Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 30.
Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)
23. julija 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popiist od 5% do 35%.
Slovenska „Siberija.“
Slovenska „Siberija“ je, dragi Prekmurec, naše lejpo Prekmurje. Tak bar pravijo ništerni naši brati osloboditelji, a v njihovi ljubljanski novinaj smo že tüj čteli: Ka je Prekmurje? Prekmurje je Siberija, Prekmurje je „Strafkolonie.“
Siberija je bila v carskoj Rusiji mesto pregnanstva, kraj škripeče zime, gubernija brez železnic, smrtno mesto vsega ideal-noga, mrtva točka vsakše ambicije, düševne emocije, vsega živlenja.
Pitanje je zdaj, ka je pripelalo naše brate onkraj Mure do zaključka, ka je naše Prekmurje tüdi Siberija, mesto brez drüštvenoga življenja, mesto nesporazumljenja, mesto, gde vsako politično, kulturno, gospodarsko delo more že od sebe vmreti, ár je Prekmurje nej tista zemlja, gde bi se düševno semen sklicalo, i rodilo zaslüžene plodove.
Izkajoč si vretino te smrdljive vode, štera zdaj že poplava celo Prekmurje $ s svojimi bacili zastrupi prekmursko domačo Zdravo-slovensko miseo, najdemo, da ta voda od tistec teče, gde pa šteri najbole kričijo, ka smrdi, ka pri tej vodi zmrzne telo, zmrzne düša, zmrzne vse samo tisto prokleto nezadovoljstvo zdigava gori svojo meduzo-glavo. '■
Čüje Prekmurje resan Siberija, šo krivi danešnji činiteli s svojimi sistemamlv političnom, Upraviiom i gospodarskom pogledi. Pravimo, naši brati —oslobodite!}! so krivi tomi, šterim zvün vèličanstvenoga akta — oslobodjenja — kaj malo mamo dobroga, i nacionalno hasnovitoga napisati.
Z aktom oslobodjenja so se, spremenile politične prilike, pravli bi, politična orientaclja je prekvdárila v kaotično zagriženost. To situacijo so ponücali v sebične svrhe ništerni politični „hochstap-lerji,“ i s političnim terorom so šteli prisiliti naše ljüdstvo, naj v sebe vzeme ideje, na štere je nej nagnjeno bilo. Gda je Vidla ta nova politična grupa, (štera se zdaj skrivle pod Imenom demokratizma) da je naše ljüdstvo v političnoj orientadji do skrajnosti konzervativno i gda so vidli, da so prekmürska tla nikak nej za to, da bi tej novi gospodje po hrbtah Prekmurcov splezi!! do visokih mest, so začnoli drügo metodo, štera je „prekmurskim“ novim demokratom jako prilüblena namreč — de-nuncijanstvo. Denuncirali so nas, da smo „madžaroni.“ (I to v prvoj vrsti g. Koder, kraljevski notar v M. Soboti, kak je to povedao posl. Pušenjak na shodi v Tešanovci. op. ur.)
Logična posledica je bila tomi, da so Prekmurce iz slüžb völüčali, zdaj pa slüžbo žmetno dobijo, ar so „madžaroni,“ politisch imverláslich.
Vsepovsedi vidimo uradnike, šteri so prišli do mašini mest samo tak, kak je Pilatuš prišao v Čredo. Prekmurci pa ali sploh neso dobili slüžbo, ali pa samo kakšo podrejene, najzadnješo slüžbo. Pravli so njim: Vi ste nezmožni našega jezika ali pa nemate izobrazbo 1
V kom pa stoji ta Slovenska Izobrazba ? Pri agrarnoj reformi so bivši agenti, mali kmetovalci z osnoVnov prostov izob-razbov gratali državni komesalri, šteri sploh nikaj ne delajo i tüdi nikaj ne vejo. Ali tem gospodom niti nej trbej delati, ar vsakši ma pri 1 sebi 3—4 pisače i razne referente, šteri že bole razmijo k veleposestvi, kak pa njihovi gospodje, šteri samo za to, da se' na aktih podpišejo, dobijo dnevno 40 dinara, zvüh toga pa ešče razne drage deputate. Njihovo strokovn-jaštvo stop edino v ton!, da znájo razpolagati z grofovski mi konjami i kočijami v razne galantske svrhe. Da tej naši novi komisarji i logami ne razmijo k gospodarstvi, je dokaz, da je sakše veleposestvo pasivno, da logovje na nikoj idejo, da se žemlja ne obdelava pravilno. (Zdaj vozijo palik lepo, debelo hrastje iz kobiljanske gošče na Lendavski kolodvor. Kama idejo nevemo. Ali domačini jih ne dobijo, op. ur.)
To slovensko strokpvnjaštvo najdemo v Prekmurji tüdi v drügih uradih. Vsakši slovenski uradnik ma pri sebi slovensko — nemški slovarčik, gde si poišče razne izraze, akte do skrajnosti bürokratično, brez vsakšega smisla rešüje i preklinja, ali ne slovenski, nego—• talijanski.
TO ignoriranje Prekmurcov je eden nad glavnih Vzrokov, da se nemremo razmeti, da stoji med nam nepremagljiv! kitajski zid, šteri nas rascepi v dva tabora. To je nej istina, da bi Prekmurci bili samo dobri objekti za razne politične i upravne eksperimente, Prekmurci so tüj zmožni, dá tistoj Jugoslovenskoj ideji kcoj prinesejo svoje najlepše düševne i telovne moči Samo more tista ideja čista biti i ka je glavno, more za vsakoga ednako valati.
Či vzememo zdaj ešče razne gospodarske neprilike, da nemamo železnic, da ne dobimo drva, da smo prekdáni na milost raznim špekulantom, da trgovci nas gülijo kak ščejo, ka za svoje svercano blago stokratno ceno prosijo, gda vidimo, ka se merodajni činiteli i merodajna mesta zato sploh nikaj ne brigajo, da je gospodarski kaos v Prekmurji njim deveta briga, naj samo njim samim ide dobro, potem je nej čüdo, či je Prekmurje resan „Siberija“ i „Strafkolonie.“
Siberija je, ali nej naša, nego vaša, Gospodje. Z bele mele ste čaren krűh znosili, v lepo našo slovensko düšo ste vcepiti nezadovoljstvo. Nej ste umetnih', da bi razmili z dobroga materijala kaj lepoga napraviti.
