Spoštovani clanice in clani Inštituta za razvoj družbene odgovornosti! V tej številki vam predstavljamo mnoge zanimive poglede o potreb-nih spremembah na podrocju javne uprave, o evalviranju, inoviran-ju, intuitivnem nenedžmentu, pomenu druženja, nagradah in števil-nih dogodkih, med katerimi bodo svoje našle tudi ženske podjetni-ce. Vabimo vas, da se dogodkov udeležite ter da si ogledate zanimive povezave na videospote, ki jih predstavljamo v tej številki IRDO novic. Preberite, kako Tomaž Bole išce talente in kako po de Bono-vi metodi otroke nauciti kreativno razmišljati. Vabimo vas, da novice preberete in jih posredujete tudi tistim, za katere menite, da bi jih lahko zanimale. Za junijsko številko pa že zbiramo vaša zanimiva razmišljanja, zato vabljeni k soustvarjanju teh novic. Prijetno branje vam želimo in vas lepo pozdravljamo! Uredništvo IRDO novic MAJ 2012 IRDO NOVICE ŠT.5/V 1 IRDO NOVICE V tej številki: Aktualno 2 Kljucna konferenca mladih 4 Intervju: Naucimo otroke razmišljati 10 Intervju: DO in odli-cnost javne uprave 12 Poobjave: Ker ona dela 15 Varcno in vitko 16 Kdo se boji družbe-nih inovacij 18 Slovensko društvo evalvatorjev 20 Tomaž Bole: Iskalec talentov... 21 Zanimivosti 23 Intuitivni manage-ment 24 Vabila 25 Razpisi 36 Prvi teden v juniju - teden solidarnosti 5. junij - Svetovni dan okolja 8. junij - Svetovni dan gasilcev 12. junij - Svetovni dan boja proti otro-škemu delu 14. junij - Svetovni dan krvodajalstva 15. junij - Svetovni dan osvešcanja o nasilju nad starejšimi 16. junij - Dan sladkornih bolnikov 17. junij - Svetovni dan boja proti širje-nju pušcav in suše 20. junij - Svetovni dan beguncev 21. junij - Svetovni dan ALS, zacetek poletja 25. junij - Dan slovenske državnosti, evropski dan multiple skleroze 26. junij - Svetovni dan podpore žrt-vam mucenja 26. junij - Mednarodni dan proti zlorabi drog, mednarodni dan podpore žrtvam mucenja Pomembni dnevi v juniju STRAN 2 IRDO NOVICE ŠT.5/V Aktualno Predstavite svoj primer dobre prakse in tako krepite vaš ugled v javnosti! Prijavite se na razpis za nagrado HORUS 2012 do 20.9.2012. Razpisna dokumentacija bo od maja 2012 dosegljiva na www.irdo.si. KATEGORIJE: Za nagrado Horus 2012 (predlagate svoje podjetje ali zavod): a. Kategorija PODJETJA (velika, srednje velika in majhna, ter dodatno kategorija Slovenci v zamejstvu oz. po svetu) b. Kategorija ZAVODI Za posebna priznanja Horus 2012 (predlagate druge posameznike – kan-didate) za: a. Novinarja/ko, b. Kandidata/tko po vašem predlogu, ki deluje v kontekstu družbene odgo-vornosti. PREDPRIJAVE: do 20.6.2012 izpolnite Predprijavo in si z njeno pomocjo zagotovite mnenje Strokovne komisije (še preden izpolnite celotno prijavno dokumentacijo). SEMINAR ZA PRIJAVITELJE IN DRUGE ZAINTERESIRANE: Ljublja-na, junij in september 2012. Vec informacij in prijavni obrazci: www.horus.si. SODELUJTE, POVEZUJTE IN SOUSTVARJAJTE SLOVENSKO DRUŽBENO ODGOVORNOST TUDI VI! Castni pokrovitelj: dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije. Nagrado podpira tudi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Organizatorja: IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi Podporni partnerji projekta: Ameriška gospodarska zbornica, Društvo za marketing Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije, Londonska šola za odno-se z javnostmi, Slovenska fundacija za poslovno odlicnost, Slovensko zdru-ženje ZN za trajnostni razvoj, Slovensko združenje managerk in managerjev nevladnih organizacij, Štajerska gospodarska zbornica, Združenje delodajal-cev Slovenije, Združenje Manager. Medijski partnerji: Delo, casopisno založniško podjetje,d.d., VECER, casopisno založniško podjetje,d.d., Dnevnik, družba medijskih vsebin,d.d., Žurnal media, d.o.o. Partner klippinga: Press Clipping d.o.o. Se nadaljuje... KMALU BO OBJAVLJEN RAZPIS ZA LETO 2012! Ste družbeno odgovorno pod-jetje, zavod, posameznik? STRAN 3 IRDO NOVICE ŠT.5/V V letu 2011 je bila nagrada HORUS podeljena tretjic. Ob podjetjih je bila prvic podeljena nagrada tudi zavodom ter posebno priznanje pod-jetniku s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu; novinarju in splošno posebno priznanje. Na fotografiji so nominiranci in nagrajenci za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2011. Avtor fotografije: Mediaspeed STRAN 4 IRDO NOVICE ŠT.5/V KLJUCNA KONFERENCA MLADIH Besedilo: http://www.konferencamladih.si/kljucna-konferenca-mladih-prinasa-stevilne-ucinke/ V Cankarjevem domu v Ljubljani je 17. in 18. maja potekala prav posebna konferenca, ki je na atraktiven in mladosten nacin predstavila zaklju-cek vsebinskega dela osmih mladinskih mrež, ki so od leta 2009 delovale na podrocju mladinskega dela, aktivnega državljanstva, senzibilizacije jav-nosti za teme mladih, lokalnih mladinskih politik ter struktur, medgeneracijskega sodelovanja, soci-alnega kapitala mladih, raziskovalne kulture in medkulturnega dialoga. Predstavniki mrež so mnenja, da je Kljucna konferenca mladih ustvarila enkraten prostor za izmenjavo raz-licnih praks, pogledov in nacinov delovanja ter za formalne in neformalne razgovore o prihodnosti mladin-skega sektorja. Vsi prisotni akterji so ugotovili, da je mladinsko delo brez dvoma vecsmerni most, ki mlademu cloveku omogoca dostop do raznolikih poti, drugim javnim akterjem pa lahko nudi prepotrebne informacije in pri-mere dobrih praks, zato sta krepitev in razvoj sektorja mocno potrebna tako danes kot tudi v prihodnje. Tudi tokrat smo zakljucili z mislijo, da je povezovanje mladinskih organizacij in mladinskih centrov izred-nega pomena, saj skupaj zmorejo vec in boljše. Mladi so generacija, ki ima velik raziskovalni, razvojni in kreativni potencial ter so gonilna sila tako socialnega, kulturnega kot tudi gospodarskega razvoja. Mladin-sko delovanje je neobremenjeno in ustvarjalno, polno svežih idej, prijateljskega sodelovanja in solidarnosti, ki mladim odpira prostor za ucenje in udejanjanje aktivnega državljanstva. Delovanje mladinskih organiza-cij in organizacij za mlade pa je lahko še bolj ucinkovito ob trdni in sodelovalni podpori Urada RS za mla-dino ter drugih javnih akterjev. Osem vsebinskih mladinskih mrež, ki so od leta 2009 delovale na podrocjih mladinskega dela, aktivnega državljanstva, senzibilizacije javnosti za teme mladih, lokalnih mladinskih politik ter struktur, medgenera-cijskega sodelovanja, socialnega kapitala mladih, raziskovalne kulture pri mladih in medkulturnega dialoga na podlagi triletnega strokovnega in prakticnega dela ter nezadovoljstva s trenutno situacijo, podaja odgo-vornim v Republiki Sloveniji sledeca IZHODIŠCA O PRIHODNOSTI MLADINSKEGA SEKTORJA V SLOVENIJI Ker vse intenzivnejša odvisnost mladih od staršev ne prinaša pozitivnih ucinkov ne mladim ne državi; lah-ko le avtonomen posameznik prevzame odgovornost za