Inserati ne »prejemajo in vel j 4 tristopna vrata t
£ kr., če se tiska lkrat,
^ n n n m ^ »i n n n n ^ 'i fri večkratnem tiskanji se »ena primerno tmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvo administracija! m ekspediciia na Starem trjju h. »t. 16
prejeman velja:
10 gl. - kr.
6 .. — ..
Političen list za
;i narod.
Po pošti
Za ceio ieto ca pol leta ta četrt leta . . i „ 6(1 ,,
V administraciji velja:
Za celo leto . . S g-J. 40 kr. ta pol leta	4 ,, "JO „
ta četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na doni pošiljati velja 60 kr. več na leto.
Vredniitvo je na Brega nitma štev. 190.
Izhaja po trikrat ua teden in sicer v torek . četrtek in soboto.
{jf^Sf' Prihodnja številka „Slovenca' izide zarad praznika se le v četrtek 22. marca.
Ločitev cerkve in države.
(Konec).
Faktično države niso več katoliške, če se tudi tako imenujejo, se ve da z malimi izjemami ; v tem primerljeji, ker je v resnici tako, je morda taka ločitev bolji in primerneji za cerkev. Vedno je bolja faktično prosta cerkev, če je tudi ue priznava ko edino božjo država, kot imenom neodvisna, v resnici pa v biro-kratizem vklenjena cerkev. Da, še tembolj pokaže se jakost, veljava in božja moč cerkvena ondi, kjer je ne podpira država, pa je tudi ne vežejo malenkostni oziri in sitne postavice in paragrafi. Taka ločitev toraj se mora sicer zavreči v principu, a po okoliščinah vdjanstvu sme se pripustiti in je tudi vgodna vsestranskemu razvitku svete cerkve.
Toda tudi ta ločitev ni ona, po kteri hrepeni liberalizem; vsaj ta mu je bolj nevarna, kakor pa koristna; vsaj tu imela bi cerkev priložnost pokazati svojo vrednost in večno veljavo tudi brez vse človeške pomoči. Ločitev, ktero zahteva liberalizem je ona , ktero more pripuščati sedanja ali liberalna država, osvo-bodjena Boga in vsake čeznaravne spone. Kaj more biti materialistični državi cerkev? Goljufija, brez vse nravne vednosti za sedanji viso-koomikani čas, potrebna pa sostavu, da se brzda ljudstvo, ktero naj služi vžitku vladajočih. Ločitev cerkve in države toraj ni druzega, kakor vničenje cerkve, kakor pogin vere. Ona je popolno raztrganje, vseh vezi med cerkvijo in državo, je raztrganje človeštva in krščanstva , naravnega od čeznaravnega, eman-
cipacija uma od Boga in njegove volje; je to za državo, kar je brezverstvo za posamncga. Zoper to ločitev moramo seveda napeti vse svoje moči; kajti ž njo zaznamovan bi bil propad krščanstva. Kar sem dozdaj opomnil sploh v vseh člankih zoper moderno državo, velja isto tako zoper ločitev cerkve in države v tem smislu. Tu le nekoliko razlogov iu po sledicl
Kaj bi bil nasledek te ločitve?
Raztrganje človeške družbe. Primerjali so, in tudi v nekterem oziru prav, cerkev in državo z dušo in telesom. Nasledek ločitve cerkve in države bil bi enak, kakor ločitev duše in telesa, namreč vničenje človeške družbe, ko bi bila seveda vesoljna in popolna, kar pa vsled Kristurove obljube ni mogoče. Človeška družba ni gmotna ali materijalna gruča, ampak nravna ali moralna skupščina, zvezana po enakosti organizma, pa tudi namena. Kakor ste potrebne obe oblasti, tako potrebna je njuna zveza. Saj že v človeškem telesu ni nobena moč, noben organ popolno ločen od družili, vsak ima svoj poseben posel, a vendar v zvezi z drugim le more delovati od družili; čisto osamljen moral bi zamreti. Popolna ločitev je hvala Bogunemogoča. A gorje tudi le tistemu delu, kjer bi se v resnici storila! Moral bi zamreti, vničeno bilo bi njegovo bitje.
Potem, koliko bi oslabila tudi taka ločitev, ko bi tudi ne bila popolna (kar tu izključujemo, ktr ni mogoče), obe moči, ki ste poklicani delati v edinosti. .,Sloga jači" velja tudi tu tembolj, ker je Kristus tako vredil razmere, da vrhunec vpliva na človeštvo, morete doseči obe družbi le v slogi, ako podpirate ena drugo. Vsaj sem že pri namenu države rekel, da je namen njen posredno isti,
kakor neposredni cerkveni. K obojnemu namenu morate zedinjeni delovati obe moči.
Daljni nasledek bil bi vedni boj med obrma; ravno ker imate en namen, ene ude, ker ste obe na svetu in vidni, dotikate se in taki dotiki bi bili vedni povod k prepiru in vojski. Kolika nesreča pa je vsaki boj, ni treba dokazovati; kako poguben bil bi še nepretrgani boj dveh moči, obeh tako mogočuih, tako potrebnih, tako važnih. Vsaj že cerkveni boj v posamnih deželah toliko škodi, kaj še le, ko bi bil splošen!
To je ločitev cerkve in države, kakor si jo misli liberalizem. To je „prosta cerkev v prosti dižavi." Lepa taka prostost! Mi se za-hvalujemo za tak dar in truditi se hočemo, da se nikdar ne vresniči, kolikor je v naših močeh. Sploh ločitev nikjer ni dobra, ko bi tudi za njo ne bilo skrito popolno vil čenje cerkve. Čudno je zato, kako more še kdo tako pri-prostega uma biti, da želi ločitev in da se znajdejo taki eelo med katoličani, je še bolj čudno. Pokaže nam pa to potrebo, da prin-cipijelno zavračujeino ločitev, kjer bi nevarnost protila sveti cerkvi. Kar velja o zakonu, velja tudi tu; bode naj nam vodilo o nazorih in djanjih: „Kar je Bog zvezal, naj človek ne loči P'	B o r i n.