Evropski mir v nevarnosti.
Par let je minolo komaj, da se je končala strašno krvava svetovna bojna, štera je zobrnola ves svetovni red, vsakši je iz srca čakao, da bi kem prle se potihno viher, šteri je tak grozno vničo celi gospoparski svet. Skleno se je mir, a znali smo včasi; da te mir ne bo stalen, ar je ne bio sklenjen na pravičnosti, ar se je tű pali prijavo tisti strašen düh, düh vöscecanja i zatiranja drügih narodov. Itak se je pa nekaj doseglo. Nešterni narodi so
prišli do oslobodjenja. Zrüšen je bio mogočen türen posameznih -vladarov. Nastale so ljüdovlade in tak je vse zgledah, da je prišeo čas, kda pride do moči delavno ljüdstvo, štero je vsikdar melo samo dužnosti, a pravic pa ne.
Toda delavske pravice, delavno ljüdstvo je ogroženo. Zadnje dneve se je ravno pojavo veliki viher v Nemčiji. Kak je znano, je Nemčija pa vojni sledila tiste, šteri so jo spravili v vojno i je postala ljüdovlada. Vodstvo Nemčije se je sestalo iz pametni^, delavnici trezno misii-Čih možov, šteri so sprevidela da je tű čas, da trebe streli nemški militarizem (velika vojska) napravili konec casarskomi hlapčevanji. Naj gučijo tisti, šteri delajo, ne pa, šteri znajo samo vživati, siromaško ljüdstvo zatirava^, a delati pa ne. Eden takših možov je bil Rathenau, štéri je že prle opozarjao Nemčijo, da bo šlar v pogübo, Če ne spozna i ne vpošteva novih razmer. Rathenau je dobo mnogo pristašov i je hitro postao oča cele Nemške republike. Toga' moža so pa, razumljivo, ne mogli trpeti razni grofje, hercege generali in vsi privržcnci stare rodbine Hohenzollercov, zvesti pristaši krutoga in krvavoga režtina casara Viljema. Večkrat so že skušali tej reakcionarci (ki želejo staro nazaj) preobrnoti danešnji sistem Nemčije, na vsakši način so šteli priti do. moči, da bi potem pali zaftlčkao bič po ljüdstvi i oni bi se smejali iz mehkih-stocev - pri bogatih stola!). Zadnje dneve so se vzdigno!!, napnoli so svoje sile i prva žrtvev je spadnola in to je bio najvekši nemški državnik ‘ Rathenau., Reakcionarni buržiiji, kapitalisti so mislili, da je prišla vöra, zdaj ali pa več né bo prilike, zatreti so šteli moč ljüdstva ali nemško ljüdstvo je zrelo, delavne sloji so se zavedali- svojih pravic, i Rathenaujeve ideje majo toliko pristašov, da bodo ti zádjali vdarec, Štefi bo Vničo vse reakcionarce, vdarec, šteri zdrobi v prah gnjilo buržuazijo, šteri napravi pot pravicam ljüdstva.
Tak se godi v Nemčiji. Toda enake razmere vladajo skoro v vseh europskih državah. Pristaši ruskih carov, šteri so mogli pobegnoti, zbirajo sebi ednako ljüdi po Evropi, da bi vdarili po ruskom ljüdstvi i bi postavili nazaj režim monarhistov. 
Pri nas vladajo tüdi takše razmerevTtiiii pri nas ne pridejo do svojih pravic delavni sloji. Prt nas vladajo tüdi samo razni bogataši, pri tom se ljüdstvo ne pita, če njemi je prav ali ne. Tüdi pri nas je režim, šteroga stari Pašič prav na krvavi način vzdržüje. Pri nas je militarizem, da ga je malo kje. Vojska je pripravljena, da jo ženejo razni špekulantje v ogenj proti onomi ljüdstvi, štero je otreslo jarem zatiralcov.
Da na ednoj strani po celoj Evropi se organizira reakcionarna, nasilna buržuazija, štera šče stari izkoriščevaind zatirali režim, a na drügoj strani se pa delovno ljüdstvo vsigdar bole potegüje za svoje pravice, je ogrožen mir Evrope. Toda moralno Zdravo ljüdstvo bo zmagalo. I Evropa bo mirovna, kda se razoroži vojaštvo, gda prejde militarizem, velika vojska i Vodstvo prevzemejo verni ljübitele ljüdstva. ,
Uradna naznanila.
Zakon ozačasni pomoči invalidom i rodbinam padlij, umrlij i pogrešanij vojnikov kak tüdi nešternij civilnij vojnij žrtev.
VI. Poglavje.	
Dodatek.
Člen 21.
Popolni invalidi to je: šteri so slepi, brez rok ali nog itd. dobijo vsak mesec, či majo svojo hišo 240 Din., či nemajo hiše pa 300 Din.
Invalidi, šteri so od 70% do 100% delanezmožni, dobijo 56 ali 70 Din. na mesec. Invalidi od 50% do 60% delanezmožnosti 28 ali 35 Din.	
2
NOVINE
23. julija 1922.
Drüžina, v šteroj je dvoje dece padloga vojaka, dobi do 16. leta dece; či se školata, pa do 23. leta, či so pa deca ne zmožna dela, pa skoz celo življenje 40 ali 50 Din., mesečno za 'vsakoga.
Tüdi dobijo 40 ali 50 Din. na mesec tiste drüžine, v šterij je žena padloga vojaka več stara kak 45 let, ali njegovi stariši starejši kak 50 let. Pa tüdi, či je žena ali starši mlajši kak 45 ali 50 let, dobijo podporo, či ne morejo delati.
Či je v drüžini vojna sirota brez očo i mater, dobi pred 16. letom 48 ali 60 Din. Či sta dve, 72 ali 90 Din., či so tri 96 ali 120 Din.
Starejše od 16. leta, dobijo 40 ali 50 Din.
invalidi rezervni-častniki ali rodbine premi-nolij rezervnij-častnikov dobijo mesečno 360 ali 450 Din.
Invalidi rezervni-častniki od 70% d° 100% delanczmožonsti 300 ali 375 Din.
Od 501/, do 60% pa 240 ali 300 Din.