lastno prihodnost; je rešitev problematik na podro-cjih izobraževanja, zaposlovanja, vkljucenosti mladih dejavnik za uspešnejšo družbo; mladinski sektor v Sloveniji potrebuje priznanje vrednosti, ki jo ima z vlogo v vsakodnevnem življenju mladih. Kot evropska, se tudi slovenska mladina sooca s problematiko prehodov med vlogami oz. statusi, ki jih v obdobju mladosti prevzemajo. Kljucno težavo za mlade predstavlja prehod iz sistema izobraževanja na trg dela. Slovenija ima zelo velik odstotek šolajoce se mladine, ki se z vkljucenostjo v sistem terciarnega izob-raževanja v zelo velikem številu, pripravljajo na vstop na trg dela. Ceprav naj bi se posamezniku po zaklju-cku šolanja zaradi zaposlitve življenjski standard zvišal, se v Sloveniji soocamo s situacijo, ko je za posa-meznika ugodneje ohranjati študentski status kot tvegati povprecno 10-mesecno brezposelnost. Zaradi sla-be povezave izobraževalnega sistema in trga dela so mladi prepogosto nevešci dela v poklicu, ki so si ga izbrali, kar prav tako otežuje zaposlovanje. Negotovost položaja posameznika, ki se znajde med razlicnimi sistemi lahko brez ustreznih podpornih sistemov rezultira v vse višji stopnji socialno izkljucene mladine. Zato ne preseneca, da je kljub višjem splošnem zavedanju mladih o njihovem vplivu na družbene spre-membe, v primerjavi z drugimi zahodnoevropskimi demokracijami participacija mladih v Sloveniji zelo šibka. Izhajajoc iz mladinskega sektorja nas zato še posebej žalosti, da mladinske organizacije ne moremo, tudi zaradi sistemskih omejitev, odigrati vecje vloge pri vkljucevanju mladih v družbene procese ter v vecji meri pripomoci h kompetentnem ucenju mladih za življenje. Za to, da mlad posameznik doseže popolno avtonomijo, se mu mora na sistemski ravni zagotoviti podporo, vire in priložnosti, da lahko samostojno biva, upravlja svoje življenje, se vkljucuje v tokove družbene in politicne participacije na vseh podrocjih in se na vseh podrocjih neodvisno odloca. Naše vsakodnevno sre-cevanje s predstavniki trenutnih generacij mladih, raziskovanje njihovih navad in vrednot nas je pripeljalo do ugotovitve, da je edini pravi nacin trajnostnega delovanja družbe tisti, ki z vkljucevanjem mladih v pro-cese neke skupnosti dovoljuje mladim generacijam sooblikovati družbo tudi po njihovi meri. Menimo, da je vzgoja kljucna. Zato so pojmi vseživljenjska karierna orientacija, ucenje za življenje, doseganje tock odrašcanja vse besedne zveze, s katerimi moramo povezovati vse podporne sisteme za mlade v naši državi – družine, vzgojno-izobraževalne organizacije, tako formalne kot neformalne itd. Mladinske organizacije smo tiste, ki te termine vkljucujemo v svoje delo z mladimi. Te pojme je kot kljucne prepoznala tudi Evropska komisija preko Lizbonske strategije, Operativnega programa razvoja cloveških virov (2007-2013) itd. ko je financirala programe in projekte, ki so pozitivno vplivali na razvoj sistemov za dvig kom-petenc tako mladih kot tudi njihovih uciteljev, mentorjev, ki so morali spoznati generacije, ki jih ucijo in usposabljajo za lažje spopadanje z življenjskimi izzivi. To potrjuje tudi pravilnost poti mladinskega sektor-ja v Sloveniji, ki se kaže kot bolj prilagodljiv kot formalni izobraževalni sistem. Prav zaradi te znacilnosti mora država mladinski sektor prepoznati kot komplement formalnemu, saj imata oba sistema isti cilj – omogocanje cim lažjega doseganja avtonomije mladih posameznikov. Mladinske organizacije so tiste, ki usposabljajo in omogocajo mladim, da vplivajo na družbo, jim pomagajo na poti ekonomskega in socialne-ga osamosvajanja ter posledicno kljucno prispevajo k razvoju države. Mladinski sektor, nepogrešljiv partner pri celostnem razvoju mladih Zgolj vzgoja mladih v družini na eni strani in formalni šolski sistem na drugi strani pri zagotavljanju pogo-jev za razvoj mladih v celostne osebnosti nista zadostna. V prizadevanja za kar najbolj polno življenje in razvoj mladih je potrebno vkljuciti še tretjega partnerja – organizacije v mladinskem sektorju. Gre za organizacije treh vrst: »mladinske organizacije, organizacije za mlade in mladinske svete, katerih delovanje je v veliki vecini usmerjeno v sfero civilne družbe. Kot takšne zapolnjujejo prostor med javnim (formalni šolski sistem) in zasebnim (vzgoja v družini). Delujejo po nacelih mladinskega dela, »v okviru katerega mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vkljucevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti. Tudi ucinki delovanja organizacij v mladinskem sektorju so komplementarni ucinkom, ki jih na podrocju celostnega razvoja mladih dosegata vzgoja v družini in formalni šolski sistem. Primerjalno gledano, prina-šajo predvsem naslednje dodane vrednosti: • mlade ucinkovito spodbujajo k prevzemanju svojega dela odgovornosti za prihodnost družbe in pos-ledice svojih dejanj, • kot akterji v sferi neformalnega izobraževanja so fleksibilne in v veliki meri izhajajo iz potreb, želja, ambicij in talentov posameznika, • mladim ponujajo kakovostno in celostno ucno izkušnjo aktivne participacije v družbi, • z ucenjem z delom in po nacelih izkustvenega ucenja veliko prispevajo h krepitvi zaposlitvenega potenciala mladih, • kot akterji v sferi civilne družbe v prostor prinašajo pluralnost, konstruktivni dialog in soocenje raz-licnih paradigem, • vkljucujejo pa tudi dobršen del tistih, ki jih šolski sistem in drugi, bolj formalni sistemi, izkljucijo. Organizacije v mladinskem sektorju mladim na ucinkovit nacin pomagajo pri njihovem polnem vkljuce-vanju v družbo. To funkcijo vršijo s tem, da jim omogocajo družbeno participacijo, utemeljeno na njiho-vih lastnih pobudah. Mladi tako med ostalimi generacijami niso le tisti, ki sprejemajo, ampak tudi tisti, ki lahko družbi nekaj dajo. Prav to stališce je tudi kljucno za zdrav razvoj njihove samopodobe. Dejavnosti mladinskega dela so ucinkovite tudi s financnega vidika. Strošek pedagoške ure v mladin-skem delu je nekajkrat nižji kot strošek pedagoške ure v formalnem izobraževanju. Delovanje mladinske-ga sektorja v veliki meri temelji na prostovoljnemu delu. Kljub temu, da je s strani Urada RS za mladino delovanje mladinskega sektorja zadnjih 20 let podprto z minimalnimi sredstvi, je v družbi pustil nasled-nje rezultate: • razvil je strukture, primerljive na evropski ravni, • ohranil je svojo pluralnost; vedno je bil v veliki meri neodvisen in je vsem omogocal delovanje, • mnogi mladi so prav s pomocjo organizacij v mladinskem sektorju prepoznali svojo poklicno pot in/ali življenjski stil, • krepil je socialni kapital mladih in njihovo sodelovanje z drugimi generacijami, • spodbudil je nastanek mnogih družbenih pobud, ki še vedno delujejo in predstavljajo visoko dodano vrednost h kakovosti življenja v Sloveniji. Priporocila za prihodnost mladinskega