gorenje Informator
40
List za obveščanje delavcev
Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati, Elektronika Široka potrošnja, Commerce, Servis, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD,
Titovo Velenje, 21. oktobra 1987	Leto XX!
12. razstava naših dosežkov in razvojnih hotenj
V ponedeljek, 19. oktobra, smo v Rdeči dvorani v Titovem Ije in Jure Toplak, podpredsednik PO Gorenje SOZD. Da-Velenju, v navzočnosti številnih uglednih gostov, odprli že ne Rine pa je na simboličen način odprl letošnjo 12. raz-tradicionalni „Hišni sejem Gorenja ”. Zbranim sta sprego- stavo poslovnega sistema Gorenje, katere geslo je „S CA-vorila Dane Rine, sekretar Medobčinskega sveta ZKS C e- SOM IN PRED NJIM!”
Na 12. razstavi dosežkov in razvojnih hotenj Gorenja razstavljamo skupaj 2.040 naših izdelkov, od tega 1.040 novostiI
Razvojna in poslovna strategija zagotavljata Gorenju perspektivo in razvoj
Govor sekretarja MS ZKS Celje Daneta Rinca ob otvoritvi 12. hišnega sejma Gorenja
Povabilo, naj ob otvoritvi vašega prodajnega sejma spregovorim nekaj besed, sem z veseljem sprejel, predvsem zato, ker pri kolektivu, kakršen Gorenje danes je, ni težko najti primerne, za današnji čas vzpodbudne vsebine oziroma tematike, o kateri ni neprijetno javno kaj reči, ker je takih vsebinsko bogatih sklopov v SOZD Gorenje dovolj. Razvojna in poslovna strategija, katere značilnosti so predvsem marketinški koncept kot pristop k poslovanju, inovatorstvo, pre-struktuiranje, prehod iz količin v kakovosti, podrejanje proizvodnje zahtevam in željam kupcev, internacionalnost s pospeševanjem izvoza, skupen nastop s širšo in kompleksno ponudbo,
motiviranje zaposlenih za tehnološko prenovo in kvaliteto ter še razne druge vrednote, v katerih središču je vselej človek, zagotavljata Gorenju ne le obstoj na tržišču, temveč tudi perspektivo in razvoj, kljub težkim pogojem gospodarjenje. Žal imamo kolektivov s tako razvojno strategijo, ki so jo sposobni tudi uspešno uresničevati, veliko premalo.
Slabo gospodarjenje, iskanje višjega dohodka preko višjih cen, množica pojavov, ko morajo dobri delavci in dobri gospodarji plačevati za posledice neodgovornega, negospodarnega ravnanja, nizke produktivnosti in slabe kakovosti, je še vedno globoko zakoreninjeno v mno-
gih kolektivih v Jugoslaviji ob podpori zgrešene ekonomske (razvojne in tekoče) politike družbenopolitičnih skupnosti. Zato ni slučajno, da že drugič v obdobju štirih let Zvezna skupščina sprejema protiinflacijski program, ki bo danes predstavljen njenim delegatom. Tudi temu paketu ukrepov zveznih organov grozi enaka usoda kot že mnogim prej, dokler ne bo zavest o tem, da je le z več in kakovostnejšim delom, z več znanja in osmišljeno razvojno politiko odprto na znanstvene dosežke in usmerjeno v odpiranje v svet in konkurenco svetovnega tržišča, možno iziti iz sedanje krize. Kriteriji višje kakovosti inovativnosti, vzorne poslovne morale, trajnosti in zaupanja morajo biti vodilo tudi v poslovnih in dohodkovnih povezavah med partnerji v repro-
dukcijskih verigah in v širšem gospodarskem prostoru. Ne moremo imeti različnih kriterijev in vrednot v odnosih med tujimi in domačimi partnerji in kupci. Pomembno mesto v protiinflacijskem programu ima pospeševanje izvoza in uveljavljanje tržnih zakonitosti v gospodarskem pirostoru Jugoslavije. Taka usmeritev mora postati prav tako vgrajena v vsakdanje delo in način ravnanja, kot je to v veliki meri že prisotno med delavci Gorenja. Doseženi izvozni rezultati v 9 mesecih letos — 115 milijonov dolarjev izvoza, 14 % več kot lani v enakem obdobju, od tega 95 % na konvertibilno območje, stopnja pokritosti uvoza z izvozom 135 % — dokazujejo, da uspešno uresničujete svoj srednjeročni plan in usklajujete svoje posamične interese (dalje na 2. strani)
Moč Gorenja je v celovitem razvoju posameznih programov
Besede Jureta Toplaka, podpredsednika PO Gorenje SOZD pred odprtjem ”Hišnega sejma ’87”
V prijetno dolžnost mi je, da vas lahko pozdravim ob otvoritvi že 12. hišnega sejma Gorenja, ki smo ga letos pripravili pod geslom Gorenje — S časom in pred njim!