Do dodatkn nemajo pravice tisti, šteri vdablajo državno draginjsko doklade; osebe, štere so dobile od agrarne reforme brezplačno zemljišče; deca, štera se na državne stroške školajo; osebe, štere plačujejo več kak 30 Din. neposrednoga davka.
Člen 23.
Za sirmaške invalide se dobi za pogrebne Stroške 300 Din.
VII. Poglavje.
Člen 24.
Izgüba pravico do pomoči.
Zgübijo pravico do podpore vsi tisti, šteri po krivoj poti pridejo do tej podpor, ali slabo, nepošteno živijo. Sodi jij invalidsko sodišče.
VIII. Poglavje.
Člen 25.
Organizacija invalidov i rodbin padlij vojakov.
Vsi, šteri vživajo državno podporo, se morejo zdrüžiti v okrožne odbore, vsi pa v „Invalidsko drüžbo“ kraljevine SHS.
Te drüžbe morajo zastopati svoje člane pri vsej oblastij.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Dol. Lendava. G. Ludovik Seči vučiteo na meščanskoj šoli v D. Lendavi j e prevzeo zastopništvo sekuíacijskoga društva za Prekmurje „Rozijc Fonsierk".
M. Sobota. Dne 23. julija ob 11 vüri se vrši generalna seja krajevnoga odbora Slovenske Ljudske Stranke za Prekmurje v M. Soboti v gostilni Peterkovoj. Vsakoga delegata i vseh odbornikov je dužnost, da se te jako važne seje udeležijo. Nadale se pozavajo vsi predsedniki, tajniki, blagajniki i odborniki vseh kméčkih zvez, da pridejo tüdi na to važno sejo. Pridite vsi! Načelnik.
Kamena sol se zopet lehko dobi pri g. Kokoti, trgovci v Dolnji Lendavi (Išojova hiša.)
Na Tišini že obstoječa km ečka zveza se je etak spopólnila: Že prle so bili zvoljeni za predsednika: Kühar Jožef z Gradišča. Za podpredsednika: Pivar Jožef. Za tajnika: Gaber Janez. Za blagajnika. Flegar Janez. Zdaj so zvoljeni: Za odbornike: Horvat Ivan, Šrt Štefan Tišina. Tropovci: Seršen Štefan, Gaber Franc. Gradišče: Horvat Šandor, Varga Alojzij, Sinic Franc. Sodišinci: Hegedüš Matija, Šoštarec Josip. M. Petrovci: Martina Anton, Ciglar Ivan. Petanjci: Kreft Ivan, Šiftar Ivan, Hegedüš Anton. Gederovci; Džuban Josip, Edšidt Josip. Krajna; Šoštarec Matija, Ficko Ivan, Rankovci: Majcen. Leopold, Zakčič Josip. Vančaves: Horvat Josip, Bagola Fran. Kupšinci: Varga Franc, Gorčan Josip.
Prosečkaves. Na risalski pondelek so eti slavnostno žegnjali novi cintor č. g. plebanoš Perša Ivan, ki so prišli z procesijov od Sv. Sebeščana, štere so se vdeležili skoro vsi farniki. Pri Pujsovom križi je bio sprejem pod lepim slavolokom, tam so se pridrüžili tüdi č. g. ev. dühovnik iz Križovec z lepov procesijov ev. vernikov med šterimi je tüdi bilo dosta deklin belo oblečenih in opletenih. Tam odnet se je velika procesija z lepim petjom Marijinih i drügih pesmi pomikala proti novomi cintori, gde je pod drügim okrašenim siavolokom čakalo vnogo vernikov iz vseh bližnjih far. Pred križom, gde se je vršilo slavnostno žegnanje cintora, je stao pa naj lepši sia-volok z prikapčenjm šatorom. Tü so imeli č. g. plebanoš Perša Ivan od Sv. Sebeščana znamenji govor, nadalje č. g. ev. dühovnik iz Križovec. Vsi verniki smö si vzeli v srce prelepe reči, ki so nás opo-minale na to, dal. se ednok vsi moremo odseliti v to stalno domovino, gde nega razločka med stanom ali je siromak ali bogati, vsaki bo mogo sem priti. Tü bo samo pomagalo dobro.-delo, štero včinimo kak nam Kristuš veli pp svojih namestnika) i vu svojih návukaj, Zato želejo naša srca, da bomo vsi v ednoj ovčárnico pod ednim pastérom, ki nas na sodnji den naj postavi na svojo desno spao ! — Vsem predragim sotrüdnikom za olepšate, nadalje č. g. dühovnikom i vučiteljom za trüde, Stere so žrtvovali za slavilo delo ino lepo petje, oboji verniki izrekamo z tem najprisrčnejši beg plati! Nadale $e zahvalimo vsem onim, vernikom, ki so se v tak obilni meri vde-ližili te slavnosti z domače in drüge fare. Bog naj vsem povrne z svojimi nebeškimi dari. Zahvalni verniki iz Prosečkevési. —
Cenjenemu uredništvu časopisa „Novine“ v Črensovcih. (Prekmurje.)
V št. 23 z dne 4. junija t. 1. Vašega cenj. lista je z naslovom „Že pa novi škandal v Dol-, nji Lendavi" opisan dogodek, da so se baje uradniki v gostilni pri Kroni v Dolnji Lendavi napili in da so potem zunaj pretepli nekega uradnika pri sodniji, mi je bil po vod, da sem dal stvar preiskati. Poizvedbe so dognala, da sé ni vršil nikak pretep, da so se uradniki med Sabo Prijateljski poslovili, da pa je pri tem dotlčnemu sodnemu uradniku ko je stopil par korakov naprej, zapletla se med noge palica druzega uradnika, take da je padel in Sicer take nesrečno, da je zadel z glavo ob kamenih tlak in se poško-doval. Vsi vdeleŽenci zatrjujejo, da ni prišlo niti do kakega prepira niti do pretepa. Pri takem položaju nimam povoda, da bi se uvedlo bodisi kazensko bodisi disciplinarno postopanje.
Ker vem, da Vaš list ne mara delati niko-mur krivice, sem prepričan, da bodete v eni prihodnjih številk priobčil! to pojasnilo.
Rad porabim to priliko, da izrazi™ cenjenemu uredništvu svoje odlično spoštovanje.
