč, obrni hrbet. Otrok! Ne misli, ne govori, ne gledaj in ne delaj, česar bi te bilo pred Bogom strah, pred poštenimi ljudmi pa sram. Bog vse vidi, Bog vse vč. Angel varili te povsod gleda.
7. zapoved.
Ne bradi! t. j. ne jcmlji, kar je drugih. — Trije otroci so šli po šoli čez zid na županov vrt jabolka trgat.. Andrej-ček je vzel svojemu sošolcu skrivši svinčnik. Marija je vzela
doma materi sladkor. Vsi ti so kradli.
*
* *
Ne poškoduj tujega blaga! Tudi to je Bog v sedmi zapovedi prepovedal. — Anton je svoje ime v lipo vrezal. Lipa je začela vsihati. Pastirji so na paši ovce lučali in eni nogo zlomili. Ko je Janez drobnico pasel, šel je gnezda iskat. Med tem je šla čreda na sosedov travnik v škodo. Otroci so se po šoli na trgu kepali in okna pobili. Mimo-gredočega psa so na tovariša dražili. Strgal mu je obleko. Vsi ti so tuje blago poškodovali in zoper sedmo zapoved
grešili.	^
* *
Kar najdeš, daj lastniku! Na cesti najdeš uoz. Pobereš ga in rečeš: Moj je. Ali je to res? Zakaj ne? Če veš, čegav je, daj ga nazaj. Če pa ne veš, poprašnj, čegav je,
ali pa starišem povej, da bodo oni po lastniku popraševali.
*
* *
71_
Posojeno vrni! — Sošolec ti je bukve posodil, pa to pozabil. Ti molčiš in jih ne vrneš. Ali se sme to? Ne, to je zoper sedmo zapoved. Posojeno vrni!
Ne kradi!
In čo najdeš kaj,
Lastniku liitro daj nazaj.
8. zapoved.
Osma zapoved prepoveduje lagati. — Kdo laže ? Kdor vedama govori, kar ni res. — Zaprt si bil. Oče te vpraša: Kje si bil tako dolgo? Odgovoriš mu: Pri teti sem bil. Lagal si. Zakaj ? Zato, ker si vedoma govoril, kar ni bilo res.
V šoli si slišal, da jo sosedov sin bolan. Veroval si in
tudi drugim pravil. Ni bil pa bolan. Ali si lagal? Zakaj ne?
*
* *
Ali se sme kedaj lagati ? Steklenico si ubil, pa si rekel, da jo je mačka ubila, ker si se bal kregan ali <;el6 tepen biti. Ali si prav storil? Ne. Bog je prepovedal lagati. Rajši trpeti, kot lagati. Ali veš, kdo je prvi lagal? Satan, ki je Adamu in Evi v raju rekel: „Ne bosta umrla, ne." Dobro jo vedel, da to ni res, pa je vendar govoril. Laž je v peklu doma. Kdor laže, posnema slabega duha.
!). in 10. zapoved.
Kar se ne sme storiti, to se tudi Meti ne sme. Kaj grdega bi ne storil, ker veš, da je greh. Greh je pa tudi kaj grdega želeti. Krasti je greh. Pa tudi krasti želeti je greh. — „Joj, kako so lepa ta jabelka. Ko bi jih mogel utrgati, da bi me nobeden ne videl", rekel je Anton, ko je šel po sosedovem polji mimo sadnega drevja. Kaj menite, ali je bilo to brez greha? Ni bilo brez greha. Otrok, ki bi kradel, ko bi ga nobeden ne videl, je pred Bogom tat.
72_
XXXY. Sveti sakramenti.
Kdor lioče v nebesa priti, mora zapovedi spolnovati. Ali je pa mogoče spolnovati zapovedi? Mogoče je, pa ne z lastno močjo. Kaj je to: „Z lastno močjo"? Vzgled vam to pojasni. — Brata Filip in Jakob sta napolnila na polju vsak svojo pletenico z jabelki, ki jih je oče natrgal. Filip je hotel svojo pletenico zadeti in domov nesti. Bila mu je pa pretežka. Poklical je sestro, da mu je pomagala zadeti jo in nesti. Jakob je pa svojo pletenico sam zadel in sam nesel. Kdo je nesel pletenico z lastno močjo, Filip ali Jakob? Jakob. Zakaj? Zato, ker mu ni nobeden pomagal. Sam je bil dovolj močan. Filip pa ni imel dovolj moči, pomagati mu je morala sestra. Zato pravimo, da pletenice ni nesel z lastno močjo. — Kdaj bi spolnovali zapovedi z lastno močjo 'C Ko bi nam nobeden ne pomagal spolnovati jih, ko bi jih sami mogli spolnovati. Ali pa moremo sami ? Ne moremo. Pomagati nam mora Bog. Pomoč božja nam je potrebna, da spolnujeino zapovedi. Pomoči, ki nam jo Bog daje, da moremo zapovedi spolnovati, pravimo milost. Kaj je torej milost? Kdo nain jo daje? Čemu jo potrebujemo? Otroci, brez milosti božje je nemogoče zapovedi spolnovati in v nebesa priti. — Po čem nam pa Bog milost daje? Milost nam daje so-sebno po svetih sakrammtih.
*
* *
O sv. sakramentih ste morebiti že doma kaj slišali. Danes vam jih jaz povem. Koliko je sv. sakramentov ? Sedem. Tiso:
1.)	sveti krst,
2.)	sveta birma,
3.)	sveto Rešnje Tel6,
4.)	sveta pokora,
5.)	sveto poslednje olje,
6.)	sveto mašniško posvečenje,
7.)	sveti zakon.
73_
Eilen sakrament ste že vsi prejeli. Kteri pa? Sv. krti. Krščeni ste bili vsi. Kdor ni krščen, ne more iti v nebesa. Zakaj ne? Zato ne, ker ima izvirni greli. Greli je pa madež na duši. Z dušnim madežem pa ne more nobeden v nebesa priti. (Glej XII. kateliezo.)
Pri sv. krstu si prejel tudi imi svetnika. Ali so ti dali ime morebiti le za to, da te po njem kličejo? Ne, ampak zato, da bi ti bil ta svetnik vdrih (pomočnik, patron) in veglednik. „'Varili" ali „patron" naj bi ti bil. Kaj je to? To je: Naj bi bil tvoj poseben pomočnik v nebesih, da bi za te Boga še posebno, bolj kot drugi svetniki, prosil. Krstni patron naj vam bo tudi — vzglednik. V berilu (čitanki) imate na nekterih straneh posebno lepe črke, da pri pisanju na nje gledate. Te črke so vam za vzgled ali posnemanje. Kdor jih zna tako pisati, kakor so v berilu, piše prav lepo in gospod učitelj ga hvali. Glejte tudi na svojega krstnega patrona in posnemajte ga. Posnema ga pa tisti, ki se prizadeva tako živeti, kakor je on živel.
XXXVI. Molitev.
Molili ste že mnogokrat v svojem življenji. Kedar molite, ne mislite ne na šolo, ne na tovariše, ne na igro, ampak na Boga. In tako je prav. »Samo misliti na Boga se pa še ne pravi moliti. Če n. pr. samo misliš: Bog je vse ustvaril, Bog je neskončno dober..., s tem še ne moliš. Če hkrati, ko na Boga misliš, ž njim v srcu tudi govoriš, tedaj še le moliš.
Pravil sem vam, da še je Bog z Adamom in Evo v raju pogovarjal. (Glej kateh. IX., str. 16.) To isto je pripovedoval škof sv. Frančišek Šaleški pri neki priložnosti otroku vaše starosti. Ko je otrok to slišal, rekel je škofu: „Škoda, da ne moremo več z Bogom govoriti. Kako lepo bi bilo, ko hi imeli Boga za tovariša! Škof mu na to smehljaje reče: -Nič ne mara j za to. Raj smo po grehu sicer izgubili, Boga
Kati-linu) II.	*
74_
pa ne. Povsod je pri nas, vsak čas in povsod lahko ž njim govorimo, kedar molimo. Moliti se pravi z Bogom govoriti.
Jezus je na vrtu Getsemani molil. Da hi ga nobeden ne motil, bil je sam. Kako je pa molil ? Mislil je na svojega nebeškega Očeta in pa pogovarjal se je ž njim, rekoč: „Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelih od mene." Moliti se pravi z Bogom govoriti. Otroci, molite radi tudi vi. Kdor ne moli, je podoben sveti In ic i brez olja, telesu brez živeža, ribi brez vode. Svetilnica, ki nima olja, ugasne; telo, ki
nima hrane, umrje; riba na suhem pogine.
*
* *
Sv. Frančišek je rekel otroku, da lahko povsod molimo. Zakaj ? Zato, ker je Bog povsod. Molimo lahko doma in v cerkvi, na polju in na paši, na cesti, v gozdu itd. Pa tudi vsak čas lahko molimo, in siccr zato, ker nas Bog vsak čas poslnša. Z ljudmi ne moreš govoriti, kedar bi hotel. Včasih ne utegnejo, včasih nočejo.
Molimo lahko vsak čas, vendar imajo kristjani po starodavni navadi še posebne čase, ob kterih molijo. Molijo pa sosebno: 1.) zjutraj; 2.) zvečer; 3.) kedar zvoni angelovo češčenje; 4.) pred jedjo in po jedi. O tem vam drugikrat kaj povem.
XXXVII, Jutranja molitev.
1. O Bog, Ti čuval si nocoj	2. Obvarnj graha in nadlog
Skrbnrt kot očo nad monoj;	Mo danes tudi, dober Hog,
Slavim To in častim zato,	In blagoslovi, Očo, Ti
In hvalim To za vso srčnfi.	Vso misli in vsa dola mi.
3. In Ti, o angel varili moj, Povsodi mi na strani stoj. Marija, mati ljubljena, Ti prosi z&-me Jezusa.
Kedar je čas vstati, pokličejo vas. Včasih se tudi sami vzbudite. Ko ste vzbujeni, ne polegajte. Sedite in pokrižajte
75_
se. Tako delajo vsi dobri kristjani, in dobri kristjani hočete biti tudi vi, kaj ne? Pokrižajte se: V imenu Očeta, in Sina, in sv. Duha. Na to vstmite. Vem, da včasih težko vstanete, zlasti po zimi, ko je mraz. Pomislite pa, da je Jezus še kaj hujšega prestal, in sicer zavoljo vas. Dal se je za vas križati. Torej vstanite in recite: „V imenu mojega križanega Jezusa vstanem. On, ki me je odrešil, naj me obvaruje vsega hudega. Amen."
Potem Merita se. V izbi, ali kje drngde, opravite jn-tranjo molitev. Otrok, ki zjutraj ne moli, naj tudi ne jč. Da boste znali jutranjo molitev prav moliti, poslušajte zvesto, kar vam zdaj povem.
*
* *
Pri jutranji molitvi ne pozabite treh rečij. 1.) Zahvalite Boga, da vas je varoval preteklo noč. 2.) Prosite ga, da naj vas varuje še današnji dan in blagoslovi vse, kar boste čez dan mislili in delali. 3.) Priporočite se Bogu, Mariji in angelu v&rihu v varstvo. Vse to nas uči jutranja molitev, ktero sem prej z vami molil in jo bom zdaj razlagal.
1.)	Če zjntra zdravi vstanete, je to Bog naredil. On, ki vas je ustvaril, vas je tudi varoval, da ste sladko spali in veseli vstali. Marsikdo bi bil rad mirno spal kakor vi, ni pa mogel, ker je bolan. Za to dobroto bodite Bogu hvaležni in recite mu:
Slavim To in častim zato, In hvalim To za vse srčn6.
2.)	Ko ste se mu zahvalili za nočni počitek, prosite ga, da naj vas obvaruje" čez dan „greha" na duši, in »nadlog" (t., j. nesreč) na telesu. Ni pa zadosti, da ga le za to prosite; obljubiti mu morate vrh tega, da se boste greha in nesreč tudi sami vslrovali. Greha se varujete, če se ogibate malopridnih tovarišev in krajev, kjer se nič dobrega ne vidi in ne sliši. Nesreč se ognete, če se varujete vsega, kar bi utegnilo vašemu zdravju in življenju škodovati. (Plezanje po
4*
visočinah, lučanje s kamenjem, skakanje čez jarke, kopanje
v pregloboki ali dereči vodi, drsanje po ledu itd.)
Obvaruj greha in nadlog Me danes tudi, dober Bog!
Toda ne le varuje, ampak tudi blagoslovi naj nas Bog čez dan. Blagoslovi naj vse, kar bomo čez dan mislili in delali. — Bog vam daje dan, tirja pa od vas, da mislite in delate, kar je njemu všeč. Kaj pa dopade Bogu, kaj liočc od vas? Da radi molite, da se pridno učite, da ste pokorni starišem, učiteljem in drugim predstojnikom. Sami od sebe pa tega ne morete storiti, pomagati vam mora Bog. Prosite ga torej za to, in recite mu:
In blagoslovi, Očo, Ti Vso misli in vsa dela mi.
3.) Priporočite se vsako jutro tudi angelu vari/tu. Vsak izmed vas ima svojega angela. Dal vam ga je Bog že takrat, ko ste prišli na svet. Bog ve, kolikokrat vas je že obvaroval hudega na duši in na telesu! Molite k njemu in prosite ga, da naj vas tudi za naprej varuje:
In Ti, o angol varili moj, Povsodi ini na strani stoj!
Priporočite se vsako jutro tudi Mariji. Ona v nebesih veliko premore, ker je mati Jezusova. Vemo pa tudi, da rada pomaga, in da ni bil še nobeden zapuščen, ki jo je pomoči prosil. Priporočite se ji torej zjutra in recite:
Marija, mati ljubljena, Ti prosi za-mo Jezusa.
XXXVIII Večerna molitev.
1. Rog, prodno ložem, Se roko Do Tobo dvignem in sreč, In hvalo pojem Ti vosčl Za vso, kar danes som prejel.
2. In ako som užalil Te, Odpusti, Oče, žiil mi je. Potlej lahko zaspim nocoj, Raj angel vanijo mo Tvoj.
77_
S). Marija, k Tebi pribitim, I Tebi Me priporočim. In Jezns, Ti Zveličar moj, O ne zapnsti me nocoj.
Bog je dal dan za delo, noč pa za počitek. Zvečer gremo spat. Predno pa ležemo, moramo moliti. Zakaj pa? Zato, da se zahvalimo Bogu za vse, kar smo čez dan od njega prejeli. Jed, ki ste jo uživali, obleko, s ktero ste bili oblečeni, stariše, ki so za vas skrbeli, angel varih, ki vas je povsod spremljal...: to imate od Boga. In ali mu ne boste hvaležni za to? Otrok, povzdigni roke in srce k Bogu, rekoč:
In bvalo pojem Ti vesol Za vse, kar danes sem projol.
Bog ti je bil dober. Kako si se pa ti čez dan obnašal ? Ali nisi morebiti kaj storil, kar Bogu ni bilo všeč? Ali si bil starišem in učiteljem pokoren ? Ali nisi morebiti domačih, bratov in sester zmerjal? Ali si se s kom tepel? Morebiti si lagal, kradel? To se ne sme. S tem se Bog žali. Če ti vest kaj tacega očita, obžaluj to, predno zaspiš. Studi naj se ti, grdo naj se ti zdi, da si to storil in Boga razžalil, ter reci:
In ako som užalil Te, Odpusti, Očo, žal mi jo.
Nesreča tudi po noči ne počiva. Noč ima svojo moč. Lahko nas ta tje okradejo, nastati utegne ogenj, bodisi da ga kdo po neprevidnem zaneti, bodisi da ga hudobna roka podtakne. — Po noči pa tudi satan okoli hodi. Tema mu je celo ljuba, ker rad po tatinsko dela. Tat krade najrajši po noči, ko vse spi. Ali nas Vihiije pa kdo po noči nesreč in slabega duha? Ko drugi spijo, čuje Bog nad nami. Pa ne le to, tudi angela vdriha nam pošilja, da nas varuje. Kjer pa angeli varihi čujejo, tam lahko vsi brez skrbi spijo. Zato moli:
Potlej lahko zaspim nocoj, Saj angol varuje me Tvoj.
78_
Če se otrok česa boji, pribeži k materi in se je oklene. Misli si: Mati ne bo pustila, da bi mi kdo kaj hudega storil. Zraven prave matere imamo še drugo mater. Marija, Jezusova mati, je tudi naša mati in mi smo njeni otroci. Ona nas ima prav rada. Če se ji zvečer priporočimo, spali bomo brez skrbi. Prosila bo Jezusa za nas, in on ne bo pustil, da bi prišla nesreča pod našo streho. Priporoči se ji vsak večer
ter l-eci:	Marija, k Tebi pribitim,
I Tobi ho priporočim.
XXXIX. Monter pred jedjo in po jedi.
Dober otrok ne moli samo zjutraj in zvečer, ampak tudi pred jedjo in po jedi. In zakaj ne bi molil, saj Bog sam zapoveduje: „Ko boš jedel in se nasitil, varuj se pozabiti svojega Gospoda," (V. Mojz. (i, 12.) Tudi Jezus je molil, ■pred/no je nasitil pet tisoč ljudi s peterimi kruhi in dvema ribama (Mark. (i, 4). In ko je na Veliki četrtek z apostoli jedel velikonočno jagnje, zapel je ž njimi po večerji zahvalno pesem.
Pa tudi spodobi se, da pred jedjo in po jedi moliš. Poslušajte dogodbo! Bil je pobožen kralj. Ime mu je bilo Alfonz. Zvedel je, da njegovi dvorni dečki pred jedjo in po jedi ne molijo. Nekega dne je navlašč ž njimi kosil, dal je h kosilu pa tudi berača povabiti. Molče sede berač k mizi in se dobro gosti. Po jedi vstane in gre iz hiše, ne da bi se od kralja poslovil. Dvorni dečki se niso mogli na-čuditi zarobljenemu vedenju beračevemu. Kralj izpregovori in reče: „No, povejte mi, kako vam je ta gost všeč?" — „Gnlin", reko enoglasno, „kdo bi mogel biti tako predrzen, kakor ta berač. Molče je sddel, molče vstal in šel." — Nato kralj vstane, dečke osorno pogleda in s pretresljivim glasom reče: „ltavno vi ste tako predrzni, kakor ta berač. Vsak dan jeste pri mizi nebeškega kralja in s slastjo uživate
7«)
njegove rtari. K mizi sedete, pa ne prosite; od jedi vstanete, pa se ne zahvalite. Zapomnite si ta nauk, in sram vas bodi!" Sram jih je bilo, in molče so šli iz obednice. Od tistega dne so pred jedjo in po jedi vselej molili.
Pred jedjo.
O Bog, to vso nam daješ Ti, Kar vsaki dan nas preživi. Dodeli, da nam to jedilo Po Tvoji volji bo teknilo.
Po jedi.
O IJog, s pijačo in jodjo Nahranil si nas milostno, /a vse, kar roka Tvoja dala, Naj bo prisrčna zdaj Ti hvala.
XL Oče naš.
Danes bom govoril o molitvi, kteri pravimo „Oče naš". Znate jo vsi, saj jo vsak dan molite.
Zakaj pravimo ti molitvi „Oče naš"? „Oče naš" pravimo ti molitvi zato, ker se s temi besedami začenja. Imenuje se tudi »Gospodova molitev", ker jo je Jezus učil, komur so rekali apostoli „Gospod".
To molitev bom zdaj molil. Poslušajte, kako jo bom molil. Štejte, kolikokrat se med molitvijo oddahnem.
1.) Oče naš, kteri si v nebesih! — 2.) Posvečeno bodi Tvoje ime. — 3.) Pridi k nam Tvoje kraljestvo. — 4.) Zgodi se Tvoja volja, kakor v hebesih, tako na zemlji. — 5.) Daj nam danes naš vsakdanji kruh. — (i.) In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. — 7.) In nas ne pelji v skušnjavo. — 8.) Temuč reši nas hudega. — Amen.
Tako! Če ste dobro poslušali in so niste všteli, veste, da sem se med tem ko sem molil — osemkrat oddahnil,
80_
Zakaj sem se tolihrat oddahnil? Zato, ker ima „očenaš" osem delov. Prvemu delu pravimo nagovor. Dragih sedem delov imenujemo prošnje. „Oče naš" ima tedaj en nagovor in sedem prošenj.
Nagovor.
Oče naš, kteri si v nebesih. — Tem besedam pravimo nagovor. Kaj je to? Včasih bi v šoli rad kaj zaznamoval, pa svinčnika nimaš. Kako si pomagaš? K součencn greš in mu rečeš: „L, posodi mi svinčnik!" Izposodiš si ga, pa kakoP Součenca najprej po imenu pokličeš ali drugače povedano: nagovoriš ga. V „Očenaš-u" Boga tudi nekaj prosimo. Predno ga zaprosimo, nagovorimo ga z besedami: „Oče naš!"
Zakaj pravimo Bogu oče ? Zato, ker za nas skriti (ponovi V. kateliezo). — Oče naš. Ne rečemo: Oče moj ali moj oče, ampak oče naš, ali drugače povedano: naš oče. Zakaj to ? Zato, ker Bog ni le moj in tvoj oče ali pa oče tvojega prvega, drugega ali tretjega tovariša v klopi. On je oče vseh ljudi.
Kteri. si v nebesih. — Ali je Bog samo v nebesih? Ne, povsod je. Ne vidimo ga pa povsod. Gledati se da le v nebesih. V nebesa pridemo tudi mi, če bomo lepo živeli. Kedar molite: „Oče naš, kteri si v nebesih!" mislite na nebesa in pa kako je tam gori lepo.
Prva prošnja.
1'osvečeno bodi Tvoje ime! — Posvečevati božje ime pomeni: Imeti božje ime za sveto. V cerkvi imamo podobe. Pravimo jim svete podobe. Ali bi si upal sveto podobo pomagati? Za vse na svetu ne. — Za službo božjo imamo posebne posode. Pravimo jim svete posode. Kelih, ciborij, monstranca itd. so svete posode. Ali bi si upal dotakniti se jih? Ne, tega bi ne storil. — Če imamo cerkvene podobe in posode v časti, ker pravimo, da so svete, koliko bolj moramo imeti v časti Boga, ki je sama svetost.
_R1
Angeli ime božje posvečujejo, ker Boga neprenehoma častijo. To bi morali delati tudi ljudje. Mnogo jih pa ne dela tega. Nekteri na Boga še mislijo ne; drugi ga brez časti izgovarjajo, nekteri celo kolnejo. To bi se ne smelo goditi. Molite, otroci, molite, da bi vsi ljudje Boga častili, kakor ga angeli častč!
Druga prošnja.
Pridi k nam Tvoje kraljestvo. — Modri so darovali .Jezusu zlata. S tem so ga za kralja spoznali. Bog je torej kralj. Kje je pa njegovo kraljestvo? Nebesa so njegovo kraljestvo. Vsi smo za nebesa ustvarjeni. V nebesa pa ne more nobeden, če mu Bog ne pomaga. — Kedar molite drugo prošnjo, recite v srcu: Oče nebeški, vzemi me v nebesa! Vzemi tje gori pa tudi moje stariše, moje brate in sestre in vse ljudi.
Tretja prošnja.
Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. — V nebesa bi vsi radi prišli, kaj ne? Kdo pa pride tje gori? Kdor voljo božjo izpolnuje. Kaj je volja božja? Volja božja je to, kar Bog hoče. Namesto da bi n. pr. rekel: Volja božja je, da stariše spoštujete, smem tudi reči: Bog hoče (ukazuje), da stariše spoštujete. — Ali vemo pa, kaj Bog hoče? Vemo, saj nam je sam to povedal. Kje nam je to povedal? Na gori Sinaj, ko nam je dal zapovedi. Koliko zapovedi nam je dal ? Deset. Kdor zapovedi izpolnuje, stori voljo božjo. — Ali vemo pa, kako moramo voljo božjo izpol-novati? Tudi to vemo. Ali se še spominjate, kaj sem vam o angelih pravil? Učili ste se, da so Bogu pokorni, to je, na storijo, kar jim Bog ukaže. Na podobah imajo angeli repetnice (peruti). S tem hočemo reči, da so hitri. Tiči letajo hitro, pa še hitrejše storijo angeli, kar jim Bog ukaže. Kakor delajo angeli v nebesih, tako bi morali delati ljudje na zemlji. Vsak človek bi moral hitro izpolniti božjo voljo, t. j. hitro bi moral storiti, kar Bog hoče (ukaže).
82_
Kedar tretjo prošnjo izgovarjate, recite prav iz srca: Oče nebeški, daj, da ti bom pokoren, kakor so ti angeli pokorni! Daj mi milost, da bom vse tvoje zapovedi zvesto spolnoval!
Četrta prošnja.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh. — Da živimo, moramo jesti in piti. Kaj bi bilo z nami, ko bi več dni zaporedoma ne jedli in ne pili? Umrli bi. Ali pa potrebujemo samo jedi in pijače, da živimo ? Ne, tudi obleke in stanovanja nam je treba. Kdo nam pa vse to daje? Bog. (Glej V. katehezo.)
Človek ima pa tudi dušo. Ali tudi za dušo kake reči potrebujemo? Tudi. Česa pa? Milosti ali pomoči božje potrebujemo, da ne grešimo. Brez pomoči božje ne more nobeden v nebesa priti.
Peta prošnja.
In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. — Kdor hoče Bogu dopasti in v nebesa priti, ne sme imeti dolgov. Ali veste pa, kaj so dolgovi? Kedar v štacuni kaj kupuješ, moraš plačati. Če ne plačaš, narediš dolg (zadolžiš se). Štacunar ti vpiše dolg v bukve. Ali imamo tudi pri Bogu dolgove? Imamo jih. S čim smo jih pa naredili? Z grehom. Grehi so toraj naši dolgovi. Kdo pa dela greh? Greh dela, kdor stori, kar Bog noče ali kar je on prepovedal. (Glej X. katehezo, str. 18.) Če se v cerkvi nespodobno obnašate, če starišev ne slušate, če lažetc ali kaj druzega storite, kar se ne sme, delate dolg pri Bogu.
Kedar kupljeno blago plačaš, izbriše štacunar tvoj dolg iz bukev. Ali moremo tudi pri Bogu dolg poplačati? Moremo. S čim pa? Z molitvijo, s prošnjo. Prositi moramo Boga, da naj nam odpusti naše dolge. Ali nam Bog pa vselej dolg odpusti, kedar ga prosimo za odpuščenje? Ne vselej. Kdaj pa? Bog nam odpusti naše dolge le tedaj, če tudi mi od-
83_
pustimo svojim dolžnikom, t. j. tistim, ki so nas razžalili. Ali razumete to? Včasih vas kdo udari, na tla vrže, zmerja. Tega hi ne smel storiti. Če je pa storil, ali ga sinete zato sovražiti? Bog ne daj! Odpustiti mu morate iz srca. Če vi njemu ne odpustite, tudi Bog vam ne odpusti.
Šesta prošnja.
In nas ne pelji v skušnjavo. — Kaj je skušnjava in kaj pomeni skušan biti, pojasnim vam z dogodbo.
Andrejček je šel k sosedovim v vas. Nobenega ni bilo (loma. Stopil je v izbo. Na mizi zagleda denar. Na misel mu je prišlo: Vzemi ga, saj te nobeden ne vidi in tudi zve se ne, kdo ga jo vzel. Toda vest se mu oglasi. Zmislil se je na Boga, ki vse vidi in ve. Poslušal je glas svoje vesti in precej šel iz izbe, ne da bi se bil denarja dotaknil.
Andrejčku je notranji glas rekel: „Vzemi denar!" Čegav jo bil ta glas? Bil je glas slabega duha. Satan je peljal Andrejrka v skušnjavo, t. j. v greh ga je hotel zapeljati.
Otrok, tudi ti prideš lahko v skušnjavo. Delaj, kakor je storil Andrejček. Spomni se Boga, ki je povsod doma. Beži iz nevarnega kraja! Pa ne le satan, tudi slabi tovariši te lahko peljejo v skušnjavo z grdim govorjenjem in grešnim dejanjem. Ogibaj se jih! Ne hodi v njih družbo!
Od duluč ho ogni hudobnih ljudi, Hudobnež pravičnega lahko skazi.
Sedma prošnja.
Temuč reši nas hudega.
Hudega je vse polno na svetu. — Pri sosedovih imajo bolnika. Že več let leži. Prekladati ga morajo. To je hudo.
—	Ko se je pisalo 1817 (koliko let je od tega?), bila je v naših krajih huda lakota. Ljudje niso imeli kaj jesti, in še to, kar so užili, jim ni teknilo. Stradali so in lakote mrli. To je bilo hudo. Zato pravijo temu letu še sedaj hudo leto.
—	Največje hudo je pa greh. V raju tega ni bilo. Adam
84_
in Eva nista vedela, kaj je liiulo, dokler nista grešila. To grehu prvih starišev je prišlo hudo na svet. Čutimo je vsi. Pa dobrotljivi Bog nas more rešiti greha in drugih nadlog. To prosimo v sedmi prošnji.
*
* *
Amen. — Tudi ta besedica ima svoj pomen. Pomeni pa: »Tako hodi!" Ali pa: „Usliši nas, Oče nebeški, da dosežemo, česar smo prosili."
XLI. Jezus dela čudeže.
Jezus ni le učil, ampak je tudi čudeže delal. Kaj pa je čudež ? Čudež je delo, ki ga človek ob svoji moči- ne more storiti.*) Kdo pa je dal Jezusu tako moč? Sam, ker je Bog. Ako ljudje čudež vidijo, se čudijo. Odtod ime „čudež".
Vseh čudežev, ki jih je Jezus storil, ni mogoče našteti. Povem vam jih le nekaj.
A. Ženitnina v Kani.
V Kani Galilejski, mestecu blizu Nazareta, bila je že-nitnina. Mati Jezusova je bila tam. Povabljeni pa so bili na ženitnino tudi Jezus in njegovi učenci. Ženin in nevesta sta bila, kakor kaže, uboga. Med jedjo je namreč vino poteklo. Zato reče Marija Jezusu: »Vina nimajo!" In Jezus je čudežno pomagal. V obednici (v izbi, v kteri so jedli) je bilo šest kamenitih vrčev. Jezus reče služabnikom: »Napolnite vrče z vodo!"
Juzns jo okol' pogledal, Mignil je služabnikam, Vrčev šest jo zapovodal Napolniti z vodo tam.
Stara pesem. Drubt. 1848.
*) Čudeži so ta kil izredna deti, ktcrili no morejo izvršiti naravne moči. ampak samo božja vsemogočnost. (Vel katekizem, str. 89.)
85_
In napolnili so jili do vrha. Nato jim reče Jezus: „Zajmite sedaj in nesite starešini!" Natočijo in neso. Starešina pokusi. Bilo je najboljše vino. Pili so ga vsi, ki so bili na zcnitnini. (Judih so se temu. Jezus je vodo v vino spremenil.
Jo v Kani na gostiji bil,
Jo voilo v vinco spremenil. Slomšek.
S tem je pokazal, da je.Bog. To je bil prvi čudež, ki ga je .lezus očitno pred ljudmi storil.
B. Vihar na jezeru (morju).
Jezero je velika stoječa voda. Ko bi bila tu, kjer je zdaj polje (govori o polju, ki je otrokom znano) sama voda, to bi bila velika voda, kaj ne? Po taki vodi se je vozil .lezns v čolnu. Ali veste pa, kaj je čoln? Tu imam pol orehove lupine. Če jo denem tako ... na vodo, ne utone. Plavala bo po vodi. Mislite si velik oboj (kišto) iz desk, sto in stokrat večji kot to lupino, pa bolj podolgast in tako prostoren, da kakih dvajset oseb lahko v njem sedi. To bi bil čoln (barčica). V takem čolnu se je Jezus s svojimi učenci po jezeru vozil. Kar nastane velik vihar. Valovi so čolnič premetavali. Zdaj se je vzdigaval, zdaj potapljal. Voda jc na vseh straneh v čolnič lila. Bati se je bilo, da utone, .lezns je pa spal, kakor bi ne bilo nič. Učence prevzame strah in groza. Stopijo torej k njemu in ga zbude, rekoč: „Gospod, otmi (reši) nas, tonemo!" Tedaj vstane, zažuga vetru in reče morju: „Umolkni, potihni!" In veter se je polegel, in bila je velika tihota.
To se jo godilo na Tiborijskom (Genezareškom) jozern. Ker je veliko (pot ur in pol dolgo iu blizu dve uri in pol Široko), pravili so mn tudi morje (Galilojsko). Sinje So dandanašnji po svoji lepoti in po Čudežih Gospodovih.
(1. Jajirova hči.
Prišel je k Jezusu mož po imenu Jajir. Imel je kakih dvajset let staro hčer, ki je bila tako bolna, da je že umirala.
86_
Pokleknil je pred Jezusa ter mu rekel: „Hči mi umira, pridi in položi roko nanjo, da ozdravi in bo živa." Jezus vstane in gre ž njim. Med potjo pride nekdo naproti ter reče Jajiru: „Tvoja hči je umrla, čemu nadleguješ še Učenika (ki ne more več pomagati)?" Jezus pa, slišavši to govorjenje, reče očetu: „Ne boj se, le veruj (da jo morem obuditi) in oživela bo." Ko stopi Jezus v hišo, najde ondi mnogo ljudi, ki so jokali. Reče jim: „Ne jokajte, deklica ni mrtva; deklica le spi." In so se mu posmeliovali (ker so vedeli, da je mrtva). On pa veli vsem iz hiše iti ter vzame s seboj Petra in Jakopa in Janeza in očeta in mater dekličino, stopi k deklici, prime jo za roko ter ji reče: „Deklica, vstani!" In precej je vstala in hodila. Da bi pa kdo ne mislil, da je le na vide,z živa, ukazal je starišem, da naj ji dajo jesti.
1). Mladenič v Najniu.
Nekega dne je šel Jezus v mesto, ki se imenuje Najin. Ž njim je šlo mnogo učencev in obilo ljudstva. Ko se pri-W\m mestnim vratom, glej, neso mrliča. Bil je edini sin svoje matere, ki je bila vdova. Veliko ljudij iz mesta je bilo ž njo. Ko jo Gospod ugleda, zasmili se mu in ji reče: „Ne jokaj!" Pristopi in se dotakne nosila. Nosilci obstoje. Jezus reče mrliču: „Mladenič, rečem ti, vstani!" In mrlič sede in začne govoriti. Jezus ga d«l materi.
E. Lazar.
Majhno uro od Jeruzalema je bil trg, po imenu Jietanija. V tem trgu ste prebivali pestri Marija in Marta. Imeli ste brata, kteremu je bilo ime Lazar. Jezus je imel vse tri rad.
Prigodilo se je, da je Lazar hudo zbolel. Sestri pošljete posla k Jezusu in mu sporočite: „Gospod, glej, ta, ki ga ljubiš, je bolan." Mislili ste, da pride nemudoma k njim pogledat. Ostal je pa še dva dni na tistem kraju. Med tem je Lazar umrl. Ko so Judje v okolici to zvedeli, šli so v
_ 87_
Betanijo sestri tolažit. Šel je tje tudi Jezus s svojimi učenci, in si je dal pokazati grob, kamor so ga bili položili ter jim je rekel: „Odvalite kamen!" (Ti grobi so bili v skalo vsekane votline, ne jame v zemlji, kakor pri nas.) Marta pa ran reče: »Gospod, že diši; zakaj štiri dni že leži (v grobu)." Jezus ji reče: „Ali ti nisem povedal, da boš videla slavo božjo, če boš verovala?" Nato odvalijo kamen. Jezus pogleda kvišku, moli k nebeškemu Očetu in zakliče z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!" In glejte, Lazar oživi in stopi
iz groba.	*
* *
Ali veste pa, zakaj je Jezus čndeže delal? Dokazati (spričati) je hotel ž njimi, da je lian in da je njegov nank resničen (Jan. 10, 37). Kako to? Poslušajte! Ko bi kdo zdaj v šolo prišel in rekel, da je slikar (da zna slikati ali malati), ali bi ran naravnost verovali? Težko. Mislili bi si' lahko: Le dela se, da zna slikati. Ko bi pa vpričo vas s kredo na tabli lepo podobo narisal, kaj bi si pa potem o njem mislili? Verovali bi mu, kaj ne, in rekli: Ta mož govori resnico. — Tudi Jezus je večkrat pravil, da je Bog. Ali so mu pa vsi verovali ? Ne. Ko je pa pred njimi vodo v vino spremenil, mrliča obudil itd., ali so mogli biti še neverni?
XIII. Zadnja večerjat.
Tri leta je hodil Jezus po svoji domači deželi. Učil je, čudeže je delal, dobrote je delil. Hotel je pa tudi umreti, da bi nas večnega pogubljenja rešil. In ta čas se je približal. Kaj je Jezus tisti večer pred svojo smrtjo storil, povem vara zdaj. Nekaj prav svetega boste slišali. Bodite
torej mirni in zvesto poslušajte, kakor da bi bili v cerkvi.
*
* *
Tisti večer pred svojo smrtjo je šel Jezus z apostoli v Jeruzalem v neko dvorano. Dvorana je velika in lepa izba.
88_
Tu je imel zadnjo večerjo, t. j. večerjal je zadnjikrat pred svojo smrtjo. Kaj pa je večerjal? Velikonočno jagnje. To jagnje se imenuje velikonočno, ker so morali Judje o Včliki noči jagnje jesti.
Ko so povečerjali, umil je Jezus apostolom noge. Umival jim jih je pa tako: Vstal je od mize, vzel platnen prt (bri-salko) in skledo z vodo (umivalnico). Umil jim je noge in potlej s prtom obrisal. Najprvo je umil noge Petru, potlej drugim apostolom.
Ko jim je bil noge umil, usedel se je zopet k mizi. Nato je vzel kruh v svoje roke. Blagoslovil ga je in raz-lomil. Dal ga je potem apostolom, rekoč: „ Vzemite in jejte, to je moje teh." Apostoli niso jedli kruh, ampak meso Gospodovo. — Potem je vzel kelih v svoje roke. V kelihu je bilo vino. Jezus je vino blagoslovil in rekel nad kelihom: ,,1'ijte iz njega vsi! To je moja kri." Potem jim je dal iz kelilia piti. Apostoli niso pili vino, pili so kri Jezusovo.
Ali je pa mogel Jezus spremeniti kruli v svoje telo in vino v svojo kri ? Mogel, saj je Bog. Bog je pa vsemogočen (t. j. vse more). — V Kani je spremenil vodo v vino, pri zadnji večerji je spremenil pa vino v svojo kri, in kruh v svoje meso.
Slednjič je rekel apostolom: „To storite v moj spomin." Hotel jim je reči: Kar sem zdaj jaz storil, to delajte tudi vi. Spreminjajte kruh v moje meso, in vino v mojo kri.
Zapomnite si dobro, kar sem vam o zadnji večerji povedal. Kaj je storil Jezus pri zadnji večerji? Pri zadnji večerji je jedel Jezus s svojimi apostoli velikonočno jagnje; — potem je apostolom noge umil; — na to je spremenil kruli in vino; — in dal apostolom svoje meso jesti in svojo kri piti. — Nazadnje jim je še rekel: Delajte tudi vi tako.
Spreminjajte, vživajte sami, dajajte pa tudi dragim vživat,
*
* *
/
6»
Mi/a, pri kteri jo imel Jezus se svojimi apostoli zadnjo večerjo, kjer jo torej postavil sakrainont svojoga presvotega ttošnjega Telosa, hrani se
v liimu v corkvi sv. Janeza v Lateranu.
*
*	s
Ktori dan v tednu se je godilo to, kar sto zdaj slišali? V četrtek. Zato obhajamo spomin zadnje večerjo na Vdliki četrtek. — Na Veliki čotrtek je piipuščena ena sama sv. maša in še ta lo v farnih cerkvah. Drugi mašniki giodo k sv. obhajilu. Obhaja jih tisti mašnik, ki mašuje. To pa v spomin, da jo Kristus ta dan najsvetejši sakramont ustanovil in samo on kruh in vino v svojo telo in svojo kri spromonil in potloj apostolom nžiti dal.
Pri zadnji večerji jo Jezus apostolom nogo umil. V spomin tega so opr-avlja na Veliki četrtek v stolnih (škofovskih) cerkvah, samostanih itd. vclepomenljiva šoga — umivanjo nog. Sv. Oče papež umivajo nogo 12 mašnikoin, škofjo bogoslovcom ali ubozim, samostanski predstojniki svojim podložnim. Tudi cesarji in kralji so imeli ali imajo še navado ubozim sivim starčkom nogo umivati (n. pr. naš cosar avstrijski).
XI,III Sv. OAfe.
Po zadnji večerji je spremenil Jezus kruli in vino v svoje telo in svojo kri. To so delali tudi apostoli in delajo mašniki na altarju pri sv. maši.
O sv. maši zapomnite si za zdaj to-le: Sv. maša ima .štiri poglavitne dele. Ti so: 1.) evangelij, 2.) darovanje, 3.) povzdigovanje, 4.) obhajilo.
Prvi del je evangelij. Kdaj je evangelij? Takrat, ko strežnik mašne bukve prvikrat od leve strani oltarja na desno stran prenese. K evangeliju vstanemo in se pokrižamo.
Drugi del je darovanje. Kako se pa ve, kdaj je darovanje? Pri darovanji vzame mašnik v roke okroglo pozlačeno skledico. Pravimo ji božja mišica ali patina. Na patčni je okrogla hostija, iz pšenične moke napravljena in na ognju pečena. Hostija je torej krtih. Potem vzame mašnik kelih v roko, vlije vanj vina in nekaj kapelj vode. Kelih je posoda, iz ktere se pije. Podoben je čaši (kozarcu, glažu) na stojalu ali stebričku. Nato daruje (nekoliko kvišku vzdigne)
Kati>lii>!!P II.	11
_90
mašnik, sred oltarja stoječ, hostijo na pateni in vino v kelilin. Od tod ima drugi del sv. maše ime „ darovanje".
Tretji del sv. maše je povzdigovanje (spremenjcnje). Povzdigovanje je najsvetejši del sv. daritve. Zakaj pa najsvetejši? Kmalu boste to vedeli. — Nad kruhom, ki je na božji mizici, in nad vinom, ki je v kelilin, reče mašnik ravno tiste besede, ktere jc rekel Jezus nad kruhom in vinom pri zadnji večerji. Ktere besede je rekel nad kruhom, ktere nad vinom? Glejte čudo! Ko izreče mašnik .te besede, spremeni se kruh v telo in vino v kri Jezusovo. Nato mašnik z desnim kolenom poklekne in oboje, najprej hostijo, potlej kelih povzdigne. Od tod ima ta del sv. maše ime povzdigovanje. Temu delu pravimo tudi spretnenjenje. Zakaj tako? Zato, ker mašnik kruh in vino spreminja.
Četrti poglavitni del sv. maše je obhajilo. Pri obhajilu zanžije mašnik telo in kri Jezusovo. Namesto da rečemo: Mašnik zaužije, pravimo tudi: Mašnik se obhaja. Obhajati se je toliko, kakor uživati telo in kri Gospodovo. — Mašnik obhaja pa tudi druge. Prostor pred velikim oltarjem jc pre-grajen. Ta pregraja je podobna klopi, ki ima stebriče namesto nog. Včasih je z belim prtom pregmjena in verniki kleče pred njo. Mašnik jim kaže z oltarja, proti njim obrnjen, sv. hostijo, ktero drži 3 palcem in kazalcem desne roke. Ta hostija je manjša od tiste, ki jo kaže mašnik pri povzdigovanju. Sveta je pa ravno tako. Take hostije polaga vernikom, ki pri ograji klečč, na jezik. Pravimo, da jih obhaja. Od tod ima ta pregraja ime obhajilna miza (obhajil-nica). Kaj pa zauživajo verniki pri obhajilu? Telo in kri Jezusovo. Pri sv. maši torej, na oltarju, in sicer pri povzdigovanju, delajo mašniki to, kar je Jezus pri zadnji večerji storil. Kruh in vino spreminjajo v telo in kri Gospodovo.
Zdaj veste, kdo je sv. mašo ustanovil, Jezus Kristus jo je ustanovil (postavil), in sicer tisti večer pred svojo smrtjo, na Veliki četrtek.
91_
Pri povzdigovanju dajejo (vsaj v nekterih krajih) znamenje z zvonom v zvoniku. Zvon liočo rofii vsom, ki niso v cerkvi: Kavno zdaj jo stopil .Tozns iz nobes na oltar. Kdor jo doma, naj dono za trenutek dolo iz rok, poklekne in od daleč sv. Košnjo Telo počasti in moli.
XLIV. Jezus na Oljski gori.
Veliki četrtek je Jezus z apostoli v Jeruzalemu večerjal in sakramcnt sv. Rešnjega Telesa ustanovil (postavil). Po večerji je šel ž njimi dobre četrt ure ven iz mesta na Oljsko goro. Ime ima ta gora od oljk, kterih je bilo nekdaj vse polno na nji. Pod goro je vrt Getsemoni. Tu sem je zahajal Jezus pogosto molit. Vanj je šel tudi to noč z apostoli vred. Prišedši na vrt, ukazal jim je sesti. Sam je šel pa dalje po njem in vzel s seboj tri apostole: Vetru, Jakopa in Janeza, ter začel biti žalosten in otožen. Rekel je apostolom: „Moja duša je žalostna do smrti; ostanite tukaj in čujte z menoj." Potlej se je odtegnil od njih za lučaj kamena, padel je na svoj obraz (do tal pripognjen, z obrazom na rokah) in molil, rekoč: „Moj Oče, oko je mogoče, naj grd od mene ta kelih (trpljenje in smrt); vendar ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi."
Malo potem je vstal in šel k trem apostolom. Našel jih je speče in se je vrnil žalosten na prejšnje mesto ter drugič molil: „Moj Oče! ako je mogoče, naj gre od mene . . . Po molitvi je šel zopet k apostolom, pa so še spali; in jih je popustil in zopet šel in tretjič molil ter ravno tiste besede govoril. Bil je močno žalosten in smrtne težave so ga obšle. Njegov pot pa je bil kakor krvave kaplje, tekoče na zemljo. Krvav pat je potil. Krvav pot je potil, kaj je to ? Mislite si otroka z bolno roko. Zdravnik mu svetuje kar vč in zna, ozdraviti pa mu je ne more. Na vse zadnje mu reče: Veš kaj, odrezati ti jo moram, če hočeš še kdaj zdrav biti. S seboj prinese nož, da bi mu bolno meso odrezal; žago, da
5*
92_
bi mu kost prežagal; šivanko, da bi mu kožo sešil. To in kar je še tega orodja, dene na mizo pred bolnika. Žalosten pogled! Groza ga obhaja in strahit se začne potiti.
Nekaj enacega se je godilo Jezusu na Oljski gori. Pred očmi je imel bič, s kterim so ga tepli; trnje, ki mu je glavo prebodlo; videl je žreblje v svojih rokah in nogah, kladivo, s kterim so mu jih pribijali in križ, na kterem je razpet visel. Yse to je imel jasno pred očmi, saj je Bog. Bog pa vse vidi in vč."
Pa ne le to; nekaj druzega še je imel pred očmi, kar mu je delalo posebno žalost. Videl je namreč grehe vseh ljudi. Ali se vam ni še nikdar sanjalo, da leze kača proti vam, ali da vas hoče pes ali kaka druga žival uklati ? Kak strah, in pa kako so se vam studile te živali! Zbudili ste se, kaj ne? Jezusu se pa en sam greh bolj studi, kot vam ne vem koliko takih živalij. In koliko grehov je imel na Oljski gori pred očmi! Videl je tudi vaše grehe in vse, kar ste hudega storili (lagali, kradli . . .). Vrh tega je vedel, (la bo veliko ljudi tudi pogubljenih, čeravno za vse umrje. To mu je stiskalo srce. Obhajala ga je taka žalost, (la se je potil, in sicer krvavo potil.
Ko je tretjič molil, prikazal se mn je angel iz nebes in ga je pokrepčal. Dobro je dela ta tolažba Jezusovemu žalostnemu srcu. Vstal je in šel k apostolom, ki so še spali. Rekel jim je: „ Vstavite in molite, da ne pridete v skušnjavo." Govoril je še in pred njim je stala množica vojakov in služabnikov višjih duhovnov (judovskih) se svetili, bakljami, z meči in kolmi. Kdo jih je pa pripeljal na vrt? Judež, dvanajsterih apostolov eden. Da bi Jezusa lože spoznali, šel je ž njimi ter ga je vpričo vseh poljubil. Jezus, ki je vse vedel, kar je imelo čezenj priti, šel jim je naproti ter rekel: »Koga iščete?" Rekli so mu: »Jezusa nazareškcga." Jezus jim reče: »Jaz sem." Ko je to izustil, padli so na zemljo in kakor mrtvi na nji ležali. Lahko bi bil med tem
93_
Jezus proč šel, pa še ganil se ni. Hotel je trpeti in umreti za vse ljudi. Ko so vstali, stegnili so roke nadenj in so ga prijeli. Petra je to zgrelo. Izdrl je meč in mahnil po hlapcu višjega duhovna in mu je uho odsekal. Jezus je pa rekel Petru: „'Vtakni meč na svoje mesto" (v nožnico). Potem se je dotaknil hlapčevega ušesa ter ga ozdravil. Vojaki so peljali Jezusa zvezanega v Jeruzalem. Učenci so ga pa strahu
zapustili in zbežali. Le Peter in Janez sta šla od daleč za njim.
*
* *
Na gori, r. oljko venčani, V molitvi Kešonik kleči: Žaluje, trese se, medli,
Z obraza krvni pot rosi. J. Bile. *
* *
V	vrtu tuin na Oljski gori,
lzveličar naš kleči,
Luna sije v blodi zori,
On krvavi pot poti.
Ga obdajajo težavo,
Gleda strašno Golgato;
V	tom, ko poleg trudno glave
Učoncev mirno spavajo. *
* *
Oljska gora jo četrt uro od Jeruzalomu. Mod njo in Jeruzalemom je potok Codron (Kedron). Čez most tega potoka je šol Jezus po zadnji večerji na Oljsko gore: — Pod gore je vrt Gotsoinani. Dolg je 160 čevljev, širok 1B0. V njem je še H oljk, ktere so bržkone poguale šo iz korenik onih dreves, pod kterimi je Gospod molil. Te oljke so lastnina Frančiškanov (vdrihov toga svetega kraja), ki jili skrbno obirajo in iz njih zrn rožne vonce narejajo.
KLV. Jezusa, bičajo,
Z Oljske gore so gnali vojaki in biriči Jezusa v Jeruzalem k judovskim duhovnom. Po poti so ga zasramovali in grdo ž njim delali. Jezus je pa vse voljno trpel. V hiši duhovnov se je zbralo mnogo ljudi, ki so ga, seveda po
krivem, tožili. Jezus je molčal. Le ko ga je višji duhoven vprašal: „ Ali si ti Kristus, sin božji?" tedaj je izpregovoril in rekel: „Jaz sem". Sploh je to noč mnogo prestal. V obraz so mu pljuvali, za uho so mu jih dajali in s pestmi so ga v obraz bili.
V petek jutro so ga peljali k Ponciju Pilatu, deželnemu poglavaiju, t. j. k možu, ki je judejski deželi namesto cesarja zapovedoval. Tu so ga začeli zopet tožiti. Resnična pa ni bila nobena njih tožba, ker Jezus ni nikomur nič hudega storil. Prepričan je bil tudi Pilat, da je Jezus nedolžen. Rad bi ga bil izpustil, pa tako, da bi se Judom ne bil zameril. To so Judje dobro vedeli, zato so kričali: Ako tega človeka izpustiš, nisi prijatelj cesarjev. Ko je Pilat videl, da se Judje ne dajo pregovoriti, dal je Jezusa bičati.
Poslušajte, kako so Jezusa bičali. Slekli so mu oblačilo, privezali ga li kamnatemu stebra in bičali. S čim so ga pa bičali? Bič (gajžlo), s kakoršnim vozniki konje poganjajo, poznate. Mislite si tak bič, pa ne z enim jermenom, pet do šest naj jih bo in vsak-naj ima na koncu železno rogljato krogljico, bodečo kot trnje. S takim bičem so pretepali vojaki Jezusa neusmiljeno po hrbtu. Z vsakim udarcem mu je šla bodečina pod kožo. Meso se je trgalo ž njegovega telesa in kri je tekla curkoma po njem. Bolelo je Jezusa neizrekljivo, tožil pa ni. Vse je potrpežljivo prenašal. Zakaj pa je
prestajal te bolečine? Zavoljo naših grehov.
*
* *
Jezusa so do nazega slokli in vpričo ljudi na stebel' privezali. Ne-zaslišuo dejanje! Kdo je tega sramotenja kriv ? Tisti, kterib ni sram, ki života ne skrivajo ali pa mislijo in delajo, česar bi se morali sramovati. Otroci, varujte se grdih in gnusnih ročij, da ne boste krivi nagote Jezusove!
Po izdajalcu bil prodan, V trpljenje večni Bog peljan; Vezi ga trde vežejo, Telo mu biči režojo. ./. Bik.
95_
K,IVI. Jezusa s trnjem
Vojščaki niso Jezusa samo bičali, tudi norčevali so se ž njim. Pilat ga je namreč vprašal: „Ali si ti kralj judovski V In ker mu je Jezus odgovoril, da je kralj (ne svetni, ampak nebeški), oblekli so ga po kraljevo, da bi ga pred ljudstvom smešili. Nosili so pa kralji: Flašč (kraljevski) čez rame, krono na glavi, žczlo (palico) v desni roki. Vse to so dali tudi Jezusu.
1.)	Slekli so mu obleko. Ogrnili so mu šhrlatast (živo rdeč) plašč. Ta plašč pa ni bil Bog ve kako lep. Bil je že ponošen in zjeden. Nosil ga je poprej neki vojščak.
2.)	Dali so mu tudi krono, pa ne tako, kakoršno nosijo kralji. S trnja so jo spletli, kakor spletamo mi vence iz cvetlic. Dejali in pritisnili so mu jo z vso močjo na glavo, da so trni ne le kožo, ampak tudi čelo in senci prebadali.
3.)	Namesto kraljeve palice (žezla) so mu dali trst v desnico. Trst je pomorska trstika, rastlina podobna palicam, na kterc se opiramo pri hoji. Nato so ga zasramovali. Po-klekavali so pred njega, rekoč: „Zdrav bodi, kralj judovski!" Drugi so mu v obraz pljuvali in ga za uho bili s pestmi. Jemali so mu trst iz roke in tolkli ga po glavi. Zakrivali so mu oči, bili ga po licu in rekli: „ Povej, kilo te je udaril?"
Potem ko so vojščaki Jezusa bičali in s trnjem kronali, peljali so ga zopet pred Pilata. Pilat je dobro vedel, da je Jezus nedolžen in prizadeval si je, kolikor je mogel, da bi
*
*
Trnjo bodo čelo Tvojo, Za veliko grelio moje; Tebi, Jezus, kralj sveta, Žezlu. trst, se v roke da!
KL VIL Jezus nese težki križ.
96_
ga rešil iz njih rok. Ko je bil dal Jezusa bičati, ni storil tega z namenom, trpinčiti ga, ampak zato, da bi se Judje, ko bi videli bičanega, omečili in odjenjali od zahtevanja, da naj ga jim k smrti obsodi. Zato ga pelje ven na pomole (balkon) ter ga pokaže zbranim Judom, rekoč: „Glejte, človek!" Hotel jim je s tem reči: Poglejte, kakšen je. Tako je razmesarjen in s krvjo polit, da skoro ni več podoben človeku. Imejte usmiljenje ž njim. — Judov tudi s tem ni omečil. In ker so vedeli, da je omahljiv in da se jih boji, zato so vpili: „Ako izpustiš tega človeka, nisi prijatelj cesarjev." In pa: „Proč ž njim, križaj ga!"
Pilat je vedel, da z Judi nič ne opravi. Da bi se pa ne govorilo, da ga je on k smrti obsodil, vzel je vode in si je roke umil vpričo ljudstva, rekoč: „Jaz sem nedolžen nad krvjo tega pravičnega; vi glejte (kako se zastran tega opravičite)." Kdo pa je ta pravični V Jezus je. Nikomur ni krivice storil, in tako pravičen in svet, kakor on, ni nobeden. Ali je pa tudi to res, da je Pilat, kakor pravi, nedolžen nad krvjo Jezusovo? Ni res; saj ga je prav za prav on obsodil. Voda, v kteri se je umil, ni mogla zbrisati krivice ž njegove duše.
Ko je bil Jezus od Pilata k smrti obsojen, pripravili so biriči velik in težak lesen križ. Naložili so ga Jezusu na rame. Nesti ga je moral. Kam pa? Zunaj Jeruzalema, ne daleč od mesta, bil je grič (nizka gora) z imenom Kal-vdrija ali Oolgotu. Nanj je moral iti Jezus s križem. Prišel je vrh njega okoli poldne.
Težko in žalostno pot je imel Zveličar tje gori. Križ je bil težak, ramena njegova so bila pa razmesarjena. Bil je tudi od krvavega potu, bičanja in kronanja oslabel, da so se mn noge pri vsaki stopinji zapletale. Grede so ga biriči in drugi pa še zasramovali in sem ter tje suvali. Obnemogel je, noge ga niso več nosile. Padel je pod težo križa na tla.
97_
Če pade vprežen konj, pomagajo mu vstati. Jezus se ni biričein pa prav nič smilil; še tepli in suvali so ga, dokler ni vstal in s križem naprej šel. Oj, grda neusmiljenost! Jezus je pa vse to voljno trpel, da se je pokoril za grehe, ki jih ljudje z nepotrpežljivostjo delajo, — ki godrnjajo in kolnejo, kedar jim Bog kaj zopernega pošlje. Ali niste morebiti tudi vi tega trpljenja Jezusovega krivi?
Zraven glavne poti, po kteri je hodil Jezus s križem, bile so v strani še druge ulice, ki so se z glavno potjo križale. l'o eni teh ulic je šla tudi Marija. Ni hodila pa sama, spremljal jo je preljubi učenec Jezusov, sv. Janez. Tam, kjer se te poti križajo, srečal je Jezus svojo mater. Kakšni občutki so obhajali Marijo, ko je zagledala svojega sina! Bilo ji je pri srcu tako hudo, kakor da bi ga ji bil meč prebodel. — Jezusa so moči zapuščale. Bil je tako utrujen in slab, da ni mogel s križem naprej. Kaj pa zdaj ? Srečali so človeka, ki je šel s polja, Tine mu je bilo Simon, in ker je bil iz (.Mrene doiml, pravimo mu Oirenejec (Ciren-čan). Tega so vojaki p rim orali, da je nesel Jezusov križ. Niso pa dali Jezusu pomočnika, da bi mu hojo olajšal, ampak zato, ker so se bali, da jim med potjo umrje in da ga ne bodo mogli križati.
Šla je pa za Jezusom velika množica ljudi in žen, ktere so jokale in ga milovale. Obrnil se je proti njim in rekel: »Hčere jeruzalemske! Nikar se ne jokajte nad menoj, ampak jokajte se nad seboj in nad svojimi otroci!"
Med ženami, ki so šle za Jezusom na Kalvririjo, vredna je sosebno ena, da si jo zapomnimo. Znana je po imenu Veronika. Nekaj prav lepega se pripoveduje o nji. Ko je videla Jezusa potnega in krvavega obličja, stopila je k njemu ter mu ponudila belo ruto, da naj bi se ž njo obrisal. Jezus je ruto vzel, in ko si je bil ž njo pot obrisal, dal jo je Veroniki nazaj, pa s kakim plačilom! Na ruti je bila utisnjena prava podoba njegovega obraza !
98_
Ta potni prt, navadno imenovan »prt svote Veronike«, ju sedaj v ltimu, v cerkvi sv. 1'otra. Slike in ponatisi su nahajajo v obilnem številu in so razširjeno menda po celem krščanskem svetu.
KZV1II Jezusa križajo.
Okoli poldne je prišel Jezus s križem na Kalvarijo. Ta so strgali biriči najprej oblačila ž njega. Kako ga je to bolelo! Če se vrežete v prst, ovijejo vam rano s kosčekoin platna. Platno se prime rane, in če ga še tako rahlo proč vzameš, oj, kako boli! Jezus je imel pa hrbet ranjen in krvav, obleka se ga je trdno držala, kakor bi bila priraščcna. Kake bolečine je prestajal, ko so biriči ž njega obleko ne rahlo slekli, ampak z vso silo trgali! Rane so se mu ponovile in kri je kapala od njega.
Križ so položili na tla in Jezusa nanj pribili. Najprej so mu pribili roke. Dolgi in debeli železni žreblji so mu šli skoz meso in kosti. Zabivali so jih s težkim kladivom. Kri je iz njih kvišku sikala in po lesu na tla tekla. Potem so mu pribili noge. Križ so vzdignili in v tla zasadili.
Jezus visi na križu. Ž njim vred sta bila križana tudi dva razbojnika, eden na njegovi desnici, eden pa na levici. Visel je torej v sredi med njima. To se pa ni po naključji zgodilo. Nalašč so ga križali med hudodelci, da bi ga pri ljudstvu za malopridneža razvpili. Kaka hudobija!
Ti, ki so mimo križa hodili, so ga zasramovali in preklinjali. Tudi eden razbojnikov ga je klel. Iz Jezusovih ust pa ni bilo Žale besede. Še molil je za nje: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo." Desnemu razbojniku se je Jezus pa smilil, ker je vedel, da po nedolžnem trpi. Zato je posvaril svojega malo]n^nega_lovai*iša in rekel Jezusu: »Gospod, spomni se mene, kedar prideš v svoje kraljestvo." Jezus mu je odgovoril: »Resnično ti povem, še danes boš z menoj v raju."
99_
Poleg križa je stal Janez apostol. Bilo je tam pa tudi veliko žen, ktere so bile prišle za Jezusom, med njimi mati Jezusova in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl mater in učenca, kterega je ljubil, poleg križa stati, rekel je svoji materi: „Žena, glej, tvoj sin!" Janezu pa: „Grlej, tvoja mati!"
Okoli poldne, ko so Judje Jezusa križali, otemnelo je solnce in bila je tema po vsi zemlji blizu do treh ur. Jezus je vedno bolj trpel in na ves glas zavpil: „Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil." Bolečinam se je pridružila tudi žeja. Rekel je okoli stoječim: „Žejen sem." Nato je eden izmed njih napojil gobo z jesihom, jo je na trst (palico) nataknil in mu je dal piti. Kedar je bil Jezus jesiha vzel, rekel je: „ Dopolnjeno je", t. j. volja Očetova je v vsem izpolnjena. Potem je zavpil z velikim glasom in rekel: »Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo." In ko je to izrekel, je glavo nagnil in dušo izdihnil.
Ob smrti Jezusovi so se godile čudežne reči. Zemlja ne je tresla. Skale no pokale, t. j. razkrojile so se, kakor se razkrojijo polena s sekiro. Grobi so se odpirali, veliko mrtvih se je obudilo in prikazalo ljudem v mestu. Zakaj pa to? V spričbo, da ni umrl navaden človek, ampak Bog-Hovek. To je spoznal tudi stotnik vojakov. Vojaki, ki so Jezusa križali, imeli so svojega poglavarja. Pravimo mu stotnik. Ta je bil poleg križa. Ko je videl in slišal, kar se je ob smrti Jezusovi godilo, je rekel: »Resnično, ta je bil Sin božji!"
*
* *
Veliki petek. — Na Veliki potek ubhajamu spomin Kristusovega trpljenja in njegovo smrti. Ta dan jo v cerkvi vso tiho in žalostno. Zvonovi molčo. Vočna luč prod velikim oltaijein ne gori. Oltaiji so brez kinča. Še sv. maSe, vsaj pravo (ker ni ne darovanja, ne spromenjonja), ni ta dan. Duhovniki so črno oblečeni. Podobo Jozusovo (bridko martro, sv. raz-polo), ktere od Tihe nedelje nismo videli, mašnik (obrednik) odgrae in na pripravljenem kraju pred velikim oltaijem spodobno na tla položi. Nato si izzuje čovljo in gre molit križauega Jozusa. Poprej poklekne trikrat, moli vsakokrat nekoliko tiho in slednjič poljubi rani na nogah. Za njim grodtf tudi drugi sv. križ počeščovat.
100_
Najdba sv. Križa. — Judom ko jo zdel preklet tisti les, na kturem je visel križani človek. Zato so ga po Gospodovi smrti skrili ali zakopali. Pahnili so ga v bližnji, skoro gotovo prazni vodnjak. — Sv. Helena, mati prvega krščanskega cesarja Konstantina, iskala jo skrbno sv. križ in ga tudi našla. Kopati jo dala. Potegnili so tri zakopane križo na dan, iu poseboj še deščico, ki jo bila pritrjona na Gospodov križ. Kor niso vedeli, kteri je pravi Gospodov križ, ukazal jo Makarij, tedanji joruzaleinski škof, da naj se dotaknejo ž njimi neke bolno žone. Prva dva križa nista nič pomagala. Ko se je pa dotaknejo s trotjim križem, ozdravela jo pri tej priči, če tudi jo bila poprej hudo bolna. Tako so spoznali, kteri križ je pravi. Sv. Helena je dala (1. 385.) na tistem kraju zidati prelepo cerkev, v kteri je en kos križa shranila. Drugi kos jo dala sinu Konštantinu, iu ta je bil shranjen v Ki mu v cerkvi imenovani »Svoti Križ v Jeruzalemu«.
Spomin »Najdbo sv. Križa« obhajamo vsako loto 3. inaja.
*
* *
Povišanje sv. Križa. — Tisti kos sv. križa, ki ga jo sv. Helena v Jeruzalemu shranila, odnesli so blizu i«K) let poznojo (1. (>14.) Porzijani v Perzijo. Tam je ostal 14 let, dokler ga ni cesar Heruklij zopot v Jeruzalem pripravil. Cesar ga je hotel sani nesti na Kalvarijo. Ali ko pride do mostnih vrat, ni mogel naprej. Neka nevidna moč ga jo zadrževala. Kaj mu jo bilo počoti? Zaharija, jeruzalemski škof, mu svotujo, da naj odloži cesarsko obleko. Ko je to storil ter v ubožni obleki in bos sv. križ zopet vzel na ramo, nosol ga jo brez težavo na tisto mesto, kjer je prej bil. V spomin toga dogodka obhajamo 14. soptembiu (nozapovedan) praznik »Povišanja sv. Križa«.
* *
Križev(a) pot. — Križev(a) pot jo tisti(a) pot, pokatori je hodil miš Zvoličar od Pilatove hiše, kjer jo bil k smrti obsojen, do Kalvarijo, kjer jo bil križan. Ta pot jo, kakor veste, v Jeruzalemu, v Sveti dožoli. Dolga je blizu 1320 korakov.*) — Zakaj so iinonuje ta pot križ o v (a) pot? Zato, ker jo Jezus po nji križ nosil. Na ti poti jo Jezus večkrat postal. Na raznih mestih to poti se mu je tudi marsikaj prigodilo. Ta mosta so zaznamovali. Dali so jim ime postajo (štacije, štacijoni). Postaj jo dandanašnji 14. Komarjev, ki obiskujejo to pot, je vedno mnogo. Vsak petek ob treh popoldno gre pa procesija po nji. Obiskovalci sv. križovega pota zadobe obilne odpustke, ako so v milosti božji in premišljujejo trpljenje Kristusovo.
Kaj pa jo »križev pot« v cerkvi? Spomin je pravega križevega pota, po ktorein jo naš Zvoličar hodil. Kdor križov pot v corkvi ali kje drugde prav obiskujo, zadobi vse tisto odpustko, ktere bi zadobil, ko bi osebno obiskal križovi pot v Jeruzalemu.
*) Mislili: Die hI. Orte, H., str. 245.
101_
Križev pot obiskujete (molito) lahko tudi vi. Kako pa V Pri vsaki podobi nekoliko postojto. Oglejte si jo dobro, priklonite so prod njo in l-ocite: »Moj Jozusl tudi za-mo si trpol. Iz dua srci som Ti hvaložon za to.« Potom zinolito en »Očo naft«. S tem boste Jezusu vesolje delali.
IL. Žalostni del rožnega venca.
Kar ste do zdaj o Kristusovem trpljenju slišali, premišljujemo v skrivnostih žalostnega dela rožnega venca.
Skrivnosti žalostnega dela rožnega venca so te-le:
1.)	Kteri je za nas krvav pot potil.
2.)	Kteri je za nas bičan bil.
3.)	Kteri je za nas s trnjem kronan bil.
4.)	Kteri je za nas težak križ nesel.
5.)	Kteri je za nas križan bil.
*
* *
Premislimo te skrivnosti:
1.)	Četrt ure od Jenizalema je Oljska gora, pod njo pa vrt Getsemmi. V ta vrt je šel Jezus po zadnji večerji (na Veliki četrtek po noči) molit, Tu je pretrpel smrtne težave. Čutil je bolečine, ki jih navadno umirajoči čutijo. Ko se človeku smrt bliža, čuti težave in mrzel pot mu teče po obrazu. Tudi Jezusu se je bližala smrt. Tako tesno mu je bilo pri srcu, da se mu je skozi kožne luknjice (znojnice) namesto potn kri prikazala. In te krvi je bilo toliko, da je kaplje delala in v kapljah po njegovem svetem telesu tekla. Krvav pot je potil. Zakaj pa? Zavoljo naših grehov. Pomni to!
2.)	Porednega otroka včasih se šibo tepejo. To boli. Jezusa so pa z bičem tepli, in sicer po golem životu. Železni kaveljčki so ran meso trgali od kosti. Zakaj se je dal Jezus sleči in tako neusmiljeno tepsti ? Da se je pokoril za grde in gnusne reči, ki jih nekteri doprinašajo.
Bodi v družbi, bodi sam;
Bodi srainnoga to sram.
102_
3.)	Ostanke trnje/ve krone imajo še sedaj v Parizu in drugod. Oj, to so dolgi in špičasti trni! Kako so ga bodli! Bolelo ga je pa tudi zasmehovanje. Poklekovali so pred njega. Pljuvali so vanj. Zakrivali so mu oči, bili ga po licu in rekali: »Povej nam, kdo te je udaril?" — Če te glava boli, misli na trnjevo krono!
4.)	Teždk je bil križ, kterega so Jezusu na rame naložili. Objel ga je in voljno nesel. Tudi ti nisi brez križa. Kedar te kaj skrbi ali teži, misli si: To je moj križ. Nosi ga pa voljno!
5.)	O poldne so pribili Zveliearja na križ. V spomin tega dogodka zvoni o petkih poldan z vsemi zvonovi. Jezus je na križu umrl, da bi vse ljudi, torej tudi tebe odrešil. Kaj moliš o petkih o poldne? — Če si bolan in na trdem ležiš, spominjaj se križa, na kterem je Jezus tri lire živ visel. To je bila bolečina!
Pomni še to: „Za nasu je (Jezus) »krvav pot potil, bičan bil" itd. Dve kratki, pa pomenljivi besedici. „Za nas je Jezus trpel". Kaj pomeni to? To pomeni: Jezusu ne bi bilo treba trpeti, če nismo bili mi grešili. S svojim trpljenjem se je hotel za nas pokoriti, t. j. prestati kazen, ki smo jo za svoje grehe zaslužili. Božja pravica tirja kazen za greh. In to kazen je Jezus n.l-se vzel.
L.. Jezusa pokopljejo.
Na Veliki petek ob treh popoldne je Jezus na križu umrl. Drugi dan je bila sabota, judovski praznik. Judom je bila sabota to, kar je nam nedelja, namreč Gospodov dan. To leto je bila v saboto tudi Velika noč. Po judovski postavi trupla niso smela ostati čez praznik*) na križu. Zato so prosili Pilata, da naj bi se vsi trije sneli, kar jim je tudi dovolil. Razbojnika sta bila pa še živa, zato so jima kosti
*) Praznik se je žarel v petek zvečer. Pis.
103_
potrli. Pri Jezusu tega ni bilo treba, ker je bil že mrtev. Eden izmed vojščakov se je hotel pa prepričati, ali je Jezus res že mrtev. Vzel je sulico in Jezusa ž njo s tako silo v stran sunil, da mu je srce prebodel. Zdajci je tekla kri in voda iž nje, iz česar je spoznal, da je Jezus res mrtev.
Trupli hudodelcev (razbojnikov) so sneli s križcv ra-beljni, t. j. taki, ki so po ukazu vikših druge obešali. Sveto telo Gospodovo sta snela s križa pa dva sveta moža. Enemu je bilo ime Jožef. Bil je domd iz Ariniateje, judejskega mesta. Zato se imenuje Ar imate jec. Njegovemu tovarišu, ki mu je pomagal sneti Jezusa, bilo je ime Nikodšm. Ko se je večer storil, šel je Jožef k Pilatu in ga je prosil, da naj bi mu dal Jezusovo telo. Pilat mu je je dal. Kupila sta tankega platna in dišav, t. j. reči, ki lepo dišijo. S tem sta šla na goro Kalvarijo in snela prav rahlo in z vsem spoštovanjem telo Gospodovo s križa. Pod križem je bila tudi Marija. Nji sta ga dala v naročje. V Marijinem naročji je ležal nekaj časa Jezus. Sama rana ga je bila od nog do glave. Bil je ves krvav in v glavi je imel trnje tiste krone, ki so mu jo bili na glavo dejali.
Nato sta vzela telo Jezusovo Mariji z naročja, zavila sta je v prej kupljeno tanko platno (tančico) in dela vanjo še dišav. Potem sta ga nesla k pogrebu, pa ne v krsti (trugi), kakor je pri nas navada, ampak zavitega v platno. Pa tudi v jamo ga nista dela, kakor devamo mi mrliče. Pod goro, ne daleč od križa, imel je Jožef Arimatejec vrt. Na tem vrtu je bila prostorna jama, v skalo vdolbena. Pripravil jo je bil sam sebi za pokopališče. Bila je torej še čisto nova. V ta grob sta ■ položila Jezusa. Jezusov grob torej ni
bila jama v zemlji, ampak v skalno steno vsekana votlina.
*
* *
Sv. Tančico (ss. Sindon) hranijo in častijo v Tnrinn. Kakih dve sto let po vstajenji Gospodovem so jo prej ko no po hišah hranili. Za cesarja Konstantina Vel. so jo začeli očitno kazati in častiti. V 8. stoletji
104_
jo bila, kakor pripovoduje sv. .Jano/. Damaščan, v patriarhalni cerkvi v Je-rnzalemu. V začetku 12. stolotja so jo dali gi-ofu Savojskemu, Amadeju III., iz hvaležnosti za dobrote, ki jih jo ukazoval s tiskanim kristjanom na jutro-vcm, in je ostala do današnjega dne lastnina vladarske hiše Savojske. — Odkar je v Tnrinu, izpostavili so jo letos (1898) žo enajstikrat v češčonje. Ko so jo bili 1. lf>78. prvikrat izpostavili, šel je sv. Karol Bor. iz Milana peš v Tnrin. Kakih 25 let za njim jo jo počastil tudi krotki sv. Frančišek Siil. — Sv. Tančica jo 4'10 m dolga, 1-40 m široka in, da so 110 cefra, z višnjevim trakom obrobljena. Razloči so na nji še prav dobro krvava podoba trupla Gospodovega. Hranijo jo (od 1. 1(»',)4.) v posebni, med kraljevo palačo in prvostolno cerkvijo sezidani kapeli iz črnega marmorja.
hI Jezusova duša pred peklom,
Jezus je mrtev in pokopan. Kedar človek umrje, loči se duša od njegovega telesa. Duša gre ali v nebesa, ali v vice ali pa v pekel. Kam je šla pa Jezusova duša? Bred pekel je šla. Kaj je predpekel ? Kraj je, v kterem so duše pravičnih čakale odrešenja. To vam moram pojasniti. Le lepo poslušajte! — Preden je bil Jezus rojen, živelo je mnogo ljudij na zemlji. Lepo so živeli, zapovedi so spolnovali, grelni so se varovali. Nekteri so tudi grešili, postavim Adam in Eva; toda žal jim je bilo, da so bili Bogu nepokorni. Umrli so ti in oni, in kam so šle njih duše ? V pekel ne, ker tja gredo le hudobni in nespokorni. V nebesa tudi ne, ker so bila zaklenjena zavoljo greha prvih starišev. Kam so pa šle? Pred pekel so šle.
Pred peklom je bilo mnogo pravičnih. Nektere vam lahko po imenu povem: Adam in Eva, pastirji betleheuiski, sv. trije Kralji, nedolžni otročiči, Simeon in Ana, desni razbojnik...
K tem pravičnim je šla duša Jezusova in je ostala pri njih, dokler je ležalo njegovo truplo v grobu. Trpele te duše sicer niso, vesele pa tudi niso bile. Gledale bi bile rade Boga, pa niso mogle. Kako so se pač razveselile, ko so zagledale pred seboj
Jezusa in zvedele, da pojdejo v kratkem ž njim v nebesa.
*
* *
105_
Velika sabota. — Velika sabota nas spominja, ila je Jezusovo tolo v grobu počivalo, in ila jo Sla njegova duša prod pekel. Poglavitni deli dopoldanje službo božjo tega dneva so:
1.) Blagoslavljanje novega ognja; 2.) blagoslavljanjo velikonočno svočo; 3.) blagoslavljanje krstne vode; 4.) sv. maša.
1.)	Pred začetkom svetih obredov so blagoslavlja nov ogonj zunaj cerkve. »Nov« ogenj mu pravimo zatrt, ker so zaneti z iskrami, ki so iz-krešojo iz kamna (kromena). Kamon je podoba Kristusa Gospoda, ki se v sv. Pismu imonujo »vfigolni kamon«. (Dj. apost. 4, 11.) Ogonj so blagoslavlja zunaj corkvo, ker je bil Jezus zunaj mesta Joruzaloma (na vrtu Jožefa Arimatejca) pokopan, in je zunaj mosta tudi od mrtvih vstal. Po hifiah kurijo v Veliko saboto z novim ognjem. Prej pa stari ogonj po-gase in ognjiščo pometejo.
2.)	Potem so blagoslavlja velikonočna sveča, ki je dobola in iz bologa voska. Navadno jo tudi lopo pisana ali pa kako drugače olepšana. Ta sveča je podoba Kristusa od mrtvih vstalega in gori (na velikom oltarji na evangeljski strani) od Velike saboto do Vnobohoda Gospodovega mod vsako peto slovesno mašo*) v spomin, da jo bil Kristus po svojem vstajenji še 40 dni na zemlji. Diakon, ki jo blagoslavlja, vtakno vanjo pot že prej, z ognjem vred blagoslovljonili krogljic, stlačenih iz kadiluih zrn. To krogljico nas spominjajo dišav, s ktorimi sta Jožof Arimatojoc in Ni-kodem sveto telo Gospodovo potrosila. — Luknjo v sveči, v ktoro so (v podobi križa) kadilno krogljico vtaknejo, predstavljajo nam sv. pot ran Joznsovih.
3.)	Blagoslavlja njo krstne vode. — V starih časih so odrastlo in v veri žo poučeno lo dvakrat v lotu, na Včliko saboto in na saboto prod VinkoStmi, slovesno kratili. Vslod tega so ta dva dni tudi krstno vodo blagoslavljali. Dandanašnji so o vsakem času krščujo; navada, omenjena dva dneva vodo za sv. krst blagoslavljati, so je pa ohranila. Krstna voda so s posebnimi obrodi blagoslavlja. Kedar mašnik ž njo po cerkvi kropi, spomni so svojoga lastnega krsta in ponovi krstno obljubo: »Bodi zali valj ona prosvota Trojica za milost svetega krsta! Odpovem se hudobnemu duhu, in vsemu njogovemu dejanju, in vsemu njegovemu napuhu.«
4.)	Lopa in ginljiva jo sv. maša na Veliko saboto. Marsikomu stopijo solzo vesolja v oči, ko zapoje mašnik »Gloria« in se orgije veličastno oglaso, in zvonovi v zvoniku tor 'zvončki po cerkvi praznično zadone. oznanovajo častito vstajonje Jezusovo. Posebnost te sv. mašo je »aleluja«, ki ga zapoje mašnik (po »listu«) trikrat, vsakokrat z nekoliko višjim glasom. Kaj pa pomeni boseda »aleluja«? »Aleluja« je hebrejska beseda in pomeni: »Hvalite Gospoda (Boga)«! Hvalite Gospoda, t. j. veselito so, ker jo smrt premagal in vrata večnosti odklenil. Hvalite Gospoda, ker:
*) Samo, kedar jo sv. maša v vijoličasti ali črni barvi, no.
Klltrhi-Zi' II.
106_
Presrečen dan smo doživeli, V voseljo ga jo dal Gospod, Da b' njomii večno hvalo peli, Ker rešen jo človeški rod! Odprt nam jo zdaj paradiž, In vrata vanj so svoti križ.
Aleluja! alelnja!
LIL Jezus vstane od mrtvih.
Jožef Arimatejec in Nikodem sta pokopala Jezusovo telo na Veliki petek.
Ko je bilo telo Jezusovo že v grobu, zavalila sta pred odprtino (vrata) velik kamen ter sta odšla. Prišli so pa h grobu drugi. Judovski duhovni so namreč mislili, da pridejo učenci skrivši po noči in ukradejo Jezusovo telo ter porečejo: Od mrtvih je vstal. Zato so dali kamen zapečatiti, ko sta bila Jožef in Nikodem že odšla. Pa ne le to, tudi stražo so postavili pred grob.
Jezusova duša je šla na Veliki petek okoli treh popoldne pred pekel. Ni bila pa dolgo v njem. V nedeljo jutro, preden je bilo solnce vstalo, vrnila se je v telo. Telo je oživelo in Jezus je vstal iz groba z dušo in s telesom. Bilo je pa njegovo telo po vstajenji lepše, kakor poprej. Dokler je visel na križu in tudi še ko so ga ž njega sneli, bil je ves s krvjo polit, bledega in upadlega obraza, na vseh udih ranjen in komaj človeku podoben. Po vstajenji je bil pa častitljiv, t. j. telo njegovo je bilo lepo, svetlo. Rane na rokah, nogah in na strani imel je sicer še, toda bile so lepe in svetle. S takim telesom je vstal iz groba iz lastne moči, sam od sebe, ne da bi mu bil kdo pomagal.
Pa še nekaj vam imam povedati, kar se je godilo pri vstajenji Gospodovem. Velik potres je bil takrat, ko je Jezus iz groba vstal. Zakaj angel Gospodov je prišel iz nebes, in je pristopil ter kamen odvalil in nanj sedel. Njegovo obličje
107
je bilo kakor blisk (svetlo) in njegovo oblačilo kakor sneg (belo). Od strahu pred njim so stražniki strepetali in so bili kakor mrtvi. — Angel je kamen odvalil. Nikar pa ne mislite, da ga je zato odvalil, da je mogel iti Jezus iz groba. Jezus je bil že vstal, ko je angel pristopil. Kamen je le zato odvalil, da se je videlo v grob in vedelo, da Jezusa ni več v njem.
Ko je bil Jezus od mrtvih vstal, moral je nekam iti. Kam pa je šel? Najprej je šel (po ustnem izročilu) k svoji materi. Kako je bila vesela, ko je videla svojega sina tako lepega! Potem se je prikazal ženam, ki so mil bile toliko dobrega storile. Te žene so šle v nedeljo jutro na vse zgodaj h grobu. S seboj so nesle dišav, da bi bile Jezusa mazilile. Našle so grob odprt in prazen, le tančica, v ktero je bil zavit, bila je še v njem. Videle so tam angela, belo oblečenega, sedeti kraj groba. Zagledavši ga, so se prestrašile. Spregovoril je in jim rekel: „Nikar se ne bojte! Ve iščete Jezusa, kteri je bil križan. Ni ga tukaj; vstal je namreč, kakor je rekel. Pristopite in poglejte kraj, kamor je bil Gospod položen. In brž pojdite in povejte njegovim učencem in (soselmo) Petru, da je vstal.u Šle so v mesto in povedale
učencem, kar so videle in slišale.
*
* *
Velika noč nas spominja, da je Jozus od mrtvili vstal. — Jezus jo od mrtvili vstal. Tudi mi vstanemo od smrti. Prod sodnjim dnevom obudi Bog vso ljudi. Potom bo dobre poplačal, hudobne pa kaznoval. Telesa pravičnih (dobrih) bodo lopa, hudobnih pa ostudna. Dobri pojdejo v nebesa. Hudobni pojdejo v pekel. Dobri so bodo v nebosih vekomaj veselili. Hudobni bodo t peklu vekomaj trpeli.
Pirihi. O Veliki .noči pišejo pirihe. Morebiti, da sto jih že kdaj pisali. Poznate jih pa gotovo. Pirihi (pisanke) nas spominjajo Kristusovega in naSoga vstajenja. PiSče (tič) se zleže iz jajca, ki jo v lupini. Človek vstano soduji dan iz groba, ki jo v zemlji. Pirih je pisan, zato je lep. Lopo bo soduji dan tudi naše telo, če bomo zveličani, če jajco streš (znianoš), prikaže so čist boljak, podoba čistosti našo duše. V sredi beljaka jo rumenjak. ltumon jo kakor zlato in podoba krone nebeške, ki jo pripravljena vsem, ki stTčistega srca.
(i*
108_
Pir'ho vam dan's delim, Srečo v srcih želim.
1'ir'hi rudeči so, Kri nam pomenijo. Spomnite, bratjo, so: Kri prelil Jezus jo.
Struplje, olušči so, Cist boljak notri jo. Kakor boljak naj bo Duša vam in telo.
V	sredi je pirh rumen, Lopih nebes pomen. Srce nodolžno jo,
V	zlata nobesa gre.	J. Viri.
Blagoslavljanje jestvin. Na velikonočno nodoljo ali pa žo na Y6-liko saboto popoldne nosijo kruh (kolačo), meso, hren in druge jostvino blagoslavljat. Kaj pa to jcstvino pomenijo?
1.)	Kruli poinoni angelski kruh, kterega jo .Tozus pri zadnji vočorji v hrano naših duš svoji Corkvi izročil.
2.)	Kolači nas spominjajo trnjovo krone, ktoro jo .Tozus Kristus na svoji glavi nosil.
3.)	Moso nas spominja na velikonočno jagnjo, ktoro so morali Jndjo za Vdliko noč (od tod »velikonočno«) zaklati in pečono josti. Pomeni pa tudi trpljenje, ktoro jo .Tozus na svojom tolosu prestal.
4.)	TI i on jo hud in nekoliko gronak. Cosa nas pa spominja V Spominja nas grenkih zolišč, s ktorimi so .Tudjo velikonočno jagnjo jedli, in pa .Teznsovoga bridkoga trpljenja in njogovo grenko smrti.
Zlil Jezus gre v nebo,
Po svojem vstajenji Jezus ni Sel precej v nebesa. Bil je še štirideset dni na zemlji. Kaj je pa delal ta čas? Ali je morebiti hodil od kraja do kraja učit? Ne, učil ni več. Tudi z apostoli ni bil vedno, kakor poprej. Le prikazoval se jim je od časa do časa in govoril ž njimi. Prihajal je k njim pri zaprtih vratih. Vrat ni odpiral, kar nenadoma je bil pri njih, ne da bi bili vedeli, kod je prišel. Pridružil se jim je na poti, opravljen kot popotnik (Emavs). Prikazal
109_
se jim je na jezeru (tiberijskem), ko so ribe lovili. Jedel je ž njimi. Dal se jim je tudi z roko prijeti. — To je delal zato, da bi jih prepričal, da je resnično od smrti vstal.
Štirideseti dan po svojem vstajenji (bil je četrtek) prikazal se je Jezus apostolom v Jeruzalemu v tisti dvorani, kjer je (na Veliki četrtek) obhajal ž njimi zadnjo večerjo. Našel jih je za mizo pri jedi. Prisedel je k njim in jedel ž njimi. Po jedi jih je peljal na Oljsko goro, četrt ure od mesta. Tu jih je blagoslovil. Med blagoslavljanjem se je začel vzdigavati od zemlje. Vedno više je plavalo njegovo telo. Strmč so gledali apostoli za njim, dokler jim ga ni vzel oblak izpred oči. — Ni šel pa sam v nebesa. Vzel je s seboj pravične, ki so bili pred peklom.
Kako veličasten je bil ta vhod v nebesa! Angeli so mu prišli naproti. Oče nebeški ga je z veseljem sprejel in
zraven sebe na desnico poscdel.
*
* *
Jezus je Sel z Oljske gore v nebesa. Na Oljski gori jo začel tudi trpoti. Trpljenjo bo tudi tebi pot v nebosa, ako ga voljno prenašaš. — Jezus je šel o poldne v nebesa. Kakor jo bil nokdaj Adam zapodcn iz raja kmalu popoldan (I. Mojz. 3, 8), tako je šel dragi Adam, Kristus, precej popoldan v nebeški raj, ter g.i odprl Adamovim otrokom. — V 110-ktorili krajih (n. pr. v Tolminu) imajo na Vnobrfhod procesijo po polji. Nemci ji pravijo »Oeschprocossion« iili »groflor Flurgang«. Ta obhod nas spominja poti, ki so jo prehodili ta dan apostoli iz Jeruzalema skoz Uotanijo na Oljsko goro in s to goro nazaj v Jeruzalem. — Velikonočna sveča so pri veliki maši po evangeliju ugasne. Podoba od mrtvih vstalega Zvoličaija so z oltarja vzame in odnose. To pomoni, da je Jezus nohal biti
vidno pričujoč na zemlji.	*
* *
Jezusa ni bilo več videti. Apostoli so pa še vedno gledali za njim. In glej! dva angela v belih oblačilih sta stala zraven njih in jim rekla: nMožje Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo! Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, pride zopet, kakor ste ga videli iti v nebo." Nato sta angela izginila in apostoli so se vrnili veseli v Jeruzalem.
110_
£17. Jezus pošlje svetega Duha,
Po vnebohodn Jezusovem so se vrnili apostoli v Jeruzalem. Zbrali so se tam z Marijo in učenci Gospodovimi v prostorni dvorani. Bilo je vseh vkup blizu 120. Celih devet dni so preživeli v pobožnih pogovorih in skupni molitvi. Deseti dan so bile Vinkošti, judovski praznik. Od vseh krajev so se stekali ljudje v Jeruzalem, kakor pri nas ob nedeljah k službi božji. Okoli devete ure zjutro nastane okoli hiše, v kteri so bili apostoli, šumenje, podobno močnemu vetru. In z neba doli so se prikazali nad glavami apostolov ognjmi jeziki, t. j. majhni plameni, jezikom podobni. Apostoli so prejeli sv. Duha v podobi ognjenih jezikov. — Zakaj pa v ti podobi? Čemu imamo jezik V Da govorimo ž njim. Apostoli so pa morali govoriti. Zapovedal jim je namreč Jezus, predno je šel v nebesa, da naj gredo po svetu učit vse ljudi njegov nauk. Sami od sebe pa niso mogli učiti, pomagati jim je moral sv. Duh. Kako jim je pa pomagal? Kdor hoče druge učiti, mora znati njih jezik. Če bi šel med Nemce ali Lahe, ne bi jih razumel. Pa tudi oni bi tebe ne razumeli. Sv. Duh je apostolom čudežno pomagal, da so znali in govorili jezike vseh ljudi.	•
Sv. Duh je pa še drugače pomagal apostolom. Če po temi kaj iščeš, ali lahko najdeš? Zakaj ne? Kaj moraš imeti ? Luč, torej ogenj. Ogenj razsvetli, da vidimo. Ogenj nam razsvetli oko, da vidimo, česar potrebujemo. Sv. Duh je razsvetlil apostolom pa um, da so se vsega spominjali in
vse jasno umeli, kar jih je Jezus prej skozi tri leta učil.
*
* *
Ogenj pa tudi greje. Če te v roke in noge zebe, ne moreš ne prav delati, ne hoditi. Lesen si. Če se pa ogreješ, delaš in hodiš naglo in pa z veseljem. In pa tudi več moči imaš. — Apostole je sv. Duh ogrel, da so. z veseljem pridigali. Dal jim je moč, da so povsod brez strahu govorili.
111_
Preganjali so jili, bali se pa niso nikogar, tuili takrat ne, ko so jim žugali, da jih umorijo.
Kar je bilo na vinkoštno nedeljo ljudi v Jeruzalemu, skoro vsi so se zbrali okoli hiše, v kteri so bili apostoli. Nenavadno šumenje jih je tje gnalo. Peter je stopil pred nje in začel brez strahu pridigati. Govoril je blizu tako-le: „Možje, Izraelci! Velik greh ste storili: Jezusa ste križali. Jezus je Odrešenik. Vstal, je od mrtvih in sedi na desnici božji. Danes je svetega Duha čez nas razlil. Obžalujte svoje grehe! Delajte pokoro! Dajte se krstiti! Potem prejmete tudi vi sv. Duha."
Mirno so ga poslušali. Besede njegove so jim šle k srcu. Okoli tri tisoč se jih je dalo krstiti že tisti dan. In so prejeli sv. Duha.
Tistim, ki so na vinkoštno nedeljo Petrovim besedam verovali in se dali krstiti, rekli so „kristjjmiu. Kaj so pa verovali ? Verovali so v Jezusa Kristusa, t. j. za resnico so imeli, da je Jezus Kristus Sin božji in da je njegov nauk pravi. »Kristjani" so torej tisti, ki v Jezusa Kristusa verujejo in so krščeni. Teh 300» kristjanov je sprejel sv. Peter v družbo in jim je bil poglavar ali najvišji (ukazoval jim je, kar se mu je zdelo potrebno; oni so ga pa slušali). Rekel sem, da jih je sv. Peter v »družbo" sprejel. Kaj pa je »družba"? Vi pravite, da hodite ob določenih dnevih v »družbi" k sv. maši. Kaj hočete s tem reči? Reči hočete, da ne hodite vsak posebej (posamič) k sv. maši, ampak da vas hodi več vkup. Družba je več ljudi vkup. K sv. maši hodite po razredih. Z razredom hodi tudi učitelj-razrednik. Pod njegovim vodstvom in nadzorstvom hodite k sv. maši.
Družba kristjanov pod vodstvom sv. Petra ima posebno ime. Pravimo ji „sveta Cerkev". Kedar molite v apostolski veri: »Verujem v sveto .... Cerkev", ne sinete misliti na
LjV. Sveta Cerkev.
112_
poslopje, v kterern se služba božja obhaja, ampak na družbo kristjanov pod vodstvom sv. Petra.
Ali je pa samo sv. Peter kristjane v to družbo sprejemal ? Ne, ni jih sprejemal samo on; sprejemali so jih tudi drugi apostoli. Po vinkoštnih praznikih so šli apostoli po Jezusovem ukazu po svetu učit. Tiste, ki so njih nauk poslušali in v Jezusa verovali, so krščevali in, kakor sv. Peter, v družbo sprejemali. Kolikor je bilo apostolov, toliko je bilo tudi družb. Te družbe pa niso bile same svoje. Nobena ni drugi rekla: Meni za-te ni mar, jaz sem sama svoja. Bile so med seboj zedinjene kakor verižni udje. Bilo je n. pr. tako, kakor z našo šolo. Naša šola je čveterorazredna. Razredi so štirje,
šola je pa le ena. Dražb je bilo več, Cerkev je bila pa le ena.
*
* *
V naši šoli so štirje učitelji. Eden izmed njih je voditelj. Vsak učitelj je sam svoj, vsak poučuje in vodi svoj razred. V nekterih rečeh je pa voditelju podrejen, in ima dolžnost slušati ga. — Apostolov je bilo dvanajst. Vsak je učil in sprejemal tiste, ki so v Jezusa verovali in se dali krstiti, v ,družbo". Pa čeravno je bil vsak sam svoj, v nekterih rečeh je bil vendar sv. Petru podrejen in je imel dolžnost, slušati ga. Sv. Peter je bil torej na višji stopinji, bil je več ko drugi apostoli. Bil je njih poglavar (voditelj).
Sv. Peter se je proti drugim apostolom kot poglavar tudi obnašal. Kako pa V Voditelj pride včasih v vaš razred, da poizve in se prepriča, kako se učite, kako spoštujete svojega učitelja-razrednika, ali hodite redno v šolo, da vas po potrebi poduči ali pa tudi posvari. — Tudi sv. Peter je obiskaval „družbe", ki so jih drugi apostoli ustanovili. Čemu jih je pa obiskaval? Da je poizvedoval, kako živijo, kako se jim godi, česa jim je treba, in da je tiste, ki so se v čem pregrešili, kaznoval. (Ananija in Satira. — Simon.)
Sv. Peter je umrl, umrli so tudi vsi dragi apostoli. Kako je bilo po njih smrti pa ž njih družbami? Ali so bile potem
113_
brez učenikov in voditeljev? Ne, niso bile brez njih. Kako, da ne? To je bilo tako: Apostoli so izbrali nekaj pobožnih in v veri dobro podučenih mož, in jim dali (s pokladanjem rok in z molitvijo) ravno tisto oblast (moč), ktero so sami imeli. Tem možem pravimo škofje. Škofje so torej nasledniki apostolov, t. j. na njih mestu so in opravljajo službo, ktero so oni opravljali.
Kako je bilo po smrti sv. Petra pa z najvišjim vodstvom sv. Cerkve? Tudi to ni prenehalo. Sv. Peter je bil 25 let škof v Rimu in je oudi tudi umrl. Pralno je umrl, dal je oblast, ktero je sam imel, nekemu drugemu (svojemu učencu Lili"u). Ta je bil njegov naslednik. Naslednik ima pa ravno tisto oblast, kakor njegov prednik (t. j. tisti, ki je bil pred njim v službi). Ker je bil sv. Peter poglavar Cerkve, bil je poglavar tudi njegov naslednik. Poglavar sv. Cerkve je vsakokratni škof rimski. Imenuje se papež (t. j. oče) ali sveti Oče.
Prvi papež je bil sv. Peter.
* *
Naša šola ima enega voditelja, tri učitelje in več sto učencev (poslušalcev). Tudi Cerkev ima enega voditelja (papeža), več učiteljev (škofov) in mnogo poslušalcev (vernikov, kristjanov). Papež in škofje imajo oblast (smejo) in dolžnost (morajo, ukazano jim je) učiti. Zato imenujemo papeža in škofe skupaj učečo Cerkev. Vernikom pa, ki imajo dolžnost papeža in škofe (v vorsko-nravnih rečeh) poslušati in slušati, pravimo poslušajoča Cerkev.
Rekel sem: Papež in škofje imajo oblast in dolžnost učiti. S čegavo oblastjo pa učijo, ali pa: Kdo jim je rekel, da smejo in da imajo dolžnost učiti? Papež in škofje učijo z oblastjo Kristusovo, ali pa z drugimi besedami: Kristus jim je ukazal učiti. To vam moram razjasniti. — Dokler je bil Jezus vidno na zemlji, učil je sam. Učil je lepo, zato mu ni manjkalo poslušalcev. Mnogo jih je vanj verovalo in za njim hodilo. Zbral je okrog sebe 12 apostolov, 72 učen-
114_
cev in nekaj vernikov obojega spola. Jezusu pa ni bilo za-dosti, da so samo ti vanj verovali in po njegovem nauku živeli. Prišel je na svet, da naj bi vsi ljudje vanj verovali in v nebesa prišli. Vseli pa ni mogel sam učiti, ker je šel v nebesa. Predno je pa v nebesa šel, dal je oblast, ktero je sam imel, dvanajsterim apostolom, in sicer samo njim, in ne tudi drugim vernikom. Dal jim je pa to oblast približno tako, kakor da bi jim bil rekel: Zdaj se povrnem v nebesa, in ne bom več učil. Kar sem jaz učil, učite po mojem odhodu pa vi, ki ste bili moji učenci. Zato vam je pa treba moje oblasti, in to vam zdaj dam: »Pojdite in učite vse narode in krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega Duha; učite jih izpolnovati vse, karkoli sem vam zapovedal." (Mat. 28, 19. 20.) Pride pa čas, da tudi vi ne boste mogli učiti (ker vas vzamem k sebi v nebesa), tedaj dajte oblast,
ktero ste od mene prejeli, drugim.
*
* *
Kdo pa so ti »drugi", kterim so dajali apostoli (po Jezusovem povelji) oblast učiti? Škofje so s papežem vred. Škofov je več na svetu. Škofa imamo tudi mi. Ali veste, kje je naš škof? Naš škof ima dolžnost (ukazano mu je) učiti. Sam pa ne more povsod učiti, zato ima svoje pomočnike. Kdo pa so njegovi pomočniki? Mašniki so škofovi pomočniki in učijo tam, kamor jih škof pošlje. Jaz, ki vas učim, sein tudi škofov pomočnik. Učim vas v njegovem imenu, t. j. 011 mi je dal oblast (moč) učiti, 011 mi je tudi ukazal učiti.
Kdor ima oblast druge učiti, ta ima oblast tudi zapovedovati jim. Učitelj vas uči pisati, računati itd., ker ima oblast za to. Učitelj ima pa tudi oblast ukazovati (zapovedovati), koliko se imate n. pr. naučiti danes, koliko jutri. Če kdo izmed vas ne stori, kar se mu je v šoli zapovedalo, sme ga učitelj kaznovati, in ga tudi kaznuje (pridrži ga po pouku v šoli, ali pa mu ukaže, da naj to in to doma spiše, prepiše itd.).
115_
Sveti Cerkvi (papežu in škofom) je dal Jezus Kristus oblast učiti, dal ji je s tem pa tudi oblast vernikom zapovedovati ali zapovedi dajati. In sv. Cerkev je zapovedi tudi dajala in jih po potrebi še daje. — Cerkvene zapovedi, ktere moramo pred vsem natančno znati, so te-le:
1.)	Posvečuj zapovedane praznike.
2.)	Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo pri sveti maši.
3.)	Posti se zapovedane postne dni.
4.)	Spovej se svojih grehov postavljenemu spovedniku vsaj enkrat v letu, in o velikonočnem času prejmi sveto Itešnje Telo.
5.)	Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih.
*
* *
Opazka. Nauk o Cerkvi razložiš otroku najlažjo po g on etični metodi. Izprva, dokler otrok ni še razvit, jo dosti, da zna Cerkev (božjo ustanovo) od cerkve (poslopja) ločiti, in da ve, kdo je dal zapovedi, kteriiu pravimo »cerkvene«. Ilolj natanko razlagaj ta nauk učencom v višili razredih (oddelkih), da bodo do dobrega umoli, kaj da jo ta ustanova božja, namreč: Med ljudmi še živeči in delujoči Kristus.
IVL Cerkvene zapovedi razložene,
1. zapoved.
1.) Posvečuj zapovedane praznike. — En dan v tednu nam je odločen za počitek. Ta dan je nedelja. Ob nedeljah ne smemo delati, moramo pa v cerkev hoditi in pobožna dela opravljati. Zraven nedelj so pa še drugi dnevi, ktere moramo posvečevati. Ti dnevi so prazniki. Prazniki so n. pr. Božič, Razglašenje Gospodovo itd. Kdo je praznike postavil ? Sv. Cerkev jih je postavila. Zato pravi prva cerkvena zapoved: Posvečuj zapovedane praznike. Kako jih je treba pa posvečevati ? Ravno tako, kakor nedelje. Tudi o praznikih ne smemo delati, moramo pa v cerkev hoditi.
116_
Kolikeri so prazniki, ktere je postavila sveta Cerkev? Prazniki, ktere je postavila sveta Cerkev, so: l.) prazniki Gospodovi, 2.) prazniki Matere božje, 3.) prazniki svetnikov.
Gospodovih praznikov je sedem. Ti so: 1.) Božič (25. decembra). — 2.) Obrezovanje Gospodovo ah Novo leto (1. januarja). — 3.) Razglašenje Gospodovo ali sv. trije Kralji (6. januarja). — 4.) Velika noč (med 22. marcijem in 25. aprilom. Najzgodniša Velika noč je 22. marcija in najpozneja 25. aprila. Velika noč je namreč prvo nedeljo po ščipu, ki pride za pomladanskim enakonočjem). — 5.) Kristusov vnebo-hod (40 dni po Veliki noči). — 6.) Vinkošti (50 dni po V61iki noči). — 7.) Sv. Rešnje Telo (v četrtek po prvi povinkoštni nedelji).
Marijinih praznikov je pet. Ti so: 1.) Brezmadežno spočetje Marije Device (H. decembra). — 2.) Darovanje Gospodovo ali Svočnica (2. februarja). — 3.) Oznanjenje Mariji Devici (25. marcija). — 4.) Vnebovzetje Marije Device ali veliki »Šmaren (15. avgusta). — 5.) Rojstvo Marije Device ali mali »Šmaren (8. septembra).
Svetniški prazniki so trije. Ti so: 1.) God sv. Štefana (26. decembra). — 2.) God sv. apostolov Petra in Pavla (29. junija). — 3.) God Vseh svetnikov (1. novembra). — Zraven teh praznikov obhaja vsaka škofija še god svojih deželnih patronov.
2. zapoved.
2.) Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo pri sv. maši. — Nedelje in praznike moramo posvečevati. »Sosebno pa moramo ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri sv. maši biti. Da na to ne pozabimo, dala je sv. Cerkev posebno zapoved. Ta zapoved je druga (cerkvena) zapoved. — Torej pri sv. maši moramo biti ob nedeljah in zapovedanih praznikih, in sicer pri celi maši. In kako moramo biti pri sv. maši? S spodobno pobožnostjo. Kaj je to? To pomeni: Pazi na to, kar se na oltarju godi,
117_
in ne na drago. Ne misli ne na šolo, ne na dom. Ne oziraj se okoli. Ne glej, kako so drugi oblečeni. Ne menjavaj s tovarišem Imkvic, podobic itd.
*
* *
Zoper drugo cerkveno zapoved se pregrešite: 1.) Če k sv. maši ne greste, in bi lahko šli. 2.) Če pridete prepozno k sv. maši, in ste tega sami krivi. — Če ste bolni, če je vreme grdo, če nimate spodobne obleke in vas stariši zato v cerkev ne pustijo, — nimate greha. 3.) Najbolj se pa pregrešijo zoper to zapoved otroci, ki gredo igrati ali kam drugam, namesto da bi šli k sv. maši.
Kaj se ima ob nedeljah in zapovedanih praznikih doma storiti, ako se v cerkev ne more ? Škof Slomšek odgovarja na to vprašanje tako-le: 1.) Ko pride čas farnega opravila, obrni se in glej proti farni cerkvi, ter stopi v duhu v sredo med zbrane vernike. 2.) Vzemi molitvene bukvice ali rožni venec (molek) v roke, in opravi inašne molitve. 3.) Kedar pridejo od službe božje domov, poprašaj, prosi jih, da naj ti kaj od pridige povedo. Tako si tudi doma drugo cerkveno zapoved dopolnil. (Drobtin. 1855, str. 29, 30.)
3.	zapoved.
3.)	Posti se zapovedane postne dni. — Ta zapoved nam dvojno zapoveduje: 1.) Postiti se ob določenih dnevih. 2.) Zdrževati se ob določenih dnevih mesnih jedi. Prvi del te zapovedi (posti se, t. j. jej samo enkrat na dan [pri kosilu | do sitega) ne zadeva otrok. Zakaj ne? (Glej XXXI. kate-liezo.) — Drugi del (zdrži se mesnih jedi) zadeva pa tudi otroke. (Glej XXXI. katehezo.)
4.	zapored.
4.)	Spovej se svojih grehov postavljenemu spovedniku vsaj enkrat v letu, in o velikonočnem času prejmi sveto llešnje Telo. — Tudi v ti zapovedi nam sv. Cerkev dvojno zapoveduje.
118_
Prvič, da se moramo vsako leto vsaj (najmanj) enkrat spo-vedati. Dobro je, da gre človek večkrat v letu k spovedi, in to sv. Cerkev tudi želi in priporoča. Enkrat v letu pa mora iti. Spovedati se mora postavljenemu spovedniku, t. j. maSniku, kteremu je dal škof oblast spovedovati. Drugič zapoveduje ta zapoved, da moramo vsako leto najmanj enkrat, in sicer o velikonočnem času, prejeti sveto Rešnjc Telo. Kdaj je velikonočni čas? Velikonočni čas je prav za prav le od Cvetne nedelje do Bele nedelje, torej en teden pred Veliko nočjo in en teden po Veliki noči. Škofje smejo pa po razmerah raznih krajev velikonočni čas več ali manj podaljšati.
5. zapoved.
5.) Ne obhajaj zenitve o prepovedanih časih. — Ta zapoved ne zadeva otrok.
Z VII. Marijino vnebovzetje in kronanje.
Jezus je šel štirideseti dan po svojem vstajenji v nebesa, svoje Matere pa ni vzel s seboj. Pustil jo je na zemlji in izročil sv. Janezu apostolu v skrb in varstvo. Živela je pri njem večjidcl v Efezu, kjer je bil za škofa. Skrbel je za njo, kakor skrbi dober otrok za svojo mater. Ničcsa ji ni manjkalo, pravega veselja pa vendar ni imela: hrepenela je po svojem Sinu.
Preteklo je bilo že precejšno število let po Jezusovem vnebohodu, ko je Marija rekla sv. Janezu, da naj jo pelje v Jeruzalem. To pa zato, ker ji je bilo bržkone po angelu razodeto, da se njeno življenje koncu bliža. Želela je zatis-niti oči tam, kjer je Zveličar učil, trpel in umrl. Umrla je na Sijonski gori, ne za starostjo ali boleznijo. Tudi trpela ni, kakor trpe drugi ob smrtni uri. Hrepenenje po nebesih je ločilo njeno dušo od deviškega telesa. Mirno in sladko
119_
je zaspala. Pobožne žene so povile njeno telo v tanko platno. Apostoli so jo pokopali z veliko slovesnostjo na vrtu Get.se-mani. Tri dni so Culi in molili na njenem grobu, le apostola Tomaža ni bilo zraven. Četrti dan je prišel tudi on. Ker je želel Marijino truplo počastiti, odvalili so apostoli kamen od groba. Bil je pa prazen, le platno je bilo še v njem in je dajalo prijetno vonjavo od sebe. Kam je šlo pa telo Marijino? V nebesa je bilo vzeto. Ni pa vstalo iz groba ob svoji moči, kakor je Jezus vstal; ampak Bog je Marijo obudil in angeli so jo nesli z dušo in s telesom v nebesa.
Ko je bila preblažena Devica Marija pripeljana v nebesa, sprejeli so jo nebeški domačini, angeli in svetniki, z velikim veseljem. Jezus jo je posadil, z zlatim oblačilom ograjeno, na svojo desnico kot kraljico svetnikov, in ji je dejal na glavo krono dvanajsterih zvezd.
Noboški iingolci poj6,
Marijo v sveti raj nos6.
Postavi Bog jo v vočno čast,
Nad zemljo da, nobrt oblast.
Raduj so, o Marija, TLI
Kraljici vonča glavo zdaj
Dvanajstih zvozd bliščoči žar. *
* *
Rožnica. — Spomin Marijino smrti in njonega vnebovzetja obhajamo 15. avgusta. Praznik Marijinega vnobovzotja ima različna imena: »Vdliki Šmaren«, »velika Gospojnica«, »velika MaSa«. Po Goriškem so iinenujo »Rožnica«. — Rožnica ima ime od rož. Na praznik vnebovzetja M. D. so imeli namreč nokdaj navado in jo imajo v nektorih krajih (n. pr. v Tolminu) šo dandanašnji, hoditi k službi božji s šopki cvetlic v rokah. Sv. Corkev jo dodala »ovojšemu rimskemu opravilniku (Ritnalo rom.) tudi posebne molitve, s kterimi so to cvotlico slovesno blagoslavljajo. 55 rožami hočo ljudstvo častiti Marijo, skrivnostno Rožo. Meša jih pa tndi živini mod klajo, da bi se dobro redila, ako je zdrava, in ozdravela, ako jo bolna. Ob hudi uri jih zažiga in kadi ž njimi, da hi si obvarovalo polje točo in povodnji, dom strelo in požara. Na to rabo blagoslovljenih cvotlic in zelišč merijo tudi omenjeno opravilnikovo molitvo. (Gl. Cvotje 1. 1894.)
120_
IVIII. Častitljivi del rožnega venca.
Na včlikonočno nedeljo na vse zgodaj je Jezus od mrtvih vstal. Bil je potem še štirideset dni vidno na zemlji in šel v nebesa. Deset dni po svojem vnebohodu je poslal v Jeruzalemu zbranim apostolom sv. Duha v podobi ognjenih jezikov. Z apostoli je bila tisti dan tudi Marija v Jeruzalemu. Pozneje je šla k sv. Janezu apostolu, ki jc kakor pravi sin za njo skrbel, dokler ni umrla. Umrla je v Jeruzalemu. Apostoli so jo slovesno pokopali, njeno telo pa ni ostalo v grobu. Bog jo je obudil, in angeli so jo nesli z dušo in s telesom v nebesa. Nebeščani so jo z neznanim veseljem sprejeli, Jezus jo je pa kot kraljico nebes kronal.
* *
To, kar sem vam zdaj povedal, premišljujemo v častitljivem delu rožnega venca. Skrivnosti častitljivega dela rožnega venca so te-le:
1.)	Ki je od mrtvili vstal.
2.)	Ki je v nebesa šel.
3.)	Ki jc svetega Duha poslal.
4.)	Ki tc je, Devica, v nebesa vzel.
5.)	Ki te je, Devica, v nebesih kronal.
Dodatek.
Kateheze so. hvala Boga! dovršene.1) Namenjene so v prvi vrsti katehetom, ki podučujejo prvence. Dokler otrok ne zna brati, naj se ne uči iz bukev.8) Učenec, ki le za silo bere. uči se mehanično in si ob enem slabi tudi spomin, namesto da bi ga ostril. — In ali se res mora dajati otroku že prva leta katekizem v roko ? Kako je učil Jezus? Kako so učili apostoli? Kako so lomili kruh božje besede veroučitelji, dokler ni bilo katekizma? „Od ust do ust" je najkrajša pot do otroškega uma in srca. Fides ex auditu. (Rom. X., 17.)
Učne tvarine bi bil sicer obdelal lahko še več, kakor sem je. Obdelal sem je le toliko in ne več z oziram na število verouku odmenjenih tedenskih učnih ur.
Morebiti poreče kdo, da sem katehezain preveč liturgike vpletel. Meni se zdi da ne, če jo katehet pametno porabi. Obredov Velikega tedna n. pr. se udeležujejo odraščeni le malo, otrokom je pa pravo veselje hoditi tiste dni k službi božji. S kakim veseljem nosijo oljke blagoslavljat! Kako vzdihujejo »butare", ko jih mašnik-obrednik kropi in kadi. Otrok je pri raznih cerkvenih opravilih navadno vse polno, in katehet naj bi jim pomen svetih časov in obredov popolnoma prikrival ? Odraščeni bi se morebiti ne odtegovali toliko službi božji, ko bi jim bil kdo v mladosti pomen cerkvenega leta in cerkvenih obredov primemo razlagal.
Kaj pa naj rečeni o osnovi katehez ? Kateheze kažejo same svojo osnovo, zato mi o nji še govoriti ni treba.
O rabi katehez ima veroučitelj zadostno vodilo v naslednjem:
*) Spisaval som jih sam sebi. Dal sem jih na svetlo, ker je to želel in mi
svetoval goriške nadškoiije višji šolski nadzornik, č. kanonik in odsluženi e. kr. profesor verstva, nugr. Andrej Marimi. Bodi mi torej dovoljeno izreči mu tu svojo srčno zalivalo za to, za ninrsikak opomin in za dobroto, da je popravljal tiskopis.
3) lin 1. und 2. Schuljahre gibt. es nneh kein licligionsbucli. Die Kinder
konnen ja nocli molit einmal gut lesen, ummnreniger das Gelesene auffassen.
Krst im 3. Ncliiiljahre kommt der Katechismus in Vorwondnug. (Spirago.) —
Sicer pa naj bodo katelietu tudi v tem učni načrt.i vodilo.
KiilehiHU1 II.	^
_J.22 L
1.) Učenci morajo znati navadne molitve na pamet (iz glave), in sicer bogoslovno in slovniško pravilno. I)a se jih prav nauče. naj jih molijo pogostoma skupno s katehetom. Ne moli pa vedno enega in istega, ampak razvrsti molitve na posamezne učne ure. Ker je pa verstvu malo ur odmenjenih,1) pomaga naj ti pri tem svetni učitelj. Svetni učitelj sicer ni dolžan ponavljati, kar ka-teliet uči,8) dolžan je pa pred nkom in po ukn moliti. Dogovori se ž njim, kaj naj se moli danes, kaj jutri, kaj pred podukom, kaj po poduku.
V šolah s poldnevnim podukom, in teh je menda največ, dale bi se molitve na posamezne dni tedna n. pr. tako-le razdeliti:
Ponedeljek Torek Sreda Petek Sabota	Pred ukom	Po uku
	Molitev k angelu varilni. Jutranja molitev. Molitev pred jedjo. Apostolska vera. Molitev pred podukom.	Angelovo češčenje. Apostolska vera. Večerna molitev. Molitev po jedi. Molitev po poduku.
Ta načrt naj visi na steni zraven urnika.
2.) Ni pa zadosti, da zna otrok le pravilno moliti; vedeti mora tudi, kaj moli. Razlagaj mu torej besede dotičnih molitev, da ga ne zadene graja: „To ljudstvo me časti z ustnicami, njih srce je pa daleč od mene." (Mat. 15, 8.) Nektere cvetlice cveto zgodaj spomladi. Če so takrat brez cvetja, navadno ne cvet6 več.
*) Veliko na boljšem so v tem ozira na Nemškem. — Na Hararxkciii so odločene Turškemu poduka v prvem in drugem razredu po »tiri uro na teden, v tretjem in četrtem razredu po ient ur, v petem, šestem iu sedmem razredu po pet ur; torej skoro po trikrat več, kakor pri nas. (Krščanski detoljub, Ljubljana IKH',1.) — Primeri tudi „Lections- umi Stundenplan" vOhler-jovi knjigi: „Lehr-Imcli der Erziehung und des Unteniohtes."
*) Piir die kathnlisclien Hehuleu in Wiirtemberii ist dnreh eine Verordnung der OberachulbehBrde bestiuimt, dass der Lehrer in wSohentlich zwei halben Stundeu zur Eiuiibimg des vom Katecheten bestimmten religiosen Unterrielits-stofles mitlielfeii musse. — Der S 22 des httdiitchcH Sehulgesetzcs vom 8. Jliir/. 1KI1H, bezw. 18. Mai 18i)2 verpilichtet dio Lehrer zur Mitwirkung bei Ertheilimg des Keligionsunterrichtes, indem er bestimmt: Der Beligionsunterrioht vird dureh die betreffenden Kirchen- und Hcligionsgesellsehaften besorgt und iibeiwaeht. Sie werden bei Ertheilung dosselbon dureh den geinaB S 2(i, Abs. 8 als bef&higt er-kliirten Schullebrer unterstiitzt. Zu diesem Zweeke sollen aus dom woohentlioheii Stundendeputat eines Lehrers, soveit erforderlioh, jo seelis Stundon verwendet werden. (Dr. Kneeht, Prakt. Commeutar.)
123_
Otrok, ki so v šoli ne navzame duha prave molitve, ostane navadno vse svoje žive dni površen molivec.
3.)	Gojenca, ki zna pravilno moliti in tudi ve, kaj moli. napeljuj k pobožnosti. »Sredstva prave pobožnosti so pa pobožne vaje. Uči svoje gojence, kako naj so priporočajo z jutro in zvečer Bogu, materi božji in svojemu angelu varilni; kako naj molijo pred jedjo in po jedi; kako naj rečejo, ko gredo memo cerkve, pokopališča, znamoiija. križa itd.
4.)	Nič pa toliko ne pospešuje prave pobožnosti, kakor življenje po duhu cerkvenega leta.1) Katehet, ki svojim gojencem namena in pomena cerkvenega leta ne pojasnjuje, zanemarja glavno sredstvo versko-moralne vzgoje.
5.)	S cerkvenim letom v tesni zvezi je cerkvena pesem, ki seznanja mislečega vernika z najbolj vzvišenimi skrivnostmi
') V nemških državah se ozirajo tudi „$olska berila" na cerkveno loto. V roki imam knjigo, ki s« rabi v ljudski goli v Went/'aliji. Iz nje naj navedem za naš namen naslednje: I. Za božična dobo: 1. Der Advenf. 2. St. Nikoliius. S. Das Christkiml. 4. Dio Kinder bci der Krippc. 5. Stillo Nacht. (i. Din vergoldoten Niisse. 7. Gebet an den heiligen Christ.. S. Liebe Jesu. 9. Neujahr. 10. Dio hI. Agnes. 11. Der Dom zu Kolu (tam se hranijo iu faste ostanki sv. treh Kraljev). 12. Dio Fluoht. naeh Agypt'on. 14. Da« Josuskiiid im Walde. — II. Za irlikuna fino dobo: 1. Die heiligen Bilder. 2. Liebe Jesu. 3. Ostem. 4. Gott lebt lioch. f>. Osterlied. (i. Auferstelien! 7. NachOben! — III. Za cinkoitno dobo: 1. Gott Vater. 2. Htilles Gotteslob. 3. Der froiume Grof von Habsburg (za praznik sv. It. Telesa). — IV. Za praznike Matere bo^e: 1. Ave Maria. 2. An den l-Vst-lagen (ler heil. Mutter Gottes. — V. Za praznik angelov mrihoc: 1. Des Kindes EngeL 2. Zum heiligen Sehutssengel. 3. Von den Engoln. — VI. Za praznike sret nikar: 1. Der hI. Ludgerus (26. marca). 2. Der lil. Boni&cius (5. jiui). 3. St. Vil os (15. jim.). 4. Der lil. Augustinus (28. avg.). 5. Der hI. Hubertus (3. nov.), li. Der lil. Martin. — VIL Za rernih duš dan: 1. Bei dem Grabe meines Vaters. 2. Dio guto Mutter. — VIII. Za praznik deželnega patrona: Die Stadt Pader-born (tam se časti sv. Liborij, Skof).
lil dem droibandigen Lesobuche fiir Volkssehulen ... sind nicht blos zahira ehe naturwissenschaftliche, gesohichtliohe, geographisehe und heiuiatkundlicho Lesestttoke, sondern auoh Sohilderungen aus der Kirchengeschichte, Lebeusbe-sohreibungen von Heiligen, wie auch eine Obersicht und Auslcguiig der katholisehen Peste onthalten. Der /.iveite Band dieses Lesebaehes eiithalt 339 Lesestucke in aoht Abtheilungen.... In der fiinfteii Abthciliuig sind die Lebensbesehreibiingen des lil. Ambrosius, des lil. Augustinus, des lil. Benediotus, Papst Gregor des GroBen, des lil. Franciseus von Assisi, der lil. Elisabeth. des lil. Ludwig, des Papstes Leo IX. Das letite Stttok dieser Abtlieilimg ist die Papsthynme. Dio seehste Abtheilung bringt Lesesttlcke uber die Geburt, das Leben und das Leiden des Heilandes, iiber dio katholisoheii Hauptfeste, iiber Marientage u. s. w. (Die Volksschule iu Saehmt. Vaterland 1897, Nr. 158).
124_
cerkvenih časov, in hudi v njem čutila in sklepe, posameznim praznikom primerne. Kakšno koprnenje po obljubljenem Odrešeniku diha adventna pesem: „Vi oblaki ga rešite"! Kako sladko veselje se razodeva v mnogih božičnih pesmih! In postna: „I)aj mi, Jezus, da žalujem", ni-li polna duha kesauja in pokore? Koliko veselje se razlega po velikonočni „ Zveličar gre iz groba", in kako zaupljiva prošnja v vinkoštni »Pridi, sveti Duh!"
Ko razlagaš otroku na podlagi svetopisemskih dogodeb namen in pomen cerkvenega leta, opozarjaj ga tudi na cerkveno pesem, ki izraža skrivnost dotične cerkvene dobe. Uči ga, da bo pojoč s Cerkvijo gledal Odrešenika ležečega v jaslicah, trpečega na gori, darujočega se na križu, vstalega iz groba, vračujočega se v nebesa na desnico Očetovo. Napeljuj ga, da se bo popevaje vadil premišljevati poveličanje Marijino, svetlobo angelov, boj in zmago svetnikov. Popevaje se bo seznanjal se skrivnostmi cerkvenega leta, živel po duhu cerkvenih časov v rsvetosti in v pravici", iu enkrat prepeval veseli slavospev v nebesih.
n.
Katehetično podučevanje se ima začeti se svetopisemsko zgodbo.1) Zgodbo je treba pa pripovedovati. Kako so pripoveduje?
1.) Najprej povej, o čem boS pripovedoval. N. pr.: Danes vam povem, kako je sv. Ivan Jezusa krstil. Nato začni pripovedovati. Če jo zgodba kratka, povej jo enkrat, če je daljša, povej jo večkrat. Če je pa dogodba, ki jo misliš pripovedovati, obširna, razkosaj jo v odstavke in .pripoveduj odstavek za odstavkom. Ne hiti pa k dragemu odstavku, dokler učenci prvega ne znajo.
Ko si povest povedal, prepričaj se, ali so si jo zapomnili. To zveš, če izprašuješ. Izpraševanje pa razlagaj in pojasnjuj učencem neznane besede in stvari.
*) Oberhaupt bildet der Uuterrifht in der biblisehen Gesehiohte die Grund-liign und Sttttze des Katechumonmterrichtea. (Ohler, Lehrbueh der Eniehung uud des Unterrichtes, str. 271.) — Nach meiiibr Meinung solite in den drei ersteu Schuljtthron nur Hiblische Geschichte und kein Katcchismus gebraueht werden. Das Erklaren und Einlernen von Gebeten, guton SprBehen und Veraen u. s. w. will indes damit nieht ausgesehlossen verden. (Mey, Katechesen, str. 5.)
S tem pa ni rečeno, da so »Zgodbo« „verske bukve" katoliških učencev. Otrok prejema to, kar mora verovati, od učeče Cerkve, ki mu verski nauk v kratkih iu določenih stavkih v katekizma ponuja. Ker pa abstraktna vsebina katekizmova otroško razumnost presega, poslužuje se voroueitelj „Zgodeb", ki otroku kakor nekake bukve s podobami versko resnice predočujejo.
125_
2.)	Pripoveduj počasi. Prenaglemu govorjenju Se dorastli po-slušiivci s svojimi mislimi ne morejo slediti, kaj še le otroci!
3.)	Pripoveduj Sivo (nazorno). Katehetov govor je živ, ako tako govori, da učenci to, kar slišijo, tako rekoč z očmi gledajo in z rokami tipajo. Mrtvi črki daje katehet življenje, če tu pa tam s poudarkom govori in glas spreminja. Glas naj bo pa primeren občutom, ktere v gojencih obuditi želi. K živosti govora veliko pripomore tudi lična ponaša z rokami. Tudi oživljaš pripovedovanje, če osebe govoreče navajaš.
4.)	Pripoveduj dostojno. Xe pozabi, da pripoveduješ lošjo besedo. Govori zdaj ljnbeznjivo, zdaj resno, kakor predmet zahteva. Tako pripovedovanje jasni um in gane srce.
in.
Posebno izdaten pomoček nazornemu podučevanju so podobe svetopisemskih dogodeb.1) Da »strežejo svojemu namenu, morajo biti: a) toliko velike, da jih vidijo vsi učenci; b) zanesljive, da predstavljajo dogodek tako, kakor ga pripoveduje sveta zgodba; <■) ne smejo šaliti moralnega čuvstva gojencev. Ali gre prednost barvanim ali nebarvanim podobam, v tem so umetniki in učitelji navskrižnih mislij. Umetniki hvalijo nebarvane, učiteljem ugajajo barvane podobe.
O metodični rabi svetopisemskih podob pomni to-lc:
1.)	Kaži učencem podobo še le potem, ko si jim dogodbo povedal in pojasnil. Če jim jo kažeš med tem, ko pripoveduješ, obračali bodo pozornost na sliko in ne na pripovedovanje. l'a tudi spodobi se ne, zgodovino našega odrešenja — dejal bi — s palico na podobi kazati. Vera je iz poslušanja. (Rom. X. 17.) Na kateheta naj otroci gledajo, na uho naj njegove besede vlečejo, in molče naj poslušajo glas božji.
2.)	Kar si danes pripovedoval in razlagal, pojasnjuj še le naslednjo šolsko uro na podobi. Postopaj pa tako-lc: Dogodbo
povej še enkrat, da bo jasna tudi tistim, ki so jo morebiti deloma
*
*) Biblijskih podob ima katehet na izbiro. Eno zbirko je oskrbel tudi raj. kapit. dekan prvostolne cerkve goriško, Janez Budaa. Naslov ji je: „VIerzig bib-lisohe Bilder zum Alten und desgleichen nim Neuen Testamente, herausgegeben unter Leitiuig und Aufsieht von Joh. Budau, Doinherr und Decau am Metro-politan-Domkapitel zu G5rz etc. Mit Gtanehmigung des hochw. filrsterzbigchOfl. Ordinariates G8rz. T i tel und Inlialt in vicr Spraohen. Im Sehieiberschen Verlage zu Ksslingen.': — Najbolj znane in rabne so podobe, ki jih je izdal Herder v Frei-burgu pod naslovom: nBilder-Bibel".
126_
že pozabili. Nato reci: Kar ste zdaj slišali, pokažem vam na podobi. Bodite pa tihi in mirni. Vsak naj sedi na svojem mestu. Stati ne sme nobeden. S tem vzbujaš otrokom radovednost, ki se jim tudi z obličja bere. — Potem postavi podobo na stojalo, nalašč za to narejeno, ali pa na tak kraj, da jo vsi brez težave vidijo. Otroci naj jo nekoliko časa ogledujejo. Katehet naj jih med tem molčč opazuje. S tem opazovanjem spoznava dušne zmožnosti in lastnosti svojih gojencev. Eni so vsi zamišljeni v podobo, drugi jo ogledujejo le površno, nekteri je še pogledajo ne.
3.) Potem pridejo na vrsto vaje. Te so:
a) Katehet pokliče učenca k podobi. Da mu paličico v roko in reče: Pokaži mi kaj na podobi. N. pr. na podobi ,,Jezus na Oljski gori" pokaže učenec Zvcličarja. Katehet ga vpraša: Po čem ga spoznaš? Otrok našteje ločivna znamenja (na gori kleči nizko priklonjen, roke po kelilin steguje, zdi se, kakor da bi hotel govoriti.) Drugi učenec pokaže na podobi apostole. Po čem jih spozna? Po ležanji in spanji. Angel podaje Jezusu kolih. Otrok ga brž spozna. Po čem? Po perotih. — S to vajo zve katehet, koliko otroci podobo že razumejo.
h) Katehet kaže stvari in osebe na podobi, otroci jih pa imenujejo in ob enem pripovedujejo, kaj osebe delajo, oziroma, kaj se ž njimi godi. Na podobi „Jezus na Oljski gori" kaže katehet n. pr. drevesa. „To so drevesa na vrtu Getsemani", pravi otrok. Na tem vrtu (katehet kaže Jozusa) je Zveličar molil. Med tem (katehet kaže apostole) so apostoli spali. — S tem se vadijo zgodbo po podobi pripovedovati.
c)	Katehet pokliče otroka k podobi in mu imenuje stvari (goro, oljke, Zveličaija itd.), ktere mu mora kazati in kazaje o njih pripovedovati, kar in kolikor zna. N. pr.: Pokaži mi drevesa na podobi. Povej mi, kdo jc klečal pod njimi? Pokaži mi angela, kelili. Kaj veš o angelu, kaj pomeni kelih na podobi?
d)	Preden se ta vaja začne, pošlje katehet otroke, ki so bili pri podobi, v klop. Nato začne sam kazati stvari na podobi. Kaže jih pa v povrstnem redu, t. j. tako, kakor se v zgodbi med seboj vežejo. Katehet torej kaže, otroci pa (posamezno, ne skupno) pripovedujejo. Če se ne znajo prav izraziti, pomagaj jim. Če povejo kaj napačno, popravi napako, ne da bi jih zavoljo tega grajal. S to vajo se otroci toliko izurijo, da dogodbo na podobi sami, in sicer v povrstnem redu kažejo in pripovedujejo.
Iz zgodbe, ktero si jim tako dopovedal in razložil, povzemi
127_
za njo kak nauk. Kaj bi pomagalo, ko bi otroci vos katekizem ne vem kako dobro znali, po njem pa ne živeli! Nauk pa bodi njih starosti in razumnosti primeren. S splošnimi vodili se nič ne doseže.
IV.
1.) Včronauku je odkazano prvo mesto med učnimi predmeti ljudske šole, kar se samo ob sebi umeva. Noben predmet ni tako važen in obsežen, pa tudi nobenega predmeta razlaganje tako težavno! In koliko ur ti je zanj odmenjenih? Pa še teh nisi vselej gospodar. Katehctu-duhovniku nakopiči se včasih toliko stanovskih opravil, da še v šolo ne utegne iti. Kako torej doseči učni smoter? Skušnja uči, da za svoj poklic vneti učitelj z marljivostjo marsikaj nadomesti. Pripravljaj se torej vestno na vsako posamezno kateliczo. Premišljuj nalogo toliko časa, da boš imel učno tvarino popolnoma v svoji oblasti, in da boš vedel, kako to ali ono otrokom najumevnejše poveš. Oelo izraze, kterih so misliš posluževati, določi že pred učno uro. Začetnik naj se pripravlja s peresom v roei. Kar zapišeš, premislil si jasnejše in tudi lože v spominu ohraniš. S takim pripravljanjem si lajšaš podučevanje in pospešuješ napredek pri gojencih.
Slavni pedagog Bernard Overberg (1754—1H20) nam daje v tem prelep vzgled. Kako marljivo so je pripravljal') na poduk, kako vestno je sodil samega sebe po poduku,8) kažejo nam njegovi dnevni zapiski.
') „Vorbereitung vor dem Unterrichte und (.!ewisscnserforscliung imeli dem-selben niadite er sicli zur strongen Pflicht; auf dio orstero vorwondete er andert-halh Stunde vor jedem Unterrieht, von der Peinliohkoit und Strenge der letztemi legen viele Stellen soines Tagebuches beredtan l!e\veix iili." (lleruhard Overbergs Amvcisung ziim zu-cckmiiliigcn Schuluntcrrieht von Dr. J. Gansen. Paderborn. Druek SchOningh 1888.)
a) (4. novemb. 178!(.) ..Diesen Morgcn war mir der Unterrieht schver, und er war sohr unbestimmt und undeutlieh. Die Ursaehe, welche mir in solchcu Fiillen dio willkommeiiKte ist, pttegt mir am orsten ciuzufalleu: diese ist., dass ich inieh nicht wohl befinde. Aber wenn ich voiter forsehe, so seheint. mir die Ursaehe elier darin zu liegen, dass ioh mieh nicht sorgfiiltig genug vorbereitet oder die Vorbcreitung bis kun vor den Unterrieht verseheben babe, wodureli es gesehieht, dass ich im Gedriinge vegen Kiir/.e der Zeit. mieh so heffcig anstrenge und den Kopf zum Reflectieren unfiihig maehe. Dieses seheint mir diesen Morgen zur Vcnrorrenheit des Unterriehtes etwas beigetragen zu haben. Aaoli kanil es gereelite, mir selir heilsame Strafe (Sottes aein, weil ineine Absichten nicht. rein genug waren und ieh zu viel auf meino Kiiifte vertrante. Wahr8ohoinlicli wlrd mir dies: 1. wcil mir der Unterrieht am Oftorston iu solehen Stueken zu misslingeii
128_
2.)	Z vestnim pripravljanjem združuj tudi molitev. Katehet, ki sebi in svojim gojencem za razsvetljenje prosi, žel bo sad svojega truda v obilni meri.
3.)	Dobro pripravljen stopi ob določeni uri z veselim obrazom in jasnim očesom pred svoje učence. Na očeh naj ti berejo, da jih ljubiš. Kdor otroke ljubi, njega tudi otroci ljubijo. Nauk iz njegovih ust jim je svet. Z veseljem storijo, karkoli jim veleva. Podobni so krotkim ovčicam, ki rade slušajo glas svojega pastirja, in gred<5 za njim, kamor jih pelje. — Preprijazen pa ne hodi ž njimi. Prijaznost druži z očetovsko resnobo in moškim vedenjem.
Opomba. Če otroke na poti ali kje drugde srečaš, nagovori jih prijazno. Kliči jih po njih krstnem imenu. S tem se jim posebno prikupiš. Reci n. pr.: „Bog te spriini, Anton! kam greš?" — „ Hvaljen bodi .Tezus Kristus, Marija! kje si pa bila, kaj neseš?" Tak nagovor jim gre do srca. Veseli hite proti domu in z veseljem pripovedujejo, kaj jim je ..gospod" rekel. Taki otroci ti bodo ljubezen z ljubeznijo vračali. Si vis amari, ama. — Non bene auditur, qui non bene diligitnr. (Greg. M.)
V.
Važen pripomoček katehetični vzgoji je tudi šolska disciplina. Brez šolskega reda in strahu ni napredka pri učencih. Zato pomni to-le:
1.)	Če hočeš imeti v šoli red, drži se sam reda. Stoj ali sedi za mizo, odkoder vsacega učenca posebej vidiš.1) Ne postopaj po šoli in ne hodi od klopi do klopi. S postopanjem bi učence, ki so že tako radi razmišljeni, v raztresenju le podpiral.
2.)	Ne govori preglasno. Kolikor glasneji je učitelj, toliko glasneji in nemirneji so učenci, ker mislijo, da na glas govoreči
pflegt, voh denen ich im voraus glaube, dass ieh sie am besten vortragon wordo; 2. weil ich mir heraaeh, wie aueh jetit, bewusst werde, dass Eitelkeit mich heimlich bestimmt bat (wenigstens zum Theil), es so und nicht anders vonntragen."
„0 Heir, orl5so mich von diesem t)bel um Deines heiligen Namena villen! Gib mir doeh die Gnade, dass Dein Willo inein einziger Beweggrund werde, dass ieh mich vor jedem Unterrichte selbst. frage: a) Was wifl Golt davon gesagt haben? b) Wic \vill or es gesagt haben? — dass ieh Doinen VVillen erkenno und mich genau Jarnach ru-lite!" (Handbnch des Seelsorgers fur Amt und Leben von P. Acgidius Jais, str. 109.)
') Da se ti kak učenec ne prikrije, glej na to: Prvi učenec v drugi klopi naj no sedi za hrbtom prvega učenca v prvi klopi, ampak med prvim in drugim učencem, ki sedita v prvi klopi Itd.
129
katehet njih govorjenja in šepetanja ne sliši. Če pa tiho govoriš, bodo otroci po sili mirni, ker se bodo bali, da tvojih besedij ne preslišijo. Če potem kterikrat izjemoma glas povzdigneš, segal jim bo v srce. Sploh naj bo med podukom vse tiho. Nič druzega naj se ne sliši, kakor govoijenje učiteljevo in odgovori učencev.
3.) Ne bodi gostobeseden. Kar misliš povedati, povej kratko pa dobro. Obilno govoijenje otroka le zmede. Tudi kedar svariš, ne delaj mnogo besedij. Včasih zadostuje bister pogled ali znamenje z roko, in vse je mirno. Če kdo šepeta ali z nogami drsa, potrkaj s svinčnikom ob mizo in reci počasi: „Tiho!" ali: „Roko na klop!" Razmišljenega učenca zdramiš včasih s samim pogledom k pazljivosti.
Katehezo II.
8
Popravki
Na str.	3	V	1.	vrsti od		zgoraj beri: učitelj namesto:				nčetelj.
» D	10	V	7.	»	»	spodaj	n	Kako	»»	kako.
» n	10	v	13.	»	19	zgoraj	n	s čim	»	s čem.
n n	13	v	14.	n	»	n	»	h kraju	r	k kraju.
» v	17	v	3.	»	»	spodaj	ti	se	»	sa.
n n	20	v	11.	n	»	D	ti	Adam	n	Edam.
n n	22	v	8.	n	n	zgoraj	n	torej	n	toraj.
» »	81	v	6.	n	»	spodaj	n	da	n	na.
n n	85	v	1.	»	n	»	»	dvanajst	n	dvajset.
n n	108	v	13.	n	n	zgoraj	»	le	n	je-
» n	117	v	9.	n	»	n	n	igrat	n	igrati.
Manj važne tiskarne pogreške, zlasti ločila, naj blagovoljno vsakdo sam popravi.

Kazalo.
L ZV6Zek-	Stran
Opomba.........................2
I. Znamenje sv. križa.................®
II. Bog......................4
III.	Beg je vse ustvaril.................7
IV.	Beg vso vzdržuje..................9
V. Bog vse vlada...................
VI. Angeli......................11
VII. Angel varuh...................12
VIII. Prvi človek....................14
Raj.......................j;
X. Prvih stariSov greh.................11
ik
XI. Prvega greha nasledki................J"
XII. Izvirni greh....................20
XIII. Obljubljeni OdreSouik................22
II. zvezek.
XIV. Oznanjenje Mariji Devici...............27
XV. Obisk Marijo Devico.................29
XVI. Oeščena Marija..................
XVII. Angelovo pozdravljanje (češčenje)............
XVIII. Verne duše....................
07
XIX. Rojstvo Jezusovo..................''
XX. Pastirji pri jaslicah.................
XXI. Modri iz jutrove dežele in Herod............
XXII. Modri pri jaslicah.................
XXIII.	Darovanje v templu.................
XXIV.	Sveta družina beži v Egipet.............; "
XXV. Dvanajstletni Jezus v templu.............
XXVI. Rožni venec....................j
XXVII. ObnaSanje v cerkvi.................
XXVIII. Jeznsovo skrito življenje v Nazaretu...........
XXIX. Ivan Krstnik...................™
XXX. Ivan krsti Jezusa..................
•Stran
XXXI. Hudi duh skuša Jezusa...............68
XXXII. Jezus ufienik . ... ^.............(!1
XXXIII.	Deset božjih zapovedi...............<>3
XXXIV.	Božje zapovedi razložene..............65
XXXV. Sveti sakramenti.................72
XXXVI. Molitev....................73
XXXVII. Jutranja molitev..................74
XXXVIII. Večerna molitev . . ...............7(5
XXXIX. Molitev prod jedjo in po jedi <............78
XL. Oče naš........'............7!)
XLI. Jezus dela čudeže.................84
XLH. Zadnja večerja...................87
XLm. Svota maša...................89
XLIV. Jezus na Oljski gori................91
XLV. Jezusi bičajo..................93
XLVI. Jezusa s trnjem kronajo..............95
XLVH. Jezus nese težki križ...............96
XLVm. Jezusa križajo..................5)8
IL. Žalostni del rožnega venca.............101
L. Jezusa pokopljejo.................102
LI. Jezusova duša pred peklom.............101
LIL Jezus vstane od mrtvih...............106
LHL Jezus gre v nebo . . .'............. .	108
LIV. Jezus pošlje svetega Duha..........."...	110
LV. Sveta Cerkev..................111
LVI. Corkvene napovedi razložene.............116
L VIL Marijino vnebovzetje in kronanje...........118
LVIII. Častitljivi del rožnega venca.............120
Dodatek........................121
- Ljubljiia r
narodna in univerzitetna knjienica
00000480402