J. J. Strosmajer. 111.
Slovenec" je nedavno povedal svojim či-tateljem, da so v Osieku katoliški šoli za učiteljico postavili bili židovko ali judinjo To je zabolelo vsako katoliško srce, in vzlasti se je vžalilo škofu katoliškemu, in Josip Juraj — kaj stori? Piše na vlado, in vzmaga. Vlada
Šestnajst mescev pri Turkih vjet.
Iz sedanje turške vojske.
(Dalje.)
Iz tega duha in telo morečega životarenja me prebudi na sv. Štefana dan povelje, naj se napravim, da gremo v Serajevo. Da sem bil naglo pripravljen, lahko ugane vsak; saj nisem imel nič seboj vzeti, nič tu jiustiti. Prešinilo pa me je vendar neko veselje, ko mi je bilo popustiti te gnjusne prostore in še gnjusnejšo družbo, pokrito s smradom, blatom in drugo nesnago. Nadjal sem se, da v Sera-jevem bo vendar bolje, če me pa deuejo ob glavo, no — bo vsaj tega življenja polnega prej nepoznanih muk, enkrat konec.
Take misli me obhajajo, ko stopim pred konak, kjer me zopet zvežejo od spred in od zad in uklenejo tako, da so mi le še noge toliko proste, da se morem počasi naprej pomikati. Ključar in čavši mi natlačijo žepe z duhanom (tabakom), nek turški trgovec, ki je prišel gledat, mi da, dva groša (turška) in neka usmiljena žena tudi en groš. Da bi mi dali tudi kaj jedi seboj, na to ni nihče mislil.
Pridruži se mi sedem srbskih trgovcev in en pop, ktere so Turki prijeli, češ, da so udje neke skrivne zarotbe zoper turško vlado, in jih poslali v Serajevo v preiskavo. Vojaško spremstvo naše je bilo 12 mož in en jus-baši. Ob enajstih dopoldne odrinemo, vsi drugi na konjih, jaz edini, ki si nisem mogel najeti konja, sem moral iti peš in sicer tako hitro, kakor konji, kar mi je bilo jako težko, ker sem bil trdo zvezan in je železje veliko tehtalo. Preko puste planine pridemo zvečer do neke ,,karavlje" (lesene hiše ali stražnice). Tu so bili stražniki na konjih in mi smo imeli prenočiti v tej iu še v dveh drugih karavljali. V sredi veže je gorel veliki ogenj, krog kterega, smo posedli. Večerjal je vsak, kar je pri sebi! imel, ker za denar ni bilo nič dobiti; jaz pa1 ki nisem imel nič, sem s praznim želodcem; zadremal pri ognji.
Drugo jutro odrinemo zarano, jaz zopet brez zajutrka, in marširamo ves dan, a ne da bi prišli memo kake vasi; le par karavelj smo našli ob potu, pri kterih se pa ni dobilo ničesar. Brez kacega počitka dospemo na večer v Petrovac, jaz sem se vsled glada iu vtru-
jenja komaj po konci držal. A brez usmiljenja, brez ozira na to me zaprd posebej v temno in mrzlo ječo, kjer sem zvezan in lačen, kakor sem bil, moral prenočiti, — kako , si vsak lahko misli. Lotila se me je omotica, v kteri sem bil do jutra. V tej temnici sta bila tudi dva kmetiška fanta zaprta, zakaj, nisem zvedel, ker ju nisem prašal; zagledal sem ju še ie zjutraj , ko se je dan naredil. Ko se uprem, da bi se vsedel, ob komolca, mi uide lisična z drobnih in oglodanih rok; kmalu na to pride čavš, jaz mu povem , kako so mi lisične dol padle; ali čavš tega ne verjame, ampak teče urno ven in pride nazaj z debelim polenom, s kterim jame udrihati po hrbtih onih fantov tako neusmiljeno, da sta rujovela ko divja zver; mislil je namreč, da sta ona mi odprla lišične, ker nista bila zvezana tako, ko jaz. Zastonj so bile moje prošnje za-nju, trpela sta po nedolžnem za-me. Ali tudi meni ni prizanese!, tudi jaz sem jih dobil pošteno pezo, potem pa me pelje v sobo, kjer so bili trgovci z juš-bašo Fazlija. Ta mi privoli, da se nekoliko ogrejem , in osrčen po tej dobroti ga prosim, naj mi da odvezati rok«, ktere mi je
je odpustila učiteljko. Ker je stvar ta zašu-mela bda po vsej škofiji, je biskup jo koj oznanil, češ, na tanko povem vam, kedar bode popolnoma rešena. Pisal je škof posebej tudi na županijskega šolskega nadzornika, in ta — g. Grotič — je po daljnopisniku odgovoril višemu pastirju: ,,Po vladiui dovolitvi sem namestil Neumanovo, po isti dovolitvi bodem jo odpustil. Prosim tedaj Vašo prevzvišenost s si-novsko vdanostjo, da se ne srdite Da človeka, kteri je pospeševal in v prihodnje pospeševati hoče iz vse duše koristi naše svete rimskokatoliške vere. Grotič." —
Kakor je bilo obljubljeno, tako se je tudi storilo. „Glasnik" škofije Djakovske priobči na to tudi pismo, ktero je poslal bil Josip Juraj šolskemu nadzorniku iu ktero se glasi takole:
„Blagorodni Gospod! Iles je, jaz sem se vrlo ostro i pismeno i ustmeno izrazil proti poskušanju v šoli katoliški za učiteljico, če tudi samo začasno, namestiti ali postaviti ju-dinjo. To je bila moja sveta dolžnost, za ktero sem odgovoren onemu, kteri me je v teh škofijah postavil za glavarja, da budim, da se ljudstvo in mladež odhranjuje ali vzreja v duhu krščanskem. Tu gre za prav važno načelo, to je, gre za to, ali bodo naše ljudske šole tudi odslej ali v prihodnje obdržale svoj krščanski značaj, ali ne? Sveta vera je prva in najbolj bistvena stvar v vsaki vzreji. Ona je prvi pogoj življenja ali smrti, sreče ali propasti narodu našemu. Kdor šiloma sega mu v vero, ta prav za prav deva ga ob glavo. Le po veri se človek povzdiguje sam nad sebe, more brzdati svoje strasti in poželenja, premagovati sam sebe in premeujati v novega človeka, da v slabi in poželjivi polti spolnuje tiste kreposti in izvrstnosti, ktere so edina zastava njegove javne in domače sreče. Kamo morejo ljudje celo vzobraženi dospeti brez vere, uče nas vsakdanji grozni dogodki, ktere obžalujemo. Namestiti v šoli katoliški, če tudi začasno, judinjo za uiiteljko — to sc v dejanji reče: sveta vera je ali popolnoma prazna (in-diferentna) ali vsaj drugotna stvar (prvotna je znanost ali učenost). Ilud izdajalec svojega svetega poklica bi postal škof, kteri bi mogel molčati k takemu slučaju. Jaz dokler sem v teh škofijah, paziti hočem na krščansko vzre-jevanje šolske mladosti kakor na oko v glavi in kakor na duše svoje vlastuo zveličanje.