V Ljubljani, dne 9. julija 1922.
KAVČN1K
predsednik višjega deželnega sodišča.
Što so fašisti. Ta reč se že dugo kota po časopisah. Tüdi naše Novine so že večkrat pisale od junakov fašistov. Neke vrste fašisti so skoro v vsakoj državi. Dozdaj so se najbole proslavo taljansko — polentarski fašisti i slavni JugofaŠisti. Od Taljanov Znamo, da zatirav-iejo tamošnje delavske organizacije pa tüdi naše brate, šteri so prišli pod taljansko državo, držijo v strahi, je morijo i jim zažigajo domove, jugo-fašisti naši so pa vojaki našega Pašiča, to je cele vlade. To so ljüdje. Šteri majo preveč i prevročo krv. Navčili so se od taljanskih svojih bratcov se dičiti. JugofaŠisti, gde morejo, preganjajo vse, ka ne Čüti z našov radikalno-demokratskov vladov. Že so se pokazali vsešerom, a naj več jih je v Dalmaciji, gde zatirajo hrvatske kmete pa tüdi po Hrvatckóm jako bes-nejo. Majo svoje drüštvo „Orjuna,“ štero Vlada podpira — z našimi dačami. Te orjünce šče vláda pozvali v boj proti našemi Siromaškomi slovenskomi i hrvatskomi ljudstvi, če je ešče dugo ne do šteli bogati. A mi se jih ne bomo zbojali, Če se ednok primerno s temi „kurajžnimi“ dečki, jim pokažemo, da jih je premalo z Pašičom i Pribičevičom vred. Šema, naše.jildslvo itak.nebo dugo gledalo teh ptičkov, kak divjajo, nego obračuna ž njimi prav pošteno.,
Nedilica. Dne 15. Ivanščeka je zgübila Törjenska fara edno dobro i zgledno deklico, Kovač Ano, kakše je malo najti vu zdašnjem pokvarjenom svejti. Že kak mala šolska deklica bila je radost svojim vučitelom i zgléd vsoj deci. Večkrat so mela deca lepa Božična predavanja kje je bila ona vsigdar prva. I tak ponižno je ona to zvršavala, ka so nazoči bili do skuz genjeni, i je ne mogli pozabiti. Daje pa malo porasla, 18 let stara, odtrgnola se je od toga jalnoga svejta, na šterom je nej mejla nikšega veselja, malo pred bojnov odišla je v Budapešt med sestre, naj bi tam ešče bole popolno mogla slüžiti svojemi, Nebeskomi Ženini. Ali skrivne so
Podlistek.
Pismo našega misijonara g. Kerec Jožefa na našega urednika.
Prečastiti gospod!
Velka sreča in veselje! „Novine“ in „Marijin list“, šteriva sta od 25 sept, 1921 naprej nikak ne hotela obiskati svojega prekmurskoga rojaka na dalnom vzhodi velikanske kitajske republike, sta na vsezadnje s svojo božično številko 25 dec, 1921. vendar dné 5 febraja 1922 potrkala na dveri naše misijonske sirotišnice v Makau-ji. Hitro sem potegno z glave kitajsko čepico in sem se jima globoko priklono z „tin1 čü2 pon3 jas2“ „Gospod nebes vaju je prineso !“ — En — drügomi smo se čüdili: jaz se veselim domačim novicam, da vrli Prekmurci radi čtejo in si lepo številno naročajo svoj jedini krščanski list; ona sta se pa meni čüdila, da imam tak lepo in velko brado kak Mojzes v rimski pinakotejki in da sem obdani z tak lepim številom kitajskih dečkov, (227) s šterimi si že tak lepo v donéči kantonščini podomače pogovarjam. Te s poklačenim nosom in s posebnini očmi žuti drobiž me je obdao in vsaki je hoteo imeti „nam slavi kvok ke sitam“ — „jugoslovansko znamko“. Da ne bi nastao prepir, sem obe znamki shrano in kda jih bo več prišlo, tedaj bomo napravili srečolov na jugoslovanske znamke. Stopnico dobijo samo tisti, šteri do najlepše znali katekizem za vüzemske svetke. Te bomo krstili okrog 65 odraščeni; 39 smo jih pa k božiči. Ti majčkani pa morejo šče dale čakati, da bole k pameti prideje in pozabijo na „pon sát“ — „malike“ pred šterimi šče tü in tam strah imajo.
V enom trenotki sem požro vso vsebino »Novin" in ,,Marijinoga lista". Ne mi je preostalo drügo kak da.tüintam Šče pogledam večkrat, Če sem ne izpüsto kakše črke in če bi se šče med vrsticami dalo' kaj Čteti, kajti od 25. XII. 21. so in to je za nas tű jako novo, ka se v Prekmurji godi. Oh, da bi le Večkrat prišla E... Kak dobro bi to bilo za méne, kda se nahajam na poli ali iz moje misijonske postaje v okolici Hőong San-á 8 vür je peš hoda tak če bi z Križavce v Lendavo šo in največkrát pre-brodim v čolni po reki Šik kiángi in med drügim čtivom bi to najboljše razvedrilo bilo, da bi si jaz Novine in Marijin list pred seboj razgrno in si po domačoj slovenščini malo ž njima pogučao. Ne bom pravo, da jo že skoraj pozabim, ar to ka so me mati včili, toga ne mogoče pozabiti, nego vendar je sladko v tak dalni never-ski deželi malo milega domačega jezika poslüšati .... Vüpam da ste moj 54 stranih rokopisa že sprejeli- in tüdi drüge odpošiljajo knjig (kitajski), kolesarja fil dve pismi. Vendar se Vas tüdi Ul predrznem šče ednok prositi, da bi opravništvo Novin blagovolilo moj izvod lepo cvili v močen papir ali pa v kuverto dati in tak odposlati. Namreč odprta se vse raztrgajo po dolgi poti in naslov postane nečitljivi, posebno kita}--' com in Japancom, ki to pošto največkrát prevažajo in neznajo dobro čteti europejski črk. Proso bi Vas tüdi poniino, da bi mi ob priliki blagovolil! Pozvediti v Beogradu, ako naša vláda ima' (in kje) na Kitajskom zastopnika (konzula) pri katerom bi se zglasi! in si zavaroval življenje pred nešternimi „pirati" ki brez nehanja nadlegujejo ubogi ,,Kwáng Tung*. Drügi misijonari so si to poskrbeli in si tak zavarovali nekoliko življenje, namreč kda potüjejo od misijonske