sektorja Ucniki mladinskega sektorja, podrobneje opredeljeni v prejšnjem poglavju teh izhodišc, neposredno odgovarjajo na vecino izzivov sodobne mladine. Mladinski sektor je že danes tisti, ki dopolnjuje formal-ni izobraževalni sistem pri vzgoji mladostnikov v odgovorne in samostojne državljane, ki posledicno hit-reje stopijo na pot samostojnosti in odraslosti. Ker so odgovorni in samostojni državljani v zrelih letih javni interes države, je za zagotavljanje tega inte-resa nujno izboljšanje pogojev za delovanje organizacij v mladinskem sektorju in njihovega položaja. To naj država (v najširšem pomenu besede) uredi tako, da: (1) poviša financiranje mladinskega sektorja tako na nacionalni kot lokalni ravni. Sredstva, ki jih država zagotavlja sektorju, je potrebno povišati in strukturirati tako, da bodo omogocala dvostebrno financiranje sektorja – za delovanje in za programe. Urad RS za mladino in lokalne skupnosti naj zagota-vljajo sredstva za delovanje, pristojna ministrstva pa naj v svojih razpisih omogocijo prijave mladinskim organizacijam. Povišanje financiranja je poleg povecevanja sredstev za organizacije v mladinskem sektorju v integralnih proracunov za vzgojo in izobraževanje možno tudi skozi razlicne druge mehanizme: (a) dodatna sredstva Uradu RS za mladino naj ministrstvo, pristojno za finance zagotovi skozi sklad za mladinske organizaci-je, ki naj sredstva pridobi iz tistega dela donacij iz naslova dohodnin, ki jih zavezanci niso namenili upra- vicencem; (b) poviša naj se odstotek dohodnine, ki ga zavezanci lahko namenijo nevladnemu sektorju, na 1 %; (c) s spremembo davcne zakonodaje je potrebno mladinske organizacije oprostiti placila davka od dohodkov pravnih oseb ter s tem omogociti ugodnejše pogoje za dolgorocne projekte; (c) zakonoda-jo, ki ureja lokalne skupnosti in njihovo financiranje je potrebno spremeniti tako, da se lokalne skupno-sti obveže k financiranju mladinskih organizacij. Pri povišanju sredstev naj država in lokalne skupnosti povecajo odstotek sofinanciranja projektov in programov tako, da zagotovijo višje sofinanciranje kakovostnih programov in projektov, ki izkazujejo jasne ucinke na vzgojo vkljucenih mladih oziroma zagotavljajo pogoje za kakovostno delovanje vseh akterjev na podrocju mladine, ter omeji sofinanciranje vecjega števila manj kakovostnih projektov in programov. (2) sprejme ukrepe za zaposlovanje v sektorju. Sredstva Urada RS za mladino, ki so prakticno edi-na nenamenska sredstva za mladinske organizacije, je potrebno povecati tako, da bodo zagotavljala normalno delo organizacij, vkljucno z ustrezno strokovno podporo. Zaposlovanje v mladinskem sektor-ju je potrebno krepiti skozi vse razpoložljive mehanizme, vkljucujoc ukrepe aktivne politike zaposlova-nja. Glede na dejstvo, da se vzgojna komponenta podrocja vzgoje in izobraževanja premika v obmocje delovanja organizacij v mladinskem sektorju, je potrebno vzpostaviti ustrezno povezavo med mladin-skim sektorjem in formalnim izobraževalnim sistemom. V prvem koraku lahko takšna povezava pome-ni zagotovitev priznavanja udejstvovanja v mladinskih organizacijah kot dela obveznosti znotraj šol-skih oz. študijskih programov, ki pa mora prerasti v aktivno povezavo formalnih izobraževalnih institu-cij z nosilci neformalnega izobraževanja v mladinskem sektorju. Slednje bodo vzgojno izobraževalni proces dopolnile z vsebinami, kot so razvijanje kriticnega mišljenja, timsko delo, aktivno državljanstvo, družbena odgovornost, udeležba v javnem življenju in pridobivanje kompetenc podjetnosti, ter preko omogocanja pridobivanja prakticnih izkušenj v mladinskih organizacijah na posameznem podrocju, za katerega se mladi izobražujejo. Na ta nacin je obenem mogoce zagotoviti tudi vecjo prepoznavnost mladinskega dela, ki bi neformalno pridobljenim znanjem in delovnim izkušnjam dvignilo ugled in vre-dnost. Pri pripravi, razvoju, implementaciji in vrednotenju vseh navedenih ukrepov mora država spoštovati kljucne temelje uspešne mladinske politike: (1) participacijo mladih, kar mora država zagotoviti tako da: a. mladim, ki se združujejo v mladinske organizacije in posledicno v Mladinski svet Slovenije in mladinske svete lokalnih skupnosti, omogoci vecji dostop do soodlocanja o zadevah, ki se jih ticejo; b. vzpostavi kvalitetna partnerstva med mladinskimi strukturami in državo oziroma lokalnimi sku-pnostmi in c. prepozna vzpostavljene mehanizme za sodelovanje mladih, kot je Svet Vlade RS za mladino, kot telesa, katerih mnenje gre upoštevati. (2) z raziskavami in strukturami podprto politiko, za kar država poskrbi tako da: a. redno vlaga sredstva v raziskovanje mladine in vseh oblik njenega udejstvovanja in b. zagotavlja redno financiranje tistih struktur, ki omogocajo pogoje za kvalitetno delo (svetovanje in strokovno podporo) javnim službam s podrocij dela z mladimi. (3) medsektorsko usklajeno mladinsko politiko, kar mora postati cilj naše države, tako da: a. oblikuje medsektorske strokovne skupine za razvoj mladinske politike, ki naj ga vodi Urad RS za mladino in posledicno b. sprejme medsektorsko usklajen in povezovalen Nacionalni program za mladino, ki bo posegal tako na vertikalno kot horizontalno mladinsko politiko. Objavljamo izhodišca o prihodnosti mladinskega sektorja v Sloveniji Se nadaljuje... STRAN 5 IRDO NOVICE ŠT.5/V Se nadaljuje... STRAN 6 IRDO NOVICE ŠT.5/V Se nadaljuje... STRAN 7 IRDO NOVICE ŠT.5/V STRAN 8 IRDO NOVICE ŠT.5/V Se nadaljuje... FOTO UTRINKI IZ KLJUCNE KONFERENCE MLADIH Foto: Matej Pušnik STRAN 9 IRDO NOVICE ŠT.5/V Intervju STRAN 10 Predstavljamo vam intervju z mag. Nastjo Mulej in mag. Bojano Tancer, ki sta edini slovenski trenerki za poucevanje razmišljanja v šolah po de Bonu (CoRT), o Šoli za razmišljanje, ki jo Nastja izvaja na II. Gimnaziji v Mariboru za 1. In 2. letnike, na OŠ Dobrova pri Ljubljani za nadarjene 8. in 9. razreda, ter v popoldanskih urah za otroke med devetim in trinajsti letom, Bojana Tancer pa jo je za potrebe svojega doktorata lani izvedla na OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu. Nastja Mulej je edina licencirana trenerka de Bonovih metod razmišljanja (Šest klobukov razmišljanja in Lateralno razmi-šljanje) v Sloveniji, Bojana Tancer pa je psihologinja. O De Bonovih metodah, ustvarjalnem in konstruktivnem razmišljanju ter o metodi CoRT – poucevanje razmišljanja šolskih otrok, smo v IRDO Novicah že pisali, pa vendar se bomo tokrat posvetili le najmlaj-šim, starim od 10 do 12 let, za katere je Nastja Mulej v mesecu marcu pricela izvajati Šolo za razmišljanje. Kakšni so bili prvi odzivi staršev oziroma predvsem otrok, saj, kot ste zapisali v vabilu, so bili otroci tisti, ki so se odlocili za obisk šole, in ne starši? Zakaj je pomembno, da se šola razmišljanja pricne že pri otrocih? Velikokrat namrec