Ljubi moj gospod! Dan danes pritožuje se svet, in sicer po vsi pravici, da ljudje največ živijo brez vesti in brez prepričanja; da čim dalje pomanjkuje tistih odločnih značajev, kteri dolžnosti in prepričanju svojemu na ljubev darujejo vse na svetu, naposled celo življenje svoje. Veste li, kaj je temu vzrok? Temu je poglavitni vzrok, ker se je mladež od malih nog navadila zametavati zapovedi božje ter živeti v nasprotji s sveto vero. V veri se razodeva sam Bog, da nanj in na njegovo milost naslonjeni dvigamo se više v svojem življenji in izvršujemo svoje najteže dolžnosti. Kdor se navadi zametavati Boga in prezirati njegovo sveto reč, se v istem trenutku odpove vsaki veljavi, vsaki dolžnosti, da celo lastni vesti in prepričanju svojemu. Vidite li, koliko se v odgojevanji mladine varovati moramo vsegas kar bi jo nagibati moglo k vnemarnosti v veri ali v indiferentizem! Z vnemarnostjo v veri je neločljivo zvezana vnemarnost proti vlastni vesti in proti poštenju svojemu. Vsi veliki možje, kteri so z narodom svojim postavili tudi sebe, bili so možje verni ali religiozni. Kedar pa v vesti in duši človeški Bog izgubi svoj prestol, tedaj človek v sebi in v svojem življenji na božji prestol posadi nečimurnost, ošabnost in sebičnost svojo. Moj gospodi Dan danes se morda bolj kot kedaj moti svet in igra s praznimi izgovori ali frazami. Taka fraza je po moji misli tudi „nekonfesionalna šola." Človek je skozi in skozi nabožno ali religiozno bitje. Ni je fraze, ni ga prigovora na svetu, kteri bi mogel iz srca in vesti človeške izgnati Boga, kteri razun v nebesih, kjer mu je večno mesto, najrajši prebiva z ljubeznijo in postavo svojo v duši človeški. Ni je moči na svetu, ktera bi premenila ali pretvorila človeka v nekonfesialno bitje. Kedar je najbistrejši rimski modrijan rekel, da ga ni društva, da ga ni ljudstva in mesta brez vere, rekel je, da ga ni človeka, da jih ni ljudi brez vere. Ko bi pri Grkih ali Rimljanih, ko bi v starem Rimu ali v Atenah bila šola v sedanjem smislu, ne bi se ta veleumnik dosti mogel načuditi, da so ljudje, kteri pravijo, da more biti šola brez vere in konfesije ali verskega spoznavanja. Sola ni gola the-orija ali znanje, ampak skozi in skozi konkretna in praktična stvar s popolnoma izraženo namero, to ali ono pravilo nasledovati v mladeniškem izgojevanji. Naj krsti kdo šolo
s kterim imenom mu drago, v šolo hodi deca, itera je pozitivno od Boga dano vero vsisala z materinskim mlekom. Vsakdanji kruh, s kterim je treba mladino torej v šoli pasti, to je resnica božja. Na šolo in na vzgojo mladeži se nanaša s posebnim načinom ono večno načelo, ktero je izpregovoril on, ki nas je vstva-ril in odkupil s svojo krvjo: ,.človek ne živi samo od vsakdanjega kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz ust božjih." Recimo, da se gre zdaj za šolo v gornjem mestu v Osieku, kjer je ljudstvo vzlasti ali v eminentnem načinu katoliško. Stokrat naj se reče, da je šola nekonfesionalna; njo je Bog in narava, njo je volja roditeljev in cerkve zaznamnjala za šolo katoliško, in dolžnost najsvetejšo naložila vsem njenim učiteljem, da katoliški deci vsajajo v srce ljubezen in vdanost do vere katoliške. Moj gospod! Fraza kaki stvari narave nikdar ne more pretneniti. Od dvojega eno: ali ta fraza ,,nekonfesionalna šola" kaže, da se v šoli gornjemestni mladeži v srce vcepiti ima načelo, da je vsaka resnica, vzlasti pa resnica božja, popolnoma indiferentna stvar, na ktero se nam ne v vesti ne v življenji ni treba ozirati. V tem slučaji je ta fraza pravi absur-dum, proti kteremu pričuje um in srce človeško; kajti resnice iskati, njo ljubiti, za njo se goreče ponašati, njo vsekdar v življenji svojem trditi, to je del in posebna prednost človeškega bitja; to je temelj vsakemu umnemu in moralnemu napredku. Brez te prednosti človek jenja biti človek, kteri sliko in priliko (ima-ginem et similitudinem) božjo v sebi nosi, in ponižal bi se do živine. Ako pa fraza ,(nekonfesionalna šola", po prav nespretnem načinu se ve da, hoče reči: da se v katoliško šolo v gornjem mestu Osieku prejemati imajo otroci drugih konfesij ali verstev, da te otroke gre podučevati z enako ljubeznijo in vdanostjo, da je treba vse opuščati, kar bi versko čutilo tem otrokom moglo žaliti, da je treba reč tako dobro vravnati, da deca namešana ali raznih verstev iz šole v praktično, državljansko in družinsko življenje prihaja z namero, da se med seboj ljubijo in spoštujejo, da se zarad vere ne sovražijo in ne preganjajo: tedaj ta fraza ne kaže nič novega, kajti to so načela katoliške cerkve, te načela je cerkev tudi doslej pri nas v šolah sledila ter jih vedno bode nasledovala. Vi med drugim, dobri moj gospod! pravite v svojem včerajšnjem brzojavu