postaje do postaje... se glasijo pri mandarinih in t.i jim moro v spremstvo nekaj oboroženih vojakov dati, da jih čuvajo pred napadi, le jbz Srmak morem sam brez vsakega varstva rajžati. Do zdaj hvala Bogi še ne leto (2476 od kon-fucija), štero so obhajali januarja 28, le te mi je par krugel zafrčalo mimo glave, ko sem se na-hajo v čolni pod Woi peng-pm.. Pelo sem seboj Šest novih dečkov, ki so mi jih kristjani izročili v skrb, da ne bi postali žrtve paganske brezvestnostif1 to se pravi da bi jih starših ne za par dolarjev prodal! kakšemi trgovci. Še bolje so jih pa hoteli zavarovati pred p i r a t i, k! pogosti nadlegujejo občine z svojimi pohodi in odvlečejo s seboj živino, deco in pač vse kaj jim do rok pride. Pred božičom so moje tri kokoši v Woipengi postale žrtve piratskoga obiska in jaz sem nato z mojimi niežnarjem skozi prste gledo, namesto da bi meso jedo. Topot pod Woč pengom ob puškinonr pozdravi mi je zares vroče postalo. Bojao sem se ne tak za Svojo Kožo, kak za' deco, štero seni v čolni skrito meo. Z dignem roke in brpdač me je Privezo k obrežja Stopim iz ladje in ná pitanje: ,,Hai pin ko?" — odgovorim: — „tin čti ke san tu,,! — ,,Kdo je ? — dühovnik nebes gospoda!" — Oooh: san tu, San tu MI so mi pravili, in brez vsakega preiskovanja v žepih in v Čolni so me püstili prostoga nadaljevati mojo pot. Ne sem znao kak bi v srci Boga hvalo za to srečo, Obenem pa premišlavo, kda pride pravi čas, da bomo tüdi v skalnate pečine šli piratom evangelij glasit: ,,ka neščeš, da bi drügi tebi delali, tűdi ti ne smeš drugomi !1
Dale.
23. julija 1922.
NOVINE
3
Bože potij. Bog je nej šteo, ka bi ta dobra düša tam skrita ostala, nego naj ide nazaj i tam svejti s voji m lejpim zgledom ovim drügim i jij tak več k Bogi pripela. Dober Bog pošle njoj beteg. Istina milo sv nam je vidilo za njo, ka je žalostno bilo njeno srce, ali vdano v Božo volo. Domo pridoča stopi v trétjiréd Svetoga Frančiška i Marijine Sedmere radosti i tak Bogolübno žive, da se od nje vsako srce lejko navčilo lübiti Boga, čiravno vsigdar betežasta, nej je zaműdila nigdar mesečni j shodov. Da je za volo betega nej bila za močno delo, k svetoj meši i k svetomi prečiščavanji je pa v.tjedni skoro vsaki den Šla. V cerkvi je pa bila tak zbrána, da je vse-okoli stoječe veselilo blüzi pri njoj biti, čl gli betežasta kak je prišla, dokeč je nej pa odišla je vsigdar klečeč molila svojega Nebeskoga Ženina vu svetoj hoštij! skritoga. T zdaj so se te nad njov tüdi Spunile tiste rečij:..kak što žive, tak tüdi merje. Celi 6 let je tak bolehala, ali kak je bilo prle povedano pomali delala i hodila k svetoj meši, ali od jeseni mao smo jo zobston iskali s'svojimi očmí) pred Jezušom, nej je bilo več, samo ednok šče je bljla do cerkvi pripela, bijla je šče ednok pri svetoj meši i svetoj spovidl i tak je vejnola ta lejpa rožica do zdaj, vu slabosti nej ravno velkoga betega čütila kak pravijo domači njeni. I na den presvetoga Tejla i Ki Vij Kristušove na Tejlovo je prišo po njo ii|eni nebeski Ženili, šteri jo je, kak njeni dem.iči trdijo, skoro brezi vsej smrtni! težav k sebi vzeo. Tak kak vu slatkisen zazibajoča se je njena lejpa düšica preselila s toga svejta, naj njoj svejti večna svetlost. Da zavolo betega našega Rednv-noga Očo, nemamo mesečni] shodov, kabi nam oznanili smrt naših dragih sobratov, bar oni sobrati e, šterim pride te list do rok, za njeno düslco spunijo svojo naprej pisano dolžnost, ka či je za svoje slabosti nej na ton svejti Bogi zadostila po našij molitvah i svetih prečiščavanje], štere poletimo v prečiste roké naše noOeske Matere, naj je ona nese s?,svojimi Zdrüžene pred Sineka, ka naj njoj hitrej bode On smilen. N. N. Telovna sestra.
Pozdravljajo svoje domače i poznance vojaki: Leopold Frumen z Motovilec, Alojz Horvath i Šoštarec z Krajne, Alojz Flegar z Kupšinec, Alojz Vlaj z Lömerja.
Posnemajte! Na Vidov den je nabrala vekša drüžba v gostilni g. Josipa Turka v M. Soboti znesek 260 K in ga naklonila tukajšnji dijaški kühinji.
Železnica M. Sobota—Hodoš je preminoči tjeden začela voziti. Gda nam je g. Kukovec na svojih shodi obečavao odpretje te železnice, smo se prebüdili na lepi den, šteroga so nam ešče materijal zvozili v Zagreb. Za to dobroto, da se že enkrat ta nujno potrebna železnica odprla, se mamo zahvaliti g. poslanci Hohnjeci, šteroga so naš poslanec g. Klekl, ki so še betežni, oprosili, naj posredüje pri ministerstvi za promet, da se odpre ta železnica. Vlak vozi ešče zdaj samo vsakši tjeden dvakrat. Vüpamo se pa, da v kratkom bo vozo vsakši den i s tem de jako pomoremo našim goričancom, ki so daleč mogli hoditi peški v M. Soboto. Premog davle Madjarska.
Država.
Volitve v oblastne skupščine se bodo vršile l.-ga oktobra. Naša Slovenska Krajina spada pod mariborsko oblast i bo volila 10 poslancov v to skupščino.