Moto sejma ni izbran naključno. Z njim želimo simbolično prikazati stopnjo razvoja, ki jo je Gorenje doseglo do danes. Predvsem pa želimo opozoriti na vse temelje, ki smo jih zgradili za jutrišnji hitrejši in kakovostnejši razvoj.
Kot se je v preteklih letih v Gorenju utrdila nova poslovna filozofija, oprta na lastne sile, znanje, kakovost, in nenazadnje, na
trajno prisotnost na najzahtevnejših tujih tržiščih in kot se je uveljavila celovitost samoupravne, poslovodne in družbenopolitične zamisli obvladovanja tekočih problemov gospodarjenja in razvojnih vprašanj, tako danes že premagujemo tiste zadnje stopnice, ki so nas ločevale od resničnih in kakovostnih premikov v poslovanju. Modernizacija proizvodnje in inovacija naših programov, v okviru celovite preobrazbe Gorenja, dobiva prav v tem trenutku že svoje prve stvarne oblike. Naj omenim le nekaj projektov, ki jih bomo v sklopu celovite pre-
RAZVOJNA IN POSLOVNA STRATEGIJA ZAGOTAVLJATA GORENJU PERSPEKTIVO IN RAZVOJ
(nadaljevanje s 1. strani)
delavcev, interese tozdov in de- dohodka na kakovostnih podla-lovnih organizacij, tudi s skupni- gah.
mi interesi znotraj SOZD ter Slovenije in Jugoslavije. Tako usmeritev je treba še bolj podpreti z ukrepi razvojne in tekoče gospodarske politike. Zato se moramo vsi skupaj zavzeti za že predlagane spremembe devizne zakonodaje in nadaljnjo graditev ne le deviznega, temveč celotnega gospodarskega sistema, ki bo vzpodbujal razvoj na kakovostnih kriterijih in vrednotah.
Posebno skrb moramo v celotnem združenem delu, pa tudi v družbeni nadgradnji, posvetiti znanju in kadrom. Kakšna naj bo samoupravno dogovorjena, razvojno dolgoročno naravnana na dvig kakovosti dela in kakovosti življenja delavcev Gorenja in kupcev njegovih proizvodov, politika pridobivanja, permanentnega usposabljanja in moti viranja delavcev — je že uveljavljena praksa v Gorenju, ki je lahko za vzor mnogim kolektivom. Posebej bi rad dal priznanje inovacijski in inventivni naravnanosti poslovne politike od intenziviranja dela razvojnih in raziskovalnih služb do množičnih akcij zbiranja koristnih predlogov. Število koristnih predlogov (blizu 1800 od 3350), ki so jih letos od začetka akcije do septembra ocenile komisije kot smiselne, dokazuje, da se da praktično uresničevati ideje in programske usmeritve Zveze komunistov Slovenije o inovacijski, informativni družbi, za katero se moramo odločno zavzeti, če želimo slediti hitrim tehnološkim spremembam v svetu. Del teh inovacij in koristnih predlogov delavcev Gorenja je že vgrajen v njihove izdelke, ki jih bomo danes zato s še večjim zanimanjem pogledali. To je tudi zanesljiva pot za povečevanje
Inovacijski dohodek se v Gorenju že ustvarja in povečuje. Da bo inovativna dejavnost vgrajena kot del rednega procesa dela in razmišljanja v vseh delovnih skupinah, je treba nadaljevati s takim pristopom še smeleje, da bi dosegali boljše poslovne rezultate in da bi to zaživelo kot gibanje vseh delavcev Jugoslavije-
Dane Rine
Ohrabrujoči so tudi vaši rezultati gospodarjenja od povečanega fizičnega obsega proizvodnje za 8,5 % v prvih 9 mesecih, medtem ko je bil podatek za regijo za avgust, z negativnim predznakom (- 4 %), kot tudi podatki o gibanju produktivnosti in prodaje na domačem in tujem trgu. S takimi trendi prihajate v obdobje, ko bo nujno še več vložiti v osvajanje novih tržišč in novih kupcev po svetu in doma. To ni lahka naloga. Prepričan sem, da ji boste kos. To dokazuje tudi danes odprt sejem proizvodov Gorenja. Med prejšnjimi in sedanjim je opazna vidna razlika v asortimanu, zlasti pa v višji kakovosti proizvodov, v proizvodih varčnih z energijo in drugimi kakovostmi, o katerih sem prej govoril.