čavš zopet vklenil, da si popravim obleko. Jus-baši mi to dovoli in trgovci, ki so tu za denar dobili živeža, mi dajo nekoliko mesa in kruha, da malo okrepčam svoj popolnoma prazni želodec. Potem me v stražno sobo ženo in tako trdo zvežejo, da ne morem ne uda ganiti. Zarad tega se pritožim pri jus-baši, ki mi na to sam vezi toliko zrahlja, da se morem gibati; žandarje pa ozmerja zarad tega, rekoč, da tega ni treba, ker jim tako ne morem uiti, če bi se prav v tico spremenil, saj jih je dosti. Molče spravijo okarani grajo v žep in ženo mene naprej, češ, trgovci na konjih nas bodo kmalu došli. A to je bil le izgovor, Čegar vzrok sem kmalu spoznal. Komaj namreč krenemo okoli ovinka, da nas jus-baši ne vidi, brž planejo s psovkami nad-me, mc jamejo suvati s puškami in neusmiljeno pretepati. Jaz trpim vse to molče, ko pa nas jus-baši doide, mu potožim, kar se mi je zgodilo. Toda oni se mu lažejo, da sem jim hotel uiti in so me komaj vjeli. Na daljni poti so me pustili pri miru. V neki vasi se ustavimo, gremo v krčmo in tu so dali tudi meni nekaj rakije (žganja) in kruha, trgovci pa so me
tolažili s tem. da bo zdaj vsak dan bolje, ker|nakujejo dolgo verigo na noge, da ne bi po-
bomo za stražo dobili bolj izobražene ljudi.
Ob večeru pridemo v Ključ, kjer mene zopet posebej zapro v hlev. Tu najdem mladega turčina, ki me z ječe v Bihaču pozna; ta brž prinese drv in zakuri, da me ni tako zelo zeblo. Zjutraj mi odpro in peljejo me h „kaj-makanu"; ta, prav prijazen aga, me izprašuje marsikaj, tudi, kako pri nas ravnajo z vjetimi. Odgovarjam mu, da mnogo bolje, ko z menoj, ker imajo vsaj čedne sobe, ne trpe glada in jih tudi ne pretepajo in ne vklepajo, kakor mene. Spoznal sem, da je bolj omikan in bolj člo-vešk, pred odhodom mi je dal tudi nekaj kruha in pečenega mesa. Tudi „žrtije" (žandarji), ki smo jih ta dan dobili za stražo, so veliko bolje ravnali z nami; vsaj psovali in za sramovali nas niso, kakor dosedanji. (Straža naša se je namreč na vsaki postaji menjala.) Preko velike planjave smo se pomikali mirno in priležno dalje in malo pred nočjo prišli mesto Vačarevo. Tu so bili trgovci znani, tudi mene niso posebej, ampak s trgovci skup zaprli. Na njih prošnje mene razvežejo in vza I mejo tudi lisične mi z rok; mestu tega mi
begnil. To mi je bil prvi dobri večer na potu, trgovci so dobili za denar dosti jedi in pijače in tudi meni dali, da sem se dobro najedel. Ponoči sem se dobro okrepčal z mirnim spanjem.
Drugi dan smo imeli iti le kake štiri ure daleč do Jajic. Pred odhodom dobili smo tudi dober zajutrek. Ko stopimo ven, vidimo, da je ponoči precej debel sneg padel. Zato je bila pot težavna posebno za-me pešca; trpel sem mnogo po moči in mrazu. Ob treh popoldne smo bili že v Jajicu. Zapro nas sicer v zakurjeno sobo, a bilo nas je toliko v tej temnici, da sem komaj malo počenil na tla in tako sede dremal, ker ni bilo prostora, da bi se bil vlegel. Od Jajic naprej smo imeli snega do kolena, do Travnika, kamor smo imeli priti še ta dan, pa devet ur. Jaz sem kaj težko taval za konji, ki so sami komaj sneg bredli. Zato pa tudi nismo mogli dospeti do Travnika, ampak noč nas je prehitela kake tri ure pred tem mestom pri neki karavlji, kjer v majhnem prostoru zopet nismo mogli ležati, ampak le drug na druzega naslonjeni predre-mali smo noč.	(Konec sledi.)
iz Slatine, da ljubite cerkev katoliško iu njene resnice; in da ste pripravljeni po svojem stanu jih pospeševati. Meni je ta vaša izpoved mila in draga. Bog vas naj potrjuje v tej vaši nameri. V tem ravnanji našli bote i mene i vse duhovstva z vami v soglasji, da z zedinje-nimi močmi privadimo mladež našo, da se od mladih nog nauči ljubiti in poštovati resnico božjo, pak da se ravno po tem nauči tudi med svetom in v prihodnjem svojem stanu spošto vati vsako resnico in pravico sebi v prid ter narodu svojemu na korist iu v slavo.
V Djakovu dne 5. svečana 1877.
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. marca.
Avstrijske dežele.