V Bohinskoj Bistrici na Slovenskom je bio velki ogenj, zgorelo je 25 hiš. Kvara je na milijone. Kralj Aleksander i kraljica, šteriva se tam blüzi na Bledi zdržavljeta, sta tüdi obiskala pogorišče. Kralj je zapovedao, naj se sestavi seznam pogorelcov i škode i je obljübo tüdi svojo pomoč.
Špitali se ne bodo zaperali! Pokrajinska uprava za Slovenijo je dobila obvestilo od ministerstva za zdravje, da se za mesec julij da bolnišnicam v Sloveniji zvünredni kredit v zneski 750000 dinarov. S tem se na telko pomore bolnišnicam, da bodo do časa z najnujnejšimi potrebčinami  preskrblene, ne bo jih trbelo zaperati.
Svet.
V Škociji (Angleško) se je v ednom premogokopi (kőszénybánya) vužgao plin (gaz), pri šterom jo bilo 12 delavcov mrtvih i 5 ranjenih.
Italijanska vlada je svojega poslanika v Belgradi Manzonija posvala nazaj v Rim. Vzrok tomi je to, da je Manzoni sprijao v Belgradi bivšega predsednika Teške vlade Zanello i se je Ž njim razgovarjao.
Uradniki v Austriji dobivajo na mesec 366 jezér koron. S te ogromne plače pa se zna, da ne morejo v Austriji jako raz-sipno živeti uradniki zavoljo slabe valute. Ta šuma naših koronah > znaša malo več 3000 koron.
V Berlini je zgorela fabrika za vagone. Ogenj je skoro celo podjetje vničo. Zgorelo je tüdi 20 novi vagonov, šteri so za Čehoslovaško bili namenjeni. Škoda znaša več milijon mark.
Italijanski fašisti so v Cremoni strelali na mirne delavce. En delavec je bio na mesti mrtev, več oseb ranjeni.
V Ameriki je strela vdarila v petro-lejsko skladišče. Zgorelo je više polmilijon lagvov petroleja. Kvara'je nad polmilijon dolarov.
Na Francuskom je dopadnolo letelo, štero je vozilo na tračnoj progi Pariz —Strasburg. Pilota i štiri drüge osebe so mrtve.
Politični umori so na dnevnom redi tüdi v Bulgarija V Sofiji so samo eden den tri osebe vmorili.
Domača i svetovna politika.
Belgrad. V parlamenti sta dve točki bile na dnevnom redi. Podrobna razprava o državnom proračuni I Vojna odškodnina. Nemčija more plačati zaveznikom vsevkü-per 132 milijard zlatih mark. Naša držáva bi mogla dobiti iz te vsote 6 milijard zlatih mark. Dozdaj smo dobili samo še 43 milijone. Do I. apr. 1. 1923. ešče moremo dobiti 73 milijon zlatih mark. Kama se naj obrne ta odškodnina? Minister pravosodja Markovič je povdarjao, naj obprvim pridejo v poštev invalidi i. dobijo svoje, ka njim vláda že dugo obečavle, potem pa se naj izplača Vojna odškodnina tistim krajom, šteri so nájveč trpeli od vojne.
Vladna kriza. Kriza za križov ide v našoj državi. Preminoči tjeden so listi prinesli vesti, da Pašičova vláda odstopila. Pašič je pisao pismo kralji na Bled, v šterom je podao demisijo celokupne vlade. Kralj jé sprijao demisijo, Vlada pa še itak na mesti. Vzrok toj krizi bi bio, kak pravijo, spor med radikali2! demokrati, šteri bi radi svojega pristaša Pcčiča porinoli za policajministra, v to pa1 radikali neso šteli privoliti. Drügi omenjajo amerikansko posojilo 100 milijon dolarov, z šteroga pogoji so že sami radikali ne zadovoljni. Naj bode vzrok krizi .kakšišteč, edno je stalno, naimre to, da Pašič ne bi napravo vekšega veselja našim državljanom, kak či bi razpüsto že ednok to korruptno vlado, štera nam dobroga nikaj ne prinesla.
Pucelj, minister za kmetijstvo tüdi podao svojo demisijo. Ljüba Davidovič še odpovedao predsedstvi demokratskoga kluba. Živemo v Samih križah i demisija!.
Gospodarstvo.
Kak si preskrbimo potrebno krmo.
Vekši tao našega kraja je žívinorejski. Gojenje živine je nam glavna moč dohodkov. Pravi razvoj živine i dober dobiček se razmi samo tam, gde dobi živina zadosta dobre i tečne krme. Dobro i tečno krmo pa davlejo samo dobro oskrbleni travniki i pašniki.
Travnikov, posebno pa pašhikov mamo pri nas premalo. Pa niii za le se ne skrbimo tak, kak bi trbelo liki je plačamo samim — sebi. V tom je tüdi iskati vzrok, da'So pridelki z ednoga plüga naših travnikov dosta menši, kak pa pridelki v drügih v kmetijstvi naprednih državah.	• . s ,
Njive vsakše leto preorjémo, posojilno povlačimo i na takši način spravimo zemlo v dobro stanje, štero je zá uspevanje rastlin jako potrebno. Vsakša rastlina, posebno pa mlade
korenine nücajo zrak, ar se inači razvijejo razne škodljive kisiline, štere povzročilo gnüenje korenji. To je tüdi potrebno na travnikaj, da pride do korcnin zrak, ar se inači dobra, sladka trava zčista vniči i na travnikaj raste samo kisila trava i smüdje. Te škodlive rastline vzemejo zemli hranilne Snovi i vlago (mokroče), sladkoj travi pa poleg toga ešče tüdi svetlobo.