slišimo, da so otroci še zelo neomejeni, razmišljajo zunaj okvirjev in se ne obremenjujejo? Zakaj je torej tudi za njih primerna takšna šola? Bojana: Šola razmišljanja je za otoke smiselna ravno zaradi tega, da ohranijo svoj ''odprt'' nacin razmi-šljanja. Šola namrec s svojo naravnanostjo k ''pravilni rešitvi'' oz. edinemu ''pravilnemu postopku'', pomanjkanju casa za napacne odgovore in z nestrpnostjo, ki jo vcasih doživijo ucenci, ki dajo nenava-den odgovor, že po svoji naravi inhibira kreativno (divergentno) razmišljanje. Nastja: Otroci so neomejeni, dokler ne naletijo na omejitve, okvirje, potem pa se jim prilagodijo, ker je pac tako lažje za njihovo preživetje v skupini. In potem se jih vcasih držijo kot pijanec plota, dokler jim tovrsten nacin razmišljanja, vertikalen, »vsak naslednji korak mora ustrezati prejšnjemu koraku«, s pou-darkom na logicnem razmišljanju, ne zleze pod kožo. Sir Ken Robinson, ki se ukvarja s kreativnostjo v šolstvu, pravi, da se 98 % ljudi rodi kot divergentni geniji, do starosti 14 let pa ta delež upada na samo še 20 % ljudi. Ker je poudarek na pomnjenju informacij v smislu, da je pravilen samo en odgovor. Zakaj ste izbrali skupino otrok v starosti od 10 do 12 let? Se za tem skriva kakšen poseben raz-log? Bojana: Avtor programa CoRT dr. de Bono sam priporoca to starostno obdobje kot primerno za zace-tek ucenja razmišljanja. Gre za to, da v svojem kognitivnem razvoju že dosežejo konkretno oz. formal-no logicno razvojno stopnjo. Vendar bi s prilagojenim izvajanjem in v manjši skupini lahko izvajali nekatere tehnike tudi z mlajšimi otroki. Prav tako bi ob prilagojenem izvajanju nekatere tehnike lahko delali tudi z otroci s posebnimi potrebami. Nastja: Po mojih izkušnjah imajo mlajši od osmega, devetega leta redko dovolj informacij, ki so grad-niki za ustvarjanje novih idej, predlogov, možnosti; starejši od dvanajstega, trinajstega pa so lahko pre-vec kriticni ali apaticni. Vendar slednjega sicer ne opazim pri dijakih 1. in 2. letnika (na II. Gimnaziji v Mariboru), ki so se odlocili obiskovati Klub za razmišljanje – zato, ker jih to zanima in ker jim je razmi- šljanje zabavno. Na zacetku smo sicer imeli porodne težave, ker so bili precej togi in so zacudeno iskali mojo potrditev v pravilnem odgovoru – ki ne obstaja. V nekaj mesecih so se sprostili in mi je skupina dva-najstih dijakov dala tudi po 150 razlicic. Prav tako poteka delo z ucenci 8. in 9. razreda (na OŠ Dobrova), ki pa so iz skupine nadarjenih. Obiskujejo preduro, ob 7.10, in to z veseljem. Šola se odvija v 12-ih delih, sedaj ste že pri koncu, kako lahko ocenite uspešnost tecaja? Kaj je prine-sel otrokom, njihovemu razmišljanju in kako jim bo to koristilo v šoli in v vsakdanjih situacijah? Bojana: Naš program na OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu je sicer obsegal 25 ur, saj so otroci 5. in 6. razreda ''predelali' tehnike CoRT 1 (pozornosti) in CoRT 4 (ustvarjalnost). Po treningu so izboljšali svoje dosežke na testu ustvarjalnega mišljenja. Opazno so napredovali v vešcinah skupinskega dela – pozornosti in tole-rantnosti do drugih, izražanju svojih idej in prilagajanju skupnemu cilju. Sami pa so porocali tudi, da si dru-gace organizirajo delo za šolo. Nastja: Težko recem tako natancno in strukturirano kot Bojana, ki je navedeno merila za potrebe svoje dok-torske naloge. A kot sem omenila, so dijaki II. Gimnazije od oktobra do februarja podeseterili širino svojega razmišljanja ter kolicino in provokativnost svojih predlogov. Pomembno je tudi omeniti, da poleg vsega navedenega pouk CoRT spodbuja delo v skupini. Opazila sem, da osnovnošolski otroci tega skoraj ne znajo, da bi ves cas tekmovali eden proti drugemu. Ker v realnem življenju vse delo poteka v timih, je zagotovo odlicno, da tukaj med poukom nenehno delamo v skupinah, ki se tudi ves cas spreminjajo. Kakšen je odziv otrok na Šolo za razmišljanje? Bojana: Otroci so se programa udeležili kot šolskega projekta ob privolitvi staršev. Tecaj je sledil pouku, vendar razen izjemoma ni bilo opaziti utrujenosti ali pomanjkanja motivacije. Nastja: Tisti, ki hodijo k meni, hodijo prostovoljno. Ceprav sva z Bojano oddali ucni nacrt za predmet Raz-mišljanje na šolah, o katerem so se z mojim posredovanjem oktobra 2010 pogovarjali de Bono, minister za šolstvo in šport ter vodja urada za razvoj šolstva in bo slej ko prej to postal eden od (108-ih!) izbirnih pred-metov, pa smo ugotovili, da je še bolje, ce obstaja kot krožek, prostovoljna dejavnost – ker to pomeni, da je brez ocen. Težko je ocenjevati napredek razmišljanja, morda po kolicini in provokativnosti idej, po trudu in sodelovanju, a vseeno vsaka ocena pravzaprav prekine proces ucenja, ucencu pa utegne priskutiti vsebino. Ce jih želimo motivirati za razmišljanje in ce želimo, da imajo od njega tudi posredne ucinke: vecjo samoza-vest in samozaupanje, ker ne morejo povedati napacnega odgovora, potem privabimo k temu samo motivira-ne ucence. In ucitelje. Kaj konkretno dobijo otroci od Šole za razmišljanje? Bojana: Pridobili so znanje miselnih tehnik za bolj ucinkovito in kreativno razmišljanje. Nastja: Ce dam konkretne primere: naucijo se, da stališca niso dovolj, da je vsaka stvar za nekaj dobra, za nekaj slaba in za nekaj zanimiva, ter kako razmišljati v vsako od teh smeri. Naucijo se upoštevati kar se da veliko število dejavnikov ter biti pozorni predvsem na vse tisto, kar zaradi prehitrega razmišljanja prepogos-to spregledamo. Naucijo se pomena in nacina postavljanja ciljev. Naucijo se biti pozorni na posledice in nadaljevanja svojih razmišljanj in dejanj, tako kratkorocno kot dolgorocno. Naucijo se omejiti rezultat svo-jega razmišljanja na prve pomembne prioritete, ter ga razširiti v razmišljanje o razlicnih možnih alternati-vah. Naucijo se postaviti v cevlje nekoga drugega in razmišljati o mnenjih, custvih, stališcih drugega clove-ka. Naucijo se postavljati pravila, nacrtovati in odlocati. Zraven pa še veliko zabave ob nepricakovanih, dru-gacnih, 'hecnih' predlogih in idejah, ter veliko potrditve za svoje razmišljanje. Ali boste takšne delavnice za otroke izvajali tudi v prihodnje? Kam se lahko naši bralci obrnejo, ce bi želeli svojega otroka vpisati v vaš tecaj? Bojana: Delavnice bodo za Koroško regijo potekale od septembra dalje na osnovni šoli Prežihov Voranc na Ravnah na Koroškem. Nastja: Seveda bomo. Pa tudi ucitelje, ki si to želijo, bomo izobrazili. Vec informacij pa je na www.deBono.si. IRDO NOVICE ŠT.5/V Se nadaljuje... NASTJA MULEJ in BOJANA TANCER – NAUCIMO OTROKE RAZMIŠLJATI Foto: http://www.freedigitalphotos.net STRAN 11 IRDO NOVICE ŠT.5/V IRDO NOVICE ŠT.5/V Se nadaljuje... Dr. Nina Tomaževic: Družbena odgovornost in odlicnost javne uprave Dr. Nina Tomaževic je pred kratkim napisala knjigo Družbena odgovornost in odlicnost javne uprave in zato je vec kot primeren trenutek, da z dr. Tomaževicevo naredimo inter-vju. Knjiga je dosegljiva v spletni knjigarni Fakultete za upravo. Kot sami navajate, sta družbena odgovornost in odlicnost aktualni temi, ki se obravnavata tako v strokovnih kot laicnih krogih, avtorji pa ju obrav-navajo v številnih teoreticnih prispevkih. Kaj vas je spodbudilo k raziskovanju družbene odgovornosti in odlicnosti v javni upravi? Javna uprava predstavlja pomemben del delovanja države in se na številnih podrocjih prepleta z življe-nji njenih državljanov. Medsebojno vplivanje udele-žencev (ang. stakeholders) na javno upravo in obra-tno, javne uprave na vse udeležence njenega poslo-vanja, je obsežno. Pogosto ima pomemben vpliv, ce ne neposredno, pa posredno na skoraj vsako aktiv-nost, ki jo izvaja ali doživlja posamezen državljan. Zato bi morala biti želja odgovornih na najvišjih ravneh oblasti, da javna uprava deluje odlicno, torej ucinkovito in uspešno, ob predpogoju družbeno odgovornega delovanja. Žal se v trenutnem kapitali-sticnem družbeno- ekonomskem sistemu že kaže, da bo potrebno nacine razmišljanja in delovanja spre-meniti na vseh ravneh, ce želijo državljani vsaj tako kakovostno kot do sedaj živeti tudi na dolgi rok. Kljub temu, da v slovenskem prostoru na podrocju družbene odgovornosti in odlicnosti obstaja že precej znanja in izku-šenj, predvsem iz prakse uspešnih gospodarskih združb ter v javnem sektorju na strani nekaterih upravnih enot, bolnišnic ter drugih posamicnih zavodov, je ena najvecjih zavor pri intenzivnejšem in hitrejšem uveljavljanju koncepta odlicnos-ti v slovenski javni upravi ta, da napori v tej smeri ne uživa-jo podpore najvišjih politicnih sil. To podrocje pri njih ni prepoznano kot tisto, ki bi mu bilo zaradi dolgorocne koristi za Slovenijo potrebno nameniti spodbudo in podporo ter tako služiti kot vzor z najvišjih ravni delovanja države. V dobro tako javnega kot zasebnega sektorja ter vsakega posa-meznega državljana. Kaj bi na podrocju družbene odgovornosti in odlicnosti morali nujno spremeniti v javni upravi? V slovenski javni upravi je bilo v preteklih letih narejenega že veliko v smeri zavedanja potreb po izboljšavah kot tudi udejanjanja le-teh. Vendar so osnovne znacilnosti dogajanja na tem podrocju povezane z dejstvom, da odlicnosti in družbene odgovornosti ne razumejo enako vsi, ki bi to morali zaradi narave svojega dela in vpliva v družbi. Odlicnosti in družbeni odgovornosti ne dajejo dovolj velikega pomena, ker ju ne vidijo kot nujni del nacina raz-mišljanja in delovanja v vsakdanu, ampak kot nepotreben balast nekaterih 'formalistov' ter postransko dejavnost, ki po nepotrebnem porablja cas in denar tistih, ki se ukvarjajo s konkretno stroko. Pri tem je kljucno vprašanje prav to, ali stroka pocne prave stvari in ali jih pocne na pravilen nacin. Oboje je težko zagotoviti, ce pristopi k poslovanju organizacij javne uprave niso sistematicni, celoviti, profesionalni, pregledni in družbeno odgovorni. Obenem pa je nuj-no vzpostaviti sisteme merjenja ucinkovitosti in uspešnosti poslo-vanja ter ucinkovitosti procesov upravljanja (ang. governance), managementa in izvedbe. Naslednja znacilnost razvoja slovenske javne uprave je, da se na podrocju odlicnosti in družbene odgovornosti pospešeno napreduje le v nekaterih delih javne uprave (in javnega sektorja), kar prej ko slej privede do tega, da se na doloceni stopnji napredek ustavi, saj pri tistih, ki razvoja ne želijo/zmorejo, nastanejo ozka grla, ki scasoma zacnejo ovirati in ustavljati tudi tiste, ki bi želeli ustvariti vec, bolje in hitreje. Ena od neprijetnih in za obravnavano podrocje škodljivih situacij zna biti tudi kriza, v kateri se nahajamo. Prevec pozornosti je usmerjene v 'gašenje lokalnih požarov' in sprejeman-je kratkorocnih ukrepov, predvsem na tistih podrocjih, ki bi lahko bila veliko uspešnejša in ucinkovi-tejša že pred nekaj leti. Ob tem pa se pozablja na dolgorocno pomembne projekte/reforme in podroc-ja, ki bi jim bilo tako zaradi sedanje kot še posebej prihodnje problematike potrebno nameniti obcutno vec pozornosti, znanja, energije, casa in sredstev. Komu je monografija namenjena in kakšne informacije, pomoc ali nasvete bo prinesla ciljni javno-sti? Kljub temu, da je v naslovu navedena javna uprava, je monografija namenjena tako uporabi v drugih delih javnega sektorja kot za lastnike in managerje v zasebnem sektorju. Vsebuje namrec temeljito obravnavo pojmov, ki se nanašajo na management, organizacijo, družbeno odgovornost in odlicnost. Med pomembnejše prispevke sodita ugotovitvi, da predstavlja družbena odgovornost, katero dolocajo razlicni udeleženci, temeljni cilj javne uprave (na dolgi rok bo najverjetneje enako veljalo tudi za zasebni sektor) ter da pomeni odlicnost doseganje rezultatov oziroma ciljev (uspešnost) vseh udeležencev (torej upoštevanje družbene odgovornosti) ob kar se da visoki ucinko-vitosti. Za družbeno odgovorno ravnanje v smeri odlicnosti slovenske javne uprave je gospodarska kriza še posebej primerno obdobje, v katerem se ne sme vec izgubljati casa za izgovore v smeri reševanja nuj-nih, a na dolgi rok nepomembnih zadev, ampak takoj dolociti prioritete in s pomocjo predlaganega modela ukrepati na podrocjih, ki so kljucna za uspeh države kot celote. Monografija predstavlja aktu- alen pogled na stanje na podrocju odlicnosti v slovenski javni upravi in daje vsem, ki bi želeli to podrocje razumeti podrobneje, s teorijo podprta, jasna, pregledna in uporabna stališca kot podlago za ukrepanje v dobro Slovenije in njenih državljanov. V delu ste razvili preverjen model odlicnosti javne uprave. Kakšne so bile vaše ugotovitve? Model odlicnosti javne uprave predstavlja nadgradnjo v Evropi najbolj znanih modelov odlicnosti, kot sta EFQM in CAF, obenem pa upošteva dognanja organizacijske teorije in izkušnje iz prakse uspešnih združb. Izvorno je model oblikovan za uporabo v organizacijah slovenske javne uprave, vendar je zaradi svoje širine, ucinkovitosti, ponovljivosti in plodnosti uporaben tudi v preostalih delih slovenskega javnega sektorja in v drugih javnih upravah evropskega ali širšega geografskega prostora, ob drobnih prilagoditvah, npr. po potrebi pri utežeh posameznih delov modela, pa tudi v zasebnem sektorju. Na podlagi predlaganega modela odlicnosti v javni upravi je bil oblikovan obsežen vprašalnik, ki je bil poslan v izpolnitev predstavnikom managementa 203 organizacij slovenske javne uprave. Rezultati raziskave so potrdili vecino postavljenih hipotez, predvsem v smeri, da je v okviru mode-la odlicnosti javne uprave mogoca uporaba sodobnih managerskih orodij, pristopov in kazalnikov, da glede aktivnosti na podrocju odlicnosti obstajajo razlike med raznovrstnimi organizacijami jav-ne uprave ter da se vse proucevane organizacije