\ OfferNkriit zboru je Tisza odgovoril na interpelacijo Pol i to v o o avstrijski politiki glede zadev na Turškem. Nameu vla-diu, pravi, je bil ohraniti mir iu odvrniti vse, kar bi koristim avstrijsko-ogerske države nasprotovalo, in to je tudi dosegla. Glede vnanje politike odgovarja, da si je vlada prizadevala ravnati v soglasju z drugimi državami, da je pa tudi zboljšanje žalostnega stanja kristjanov ua Turškem imela pred očmi, kakor priča spomenica grofa Andrassya od 30. dec. 1875. Kar se tiče demonštracij ogerskih dijakov, odgovarja, da demonštracije posamnih vladini politiki ne morejo škodovati; vnanjo politiko določujejo postavodajalni zbori, ne pa vseučiliš-niki. Vnanji časniki so te demonštracije tako tolmačili, kakor da bi bil narod madjarski neobčutljiv za trpljenje turških kristjanov. Želel bi bil, da bi bili snovatelji onih demonštracij premislili, da so ljudje, ki hočejo pri vsaki priliki Ogerski škodovati, veudar pa mora reči, da ni nobenega vzroka, da bi bile omenjene demonštracije žalile slovanske državljane ogerske, ker ga na Madjarskem ni takega prijatelja Turkov , da bi želel še daljše zatiranje turških kri.-tijanov in ne hotel marveč, da se njihovo stanje zboljša. Ta načela bodo tudi odslej naprej vodila vnanjo politiko avstrijsko. Dr. Polit je na to ministru odgovoril, da mu je v tolažbo, da se vlada avstrijska drži tricesarske zveze ; grajati pa mora, da vnanje ministerstvo vladi turški ni pojasnilo pravega pomena omenjenih demonstracij. Tisza ugovarja, da vnanja vlada je vladi turški naznanila , da ta demonštracija nima vradnega pomena; kar so pa dijaki z velikim vezirjem in turškimi paši govorili, tega on ne ve. Če Politu ravnanje turške vlade ni všeč, naj gre tje in naj njo interpelira. Zbornica je od-vot ministrov vzela na znanje.
Vnanje države.
Turški minister vnanjih zadev je av atrijsko vlado vprašal, zakaj da vojno svojo zbira in prevažuje semtertje? Reč se mu je neki prav prijazno in pomirljivo pojasnila. Nasproti pa razodevajo mohamedanski prebivalci in vojaki v Bosni silno sovraštvo do Avstrije, in glasno pretč, da bodo vdarili čez mejo hrvatsko ter pestili Slovane in se še le ustavili v Budapešti kot osvoboditelji Madjarov Od ondod bodo drli proti Pragi ter tudi tam podušili Slovane. Na vsaki način, šaljivo pristavlja „Reform", naj bi prišli tudi na Dunaj, da se poklonijo „N. fr. Presse." Menda so tem ljudem že možgani zavreli. Z Miriditi so se Turki že pomirili, s Črnogorci pa ne. Poslanca Črnogorska na vsak način zahtevata trdnjavo Nikšiče in ladjišče Špuž, Turčija pa se temu odločno ustavlja, češ, daNikšiči so ji potrebni
ker bi siser ne mogli ukrotiti Bosne in Hercegovine, če bi se tam zopet vnel vstanek; da bi se pa Črnogorcem izročil Spuž, tega bi Avstrija iu Italija ne pripustile, ker bi bilo to ladjišče potem le po imenu črnogorsko, v istini pa rusko. Pri tolikem navskrižju ni tedaj verjetno, da bi se med omenjenima državama sklenil mir, in turška vojoa v Hercegovini je že dobila povelje zbrati se v južnih krajih, da se bode precej nastavila ob meji črnogorski, če bode treba. Črnogorci gotovo tje v en dan ne delajo, ampak imajo trdno zaslombo na Rusiji, ktera pa zadnje besede še ni spregovorila in je menda tudi ne bo, dokler se general Ignatijev ne povrne v Petrograd. Ruski poročnik skuša velike vlade pripraviti, da bi podpisale neki protokol glede prememb, ri naj jih Turčija v deželah svojih izvrši. Nemčija in Francija ste pripravljeni ta protokol podpisati, tudi Avstrija se tega menda ne bode branila, in pride Ignatiev te dni na Dunaj, samo Anglija se nekoliko obotavlja. Vlade bi se ne zavezovale skupno posredovati v Turčiji, če bi njihovim željam ne vstregla, ampak bi to reč pustile Rusiji, ki je vojno svojo že zbrala. Če ti nasveti Rusije vsled trmoglavosti angleške ostanejo brez vspeha, pričela bi se med Rusijo in Turčijo vojska, za ktero bi bila tudi prvoten vzrok vojske turško-srbske , ker ni hotela pritrditi berolinski spomenici. Pa naj vlada angleška sklene kar hoče, narod in parlament angleški ji ne bosta pritrdila, da bi za Turčijo pričela vojsko. Gladstone je nedavno zopet objavil neko brošuro, v kteri hudo obsojuje Turčijo.
Izvirni dopisi.
I» Črnomlja, 14. marca. (Nekaj o naših šolskih razmerah.) Naš okrajni šolski svet je v soglasju s krajnim šolskim svetom sklenil, da se ima pri nas vstanoviti posebna dekliška šola. Take šole so gotovo velika dobrota, kjer se nahajajo, veudar je treba, preden se vstanove, ozir jemati na razne okolščinej, zlasti na večo ali manjšo potrebo kakor tudi na stroške, ki jih prizadevajo ob činam, da bi morda stroški ne bili v slabi primeri s koristjo take šole. Glede vseh teh okolščin so pa naše kmečke občine drugačnih misli, kakor okrajni in krajni šolski svet čr uomeljski, ter so slavnemu deželnemu šolskemu svetu nedavno poslale to-le prošnjo: Visoki c. k. deželni šolski svet! Slavni c. k. okrajni šolski svet v Črnomlji z ozirom na neki prejšnji sklep tamošnjega krajnega šolskega sveta, kteremu so pa trije gospodje nasprotovali, že dela priprave, da bi se deška šola ločila od dekliške. V ta namen je za 280 gld. letne plače za 10 let že v najem vzel neko sobano v črnomeljskem gradu ter se je zavezal šolske klopi in druge potrebne reči za 000 gld. omisliti; kurjava pa bi vsako leto stala okoli 100 gld. Nova dekliška šola bi imela dve učiteljici. Dasi radi pritrdimo: da je vse to v smislu §. 4 postave od 29. aprila 1873, vendar taka dekliška šola za nas kmete in za naša dekleta nima nobenega po mena (Zvveck), ker nikakor ne moremo želeti, da naj se naše kmečke hčere uče mrežice in nogovice plesti, Stikati, vezti in druge umetna ženska dela izvrševati, ker so take reči kmečkemu stanu na kvar. Otroci v nežni nila dosti se namreč najprej uče od matere svoje ; čem mehkužnejše pa so matere, tem mehkužnejši so tudi otroci; kmet pa potrebuje, čvrstih in vtrjenih ljudi.
Če se bodo napravile vaške šole v Dob
liču ali Maverlu, kakor se namerava, je za zdaj gori omenjeni sklep nepotreben. Sčasoma in z ozirom na §, 5 omenjene postave bodemo mi ali naši potomci skušali ločiti šolo po spolih, za zdaj pa se mi vtrjeni kmetje nežnejšim črnomljancem ne moremo primerjati, kakor se sploh vasi v nobenem oziru ne morejo meriti z mesti. Najnovejše šolske postave so tedaj pač primerne za mesta, ne pa tolikanj za deželo, ker za kmečke otroke zadostuje, če obiskujejo 4 razredno šolo in se brati in pisati nauče, da znajo potrebna pisma lastnoročno podpisati in jim iz nevednosti ali hudobije ne oporekati. Ravno take razmere veljajo za vojaštvo; zlasti nepotrebna je telovadba, ktere se kmet dovolj uči pri kmetovanju iz-vzemši nektere ročnosti, kterih se pa tudi kmalo navadi.
Glede vsega, kar se namerava in želi, kar je dobro in lepo itd. se nam nehote vsiluje vprašanje, kdo bo vse to vzdrževal?
Vemo, s kolikimi težavami se je pri sedanjih razmerah bojevati državi, in da njena prva skrb mora biti ta, da se dohodki in stroški zenačijo in kakor hitro mogoče odvrnejo slabi nasledki, ki jih slabe denarne razmere prizadevajo; vemo tudi, da ta naloga je najvažnejša pa tudi najtežja in da so državljanom, če jo hočejo rešiti, neobhodno potrebne velike žrtve. Prav enake razmere se nahajajo tudi pri občinah sploh iu zlasti pri okrajih, ki so v šolo črnomeljsko všolani. Naš okraj je silno reven, in kakor je sploh znano, najrevnejši v deželi. Davke, ki so vsled vednih novih pri-klad čedalje veči, že komaj plačujemo; prav malo posestnikov ima za obdelovanje svojih zemljiš potrebno živino; slabe letine, škoda po vremenu in dragina nas že zdavnej hudo ta rejo, vendar je Bleherni izmed nas pripravljen po svoji moči za šolstvo potrebne reči žrto-vati, če je le prepričan, da vsled tega ne pride ob hišo, zemljiše. Toda imamo državne davke, srenjske davke, stroške za duhovščino in cerkve, stroške za šolo in zopet stroške pa stroške, ki nas spravljajo na boben, in vsled kterih se množi siromaštvo namesto ljudskega blagostanja.
Podpisani sreujski zastopniki se bojimo tudi svojih volilcev, če se srenjske priklade za nove reči in podvzetja pomnože, ne da bi bile v to privolile tri četrtinke volilcev, kakor veleva 77 občinske postave od 17. febr. 18G6.
Dasi bi imeli še mnogo potožiti o svojem siromaštvu in revščini, hočemo vendar v polnem zaupanju do visokega c. k. deželnega sveta, kteremu je blagor dežele kranjske in zlasti okraja črnomeljskega pri srcu, molčati in si dovolimo le prespoštljivo prošnjo izreči: Visoki c. k. deželni šolski svet naj blagovoljno ukaže, da se ločitev mešane šole po obeh spolih ustavi, in da se tudi zidanje oziroma poprava posebne dekliške šole za zdaj še ne prične in tedaj tudi ne dovrši."
Če je res, da se je Doblički občini že lansko leto dovoiila javna šola, česar ne dvomimo, razdelitev črnomeljske šole res še ni tako silno potrebna, ker bi 200 do 300 otrok iz mnogoljudne občine Dobliče-Maverl iz šole črnomeljske odpadle k doblički šoli, kamor bi tudi bližnje vasi iz občine Telčvrh otroke svoje pošiljale. Potrebne so res šole, a tako hitro in naglo ločevati jih po spolu, z raznimi stroški preobloženemu ljudstvu ni na korist. Tudi se nam ne zdi primerno nove šole vsta-novljati sedaj, ko še za obstoječe nimamo dovolj učilnih moči, dasi učitelji sami še ne morejo biti preobloženi, ker imajo časa dovolj, da opravljajo raznotere posle. Naš g. Jeršino-
vic na pr. poleg šole in okrajnega nadzomi-štva opravlja še oskrbništvo tukajšnje grajščine in je tudi glavni faktor našega župana. Če hoče kak učitelj svojo dolžnost natančno in vestno spolnovati, se z drugimi posli ne more in ne sme dosti vkvarjati, in se mora za poklic svoj, ki je lep pa težek, marljivo pripravljati tudi doma. To je bil menda glavni vzrok, da so se določili §§. 41. 43. 44.-46. postave od 29. aprila 1873, na ktere bi se morali vedno ozirati vsaj tisti, ki so take določbe zahtevali.
Domače novice.
V Ljubljani, 17. marca.
(Valvazorjeve kronike) prišel je ravnokar na svitlo C. snopič, ki obsega IV,—VII. poglavje I. bukev, v kterih učeni pisatelj razpravlja korenino in začetek imena Krajna-Krain. Tudi se v tem snopiču nahaja 7 podob galiških vojakov in ajdovskih malikov, ki so po izvirnih, kar je najbolj mogoče, natančno posnete, kar je nov dokaz, s koliko marljivostjo si gg. izdajatelji prizadevajo, da naročniki v roke dobe lepo, okusno in slavnega pisatelja vsestransko vredno delo. Cena vsakemu snopiču ostane vedno enaka namreč 50 kr. brez ozira na to, se li v njem več ali manj podob nahaja.
(Porotniki) za prihodnjo porotno dobo so: Žapla Anton, pos. iz Šturije; Kavčič Jernej, pos. iz Medvodi; Prašnikar Alojzij, posest, iz Mekinj Mayer Emerih, kupec iz Ljubljane; Dekleva Alojzij, pos. iz Postojne; Kovač Pr., kupec iz Loža; Omersa Fr., kupec iz Kranja; grof Bolza Julij, c. kr. stotnik iz Ljubljane; Urbane Anton, pos. iz Zadrage; Ilajakovič Fr., hraniln. vradnik iz Ljubljane; Strel Viljelm, pos. iz Ljubljane; Fischer V. F. in Jamšek Janez, kupca iz Ljubljane; baron Zois Alfons, pos. iz Želeč; Matijan Jakop, pek iz Ljubljane ; baron Lazarini Kajetan, c. k. obrist in pos. iz Mlina ; Olifčič Fr., pos. iz Berda; Kapš Jak., zlatar iz Ljubljane; Ilrovat Janez, pos. iz Ljubljane; Košir Fortunat, kmetovalec iz Podjelše; Btirger Leopold, kupec iz Ljubljane; Bulovc Janez, kupec iz Itadolice; Draxler Matej, župan iz Kopašce; Ložar Janez, župan iz Terzina; Dimnik Janez, pos. iz Ljubljane; Germovnik Janez, pos. iz Vodic; Juh Fr., pos. iz Litije; Kunstel Fr., gostilničar iz Badolice; Aubel Anton, hiš. pos. iz Ljubljane; Krašovic Jurij, pos. iz Nove vasi; Meden Jurij, pos. iz Beguuj; Verhovec Janez , hiš. pos. iz Ljubljane; Vernik Tomaž, hiš. pos. iz Ljubljane; Preželj Fr., pos. iz Srednje vasi; Dimnik Fr., pos. iz Spodnje Šiške: Z\veier Jurij, pos. iz Preske. Namestniki pa so: Kobilca Jakob, Pardubsky Fr., Slapničar Janez, Dolenc Jožef, Prohinar Janez, Alfarei Jan., Reichmann Jožef, Žitnik Jernej, vsi iz Ljubljane.
(Iz seje dež. odbora 10. dne t. m.) Na dopis deželne vlade, da je presvitli cesar za stradajoče Notranjce iz lastne denarnice 3000 gld. podaril, se je c. k. dež. predsedstvo naprosilo, da izreče Njegovemu veličanstvu naj-ponižnejo zahvalo deželnega odbora za to pre-blago pomoč. —- Za uda v c. kr. deželni zdravstveni svet je deželni odbor imenoval bolnišničnega vodjo profesorja dr. A. Valcnto iu pa primarija deželne bolnišnice dr. K. Blei-vreisa za triletno dobo od 1877, do 1879. leta. C. kr. ministerstvo je v ta svet izvolilo dr. viteza Stikkl-na. dr. Schifferja, dr. Fuxa, dr. P^iselna in dr. Kessbacherja. — Prevdarjal in sklenil se je načrt postave zarad vpeljanja cestnine na Reški cesti v Postojnsko-Senože-žkem okraji. — Na dotični dopis deželnega
šolskega sveta je deželni odbor pritrdil sklepu pomnoženega krajnega šolskega sveta v Šentjerneju, da se uči nemški jezik v 2. in 3. razredu ljudske šole v Šentjerneju kot prostovoljni predmet. — Zarad naprave odgonske postaje v Šentpetru na Reški železnici se je deželni vladi pritrjilno odgovorilo. „Nov."
(Za kandidate) v II. volilnem razredu izbrala si je nemčurska stranka dosedanje odbornike: Kalteneger, Lašan, Čuber in Biirger; za I. razred pa so bili odbrani: Dreo, dr. Schaifer, Dežman in Lasnik.
(„Tnrški list") njerga, da se hočejo tudi kat. kranjski spominjati jietdesetletnice papeževe ter jim pri tej priliki pokloniti za nje nabrane darove. Ooominjaje na revščino na Notranjskem, ktero so zapazili celo na najvišjem mestu (cesar so namreč za siromake notranjske nedavno iz lastnega premoženja darovali 3000 gld.), potuhnjeno vpraša, bi li ne bilo bolje, da bi se to, kar se je namenilo sv. očetu in se bo potrosilo za romanjo v Rim, podarilo siromakom na Notranjskem ? Če bi hoteli „Tagblatu" ugovarjati, bi ga lahko vprašali, koliko da je daroval za sv. očeta, ker ve, da ti darovi so jako veliki ? Lahko bi ga opomnili, da ravno tisti, ki se spominjajo sv. očeta, svoje radodarne roke odpro, kadarkoli je treba komu prihiteti na pomoč, a ker nas skušnja uči, da ni varno „turškemu listu" ugovarjati, hočemo namesto odgovora opomniti nekega dogodka iz življenja Zveličarjevega. Ko je naš sveti odrešenik malo dni pred svojo smrt jo pri Lazaru obedoval, vzela je Marija libro dragocenega dišečega olja ter je ž njim mazilila Jezusove nogi in ji obrisala s svojimi lasmi. Prijeten duh olja pa se je razširjal po celej hiši. Eden izmed njegovih učencev. Judež Iškariot, njegov poznejši izdajalec pa je rekel: Zakaj se to mazilo ni raje prodalo za 300 denarjev, ki bi se bili razdelili med uboge? Tega pa ni rekel, pristavlja evangelij, ker so mi bili reveži tolikanj pri srcu, amj)ak ker je bil tat, ter je mošnjo imel in je spodmikal, kar se je v njej hranilo. (Ev. sv. Jan. 12, 2.-6 ) Dogodek je jasen dovolj in ne potrebuje še posebnega razlaganja.
Razne reči.
—	Dr. Kočevar v Celju je od Vranskega trga imenovan za častnega srenjčana; isto čast mu namerava skazati tudi njegov rojstni trg — Središče!
—	Vojaških n o v i n c ev mora slovenski Štajer letos dati 1522; Maribor 23, mariborski in št. lenarstki okraj 255, Celje in Laško 183, Kozje 7G, Vransko 52, Konjice 89, Šmarje 65, Gornjigrad 65, Šoštanj 43, Rogatec 43, Brežice-Sevnica 111, Slov. Bistrica 68, Slov. Gradec in Mahrenberg 100, Ptuj 174, Ormuž 69, Ljutomer in G. Radgona 100. „Gosp."
—	Konjsko meso so začeli kakor piše „Gosp." v Mariboru prodajati in uživati. Prvi tukajšnji konjski mesar je g. Peter Kriegseis, ter ima svojo mesnico pri sv. Magdaleni v Franc-Joževi ulici št. 21. Zdrave debele konje dobro plačuje.
—	Zgodovina po šolah. Med Slovaki slovi učeni Fr. V. S asi ne k, kteri je razun družili knjig spisal zgodovino nekdanjih narodov po deželah sedanje Ogerske in zgodovino o početku sedanje Ogerske ali o prihodu Madjarov iu o njihovem naseljenji. V teh knjigah razkazuje zgodovino, ktera je res bila; da so na pr. Sloveni bivali ondod, v omiki že in v pravnem življenji, in kako so divji Madjari marsikaj razdejali, koliko slovanstva si prisvojili itd. Ali zdaj je omenjeni knjigi minister
Trefort prepovedal, češ, ne sme se učiti zgodovina, kakor je bila, marveč tako, kakor jo mi hočemo in je nam na slovo in na korist. To je „criterium historicae auetoritatis"! Mar se drugod ne godi tudi tako?
Eksekutivne dražbe.
17. marca. 3. Jan. Trost iz Podrage (3705 v Vipavi. 3. Jak. Klemenčič iz Sela (280 gld.) v Metliki. 3. Jur. Horvat iz Široka (2012 gld.) v Metliki. 3. Kuri grof Lanthieri iz Vipave (1250 gld.) ondi. 2. Ivan Demšar iz Loke (1157 gld.) ondi. 2. Jan. Čič iz vel. Berda (2400 gld.) v Senožečah 2. Jan. Zalohar iz Bakovnik (2524 gld.) v Kamniku. 2. Marko liogan iz gor. Lokvic (2637 gld.) v Metliki, ii. Jože Komar iz Razdrtega (1230 gld. v Senožečah. 2. Jak. Dolenc iz Cermelice (2960 gld.) v Senožečah.
20.	marca. 3. Mih. Kupančič iz (jniče (1495 gld.) v Kostanjevici. 3. Jos. Muurič iz Mereč (1100 gld.) v Bistrici. 3. Jer, Udvanc iz Ostroge (1083 gld.) v Kostanjevici. 3. Fort. Kral iz Krope (250 gld.) v Radolici. 3. Jos. Kuzma iz Šentjerneja (530 gld.) v Kostanjevici. 3. Jos. Senkinč iz Šambij (1000 gld.) v Bistrici. 3. Jan. Pele z Bistrice, ondi. 3. Fr. Stermole z Brega (7 72 gld.) v Zatičini. ii. Mate Mušič iz NaBovič (5122 gld.) v Kamniku, ii. Mart, Nemančič iz Metlike (2070 gld.) ondi. 2. Jamcj Truden iz Podccrkev (1021 gld.) v Ložu.
21.	marca. 3, Marjana Dežman iz Ježice (1622 gld.) v Ljubljani. 3. Fr. Palčar iz Sruarij (1000 gld.) v Ljubljani. 3. Jan. Zuglj iz Ker-vavčjega verha (872 gld.) v Metliki. 2. Marjeta Kolar iz Senožeč (1200 gld.) ondi.
22.	marca. 3, Jan. Nadrah z Višnje gore (1617 gld.) 3. Fr. Antončič z Brega (900 gld.) 3. Fr. Stermole z Brega (772 gld.) vse v Zatičini.
Štajerske: 16. marca Šalk v Polskavi 5600 gld., Jož. Grabaer v Kcicbenbcrgu 516 gld,, Anton Potočnik 1460 gld. pri sv. Lenartu; 21. marca Jož. Lovec v Prcnnšu 13115 gld.; 22. marca Mat. Kranjc v Podgradu 2186 gld.; 23. marca Rozalija Vihar 800 gld. v Janeškemvrhu, Marija Butolen 350 gld. v Siteču, Filip Kokol 1400 gld. pri sv. Barbari v Halozah.
Umrli so :
Od 13. do 14. marca: Val. Oblak, dd., 54 1., za srčno napako. Jožef Stcrn, gostač, 60 1., za prehlajenjem. Jurij Pipan, mcs. pom., 48 1., za pljučnico. Urša Knmel, mttarjeva vdova 58 1 , za pljučnico. Ivarolina Stolofsky, fin. kom. h., 41 1., in Viktor Lauridon, c. k. višji častnik 7 lov. bat., 36 I., oba za jetiko.
Trlt-KrnličiK- denarne cene 10. marcu.
Papirna renta 63.60 — Srebrna renta 68.10 — Zlata renta 75.■15. — lSfiOlctno državno posojilo 109 60 Hankini akcije 822— Kreditne akcije 150.80 — London 123.90 — Srebro 112—.— Ces. kr. cekini 5 83-20-frankov 9 88.
n sv. veliki todon
silno potrebna knjižica
Obrednik za cerkvenike
ali
iiatanccii poduk
za vse
cerkvene služabnike
se dobiva v Ljubljani pri M. Gerberju, H. Ničmanu in J. Lerherju, v Celju pri J. Schmidtu, v Konjicah pri založniku č. g. Jerneju Vohu in dr. Vis, cenjeni škofijski listi: Ljubljanski, kakor lavantinski in krški so to knjižico p. n. duhovščini tako gorko priporočali, da naj bi je v nobenem žagradu ne manjkalo. Da si jo cerkveniki ložej kupijo, se je nizka cena še znižala. Mebkovezana velja samo 20 kr., trdo vezana 25 kr., prav lično v platno vezana pa 30 kr. — Kdor jo želi po pošti sprejeti, naj priloži 5 kr. za poštnino.
„Angc]jska služba" posebej se dobiva po 4 kr.	(3)