Velikoj gospodarski škodi, štero trpi naš kmet, se da proti stanoti samo z dobrim oskrblavanjoin travnikov i pašnikom
.Moremo se poskrbeti, da v močvarni!) travnikaj ali pašnikaj napravimo jarke, šteri odpravijo preveliko vlago i vsakše leto je moremo povlačiti, na te našin pridemo do toga, ka dobijo na travnikaj ali pašnikaj zadosta zraka korenine. Po povlačenji trávnikov moremo njüvo višino /ravnati i odstraniti kamenje, štero tüdi škodi pri košnje
Pri nas se pridela na ednom plügi poprek 30 metrov Sena i otave. S tov množinov se vzeme zemli vsakše leto 46'/, kg. dušika, 13 kg. fosforofé kisiline, kalij i Vapno so naimre za rastline najvažnejše redilnè Snovi, štere nücajo za živlenje, če mi zemli tej redilni Snovi, štere smo njoj s košnjov vzeli, ne damo nazaj z hlevskim gnojom ali z umetnim gnojilom, te se zemla za par let zčista znüca. Zato nam je zdaj vidno i se tüdi nesmimo čüdivati, či nam dajo travnike, šteri se ne gnojijo, leto za letom menši pov. Či pa zemlo gnojimo z naravnim hlevskim ali umetnim gnojilom, njoj damo nazaj moč, ar ta gnojila majo vsebi dušik, fosforovo kisilino, kalij i po potrebi Vapno.
Travo moremo kositi, gda je najvekši tao trave ešče v cvetji, ar te majo vsebi rastline navči lejko prebavljivo hranilnih Snovi. Ar so pri košnji trav dozorela nizke trave, se tiste pri tom že posejajo, visoke i Srednje trave pa moremo od časa do časa prisejati. To bi se mogli zgodili že v tom leti, ar so se zavolo lanjske Süšave nájveč Srednje i visoke trave posüšile.
Travniška semenja sejamo na sprotoletje * ali pa po košnji sena, ali pá pckošnji otave. Sejanje po košnji sena je najboljše, ar te ma zemla zadosta veliko množino vlage. Najčednejše je pa sejanje travniški semenj po košnji otave. To Sejanje moremo zvršiti kak naj prle, tak da njoj ne škodijo rani jesenski mrazi.
Če ščemo zdignoti našo živinorejo i si zagotoviti dobičke, nam je potrebno, da s Čednim ■ oskrblávali jem svoji travnikov skrbimo, da S njij dobimo kak nájveč dobre i lejko prebavne krme. Nesmimo pa pozabili, ka se nebi skrbeli za te male pašnike, štere mamo. O njuvom žalostnom stanji i o njuvoj bodočoj tretji pa mo ešče gučali ob priliki.
Cene silja v Českoslovaškoj. Pšenica 320, žito 272—274, ječmen 230—250, oves 290— 300, kukorica 229 českoslovaški koron.
V Jugoslaviji oziroma v Vojvodini so sledeče cene: pšenica po 1450—1500 koron metercent, oves 1230 K., kukorica 1220 K. Za novo pšenico ponüjajo v Zagrebi 1250—1350. Kukorici cena ide gori, plačüvali so jo po 1400 K., cena se razmi samo za prvovrstno kukorico. Otrobe so ponüjali mlini po 700 k. Grah je vojaška uprava küpüvala po 1200 K., metercent.
Na Vogrskom se cene silja začnejo zdigavati. Zrok je slaba Valuta. Na budapeštanskoj borzi so bile cene sledeče: pšenica 4950—5100 vogrski koron, celo živahno je bilo pitanje po ovsi, zato je skoro tak dragi, kak pšenica, plačüvali so za njega 4500—4600 vgr. koron.
Vrednost penez. Amerikanski dolarje valajo 328 — 330 naših koron. Čehoslovaška korona naših 6.92--7 koron, italijanska lira 14.80 15 K., nemški mark dobimo 100 za naših 75 koron. Naš dinar vala 12—14 vogrski koron. — Za 100 Austrijski koron je plačati naših 1.18—1.20.
Orel.
Telovadna revizija se bo vrnila: v Krogi julija 30. v nedelo popoldnevi ob I. vöri, v Bogojini julija 31. v pondelek popoldnevi ob V vöri, v Bratonci augusta 6. v nedelo popoldnevi ob I. vöri. Bog Živil Janez Vogrin Okrožni načelnik.
Razglas.
Občinski lov občine Dolnja Lendava se bo odda! v najem za dobo treh let na javni dražbi v soboto dne 29. julija 1922. ob 15 uri (3 uri) popoldne v tbčinski hiši.
Županstvo Dolnja Lendava.
Podpirajte Novine!
4
NOVINE
23. julija 1922
Ka je sokol?
Pitanja namesto da bi bila iz katekizmuša, naj se nanášajo na Sokolstvo, naše knjige, zgodovino ali narod. (»Sokolski Vestnik" Hl. Lstr.127.)
Sokoli so se po tom navuki tüdi tű i tam ravnali i so prinesli namesto Miklošovih „Park-ljove večere", to se prave večére toga hüdoga iz pekla.
To je pa najvekša njüva modrost — ščemo praviti — njüvo sovraštvo do vere. Zato vse, ka le količkaj spominja na vero, na kaj svétoga i božega, či je šče tak nedužno i deleče, more iti vkraj! Naj nede več na sveti niti sledü krščanstva I
»Reči ^prednosti naj bodo" — pravi »Sokolski Vestnik": ,,Odcerkvenjenje misli i čüstev 1“ (letnik II. stran 36).
Odcerkvenjenje! To je nekaj novoga! Ka ščejo Sokoli s tem praviti ? Lüdstvo z mladinov vred moremo odvrnoti popolnoma od cerkve1 Potem bo srečno.
V cerkev hoditi, celo pa cerkev zidati, je Sokolom noro delo. Krščanstvo je Sokolom „čemér“(!l) ,,V Ljubljani so začnoli jezuitje zidati novo cerkev, da do leže zagiftali I njov svojo mladino" (Sokolski Vestnik Hl. 1., stran 144). Leto kesneje pa: „V Ljubljani so jezuitje dogotovili na Elizabetnoj cesti Svojo cerkev i türen. Ljüdska norost je brez mej." (»Sokolski Vestnik" IV. B stran 103).
Jezuitje bodo v Ljubljani ljüdi zastrupali (zagiftali) ? 1 MI smo šče dozdáj ne čüli, da bi jezuitje koga zagiftali. Znano nam pa je, da je lansko leto v Ljubljani nekši študent, sin vučitelja, šteri pa je ne bio vzgojen po jezuitih, nego po siobodnomiselsko sokolsko, zagiltao svojega sošolca, da bi ga okradno.