na podrocju odlicnosti želijo razvijati tudi v priho-dnje, vendar v ta namen potrebujejo dodatna financna sredstva, cas, znanje ter spodbudo, zgled in podporo krovnih inštitucij, torej s stra-ni same Vlade Republike Slovenije ter navzdol preko ministrstev in drugih organov države uprave. Kaj lahko na splošno recete o družbeni odgo-vornosti v javni upravi? Ali se tako teoretiki kot javna uprava dovolj ukvarjajo s to proble-matiko? Družbena odgovornost postaja vse bolj aktual-na tema. Avtorji jo obravnavajo v številnih teo-reticnih prispevkih, v praksi pa jo mnoge zdru-žbe, predvsem zasebnega sektorja, poskušajo uvesti v svoje delovanje. Gre za pojem, ki je tako v teoriji kot v praksi uporabljen, vcasih celo zlo-rabljen, na zelo razlicne nacine, v zelo razlicnih obsegih in z zelo razlicnimi posledicami. Pogosto gre za dobrodelnost in skrb za okolje, za katerima je preracunljivo skrita promocija v resnici druž-beno neodgovornega ravnanja. Podobno kot pri pojmih s podrocij managementa, organizacije in odlicnosti, se tudi vsebina druž-bene odgovornosti pogosto obravnava s premalo dodelanimi logicnimi osnovami v teoriji ter pre-malo sistematicno in dosledno interpretacijo ter uporabo v praksi, tako v zasebnem kot v javnem sektorju. Javna uprava bi morala biti vzor in spodbujevalec družbeno odgovornega delovanja tako za fizicne kot pravne osebe v državi, a je, žal, prevec podvržena vplivom politike in njenim kratko-rocnim interesom. Intervju »Ena najvecjih zavor pri intenzivnejšem in hitrejšem uveljavljanju koncepta odli-cnosti v slovenski javni upravi je ta, da napori v tej smeri ne uživajo podpore najvišjih politicnih sil. « STRAN 12 STRAN 13 IRDO NOVICE ŠT.5/V Se nadaljuje... »Na podrocju odlicnosti in družbene odgovornosti se pospešeno napreduje le v nekaterih delih javne uprave (in javnega sek-torja), kar prej ko slej privede do tega, da se na doloceni stopnji napre-dek ustavi.« »Za družbeno odgovorno ravnanje v smeri odlicnosti slovenske javne uprave je gospodarska kriza še pose-bej primerno obdobje.« STRAN 14 IRDO NOVICE ŠT.5/V »Rezultati raziskave so potrdili vecino postavljenih hipotez, predvsem v smeri, da je v okviru modela odlicnosti javne uprave mogoca uporaba sodobnih managerskih orodij, pristopov in kazal-nikov, da glede aktivnosti na podrocju odlicnosti obstajajo razlike med razno-vrstnimi organizacijami javne uprave ter da se vse proucevane organizacije na podrocju odlicnosti želijo razvijati tudi v prihodnje.« STRAN 15 IRDO NOVICE ŠT.5/V Ker ona dela Avtor: Grega Repovž Danes se malokdo spomni, kako se je pred tremi leti lomil nemški koncern Opel. Tovarna je bila na tleh, kot hcerinska družba ameriškega giganta pa naprodaj. Odpušcanje, zapiranje, razprodaja, konec. Slabe poslovne odlocitve, komu mar, 8000 ljudi takoj na cesto ... A je nogo med vrata vtaknila kanclerka Angela Merkel. Rekla je: ne. Zagrozila Americanom in bankam. In nato se je njena vlada sistematicno lotila reševanja tega zasebnega podjetja. Šefi zasebnih bank so hodili k Merklovi. Noben neoliberalni cepec ni krical, da to ni delo vlade. Ja, Merklova je tudi zamrznila kakšno pravico, a previdno. Predvsem pa je reševala. To je delo vlade v casu krize. Tega ni razumel Borut Pahor, tega ni razumel takratni minister Matej Lahov-nik, ki sta se še vedno afnala s »trg naj opravi svoje«. Raje sta besedicila o umiku države iz gospodarstva, delala pa malo. In pricakovano tega ne razumejo današnji šerifi. Oblast jih že opija. Kako pricakovano. Merklova vodi neprimerno vecjo in relevantnejšo državo, pa je še nismo videli po puranje našobljene. Kaj je torej delala Merklova, ko je bila Nemcija v fazi, v kateri smo mi še vedno? Reševala je proizvodnjo in delovna mesta. Za delovna mesta gre, tepec! Protikrizna politika ni tekma, kdo bo bolj porezal. Kdo bo bolj zarezal. To zna vsak. Rezati vse in povprek – moramo res te primitivne menedžerske metode prve pobarvanke kriznega menedžeriranja še enkrat opazovati, moramo vnovic gledati to dokazovanje neznanja, napuha in lenobe? Ko že vsa Evropa ve, da to ni pot iz krize? Seveda je treba racionalizirati, seveda velja razmišljati o ukinitvi 2. januarja kot prostega dne, o neizplacilu regresa za višje razrede javnega sektorja, a to, kar je pripravila ta vlada, je nabor najlažjega rezanja. Da, tako je najlaže. Že v tem trenutku najvec dav-kov v državni proracun prispevata nižji in srednji razred in nanju letijo vse pušcice te vlade. Nismo bili nenatancni: tudi najbolje placani državni uslužbenci so namrec še vedno v srednjem razredu. Ne bodo pa obdavcili luksuza in premoženja, ne bodo obdavcili kapitala, ne bodo obdavcili visokih dohod-kov – pa ceprav v vseh treh kategorijah po podatkih OECD že zdaj poberemo manj od povprecja, bistveno manj. In na drugi strani slovensko prebivalstvo v proracun prispeva bistveno vec od povprecja. Najbogatejši so od dosedanjih protikriznih ukrepov dobili le dodatne davcne olajšave, povprecno okoli 400 evrov na leto. Povprecna mama na porodniški pa bo za krizo prispevala v enem letu 900 evrov. Bogatim dodatnih 400, materi 900 manj. Izjemno. Nobene logike ni v tem pocetju. Razlog so lahko le neznanje, napuh in lenoba. Morda še trma? Vse ukrepe imajo pred seboj. Seveda najprej dvig stopnje davka na dodano vrednost. Tega ne želijo. Le zato, ker je to predlagal Zoran Jankovic (in naredila vecina evropskih držav)? Seveda – to, kar pocnejo, to rezanje, bo lahko pokazati. Vidno bo. Ampak to nima s krizo in odgovornim odnosom do države nobene zveze. To je na eni strani le moško trmarjenje, dokazovanje svojega prav, za danes in za nazaj, na drugi strani pa seveda zahteva najmanj napora in dela. Saj je na ravni podjetij enako: najlaže je rezati stroške. Težje je postaviti nov produkt ali projekt, oživiti prodajo. A ravno to bi morala poceti vlada. Jankovic ima prav, ko kaže na Primorje – brez tega podjetja ne bo vec velikih projektov, ki bi jih delalo slovensko gradbeništvo: vse ostalo je premajhno, nezmožno. Danes je bistveno ohraniti in spodbujati proizvodnjo in storitve, gospodarstvo torej. Dr. Mencinger to govo-ri že tri leta. Tam je gospodarska rast, tam so ogrožena in potencialna delovna mesta. Gre za vsako podjetje. Saj je lahko ministrom vseeno za 300 delovnih mest v »neki« papirnici. 300 delovnih mest je vedno še vsaj 200 posredno povezanih delovnih mest. Do mesarja in frizerke. 500 delovnih mest je vsaj 1500 prizadetih prebivalcev. 1500 je ogromna številka za Slovenijo. Merklova vodi državo z 81 milijoni prebivalcev, pa jo je popadla groza, ko je šlo za 8000 delavcev, ki naj bi službo izgubili v Oplu. Slovenskemu premieru bi gle-de na število prebivalcev moralo postati slabo, ko bi kdo rekel, da izguba dela grozi 190 ljudem. Ni razumel Pahor. Ne razume Janša. Zato je Merklova reševala Opel. In Oplu gre danes dobro. Vmes ni napisala nobenega tvita. Z dovoljenjem avtorja objavljamo uvodnik Mladine št. 13 | 30. 3. 2012, dosegljiv na spletnem nas-lovu: http://www.mladina.si/110731/ker-ona-dela/ Poobjave STRAN 16 IRDO NOVICE ŠT.5/V Se nadaljuje... Dr. Andrej Fištravec: VARCNO IN VITKO »Leve« in »desne« vlade ter »opcije«, doma in po svetu, ugotavljajo isto. Trošimo prevec. In pravijo: ce se želimo izkopati iz sedanje krize, potem pac mora-mo svojo potrošnjo (v potrošniški družbi!?) zmanjša-ti, saj se lahko pokriješ do ušes samo z dovolj veliko odejo. Primerjava je jasna. S preprostostjo in razum-ljivostjo njenega sporocila tudi racuna vsakdo, ki skuša s pomocjo te zdravorazumske prispodobe ute-meljevati nujnost varcevanja. Ter »nujnih« represiv-nih ukrepov v nadaljevanju. Pri celi zadevi (kot receno tako na »levi« kot na »desni«, doma in v tujini) je zanimivo to, da se (kot razglašajo) izvirni greh pretirane potrošnje skriva v javnih financah. Torej v tistem delu pot-rošnje razlicnih družbenih dobrin, kateri se imamo državljani zahvaliti za to, da živimo kot posa-mezniki bolje. To je, da smo deležni dobrin, ki so zaradi svoje redkosti predrage, da bi lahko bile dostopne vsem oziroma veliki vecini. Zdravje, izobrazba, znanje, lepota, varnost so dobrine, ki so v predmodernih družbah praviloma dostopne samo družbenim elitam (vojaškim, gospodarskim, politicnim in »cerkvenim«). Najširšim ljudskim množicam pa samo, v kolikor (in ko) se razvije poseben sistem delitve, ki omogoca dostop do njih na osnovi družbene solidarnosti (kar se zgodi z mešcansko-proletarskimi revolucijami). Zato je vsak poseg v ta del »potrošnje« zelo obcutljiv in problematicen. Še vec: govor o »varcevanju« in »stabilizaciji« tako sploh ni nujno govor, za kar se izdaja (da želi samo uskladiti velikost odeje z velikostjo cloveka), ampak je hitro lahko govor, ki želi odstraniti, odvzeti odejo, s katero se pokriva posameznik ne glede na njegove objektivne in subjektivne potrebe. V primeru, da bi »levim« in »desnim« v resnici šlo samo za usklajevanje »ponudbe« (kolicine javnih dobrin) in »povpraševanja« (skozi zgodovino in razredne boje izoblikovano raven posame-znikovih skupnih potreb), potem bi se »varcevanja« morali lotiti na drugacen nacin kot se ga lote-vajo danes. Rekel bi, da mnogo bolj preudarno in družbeno odgovorno. Rekel bi, da mnogo bolj »dinamicno«. Prvi pogoj dinamicnega varcevanja je, da se na družbeno potrošnjo gleda celovito (najmanj z vidi-ka celotne nacionalne družbe). Drugi pogoj pa zahteva upoštevanje socialnih in kulturnih znacil-nosti posamezne družbe, kar v primeru Slovenije pomeni, da je potrebno pri nacrtovanju varceval-nih programov upoštevati, da v primeru Slovenije govorimo o družbi s postindustrijskimi struktur-nimi znacilnostmi in relativno mocnim sistemom tradicionalne zavesti in kulture, znacilne za pre-težno kmecke družbe, kar je Slovenija bila do konca II. svetovne vojne (in kjer se posameznik umešca v družbo preko pogleda svojega soseda in ne samega sebe). To konkretno pomeni, da je za slovensko družbo vzdržen samo takšen projekt varcevanja, ki bo na eni strani »prijazen do soseda«. Torej solidaren v (mnogoplastnosti tega pomena). Na drugi strani pa bo sposoben izpad skupnih nematerialnih in materialnih dobrin, za distribucijo katerih so zadolženi paradržavni biro-kratski ali profitni tržni mastodonti, nadomestiti s fleksibilnim (za postindustrijsko družbo primer-nim) partnerstvom z nevladnimi organizacijami oziroma neprofitnimi ponudniki razlicnih (za skupno življenje) potrebnih dobrin. Ce si privošcim veliko posplošitev oziroma iskanje skupnega ideološkega imenovalca naših sedanjih »cakajocih na oblast« in oblastnikov, potem lahko recem, da v Sloveniji demokraticno izvoljeni levi in desni živijo v posebnem intelektualnem vakuumu, kjer niti ne razumejo, kaj se dogaja, kaj šele, da bi vedeli, kaj v resnici storiti. Kajti drugace si ne znam razlagati, da oboji skozi prizmo varcevanja na primer mislijo, da je mogoce narediti ucinkovito javno upravo (ki je neucinkovita oz. nizko ucinkovi-ta zaradi svoje birokratske narave) z novimi birokratskimi izmisleki. Ali, da je problem javnih financ v številu zaposlenih in da se bo problem razrešil z zmanjševanjem števila zaposlenih ob nespremenje-nih strukturnih okolišcinah njihovega (v enem delu tudi mojega) modela (birokratskega) delovanja. Za birokracijo pa že vsi sociološki vrabci civkajo zadnjih nekaj deset let, da le-ta ne podpira niti demokraticnih niti kreativnih procesov v družbi. Ampak da je posebna oblika hierarhicno-centraliziranega nacina odlocanja, ki je primerna za najbolj (z današnjega zornega kota) »primitivne« oblike industrijskega delovanja, ki za svojo ucinkovitost potrebujejo predvsem neinici-ativnost, hlapcevstvo in podložnost. Ce se z debirokratizacijo misli resno, potem je le-ta mogoca, ce gre ob ukinjanju birokratov in birokratskih struktur z roko v roki s podpiranjem nebirokratskih organizacijskih, vodstvenih in upravljavskih strategij in družbenih podsistemov (in ne izmišljanju novih, ki jih je praviloma ved-no vec kot tistih, ki so »odpravljene«). Na ta nacin pridemo do posebne oblike varcevanja, kjer lahko isto število ljudi, drugace razporejenih v družbi, naredi vec in bolje. Kar pomeni, da se z manj ustvari vec. Isto velja za porabo energije. Ob »umnem« vodenju slovenske družbe v zadnjih socialisticnih in kapitalisticnih desetletjih poraba energije na enoto proizvoda v Sloveniji konstantno veckratno zaostaja za porabo energije na enoto proizvoda v primerjavi s povprecji nam bližnjih upa polnih industrij Avstrije ali Nemcije. In namesto, da bi že desetletja ali vsaj od prihoda demokracije v naše kraje dalje sistematicno varce-vali z energijo (in bili tako bolj »konkurencni« s svojimi proizvodi), vsakih toliko gradimo novo elektrarno. Kar pomeni, da naše dosedanje elite oblasti menijo, da smo dovolj bogati, da namesto, da bi Slovenija razvila industrijo za maksimalizacijo energetskih potencialov in procesov v družbi, še kar naprej podpirajo razsipno rabo energije in se pulijo za cast, da lahko (skupaj z nami, malimi ljud-mi brez casti), da lahko v crnih toaletah slavnostno grgrajo tuje pljunke z upanjem na kakšen slabši kos mesa ali razkuhane zelenjave s krožnikov naših gospodarjev… Se tudi vam ne zdi, da s(m)o naši levi in desni vsi rahlo »levi«? Clanek, ki je bil prvic objavljen v Pogledih, poobjavljamo z dovoljenjem avtorja. Dr. Andrej Fištravec Foto: Matej Pušnik STRAN 17 IRDO NOVICE ŠT.5/V Foto: jscreationzs, www.freedigitalphotos.net STRAN 18 IRDO NOVICE ŠT.5/V Se nadaljuje... Kdo se boji družbenih inovacij? Nedavno so evropski politiki odkrili nekaj pomembnega. Iznašli so - inoviranje. V svoji nepoteše-ni vnemi za naše dobro zdaj že pripravljajo podrobne nacrte za Evropo, ki