SREČKU PEČARJU V ZADNJE SLOVO
Na Ijubljanskih Žalah smo se pred kratkim zadnjikrat po-slovili od Srečka Pečarja.
Rodil seje pred 79 leti v ka-tinari pri Trstu kot sin skro-
mnih, a zavednih delavskih staršev, v številni 12-članski družini. Že v prvih letih faši-zma in narodnegapreganjanja je mladi Srečko zbiral okrog
sebe narodno zavedne fante. Zatoje bil kmalu na očeh itall-janski policijski oblasti. Zate-kel se je v Maribor in tam do-končal učiteljišče. Prvič se je zaposlil v Petrovčah, od koder pa je bil kmalu pregnan v Škocjan pod Gorjanci. Takšna je bila pot mnogih, za klerikalni režim prenaprednih učiteljev. Toda Srečko je kljub temu povsod, kjer je deloval budil narodno zavest prebi-valstva.
Zato je povsem razumljivo, daseje takojpo ustanovitvi OF vključil v njeno gibanje in bil med njenimi krajevnimi orga-nizatorji. Avgusta 1942 se je podpritiskomfašistov in belo-gardistov z vso svojo družino umaknil v partizane, kjer se muje rodilše četrti otrok. Nje-govo pot in iivljenje njegove druiine v letih bojaje čudovito lepo opisal v knjiiici Čas brez pravljic njegov sin Borut, znani slovenski karikaturist. V težki preizkušnji našega na-rodnoosvobodilnega boja seje lik Srečka Pečarja, kot nadvse zavednega Slovenca, pokazal v vsej svoji veličini. Bil je skromen in globoko predan
idejam osvobodilnega boja, s katerimi je preiel tudi vso svojo družino, ki je bila prav zato sposobna prenesti nad-človeške napore triletnega iiv-Ijenja v gozdu.
Že med vojno se je Srečko Pečar kot referent pri SNOS ponovno lotil prosvetnega dela. Po osvoboditvi je oprav-Ijal številne naloge na različnih področjih in med drugim nekaj let delal tudipri notranji upravi. Leta 1953 pa se je vrnil v svoj poklic. Postal je ravnatelj osnovne šole v Jar-šah, kjer je bil vse do svoje upokojitve.
Na jarški šoli je pokazal svoje velikesposobnostiinpo-Žrtvovalnost na vseh področ-jih šolskega in družbenegdživ-Ijenja. Nemajhne zasluge ima tudi pri prizadevanjih za gradnjo prepotrebne nove osnovne šole Jožeta Moškriča. Spomin nanj bo ostal pri Iju-deh neprecenljiv, pri njegovih prijateljih pa nepozaben. Za svoje velike zasluge je prejel vrsio visokih odlikovanj in Spomenico 1941. Pokopan je bil z vojaškimi častmi.
K. T.