Razglašam, da je sejem odprt.
obrazbe Gorenja zaključili še letos. To so zlasti pričetek proizvodnje novega enoosnega traktorja na Muti, modernizacija in razširitev proizvodnje zamrzovalnih skrinj in plastike v Gospodinjskih aparatih, modernizacija in razširitev proizvodnje malih gospodinjskih aparatov, pričetek proizvodnje nerjavnih cevi v Fecru, razširitev in modernizacija proizvodnje sanitarnih kabin v Varstroju in pa razširitev ter modernizacija proizvodnje kondenzatorjev v Bistrici ob Sotli.
Te pridobitve in vse tiste, ki bodo še sledile, pa so pomembne predvsem zato, ker temeljijo na vrednotah, ki smo jih oblikovali v Gorenju; na delu, človeku, delavcu, predvsem pa na znanju kot imperativu našega prihodnjega razvoja.
Velik del tega znanja je prelit tudi v izdelke, ki jih boste videli na našem sejmu. Toda razvojne moči Gorenja ne kaže ocenjevati skozi posamezne izdelke; njegova realna moč se kaže v celovitem razvoju posameznih programov, v integralnih strateških sistemih kot jih imenujemo. Ti pa so Dom, Komunikacijska in računalniška oprema, Procesna oprema in Zeleni program. Celovit razvoj teh področij nam daje možnost ne le hitrejšega prilagajanja potrebam trga, temveč tudi možnost kreiranja novih potreb.
Zavedamo se, da je vse odvisno od nas samih, da nam ne bo nič podarjeno in da imamo pred družbo veliko odgovornost za razvoj sestavljene organizacije. Tudi takšne, kot jo načrtujemo v prihodnosti.
Da bi bilo Gorenje v prihodnje še bolj sposobno kljubovati vsem preizkušnjam, smo letos uspešno izpeljali koncept avtonomne decentralizacije poslovnega sistema, v katerem je vsako okolje v prvi vrsti odgovorno za lasten obstoj in razvoj, pri tem pa se mora dosledno spoštovati skupno sprejete cilje in pravila enotnega obnašanja.
Vendar poslovni položaj v vseh okoljih sestavljene organizacije ni enak in posamezne delovne organizacije Gorenja sozd stojijo pred trdimi preizkušnjami.
Neizprosna ekonomska logika nikomur ne prizanaša in vsaka v preteklosti storjena napaka se v današnjih zaostrenih razmerah še toliko bolj maščuje.
Vsak dan bolj se potrjuje, da so usmeritve Gorenja v delo, znanje, izvoz, korektne medsebojne odnose, pravilne. In zato bomo, kljub temu, da te vrednote še vedno povsod niso razumljene tako, pri njih vztrajali za vsako ceno; tudi za ceno, da kdo iz družine Gorenja na tej poti omaga, kakor bomo z veseljem sprejeli vsakogar, ki v takšnih usmeritvah vidi svojo pot k napredku.
Naše osnovno vodilo, da ne smemo utoniti v povprečju in brezimnosti, ostaja še naprej cilj, ki ga moramo vsak dan potrjevati brez vsakršne zaverovanosti v doseženo, brez samozadostnosti. Do tega zelo pogosto prihaja tam, kjer ni dovolj odprtih pretokov znanja, proizvodnih tehnično-tehnoloških izkušenj in poenotenih ter usklajenih tržnih usmeritev. Gorenje je glede tega znano kot zelo odprt poslovni sistem in vsakodnevne izkušnje na številnih svetovnih tržiščih so samovšečnost in samozadostnost že davno pregnale iz našega okolja.
Kako ujeti korak z zelo naglim razvojem v svetu, kako postati s tehnično-tehnološkimi izboljšavami in tržnim pristopom konkurenčnejši, kako preko razvoj-no-raziskovalnega dela in z inovacijami v izdelke vgrajevati več znanja, kako izdelek oblikovati na estetsko višji ravni, kako z vsemi oblikami izobraževanja vse zaposlene pripraviti na nove zahteve poslovanja. Vse te naloge nimajo omejenega horizonta in k sreči se tega v Gorenju še kako zavedamo. In ne samo to, saj ne delamo le zase. Prepričani smo, da lahko z uresničitvijo naših usmeritev zagotovimo svetlejšo prihodnost tudi mladim. Kot je postal običaj, tudi na letošnjem sejmu poleg delovnih organizacij Gorenja sozd, razstavljajo še delovne organizacije našega področja. Predvsem tiste, s katerimi imamo tesnejše poslovne odnose, katerih izdelki so programsko ali tehnološko tesno povezani z izdelki Gorenja.
finale kviza znanja o Gorenju
Prihodnji teden bomo v Rdeči dvorani žrebali velike nagrade: televizor, pralni stroj, štedilnik, hladilnik, male gospodinjske aparate.
Žrebanje bo med obiskom naše smučarske reprezentance na sejmu.
Imena srečnih izžrebancev bomo dan po žrebanju objavili na oglasni deski v predprostoru jedilnice, pa tudi v 42 številki Informatorja.
Veliko sreče vsem, ki ste sodelovali na Kvizu znanja!
Zaton dobe materialov?
Nagrajeni inovatorji Gorenja
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
IMa fivljenjski cikel porabe ■.naterialov (zamenjava materialov, njihova učinkovita uporaba, nasičenost trgov in spremembe porabniških navad) v veliki meri vplivajo štirje dejavniki.
V proizvodnji avtomobilov jeklo zamenjujejo lažji materiali. Delež železa in jekla v poprečnem avtomobilu, izdelanem v ZDA, je v zadnjih desetih letih padel z 81 na 69 odstotkov, delež aluminija in plastike pa je narasel s 6 na 11 odstotkov.
Zanimiva je zgodovina lokomotive. Pri prvih lokomotivah v začetku prejšnjega stoletja je bilo razmerje med. težo in močjo približno 1.000 kg/KM, s pojavom jeklenih kotlov je bilo leta 1900 razmerje že približno desetkrat ugodnejše, pri uporabi električnih lokomotiv je razmerje padlo na 25 kg/KM, najnovejše, najbolj izpopolnjene lokomotive pa dosegajo že razmerje 14 kg/KM.
Taki dosežki so seveda posledica kombinacije številnih izboljšav pri materialu in oblikovanju. Cb tem so bili pri večini predvsem porabniških izdelkov doseženi pomembni rezultati tudi pri kakovosti in trajnosti. To je pospešilo nasičenost trgov. Opazovalci ocenjujejo, da bo prodaja no* vih avtomobilov še naprej ustaljena na nivoju sedemdesetih let. Podobno velja tudi za velike gospodinjske aparate. Demografska gibanja v razvitem svetu to podpirajo — trgi so nasičeni, proizvajali se bodo le izdelki za nadomeščanje.
Opaziti pa je tudi nov pojav. Ljudje ne težijo k temu, da bi prihranili velike vsote denarja, da bi kupili še en avtomobil, še en štedilnik. Denar namenijo za nakupe novih izdelkov, naprimer videorekorderjev, osebnih računalnikov, za dopuste, zdravstveno nego... Precej trošijo za storitve, ki so postale tržno blago. To pospešuje nizke deleže porabe tradicionalnih materialov.
Peter Petrovič
Letošnja bera priznanj Gorenjevim inovatorjem za inovacije na medobčinski razstavi inovacij v Rdeči dvorani je bila dokaj uspešna. Prejeli so večino nagrad.
Prvo nagrado s področja razvojno raziskovalne dejavnosti so za dvojno vgradno pečico prejeli: Alojz^Barborič, dipl. ing., Slavko Štor, dipl. ing., Janko Koželjnik, dipl. ing, Peter Kodre, dipl. ing., Jože Lekše, tehnik, Izidor Novak, tehnik, Drago Rutnik, tehnik, Mirko Guček, tehnik, Bojan Naraločnik, tehnik, Peter Pfeifer, tehnik, Srečko Šimunko-vič, tehnik, Avtust Reberšak, tehnik, Ludvik Arlič, ing., Anton Tiršek, tehnik, Tomo Novak, ing., Vlado Krajcer, tehnik, Božidar Ograjenšek, KV, Leon Potisek, tehik, Vlado Rančigaj, SS, Oskar Fučik tehnik, Vera Rodič, tehnik, Štefan Hojnik, KV, Anton Brinovšek, tehnik, Borut Bri-novšek, tehik, Borut Špano-vič, tehnik, Božena Jeršič, ing., Andrej Florjane, ing.