Sokoli, skrbni za svoje zdravje, se jezuitskoga, to je krščanskoga strupa (čemeraj jako verjejo. V nedeljaj narédijo izide (sprehode), ali vsikdar brez méše. Kda je predpoldnevom slüžba boža, majo navadno svoje vaje za igre za popoldne. S tem gotovo samo vzgajajo ljüdstvo.
Eden drügi študent, šteri je zapüsto vero se je v nedeljo vmorio na bregaj, ne ga trbelo Šče giftati.
* Moremo povedati šče, da so Sokoli prle ne bili tak sovražni Bogi. Včasi so šče priši na kakšo slüžbo božo. Pripovedavle se, da so Sokoli 1. 1895. v Celji, kda so odprli svoj Narodni dom, meli sv. mešo, prí šteri sta dva
Sokola ministrirala. Že svoj naraščaj (male Sokole) navajajo Sokoli k tomi, da se naj ne brigajo za cerkvene zapovedi. V nedelo 30. maja lani — pravi »Straža1', — je meo lotmerski Sokol glavno vajo (probo) Sokolskoga naraščaja ravno kda je bila meša. Okoli 25 mali] Sokoličov, šteri so tisto nedelo ne bili pri meši, se je izgovarjao, da so poleg te vaje ne mogli k meli. V nekšoj školi pri Maribori so liberalni vučitelje pelali svoj naraščaj edno nedelo zütra, gda je bilo 6 vüra na Izlet, da so školarji ne mogli biti pri meši.
Ka pa je posebno znamenje Sokolskoga sovraštva do vsega krščanskoga pa je to: Pri pokopi svojih tovarišov Sokolov nejdejo v cerkev, pri sprevodi nejdejo za križom, nego — pred križom. Pravijo, da jih je sram hoditi za kiižoml...
Sv. Pavel je napisao: Križ je Židovom Spaka, poganom sramota, nam pa božja moč i božja modrost. Zdaj pa je kriš sramota ne samo poganom, nego tüdi nešternim krščenikom takšim najme, kak so Sokoli.
Sokol »poštüje vsakše versko prepričanje,“ »Sokolski Vestnik*1 pa piše skoro v vsakoj .številki od vere, se norca dele, da bolje ne mogoče. Ednok se čemeri, da gde zidajo novo cerkev, drügi krat. da so procesije s sv. Rešnim Telom, tretjikrat, zakaj „se odpravlajo" svetki (čiravno Sokol niednoga ne poštüje), pa se čemeri na papo, na püšpeke dühovnike; vsikdar pravi, da duhovniki norijo i zapelava jo lüstvo. Sokoli tak lepo modrtijejo: ..Brezverstvo ne stoji v tom, da človek verje ali ne verje, nego v loni, da je tam gde senc verje".	"
DaIe.
Pošta.
Fr. Puhan. Maribor. Tüdi drügi vojaki so je prosili. Razdelite teh pet komadov med nje. Edne so vaše, 4 drügih. K. Sv. Jürij. Naznanite vse to poštnomi ravnateljstvi v Ljubljano. Puhan Janoš. Bükovnica. Je na kranjskom v Grosuplji takša tkalnica. Pišite g. plebanoši, Karoly Škulj Dolenja Vas pri Ribnici. Kranjsko. Barber Št. dovica Šülinci. Odposlali vaše pismo v Ljubljano i prosili, da je hitro rešijo.
„Gostilna ali trgovina z ali brez posestva se küpi ali vzame v najem v Prek- ali Medjimurji. Naslov pove uprava lista.“
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta sa lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.: Brkomaz 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr.; najfinejši Hega sobni prašek v patent škatljah 40 Kr.; puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; zobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—30. 	centrala št. 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in 
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	  „	   „   8	   „	    „	   .  .  .	560 K
36	  „	   „  12	   „	    „	   .  .  .	800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.: Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.: Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr.	
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40-—25.    donja Hrovaško. Centrala št. 146.
Vaša želja
meti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si
preskrbite uro iz znane urarske tvrtke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i t. d.
NAROČNE URE. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra svake vrste Zahtevajte cenik s slikami od:
tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana št. 945.	20—16
CDík A Tri A u SEKULACIJSKA ZAD-„VI\U/1 1 m RUOA v ZAGREBI podrüžnica sa Slovenijo' v Ljubljani sprejema zavarovanje (sekulacijo) proti OGNJI, STEKLI, TOČI, NESREČI, ŽIVLJENJE,TRANSPORT 1 VLOM.
Vse potrebne Informacije, cenike i drüga pojasnila dá vedno drage volje podrüžnica Croatia v Ljubljani, Stari trg ti. ali pa glavno zastopstvo v Maribori, Cafova ul. 2.
Prekmurski Slovenci podpirajte našo domačo zavarovalnico.
Zastopstva Croatiae se nahajajo v vseh vekših krajih v Prekmurji. V Dolnji'- Lendavi zastopnik g. IVAN KOKOT trgovec.
DOLARJE PLAČUJE NAJBOLJE
SLOVENSKA BANKA,
podružnica LJUTOMER,
katera obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun po
4½—6%
Portlandcement i vapno
se dobi na veliko i malo po najnišišoj dnevnoj ceni pri
Juriji Tomka
trgovci z železom
Dol. Lendava.
Portlandcement és mész
minden mennyiségben a legolcsóbb napi árban kapható
Tomka György
vas- és füszerkereskedönél
Dol. Lendaván.
Slavnomi občinstvi naznanjam, da poleg mojega mlina v BELTINCI sam tüdi goridao postaviti PARNO ŽAGO, štera je že začnola delati.
Ludovik Pintarič
posestnik paromlina in žage.
“Trgovina lesa in trüg.“
V zalogi imam vsefelé blanje, štoke in late kak tüdi trüge (škrinje) za mrtve in vse coj spadajoče se dobi po najfalej ceni pri Albin Sagadin v Beltincih.
Delniška glavnica K 30.000.000
Ček. račun Ljubljana št. 12620.
SLOVENSKA BANKA
Centrala v Ljubljani
podružnica Dolnja-Lendava, Glavna ulica št. 80.
Küpüje i odava peneze i blago — dolare najboše
plača. —
Da intereš od vlog na hranilne knjižice i na tekoči račun po najvišišoj obrestni meri. Da vsake vrste porgo.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava