novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 650 lir Leto XIII. št. 28 (338) «Čedad, četrtek 10. julija 1986 XIII MLADA BRIEZA XIII. MLADA BRIEZA PREJŠNJI TEDEN Slavnostna otvoritev avtoceste Alpe-Adria Prejšnji teden so svečano odprli zadnji odsek avtoceste, ki povezuje Videm z avstrijsko mejo in istočasno še preostali del novograjene avtoceste na avstrijski strani. Otvoritve sta se udeležila predsednik vlade Craxi in novoizvoljeni avstrijski kancler Vranitzky. Na slovesnostih -prva je bila v Ukvah, osrednja pa v kraju Vrata - so med drugimi spregovorili predsednik deželne vlade Biasutti, minister za javna dela Nicolazzi, nadškof Battisti in seveda oba predsednika. Otvoritve, ki je imela mednarodni značaj, se je udeležil tudi predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj. Avtocesta, ki so jo že poimenovali «Alpe-Adria» je zelo kratka - od Vidma do mejnega prehoda pri Kokovem je nekaj manj kot 100 kilometrov -, vsekakor pa je bila njena gradnja precej zahtevna, prvič zato ker gre za gorato področje, drugič pa ker je to potresno področje. Manj ko 60% celotne avtoceste je peljan po površini, 41 odstotkov pa v predorih in po viaduktih. Vseh mostov in viaduktov je 49, predorov pa 18. Po- leg zgoraj navedenih značilnosti, naj omenimo še dejstvo, da je dolina v kateri so cesto zgradili precej ozka, preobremenjena z drugimi cestami, železnico, drugimi električnimi vodi in gosto naseljena. Vse to je zahtevalo precejšen napor s strani načrtovalcev, ki so se morali poslužiti posebnih, novih teknik. Naj povemo, da nova avtocesta prenese potres do sedme stopnje po Richterjevi lestvici. Stala je približno 1.400 milijard, kar pomeni povprečno 14 milijard za kilometer. Od tega denarja je 100 milijard zagotovila dežela, 100 milijard družba ANAS, preostalih 1.200 milijard pa družba Autostrade, ki bo cesto upravljala do leta 2018. Nova prometna žila, kakor so vsi govorniki poudarili na otvoritvi ima velik pomen za razvoj deželnega gospodarstva. Omogoča namreč prožnejše oblike prometa tako civilnega kot tovornega in obenem skrajšanjerazdalje med deželo Furlanijo-Juljisko krajino in njenim alpskim zaledjem. An še ankrat puodejo proč Je cajt se odpočit. Ica an sonce nan storijo pensat na sienco velikega kostanja u parpihanih sanožet tuk počivat, ma otroc imajo potrie-ba muorja takuo an mi puojdemo počivat na muorje. Vsaku lietu, kar pridemo damu pravemo da kuo je vse predraguo an dost sudu smo pustil oku po sviete za se odpočit. Ma usednu usaku lietu u telim mie-scu z naših dolinah se poberemo po sviete an u naše doline se uarnejo na ferije tisti Benečani, ke dielajo po sviete. Njin, ki se uarnejo pustmo naše sience, napravimo sejmè an pokažemo hiše prestrojene ma tu sarcu kiek nas boli zak šele jin na mor-mo ree «ustavtase usi doma». Duo vje deb’ use tuole zelenit an tel mier dielu golu za se odpočit an družim an deb tle od vsieh krajih hodil na ferije an puščal njih sude, more bit kajšan naših parjatelju po sviete bi mogu lahku doma živiet. Mi ke smu doma al smu znal dielat lepuo za de use tuole se zgodi? Naše rieke, ki šumijo do po dolinah an su ble stuokrat lieuš an buj čiste ku pišina al su šele takuo čiste? Al moremo vabit brez skarbi ljudje plavat an na njih pot pokazat kajšne smu pustil de se parpra-vijo. Sa ke gremo počivat uoz naše zemje pravajmo uarnit se nazaj an od deleč ju gledad. More bit bomo vidli lieuš ki nardit za jo obuojšat, ku kar usak dan ju gledamo samuo oku naše hiše. Tel je samuo adan tistih mikanih-velikih problemu, ki nie-smo znal rešit zak od nimar smo mislili, de kajšan drug jih reši an de «immagine» od naših dolin, ke so druz nardil je tista ke nas naprej popeje. Vietar iz Matajurja Con una numerosa e chiassosa partecipazione si è svolta a S. Pietro al Natiso-ne, nell’ambito della festa del Patrono, la gara degli aquiloni. Organizzata dalla Commissione Biblioteca Comunale di S. Pietro al Natiso-ne, alla cui presidenza è l’ins. Giovanna Venuti, la bella manifestazione ha visto la partecipazione di quaranta ragazzi e bambini dai quattro ai quattordici anni. La commissione giudicatrice, composta dalle insegnanti Patrizia Miani e Rita Cumini di Cividale, ha avuto il suo bel daffare per scegliere i vincitori. A tutti i partecipanti sono state donate caramelle. Visto il successo dell’iniziativa e la grande partecipazione dei ragazzi il prossimo anno la gara sarà ripetuta. S. PIETRO AL NATISONE CELIBERTI RESTA Lunedì ha chiuso i battenti la mostra di pittura contemporanea «Srečanja -Incontri», con Celiberti e Palčič, nell’atrio della scuola media di S. Pietro al Natisone. Organizzata dal Centro Studi Nedi-ža insieme all’Associazione Artisti della Benecia, la mostra, che ha richiesto un non indifferente impegno organizzativo, ha suscitato un buon interesse nel pubblico più colto ed attento alle correnti artistiche odierne: una mostra di non facile lettura critica di cui però diamo qualche semplice nota qui accanto. Celiberti ha comunque consentito di tenere esposte le tele più grandi sulle pareti della Beneška galerija, dove chi lo voglia potrà vederle la prossima settimana. Si tratta di due grandi opere della serie Terezin, ispirate al pittore dalla visita ad una prigione nazista dove erano rinchiusi bambini. GRMEK Začeu se je pričakovan turnir Če tele vičera gresta skuoz Liesa, gar-miški kamun an čujeta uekat, ne stuoj-ta se ustrašt, uekanje je velik «tifo» od publika, ki sledi partitam, ki od 1. lu-j a so na varsti vsako vičer, razen saboto an nediejo, na malem športnem igrišču na Liesah. Tisti dan je začeu «Turnir v malem nogometu A.S. Grimac-co», ki ga je že drugo lieto organizalo športno društvo telega kamuna. Vpisanih je 16 ekip iz vsieh naših dolin. Turnir puode napri do 28. luja, kar bo tekma za parvo an drugo mesto. Ko-lendar igri smo že objavili v številki 26. junija. Do seda je irneu velik uspeh: puno publika, pridne ekipe. Ne manjkajo tudi tajšni moment za se posmejat al pa uzet glavo med rokrni, na vsak način na liepa okažjon za stat vsi kupe v prijateljstvu an se spoznat med mladim an ne iz vsieh naših dolin. E per cambiare Kulturno rek letovanje za otroke V sodelovanju z Avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino Slovenski dijaški dom v Trstu od 20. julija do 2. avgusta 1986 Za informacije in vpisovanje obrnise na šolski center v Špetru - tel. 727490 Non meravigli la scelta di Trieste come cambio base per la tredicesima Mlada brieza. Discussione c’è stata, questo è vero, ma l’esigenza di cambiare si è fatta sentire e, a cose fatte, pare sia stato giusto rispettarla. Il Centro studi Nediža si è assicurato un’ottima posizione di partenza presso la Casa dello Studente, dove ci sono tutte le attrezzature logistiche, ricreative e sportive necessarie all’interno di un vasto parco nella parte alta della città. Si è quindi passati alla stesura di un programma di massima. Quello particolare sarà concordato nei vari gruppi con i ragazzi. Tanto per dire le possibilità della zona sono infinite: gite sul Carso, alla Grotta gigante, la Val Ro-sandra, visite al Museo del Mare, a quello di Storia Naturale, al Museo ferroviario, al Museo speleologico, all’ac-quario, al Faro della Vittoria, al Museo Ferroviario, al Castello di S. Giusto, al Castello di Miramare, al Castello di Duino, alla Risiera di San Sabba ecc. Saranno presi i contatti con la vita dei paesi, del loro lavoro (lavorazione della pietra, torchio per la spremitura delle olive, il porto, ecc.), con la cultu- Viva l’aquilone Posnetek iz lanske Mlade brieze ra e le relative organizzazioni, le feste locali. Ci saranno le immancabili lezioni di canto, di pittura di sloveno e di giornalismo per comporre la «rivista» del soggiorno culturale ricreativo 1986. Ci saranno, naturalmente, le punta- te al mare secondo il programma dei gruppi: Sistiana e la costiera triestina. Il soggiorno Mlada brieza è autorizzato dalla Regione Friuli-Venezia Giulia e da questa parzialmente sostenuto assieme all’amministrazione provinciale di Udine. ŠPETER Vprašanje razvoja zadnjega občinsk Vprašanje razvoja in družbenogospodarske rasti tako občine kot Na-diških dolin so bila prejšnji teden v središču pozornosti na seji špetrskega občinskega sveta. Dela so se začele z daljšim poročilom župana Mariniča. Predstavil je vrsto političnih in kulturnih prireditev, ki so se v zadnjih časih odvijale v Špetru in so povabile v naše doline številne ugledne goste in politične predstavnike. Spregovoril je o vsedržavnem posvetu o liku in delu domačega pesnika Menichinija ter o vrsti razstav, ki so jih priredili v novi Beneški galeriji, otvoritve katerih so se udeležili ugledni politični predstavniki kot pokrajinski odbornik za kulturo Cum, podpredsednik deželnega odbora Ren-zulli, pokrajinski odborniki Mazzola, Lepre in Pelizzo, poslanec v EGS Miz- zau, švicarski minister Duvoisin in predsednik videmske Pokrajine Venier. Župan Marinig je tudi obvestil občinski svet o srečanju, ki ga je pred kratkim imel občinski odbor z deželnima odbornikoma Brancati in Barnaba, na katerem je tekla beseda o vprašanju upravljanja špetrskega dijaškega doma, o zahtevi občine, da se tu ustanovijo poklicni tečaji za delavce v gostinskem sektorju ter o potrebi, da se razširi vrtec v Ažli. Spregovoril je tudi o obisku upraviteljev iz občin Fiume Veneto, Terzo D’Aquileia in Černomelj ter delagacije sveta republike Slovenije, ki jo je spremljal generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič. Nato je občinski svet sprejel določene spremembe statuta konzorcija za upravljanje turističnih cest, zamenjavo člana upravljalnega odbora občinske knjižnice in nakup novega šolabusa. Največ pozornosti pa je občinski svet posvetil vprašanju spremembe, ki jo je župan predlagal za upravljanje dijaškega doma in njegovo preusmeritev v deželno središče za poklicne tečaje in izobraževanje na področju gostinstva. Na koncu je občinski svet sprejel poseben dnevni red, ki ga je predlagal in predstavil načelnik občinske liste Giuseppe Blasetig o možnosti za mlada, kakor predvidevajo zakoni, da z delovanjem v korist družbe na ražličnih področjih odslužijo vojaški rok. V dnevnem redu se med drugim župan in občinski odbor obvezujeta za sestavo posebnih formularjev in obveščanje vseh zainteresirancev. S. PIETRO AL NATISONE Un riconoscimento a 10 anni dal terremoto Nov župnik v Žabnica V nedeljo 6. julija je bil v Žabnicah zelo slovesen dan kajti ob 17. uri popoldne so Žabničani prisrčno sprejeli novega župnika frančiškana patra Božidarja Rumpler. Pater Božidar je prišel v Žabnice s Proseka pri Trstu kjer je župnikoval sedem let. Nekaj pred 17. uro so Žabničani s burnim ploskanjem sprejeli pred cerkvijo novega župnika. Prvi pozdrav in dobrodošlico sta mu v slovenščini izrekla Sara in Janko Prešeren v italijanščini pa mala Marzia. Sledil je slovesen vhod v cerkev. Žabniški cerkveni pevski zbor je patra Božidarja pozdravil s pesmijo «Dobri župnik bod’ pozdravljen». Med mašo pa je pel moški pevski zbor. Na častni straži pa so stali žabniški prostovoljni gasilci. Berila, prošnje in nagovori med mašo so bili v italijanščini in v slovenščini. Med mašo je novega župnika predstavil Žabničanom videmski nadškof mons. Alfredo Battisti, ki je dvakrat poudaril, da se frančiškani po 63 letih le vračajo v Žabnice, odkoder so bili leta 1923 izgnani. Pri slovesni umestitvi novega župnika so bili prisotni: provincijal slovenskih frančiškanov pater Miha Volk, trbiški župnik in dekan Attilio della Marina, nadškof Alfredo Battisti, župnik iz Bele peči in gospod Mario Ga-riup, ki je več let upravljal žabniško župnijo. Frančiškani ljubljanske province so Žabnice s Svetimi Višarjami upravljali od leta 1911 do leta 1923, ko je moral tedanji župnik pater Pijus Žankar zapustiti Žabnice in Svete Višarje. Po 63. letih so se torej isti frančiškani zopet vrnili v Žabnice in na Sv. Višarje. Vodstvo svetišča na Sv. Višarjeh sporoča, da bo za julija, avgusta in septembra, vsako nedeljo ob 12. uri sveta maša. L ADO SI Nei giorni scorsi si è riunita l’assemblea dei soci della sezione Donatori organi di S. Pietro al Natisone che ha provveduto anche a rinnovare il direttivo dell’associazione. Alla presidenza è stato riconfermato Sereno Gigante, vicepresidente è Edi Cudicio, segretaria Rita Bacchetti. Nel consiglio direttivo sono stati eletti: Rita Bacchetti, Gabriella Becia, Bruno Chiuch, Flavia Corredig, Germano Corredig, Lucia Corredig, Edi Cudicio, Sereno Gigante, Paolo lussig, Roberto Ruttar e Bruna Vogrig. Il collegio dei revisori dei conti è invece costituito da Roberto Bevilacqua, Flaviano Birtig, Nino Ciccone, Luisa Corredig e Arnaldo Bacchetti. Nella sala consiliare del municipio ha aperto i lavori il presidente uscente Gigante tracciando un bilancio del primo triennio di vita della sezione: bilancio decisamente positivo sia per l’alto numero di iscritti, sia per l’ottimo livello culturale degli incontri sanitari promossi. Gigante ha inoltre ricordato che San Pietro al Natisone vanta l’onore di essere stato il primo di tutti i comuni del Cividalese, a creare una sezione ADO, tant’è vero che la stessa USL non ha negato la concessione di un vano del Poliambulatorio di San Pietro quale sede della sezione. 11 gesto ha voluto significare il giusto riconoscimento da parte delle autorità sanitarie per l’opera svolta dall’Associazione. Passando alla relazione finanziaria, il presidente ha espresso un sentito ringraziamento a quanti (privati cittadini, enti ed aziende) hanno contribuito alla sussistenza e alla crescita della sezione, creando i presupposti per un decoroso livello di operatività e permettendo di chiudere il bilancio con un saldo attivo, sia pure modesto. RINNOVA Concludendo, Gigante ha pubblicamente espresso un dovuto plauso ai consiglieri uscenti e a quelli dimessisi prima della conclusione del mandato. Ha preso quindi la parola il dott. Cudicio che, riaffermando il ruolo centrale della prevenzione nella salvaguardia della salute, ha ricordato come l’ADO trovi una sua collocazione, sia pure piccola e modesta, accanto ai più potenti e incisivi massmedia (TV e giornali), nell’intento di diffondere e inculcare, mediante conferenze, norme e regole di vita atte a migliorare la durata e la qualità dell’esistenza del singolo individuo. Nel triennio trascorso la sezione di San Pietro ha promosso incontri di sensibilizzazione con il pubblico su svariati argomenti, che hanno spaziato dalle malattie renali (con la connessa problematica della dialisi e del trapianto) alla patologia dello stomaco, dal significato di prevenzione ai temi della medicina dello sport. Dopo di lui è intervenuto il Dott. Bei-trame che, portando i saluti del direttivo provinciale ADO di cui è presidente, ha illustrato i compiti e le finalità dell’Associazione. È stata quindi la volta del dott. Vito Triolo, aiuto presso la Divisione pneu-mologica dell’Ospedale di Codroipo, il quale ha sviluppato la tematica dei danni del fumo nell’apparato respiratorio. Con una ricca documentazione iconografica, ha ribadito con veemenza verità notissime che i fumatori trovano più comodo sopravalutare: verità che rispondono al nome di cancro, enfisema e bronchite cronica. A conclusione della relazione, il dott. Triolo ha dato risposta a quell’interrogativo (Fumo: quando - quanto) così provocatorio che costituiva il titolo della conferenza stessa: quando?: mai!, quanto?: niente! «11 Friuli dei campi fra tradizione e cambiamento - esperienze e prospettive del dopo-ricostruzione». Questo il titolo del convegno indetto, in occasione del decimo anniversario del terremoto, dalla Confederazione Italiana Coltivatori e dalla Confcoltivatori del Friuli-Venezia Giulia, d’intesa con l’Associazione per la Protezione Civile nelle Campagne Demetra e tenutosi nella sala del municipio di Osoppo sabato 21 giugno. Erano presenti, tra gli altri, numerosi sindaci, il presidente della Confcoltivatori del Friuli-Venezia Giulia Dante Savorgnan, quello nazionale Giuseppe Avolio, l’assessore provinciale Vespasiano, l’assessore regionale De Medici ed il presidente della Demetra. In quest’occasione sono stati assegnati dei riconoscimenti da parte della Confcoltivatori regionale a quanti, nei giorni della sciagura si sono prodigati con generosità e in vari modi a favore della gente. Fra questi anche Ado Cont, responsabile del patronato Inac di Ci-vidale. Ado Cont non ha bisogno di presentazioni. Diverse volte abbiamo avuto modo di scrivere di lui sulle pagine di questo giornale e sempre più numerosi sono quelli che, soprattutto ex-minatori e pensionati, ogni giorno si recano presso di lui, al patronato INAC di Cividale per consigli, chiarimenti, ed il disbrigo delle pratiche. Un riconoscimento quindi, pienamente meritato. Incontro tra LC e PCI di Resia Si è svolto il giorno 1 luglio 1986 nella sede della Lega dei comunisti di Tolmino, l’incontro di amicizia tra la sezione del PCI di Resia e la Lega dei comunisti di Tolmino. Presenti all’incontro il segretario O.K.Z.K.S. Milan Torkar, il vicesegretario Drago Podobnik e Franc Kravanja, Franco Simčič per la commissione rapporti esteri del comitato, il segretario della sez. PCI di Resia Di Lenardo geom. Giuseppe, il vicesegretario Nevio Madotto, il compagno Arturo Siega. A tale incontro si è parlato dei rapporti di amicizia e di un possibile ed eventuale rapporto socio-economico -politico-culturale, tra le due delegazioni con l’opportunità di sviluppare e migliorare l’amicizia tra le due delegazioni. Istituto per l’Istruzione slovena S. Pietro al Natisone ANNO SCOLASTICO 1986-87 ISCRIZIONI CENTRO PRESCOLASTICO BILINGUE SCUOLA MATERNA dal 1 settembre 1986 al 30 giugno 1987 orario: dalle ore 8 alle ore 16 BAMBINI DAI 3 AI 6 ANNI SCUOLA ELEMENTARE BILINGUE (ITALIANO E SLOVENO) da settembre 1986 a giugno 1987 orario: dalle ore 8 alle ore 16 BAMBINI DI ANNI 6 Programmi scuola statale, personale qualificato due insegnanti paralleli per classe, mensa, scuolabus, attività parascolastiche, musica, corsi di nuoto, comitato genitori, sport, rette modiche. Iscrizioni e informazioni presso il «Centro» di S. Pietro al Natisone tel. 727490 Predsednik gorske skupnosti Chiabudini, predsednik turistične ustanove Paussa in odbornica Bruna Dorbolò na nagrajevanju VII. slikarskega ex-tempore na trgu pri Centru v Špetru Na razstavi Celibertija in Palčiča pozdravlja predsednik Pokrajine Tiziano Venier delja 22. junija „ . , . , .. nagrajevanju natečaja za spise v rezijanskem narečju, se ozračje v kulturnem domu na Rovane, sprost, m vsi začnejo plesat, igranju mladega citiravca Daniele Quaglia NOTA ARTISTICA Agli antipodi del sogno creativo di Paolo Petricig S. PIETRO AL NATISONE Per pochi giorni: quadri da vedere Ancora per qualche giorno resterà aperta nella Beneška galerija la mostra delle opere presentate alla VII ex-tempore «Immagini delle Valli del Natisone». Le ex-tempore sono considerate per definizione manifestazioni artistiche minori, riservate a dilettanti e pittori alle prime armi. Questa di S. Pietro vuol fare un discorso a parte e per più motivi: intanto perchè ha carattere internazionale, poi perchè è dotata di premi di un certo prestigio perchè istituzionali, quindi perchè ha il patrocinio regionale e - non ultimo motivo - perchè la composizione della «giuria», come tendenza, premia la ricerca ed il nuovo e suggerisce l’apertura della mostra per almeno due settimane. Le altre ex-tempore hanno solo la durata di una festa. L’associazione promotrice sollecita dunque le persone interessate a visitare la rassegna in cui è possibile fare una buona scelta di opere adatte a tutti i gusti. È ancora possibile, fino a domenica 13 mattina, votare i quadri preferiti: un voto valido per l’assegnazione di un premio speciale di 350 mila lire, in aggiunta ai premi della commissione giudicatrice. La Beneška galerija avverte comunque che nella pausa estiva resteranno esposte opere varie, segnalando agli interessati la possibilità di esporre quanto desiderano, previo accordo anche telefonico. Obljavljena je bila kot nagradna črtica v Naših razgledih V revni beneški kuhinji prasketa ogenj. Ob razgretem štedilniku negibno sedi ženska in strmi skozi okno, kot da prisluškuje mraku, ki ovija sosedovo hišo in skelet mogočne lipe. Toplota ognja ne more pregnati iz kuhinje smradu po revščini, ki diha iz sajastihm sten, po smrti, ki je oplazila hišo, po topi žalosti, ki zre iz vsake gube ženvs-skinega obraza. Kako je vse tiho, še očetovega hropejo ni več, on je našel mir; sedaj ne bo več skrbel, če sem naložila živini, če sem nasekala drv, češem... Morda pa kljub vsemu njegova skrb ni bila znak nezaupanja, nekaj je pač moral nisliti. Te zadnje dni je bilo prav hudo, morala bi biti zadovoljna, da je dotrpel, saj bom sedaj imela precej manj dela. In vendar, hiša mi je prazna brez njega; čez nekaj dni bo prišel Florjan, samo kmalu bo moral spet v šolo. Morda bi ga lahko obdržala doma, pa mu ne bi koristilo sedaj, sredi šolskega leta. Tam ima prijatelje, moral bi se tudi voziti vsak dan v dolino in jaz mu ne bi znala pomagati pri nalogah. Rada bi ga imela tukaj, zanj pa je vseeno bolje, če je v zavodu. Premisliti bom morala za prihodnje leto... Morda bi lahko prodala živino in šla v Anglijo k Tinetu in Ninu. Sosedovi bi lahko odkupiti kravo in tele, junico bi morda prodala v Gabrovco. Morala bi se posvetovati s Tinetom, oče se gotovo ne bi strinjal s tem, njemu je bilo žal še kostanja. Ko bi se lahko pogovorila s Tinetom! Kaj pravzaprav pomeni njegovo zadnje pismo? Fant je bil bolan, vendar je ozdravel, pravi, zakaj torej ne prideta za praznike domov? Hvala za majice, pa tudi teh ni več treba, ker jima jih krpa gospodinja, tudi tega ne razumem... Zamišljeno stopi ženska do police, sname z nje oškrbljen lonček, natoči vanj kiselkastega domačega vina, do- t/na mostra a due presenta sempre dei rischi. Uno di questi è quello di indirizzare inavvertitamente il visitatore ad una specie di scelta in favore di uno dei due artisti. Tuttavia una mostra a due può anche essere motivo di confronto e quindi di comprensione della diversità che sempre esiste fra alte personalità ed espressioni artistiche. L 'intenzione nostra era quest'ul-tima. Dire cioè al pubblico: vedete, qui la vicenda artistica è come un flusso vitale mai uniforme e piatto e ciascuna forma artistica sta a se per quanto faccia parte di un tutto, che è l'arte del mondo di oggi, la quale è ricerca, tensione e perfino gioco. Raramente come in questo caso di Celiberti e Palčič l'individualità delle espressioni prende il sopravvento sull'unità del flusso. Voglio dire che le due personalità artistiche sono tanto lontane da loro, quanto vicinissima la loro forza espressiva, l'intento di comunicare, l'impeto creativo. Ambedue gli artisti affermano la forza dell'ingegno e della creatività dell'uomo, la presenza di una spinta interiore capace di dare forma e cioè ordine organizzato alla materia grezza, qualsiasi essa sia, che è alla base del processo di elaborazione artistica. Tuttavia i due artisti manipolano ciascuno materia grezza povera, ma di natura profondamente diversa, usando strumenti diversi e procedendo in direzioni assolutamente diverse e addirittura opposte. da žličico sladkorja in z gibom, ki ga narekuje vsakodnevni obred, prisloni lonček na štedilnik. Za trenutek postane in prisluhne tišini. Prestopi se do ustavljene ure, že stegne roko, da bi pognala nihalo; roka ji utrujeno omahne, saj ni razloga, da bi ura preganjala čas. Ženska sede k ognju, sklene roke v naročje, kot da bi molila, in čaka, da se vino otopli. Za praznike bova sama s Florjanom. Pred štirinajstimi tedni sta odšla Tine in Nino, končno smo bili letos poleti vsi skupaj. Za pogreb nista dobila dopusta, to razumem. Ni mi jasno, zakaj ne prideta za praznike. Nina že dve leti ni bilo tu čez poletje, dopust je imel pred očetom, sam pa ni hotel priti. Florjan ga skoraj ni spoznal, tudi razumel ga ni dosti. Nino je postal že moški, Florjan je še otrok. Ninu z ničemer nisem mogla ustreči, nič mu ni bilo prav tukaj, za dekleta je rekel, da se oblačijo kot kmetice. Kdove ali ima v Londonu dekle, nič ni rekel, Tine pa tudi ne. Nino govori zelo lepo, skoraj kot Tine, čeprav ne pozna izrazov za živali in orodje. Jaz se spomnim le nekaj angleških besed, dobro daje Tine prevajal. Zakaj ne prideta, morda sem pogrešila, ko sem ju prosila za denar, drugače pa ne bi mogla plačati pogreba. Od avgusta mi nista poslala ničesar. Saj vem, Nino rabi nekaj zase, Tine plačuje gospodinjo, nekaj pa vseeno ni v redu. Za Florjana moram še pačati nekaj v zavodu; morda mi bo le poslaI Tine kaj za praznike, če ne pošlje, ne vem, kaj bom naredila... Kdove koliko plačuje gospodinjo, sicer je tudi res, da Tine ne zmore vsega dela sam. Nino je poleti komaj pogledal deda, v hlev ni stopil, še drv je komaj nasekal, čeprav nerodno, da se mu je mali Florjan smejal. Morda mu je zameril, sploh se nista pogovarjala, verjetno je razlika v letih med njima prevelika. Nino je odrast el v Angliji, ne more biti navezan na to vas, na to hišo. Še name Per dipingere, Celiberti per esempio stende malta diluita sulla tela e quindi affronta le grandi campiture nere, bianche, rosa e grige, procede con graffiti meditati. Trasforma le tele in affresco, cioè in pittura murale, sulla quale provoca segni, simboli e zone di colore - parlo delle tele del ciclo Terezin esposte a S. Pietro - che hanno il sapore di tragedia. Solo a distanza ravvicinata si intravede il tormento della punta o Particolare di un grafico di Klavdij Palčič ni navezan... Saj nismo več družina, komaj se še poznamo! Tudi Tine je bil čuden, prvi dan sploh ni govoril, samo razgledoval se je, drugi dan sva imela opravka z očetovo krizo: zdravnik, delo. Tretji dan je bilo tudi nekaj narobe, ne spomnim se, šele naslednji dan sva se pogovorila, ko sta fanta zaspala. Moj mož, tako tuj se mi je zdel... Že vem, tretji dan je šel v gostilno, saj je imel pravico, da malo pokvarta z moškimi. Jaz sem čakala, da se vrne; in ko je legel, sem čakala, da bo stegnil roko k meni; jaz sem čakala in on je zaspal. Naslednji dan sva govorila, nato je šel v posteljo in jaz sem pospravila kuhinjo; ko sem legla, je že smrčal. Od novega leta se nisva videla in on je mirno zaspal! Tista noč je bila dolga. Šele naslednjo noč se mi je približal, še dobro, da sem si umila lase in oblekla najboljšo srajco, tisto, ki jo hranim za zdravnika. Ne razumem, zakaj je zahteval, naj jo slečem, tega nisem nikoli počela. V začetku sem imela skoraj občutek, da se trudi okrog mene, kot da opravlja neko dolžnost. Potem ne, potem je bilo lepo... Doseže lonček in ga brez sile ponese k ustom. Požirek ji poživljajoče steče po grlu, za trenutek se ji celo zazdi, da ji topla pijača teče kar v žile. Nato odloži posodico, rahlo se skloni, dvigne iz zaboja poleno in ga naloži na ogenj, ki skoraj veselo zaprasketa. Vratca pusti priprta in odsev plamena rdeče razsvetli kuhinjo. Sence se lovijo med starim pohištvom kot nevidni strahovi. Še požirek toplega vina, po vsakem požirku ji je prijetneje, počuti se že rahlo omamljeno. V rdečkasti svetlobi zadobivajo predmeti nove oblike, robovi se izgubljajo in prežeče pošasti se prikradejo izpod lesenih stopnic, izza umazane brisače, iznad stare omare. Čeprav ni rekel besede, je bilo lepo. Lahko bi rekel, da me ima rad, da sem mu manjkala, včasih je to rekel, on je to znal tako lepo povedati. Ko bi jaz znala govoriti kot on, bi mu bila pove- del pennello alla ricerca dell'autenticazione grafica e pittorica della superficie elaborata senza linee di prospettiva, se non quelle suggerite dalle fessure di luce. L'astrazione si sviluppa in linee geometrizzanti e rudi simboli grafici di colore povero dominato dal nero. Ne esce un elaborato di sapore espressionistico, vissuto prima di tutto nella mente dell'artista. Accanto a questa esperienza, Palčič da il via ai suoi pezzi componibili. Lavora su una pellicola di plastica trasparente e sulla carta con rossi accesi e profondi. Lavora sui suoi «quadri» di vetro quasi a voler sottolineare l'immaterialità delle immagini evocate. Le linee essenziali e quelle di costruzione sono eleganti ed espansive. Compone i suoi «trittici» (figurazioni a tre o quattro pezzi) lavorando in fil di ferro e pinze. La mostra finita disferà l’immagine, che dovrà ricomporsi altrove. Palčič, che è scenografo, sotto-linea anche in questo il carattere effimero del volo della fantasia. L'a-strazione dell'artista parte dall'annotazione - quasi uno studio - anatomica, per allargarsi in ampie ed eleganti volute di colore e di materia, pezzi di carta strappata che volano quasi via dalla forma, tra i due vetri di fittizio supporto. L'elaborato artistico è elegante, quasi offerto a noi dalla fiorente inventiva dell'artista che sembra giocare col paradosso visivo. dala toliko stvari! Žal ne znam, premalo sem se naučila od njega, tudi ko sem bila mlajša nisem znala, takrat me je bilo sram. Ko bi živela vsaj nekaj mesecev pri njegovi družini v Bovcu, bi se bila verjetno naučila, tako pa je on prišel v to žalostno vas. Kako je bil lep, ko je hodil k meni v vas, štiri ure peš, da me je videl, oče in mati pa sta prežala. Tudi sedaj je še zelo lep, čeprav ima precej sivih las. Najlepše je bilo v Londonu, ne, ne takoj na začetku, tedaj sva imela tako malo časa; potem, ko sva živela skupaj. Prej me je gospa pustila prosto samo ob nedeljah popoldne in včasih zvečer. Čakal me je pred hišo ob vsakem vremenu in tiste pol ure sva sedela na klopci v parku; on me je držal okoli ramen in sva se gledala, od časa do časa je kaj rekel, jaz sem ga samo poslušala. In ko se je rodil Nino, sem bita doma skoraj tri mesece. Tine, se še spomniš, kako sva izbirala imeni, za najina otroka? Prvi bo po mojem očetu, drugi po tvojem, sva se menila, in če bo deklica, bo prva po tvoji materi, druga pa po moji... Potem, ko sem se morala vrniti na vas zaradi očetove bolezni, si mi pisal vsak teden. Jutri bom poiskala tvoja pisma in jih prebrala, vsa, od prvega do zadnjega. Ko se je rodil Florjan, te ni bilo pri meni, pa si mi poslaI tisto čudovito verižico. Ko si prišel, se malega nisi mogel nagledati. Takrat sem bila srečna, čeprav si bil daleč in sva se videla dvakrat na leto. Ko sva bila skupaj, je bilo vsakokrat lepše. Se spomniš v Angliji, ko sva hodila v kino in si me držal za roko? Pred vsakim sestankom s tabo sem si barvala nohte in si mazala roke, da bodo mehkejše. Kasneje sva si nameravala kupiti televizijo, vendar ni bilo nikoli dovolj denarja... Lani si rekel, naj si jo kupim, denarja pa nisi poslal. V Londonu jo imate, tudi kopalnico imate, zato sta ti in Nino nergala nad škafom poleti, prej te ni to nikoli motilo... (Se nadaljuje) Particolare di un disegno di Giorgio Celiberti Il confronto tra i due artisti diventa così quasi impossibile. Rimane dunque l'incontro, che è quello che abbiamo cercato di promuovere. Fra due filoni artistici senz 'altro, ma soprattutto tra due personalità artistiche d'eccezione, il cui discorso si svilupppa a breve distanza geografica, Udine e Trieste, ma quasi agli antipodi del sogno creativo dell'uomo. Paolo Petricig Začetek v Ljubljani seminarja slovenskega jezika, literature in kulture V ponedeljek se je na ljubljanski Filozofski fakulteti slovesno začel štirinajstdnevni seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga že 22 let organizira Oddelek za slovanske jezike in knjiženosti FF. Seminar je vsakoletna priložnost za seznanjanje z izsledki slovenistike, predvsem pa gre za navezavo ljudi, ki živijo v drugih državah, na slovensko kulturno in narodno izročilo. To so na ponedeljkovi otvoritvi poudarili slavnostni govorniki Ada Vidovič Muha (predsednica seminarja), Franc Pivec (predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje), Janez Milčinski (predsednik ZAM-TES), Dušan Nečak (prodekan FF), Janko Moder (predstavnik Društva slovenskih književnih prevajalcev) in Janez Moder (predstojnik slavističnega oddelka FF). Seminarja, ki bo trajal do 19. julija, se udeležuje 130 slušateljev iz dvajsetih držav, od teh je kar četrtina iz zamejstva. Udeleženci bodo sledili predavanjem in seminarjem, na katerih bosta posebej poudarjeni 60 - letnica in 400 - letnica smrti Kosovela in Trubarja. Na sporedu bosta še izleta v Rašico in Tomaj. ŠPETER Zaščitene rastline Gorska skupnost Nadiških dolin in Združenje fotografov naturalistov sta izdala zanimivo brošurico o zaščitenih in izumirajočih rastlinah, ki so značilna za gorata področja naše dežele. Knjižica nadrobno opisuje 35 primerov krajevne vegetacije in je primerna zlasti za nedeljske izletnike, ki včasih čeprav nenamerno uničujejo naravo. Vsak opis je opremljen s fotografskimi posnetki. USTAVLJENA URA Nadja Kriščak W. XxS'^A*. k, $A$UjU&fri *®*#u .iùjLK*J3ut 'jJjJ, f Z*tm& XIII. Natečaj za spise v slovenskem narečju Moja vas XIII Concorso dialettale sloveno SKUPNI PODATKI - DATI GENERALI Število otrok - numero partecipanti Število prispevkov - numero lavori Število šol - numero delle scuole ŠTEVILO OTROK PO POKRAJINAH NUMERO DEI BAMBINI PER PROVINCIE Videm - Udine Gorica - Gorizia Trst - Trieste Tujina - Estero 13. DEŽELNI NATEČAJ ZA SP V elik an veseu seni a» Letos je sodelovalo 457 ss med drugimi bili odbornik Cum, spetnì Nagrade so prispevali Per i premi hanno contribuito Lipa se slače, Čanen sa oblače, sunce smlidi, utičac biži. Se uparje traua, muha krapaua. Spaduua slana, uoda glačaua, zemja utarpneua, rugac sa skreu. Babe tičdo, mame platéo november to isi nu zima gre. Rossella - Osojane Nagrajene šole Dvojezični vrtec Špeter - Asilo bilingue privato Špeter - San Pietro al Natisone Polaroid darilo Zavoda za slovensko izobraževanje Polaroid, dono dell’Istituto per l’istruzione slovena Osnovna šola Njivica - Scuola elementare Vedronza nakupni bon, darilo občine Bardo -buono acquisto, dono del comune di Lusevera Osnovna šola Romjan - Scuola elementare Vermigliano melodica, dono della scuola di Musica Osnovna šola «G. Carducci» Ahten -Scuola elementare Attimis pokal, darilo Banca Popolare di Cividale Coppa, dono della Banca popolare di Cividale Slovenska mala šola Špeter - Scuola di sloveno San Pietro al Natisone radio, darilo Zavoda za slovensko izobraževanje radio, dono dell’Istituto per l’istruzione slovena Osnovna šola «S. Gruden» Slivno Šem-polaj - Scuola elementare di Slivia/San Pelagio pokal, darilo občine Srednje - coppa dono del comune di Stregna V. razred os. šole «G. Pascoli» Hlocie - V classe della Scuola elementare di Clodig Lutkovno gledališče, darilo Beneškega gledališča teatrino, dono dell’Associazione teatra-, le della Benecia Srednja šola «Ivan Trinko» Gorica -Scuola Media Gorizia pokal, darilo občine Sv. Lenart coppa, dono del comune di S. Leonardo Pogled na publiko Moja nona Moja nona ima čarne lase an oči an je nomalo stara. Kar jo gremo gledat je puno rada an me praša, de ostanem gor par nji. Vsak dan gleda telenovelas po televisionu an guai tistemu, ki jo tenčas disturba. Je takua barka, de mi perdona kar ji denen poluhtu hišo. Kar gre h maš me cje za sabo, ma ist puno krat neciem iti, zak ciarku je deleč an je puno za hodit. Kar organizajo kajšno gito ona saldu rada partečipa an zio ostane sam doma. Rada gre gledat santuarie veliche miasta an nove vasi. Kar je gorkua sadi kompiar z mojim tatan. Kajšankrat pokliče za sabo cju njivo za compagnio. Puno krat ji pomaga muaj tata darva cju sparhet an kaminet. Kar mama an tata me kličejo moja nona me difinde. Kar mama naprave pizzo al pa druge specialità jih na pokuša, zak ji niaso usec an raj ija idrik an kompiar. Malo krat nas pride gledat du Čedad, zak nimar diala gor doma. San puno rad ta par nji zak skar-bi puno za me an mi cje puno, puno dobro. Luca - Čedad Najlepše so Plestišča Jaz se klicem Ivan, imam deset let, stoim v Torinu, ki je zlo liepo. Ma zame najlepše so Plestišča: je ena majhana vas v Tipani tu dni dolini, ima sto hiš, dve gostilne: ena se klice «Al Cervo» druga «Da Guido». Guido po potresu nima še eletri-ka, zvečer stoij pri dni kandeli. Poleti je puno judi, ki priedjo v počitnice, po poldan in zvečer se zbe-rijo pri Guido in začnejo piet vsi tisti, ki znajo in imajo lepe glase. Pojo zlo ljepo vse te najlepše pesmi od te Benečanske doline. Jaz nevern ure, da bo koneč šole in pridejo počitnice, da pojden gor v Plestišča in bom skaku z mojemi prja-telji, ki gor me čakajo. Ivan - Torino Te duj velik mož Moja nona ni je pravla tolo pravco, ki ji je pravla nje nona: je biu an mož velik, ki je meu no nogo gor na «Mont» an te grugo gor na Karkoš an se je spregnu fin du «sverinaz», tuk se srečaju Albero-ne in Nediža. Se je spregnu z rok-mi fin du uodo in se je prau gobaz. Kar so šli ljudje v Čedad jin je gua-ru: «Pasaita, pasaita naprej; «passa sotto», nà tabaka!». Tel mož je imeu pod njin lintver-je an jih je stuaru dialat, an oni so muarli ga buagat an so skakal taz Monta fin čiu Karkoš an bisnona je jala, de jih je vidla vič ku kajšan krat. Michele - Barnas Da pa Čanen e sa zmudou, ka ma no bilo srakico an dan slamnaste klabuk anu dan mahave ostuk, bragesa ta man 3 estave nu na valika skòrnice, ka rude gre nu rozona doz ta Kladina gozda. Barbara - Njiva Casalinghi Danelone Čedad -Cividale Stilottica Čedad - Cividale Ottica De Agostini Čedad -Cividale Fotoottica Daniela Braidotti Čedad - Cividale Ferramenta Piccoli Čedad -Cividale Qualizza Articoli musicali Čedad -Cividale Bacrì articoli per l’infanzia Čedad - Cividale Confezioni Boccolini Čedad -Cividale Confezioni Mirca Čedad - Cividale Confezioni Santi Čedad - Cividale Confezioni Vidussi Čedad -Cividale Oreficeria Mulloni Čedad -Cividale Oreficeria Urbancig Čedad -Cividale Profumeria Madotto Čedad -Cividale Profumeria Billiani Čedad -Cividale Farmacia Fontana Čedad - Cividale Elettrodomestici Zamero & C. Čedad - Cividale Cartoleria «La Chiocciola» Cava-licco - Udine Negozio Bier Čedad - Cividale Cooperativa Libraria Čedad -Cividale Concessionaria Olivetti Čedad -Cividale Cartoleria Stagni Čedad - Cividale Cartoleria Fulvio Čedad - Cividale Cartoleria Bront Čedad - Cividale Teknomec Gorica - Gorizia Meblo Trst - Trieste Regai Casa Čedad - Cividale Confezioni Zykos Čedad - Cividale Zlatarna - urarna Trst - Trieste Profumeria Mosolo Čedad -Cividale Negozio Benetton Čedad - Cividale Elettrodomestici Beltramini Čedad - Cividale Cooperativa Danieli Čedad -Cividale Javne ustanove - Enti pubblici: občina Zgonik - Sgonico Društva in organizacije - circoli e associazioni Zveza slovenskih kulturnih društev Kulturno društvo Rečan zbor Pod lipo Društvo beneških umetnikov Primorski dnevnik Kmečka zveza Samantha pieje «Odpre oli...» Beneco S.p.A. - Sv. Lenart-S. Leonardo Edicola Cernetig Špeter - S. Pietro al Natisone Macelleria - mesnica Beuzer Špeter - S. Pietro al Natisone Farmacia Strazzolini Špeter - S. Pietro al Natisone La bottega di «Nery e Rosy» Špeter - S. Pietro al Natisone Negozio - trgovina Adami Špeter - S. Pietro al Natisone Cartoleria Graziella Špeter - S. Pietro al Natisone Lavasecco Špeter - S. Pietro al Natisone Despar Alimentari Špeter - S. Pietro al Natisone Trattoria bar «Al Giardino» Špeter - S. Pietro al Natisone Italmec Špeter - San Pietro al Natisone Benedetta - Ahten E V SLOVENSKEM DIALEKTU za vse naše otroké >e udeležili skupaj s starši in prijatelji. Prisotni so župan Marinig in odbornic Sv. Pavl -mednje I V A Ivan - Srednje Moja sestrica Moja sestrica se kliče Ljuba, ima deset miascu, pezi osan kg, ima oči plave, niama zobi an malo lasi. Popudan kar mama jo nese spat jo fajno pokrie ma moja sestra use aszaba an jo ušafamo, de skače go po pastiaj al pa kobacina gor in dol an namest spat se smieie ku skrakiac. Kar pride kajsan, Ljuba začne uekat, eie de jo uzamejo uoz boxa, an eie iti s paseginan. Ma mama jo na more saldu uozit, zaki ima die-lo antadà jo peien ist. Runan cross s paseginan an moja sestrica se smieie an je vesela, če se ustavin začne jokat antada gren napri. Po- É V. razred osnovna šola Grmek I 1 ■ Ff a m a ma i i • Tl l Tr\£x/rrvOw "rvcu ’Vo^oo^ • ♦ • "! 1‘ j ! /HXceor ; ^VUoU, xA, s