Sprehod za vasjo. (Konec.) SB" Sodovem kozolcu zavijem proti domu. Kar za-S^pf gledam pri Bradinu nekaj, kar mi zopet ni bilo čisto všeč. Rezka in Pavelček eta ee igrala pred pragom. Komaj zaslišita moje stopinje — smuk v vežo! »Ca-kajta!« sklenem, »tega vaju odvadim.« Onadva sta Btala za vrati, ter menila. da pojdem mimo hiše. ali zmešal sem jima račun. Naravnoat v v*--žo jo zavijem. Rezka in Pavelček sta me zbegana gledala izza vrat, toda jaz sem klioal le mater, fieš, naj hite, ker je nekdo blizu, ki otroke ji. Seveda sc mati tega niso bali, vendar so brž prišli iz sobe ter poSteno ošteli oba, zakaj sta tako plašna. No, ločili smo se že prijatelji. Hezka mi je na-zadnje že pogumno pripovedovala, da sta se kamenčkala s Pavelčkom, da pa ta preveč zna in jo vselej užene; Paveldek je pa nasprotno zatrjeval, da ga bo Rezka kmalu premagab. »Pa še jedenkrat poskusita, kdo bo huji«, r 124 dejal sem jima, zakaj jaz sem šel na sprehod, ne pa k Bradinovim na pomenek. »Pri Oabru je vedno mnogo otrok«, mislim >-i stopaje od Bradinovih. »Uaj neki po6no le ondi V« Kmalu sem se prepričal na lastne oči. Bilo jih je res od štirih sosedov z domačimi vred lepo številce — dvajset naj- manj. To je jasno vsakemu. da se Tsi skupaj »iso mogli igrati. Zato so se razdelili v tri gruče. V prvi so bili sami dečki ter so se »akrivali«. Postena zabava, kaj ne, samo, da bi nedeljsko obleko malo bolj varo- vali! — Druga gruča. namešena iz dečkov in deklic. je bila pod jabljano — okroglico Gabrov Domen jim je bral knjižico, ki sem mu jo posodil. No, pa uganite, katero ? »Angfeljčka« jim je bral naslonjen na okroglico, drugi bo pa stali v kolobarju okrog njega. Ob raojem prihodu je ravno ponehal. ker so hoteli vsi vidcti sliko — tistega Poldka, ki tako ponosno puha dim iz ve- likanske pipe. Jej, to je bilo smeha in "opazk. »Kakor naš Andrejček, kakor naš Andrejček«, hiteia je dopo- vedovati Jeri&va Micka, toda Andrejček jo je tako po- menljivo dregal s komolcem, da ji: brž utihnila zagle- davši mene. Nisem hotel popraievati. Uaj jc bilo na AndrejSku podobnega Poldku, zakaj Poldkova zgodbica je Eama dovolj poučna in ni bilo treba še mojih opo- minov. — Največ drobiža, zlasti deklic, pa je bilo v utici pred Gabrovo hišo. Velika miza v utici je bila polna cve-tic, pa še vedno so donasale urne deklice novih. Posebno Jakova UrSka je bila pridna. Poprej je sla s torbieo ponje in natrffala jih je toliko, da -vseh še ^B* nesti ni mogla, zato 4ffy M je pustila torbico ter *f2gy samostistimivpred- J6j|~^ [»sniku tekla k tova- A—