Drugo nagrado so za skrb za naše zeleno okolje z manjšo porabo pralnih sredstev v p pralnih strojih Gorenja so dobili: Srečko Pirih, dipl. ing.
Milan Trampuš, dipl. ing., Bojan Felle, višji tehnik. Vera Karner, višji tehnik.
Posebna nagrada je pripadla avtorjem Gorenja Raziskave in razvoj za hladilno shrambo z napravo za ponovno uporabo odpadne toplote. Nagrade
so prejeli: Rudolf Kronovšek, dipl. ing., Anton Lah, ing., Martin Ažman, ing., Cveto Rogovnik, tehnik.
Za množično inventivno dejavnost je prva nagrada prav tako pripadla Gorenju Gospodinjski aparati. Avrorji Črt Urbašek, stroj, teh., Jože Žučko, elek. teh., Danilo Praznik, stroj, ključ., Franc Bercko, elektr., Ivan Funtek, ključ., Boris Fabjan, elek. teh., Štane Rehar, stroj. teh. Vili Drolc, elekt. teh., Vinko Mikek, avtomehanik, Bernadr Gorjanc, RTV mehanik, Jure Vaupot, Franc Vranjek, ključ., Peter Kobal, elekt. teh., Milan Brezovnik, elektr. so nagrado prejeli za rekonstrukcijo tehnološke opreme za toplotno izoliranje ohišij hladilnic zamrzovalnih aparatov s poliuretansko peno. Drugo nagrado sta iz Gorenja Procesna oprema prejela Anton Mandeljc in Zlatko Brež-nik za obnovo prirezovalne linije Saronni.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Gorenje Gospodinjski aparati Inovator leta
Mešani pevski zbor Gorenje vabi v svoje vrste
gorenjetrsizBstkEMe dud irazmji
Seminar o merjenju in preskušanju aparatov za široko potrošnjo
Prihodnji torek, 27. oktobra 1687, bo v dvorani Skupščine občine Velenje Gorenje Raziskave in razvoj organiziralo seminar Merjenje in preskušanje aparatov za široko potrošnjo. Zanimiva predavanja Gorenjevih in tudi drugih uglednih jugoslovanskih strokovnjakov.
Med predavatelji bi omenili prof. dr. Danija Donlagiča z Univerze v Mariboru, ki bo predstavil referat Industrijska merilna tehnika in mikroelektronika, prof. Franceta Mlakarja, podpredsednika Mednarodne elektrotehnične komisije (IEC) z referatom Merjenje in preskušanje v funkciji obvladovanja kakovosti izdelkov, Philipa Dauphina iz Gorenja Sidex z referatom Zakaj laboratorij v Sidexu, pomočnico direktorja kontrole meril v Ljubljani dipl. inž. Evo Zozolly, ki bo predstavila Zakonsko metrologijo, direktorja Inštituta Zoran Ran-dt dr. Toneta Obersnuja z referatom Določanje ravnotežnih pogojev med posamezni-
mi elementi hladilnega sistema, prof. dr. Jožeta Zupančiča z Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, predstavil bo Kakovost kotlov za centralno ogrevanje in peči za ogrevanje ter njeno ugotavljanje, dr. Toneta Stanovnika z Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani z referatom Poraba električne energije v slovenskih gospodinjstvih, prof. dr. Alojza Permeta z Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, ki bo govoril o Električni izolaciji grel pri visokih temperaturah — merilni problemi in pa referat Vpliv električnega toka na človeško telo, ki ga bo predstavil dipl. inž. Aleksander Sokolov z Zveznega zavoda za standardizacijo.
Seminar je namenjen delavcem tehničnega področja, predavanja pa bodo od 8. do 12 in od 15. do 18. ure. Prijavite se v Preskuševališču Gorenja Raziskave in razvoj do 26. oktobra 1987. Pokličete lahko tudi na telefon 853-231 interna 468. Zbornik dobijo vsi, prijavljeni do navedenega roka, kotizacije pa ni.
Ervin Seršen
Gorenje razstavljalo v Salzburgu
Na 5. avstrijskem specializiranem sejmu pohištva, bil je v Salzburgu od 15. do 18. oktobra, je sodelovalo tudi Gorenje z razstavo kuhinj.
Tovarna iz Freistadta je predstavila 23 kuhinj, geslo našega nastopa na razstavi pa je bilo
„Vse razstavljene novosti so tudi takoj dobavljive!" Gorenjeva predstavitev na sejmu v Salzburgu je dokaz več, da si je Gorenjev Avstriji utrdilo položaj med proizvajalci kuhinj srednjega kakovostnega razreda in da je sposobno v izredno kratkem času zadovoljiti želje avstrijskih kupcev.
(ml)
Malica
redna	dietna
četrtek	ocvrte ribe, solata	ocvrt ribe,solate
petek	svinjska obara, pecivo	telečja obara, pecivo
sobota	pBčancl, solata	piščanci, sdata
ponedeljek dušeno kislo zelje, krarjska kisla repa, mesna štuca torek	bograč, sadje	bograč, sadje
sreda	svinjski zrezki v omaki, riž dušena govedina, riž
četrtek	mesni sir, solata	mesni sir, solata
Mešani pevski zbor Gorenje je bil ustanovljen pred desetimi leti na pobudo sindikata Gorenje.
Kljub temu, da zbor deluje šele deset let, smo se na izvršnem odboru odločili, da moramo svoje vrste pomladiti in okrepiti predvsem z mlajšimi pevci. Zato vabimo pevce in pevke, delavce in delavke Gorenja, da se nam pridružijo. Vaje imamo vsak torek ob 19.30 in vsak četrtek ob 20. uri v prostorih glasbene šole v Titovem Velenju.
Doslej smo pripravili že več kot 150 pesmi, slovenskih ljudskih, delavskih in umetniških, pa tudi pesmi drugih jugoslovanskih in tujih narodov. Nastopali smo širom po Jugoslaviji, pot nas je zanesla tudi v zamejstvo in Zvezno republiko Nemčijo. Z mešanim pevskim zborom Con-kordia iz Zvezne republike Nemčije se izmenično srečujemo vsaki dve leti, srečanj pa se vedno znova vsi veselimo.
Vsako leto tekmujemo na občinski in medobčinski reviji odraslih pevskih zborov. Dvakrat smo bili tudi na slovenski reviji pevskih zborov Naša pesem v Mariboru. Obakrat smo prejeli tretjo nagrado.
Nastopov in dokazovanj je torej vsako leto dovolj. Želimo pa si še več nastopov, gostovanj in uspehov. Se posebej veseli pa smo vsakega novega pevca ali pevke. Prepričani smo, da se nam boste kmalu pridružili vsi tisti, ki imate radi zborovsko petje, pa vam doslej čas ni dopuščal, da bi se nam pridružili. Hkrati pa ponovno vabimo v svoje vrste tiste pevce in pevke, ki že nekaj časa ne najdejo pravega trenutka, da se nam ponovno, po krajši ali daljši odsotnosti, pridružijo. Pridružite se nam, ne bo vam žal!
Izvršni odbor
MPZ Gorenje
Sindikalni dogovor
Danes, v sredo, 21. oktobra, se bodo v Titovem Velenju sešli na skupno sejo člani konference Zveze sindikatov Gorenja in predsedniki občinskih svetovZSS občin, kjer so Gorenjeve"delovne organizacije. Pregledali bodo rezultate
letošnjega poslovanja Gorenja in se seznanili s smernicami za delo in gospodarjenje v prihodnjem letu.
Po seji si bodo ogledali proizvodnjo v naših tovarnah v Titovem Velenju in letošnji •Hišni sejem.
Srečanje
telefonistov Gorenja
Letos so se telefonisti delovnih organizacij in skupnosti Gorenja srečali drugič. Izmenjava izkušenj, pogled v prihodnost.
Preteklo soboto, 17. oktobra 1987, so se v Gorenju Elrad zbrali telefonisti Gorenjevih delovnih organizacij in skupnosti iz Slovenije. Najprej so si v Gornji Radgoni ogledali
telefonsko centralo, popeljali so jih tudi skozi proizvodne prostore. V razgovoru so nato ugotovili, da pravzaprav povsod delajo z zastarelo opremo, zato tudi njihove usluge ne morejo biti tako kakovostne, kot bi si vsi želeli.
Srečanje je bilo prijetno, domenili pa so se tudi, da se drugo leto srečajo na Muti.
(dr)
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 7400 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1987. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne, 23.1.1974.