bo poslej ukrojena kot inovacijska unija. Paradni politicni konj preteklega desetletja, namrec EU kot najbolj konkurencna regija na svetu, se je ob razpocenju financnega balona tako splašil, da se je usodno polomil, cep-rav mu niti prej ni prav nic dobro kazalo, ob jahacu kot ga je imel. Tako politika res zelo potrebu-je novega paradnega konja. A ustanovitelj Wikipedije je nedavno v EU observerju že pripomnil, da naj birokracija zaboga pusti podrocje inoviranja pri miru, saj so najvecja prepreka zanj ravno sistemske ovire ustvarjalnosti. Birokrati bi radi spodbujali le nek docela poseben vidik inoviranja, ki je tehnološki in namenjen uporabi, ki služi samo dolocenim namenom, bodisi ekonomskim ali nadzoru. Država si trudi spo-dbuditi inovacijski razvoj zlasti na tehnološkem podrocju, medtem ko so druga podrocja, kot sta inoviranje družbene strukture in njenih mehanizmov, prezrta in zanemarjena. A clovekovi ustvar-jalnosti ni mogoce, razen umetno, postavljati nikakršnih meja in ji dajati usmeritev. Zato je dalec najbolje, ce se uradniki cim bolj umaknejo iz usmerjanja inovacijskih procesov. Kot je pokazala slavna študija urbanista Richarda Floride (2002, 2005), je nastanek Silicijeve doline kot svetovnega tehnološkega centra mocno povezan z odprto in boemsko kulturo tamkajš-njih prebivalcev, ki je na zacetku pritegnila ustvarjalne ljudi, za katere je svobodnjaški življenjski stil najbolj pomemben. Tako je bila položena trdna podlaga in ustvarjena potrebna zacetna kritic-na masa ustvarjalnosti, na kateri je potem lahko zrasla nova kreativna industrija. Na primeru pora-janja ustvarjalnega razreda na zahodni ameriški obali je pokazal, da so v tem primeru ljudje prite-gnili delo in ne vec obratno, kot je bilo normalno v industrijskih casih. Ko pa o inovacijah razmiš-ljajo birokrati, gotovo ne razmišljajo najprej, ce sploh, o ugodnem življenju ljudi in to je njihova prva in najvecja napaka. Druga, nic manj usodna zabloda je, da bodo inovacije popravile vse manj funkcionalni Sistem, ki ga imajo birokrati in politiki nalogo uresnicevati. Slavni avstrijski evolucijski ekonomist Joseph Schumpeter je bil prvi, ki je v prvi polovici prejšnjega stoletja pomen inoviranja povezal z »ustvarjalnim unicevanjem« togih struktur, ki so posledica neprilagodljivosti socio-ekonomskih sistemov. Kot ekonomist je imel v mislih predvsem tržne monopole in birokratsko togost, ki zaca-sno ustvarijo vtis, da se je družbeni cas ustavil in je koncno vse pristalo na svojem mestu – morda ne ravno idealnem, ampak le »edinem možnem« - ter da je treba dinamiko družbe preprosto zamr-zniti natancno v kristalizirani strukturi tega privida. Knjiga »Konec zgodovine« Francisa Fukuyame z zacetka devetdesetih je za ponazoritev tega sko-raj že obvezen (in tako že pocasi odvecen) primer. Inovacija v tak privid trešci silovito kot meteor, ki družbeni cas spet pospeši na vse strani in sprosti njegove ustvarjalne potenciale, ki jih je dotlej dušila toga konsolidirana urejenost. Tako družbena inovacija niti ni naravnana neposredno proti Sistemu kot takšnemu ampak je unicevalnost le posledica njegove olesenelosti, kakršnakoli že je, ideološko gledano. Pri tem pa je inovacija sistemsko unicevalna na povsem drugacen nacin od vzemimo revolucije, ki je spet le druga plat njene drugacne konstruktivnosti. Revolucije še zdalec ne prinesejo nujno nepovratnih sprememb, kot smo nenazadnje lahko izkusili sami, saj se mnoge med njimi scasoma izpojejo, ce ne tudi spridijo ali se nazadnje res tudi same odpravijo kot je že napovedal Marx (a pri tem mislil na nekaj povsem drugega). Mnoge revolucije tudi niso prav zares radikalne, saj pogosto dosežejo le to, da se nek nujni družbeni raz-voj zgodi po alternativni poti. Tako sta kapitalizem in socializem oba povsem ena-ko materialisticno odvisno živela od hitrosti gospo-darske rasti. Za oba je znacilna koncentracija kapitala in proizvodnja elit, ki skušajo zaživeti od usode družbe neodvisno življenje. Nenazadnje, kot vzvod globokih družbenih sprememb so revolucije ustvarjalne na neustvarjalno unicevalen nacin. Porevolucionarno nasilje, ki je spremljalo tako meš-canske kot delavske prevrate je takoj unicilo vse staro in hotelo vse zaceti od zacetka, najraje kar z Novim Clovekom. Inovacije pa so unicevalne na povsem drugacen nacin. Stare navade unicijo brez možnosti priziva, tako je nepovratnost njihovih ucinkov zagotovljena. Vzemimo, tiskani in elektron-ski mediji so se spletnim medijem lahko na koncu le umaknili. A neizprosnost inovacij v pogledu sprožanja globokih družbenih sprememb s seboj ne prinaša iracio-nalnega unicevanja vsega starega. Inovacija je posledica ustvarjalnega dejanja zato poleg zahteve za spremembe prinese tudi vsa potrebna orodja, da se s spremembo lahko ubadamo in se ji prilagodimo. Tako so danes med pomembnimi spletnimi mediji ravno nekdanji klasicni mediji, ki so se uspeli pri-lagoditi – se pravi predvsem prispevati k širjenju ravno tiste inovacije, ki je spodrezala njihov mono-pol. Ce je torej za inovacije kaj gotovo, potem je to, da nimajo nic opraviti s popravljanjem napak. Saj ne, da Sistem ni zmožen inoviranja, prav nasprotno, ima velike zasluge na podrocjih, kjer prispe-va k izboljšavam, ki pa so vecinoma prispevne le na podrocjih, kjer je možno utrjevati gospostvo za redke in veliko redkeje blaginje za vse. Inoviranje pa izziva birokratsko-tržno togi družbeni model in odkrito izraža namero, da pripomore k njegovem odmrtju. Zato ni nujno, da bo tokrat poginil konj, prej se zdi, da je v nevarnosti njegov nemarni jahac. V svojem bistvu je inovacija protisistemska (Wallerstein) kategorija, ker ucinkuje proti strukturi iz katere se porodi. Izvirne inovacije so lahko samo družbene in te so nujno prevratne. Zato je vsaj tragi-komicno, da inovacijski projekt kot podlago nekega novega družbenega modela v EU in pri nas osmi-šljajo ravno uradniki kot segment družbe, ki je med najbolj togimi in po svoji naravi predvsem ni nagnjen h globokim družbenim spremembam. Na kakšen nacin so torej inovacije družbeno prevratne? Družbene inovacije so predvsem orodje boja družbe proti državi (Clastrers) na nacin, ki ni vec asocia-len. Sistem s svojim topoumjem proizvaja družbeno izkljucenost, posledica katere je vse vec nezado-voljenih potreb, a obenem tudi vse vec neuporabljenih potencialov. Družbene inovacije so tisti vzvod, ki slednje aktivira za potrebe prvih. S tem se iz družbenega obrobja obenem poraja neka nova, od Sistema avtonomna družbenost prej izkljucenih. Nova družba torej sta-rega sistema ne bo odpravila na silo, ampak ga bo naredila nepotrebnega in bo odmrl na vse vec pod-rocjih, pomembnih za urejanje vsakodnevnih zadev skupnosti. In še aktualno sporocilo tega premisleka: v casih, ko je varcevanje tako usodno pomembna tema, da se ob njej lomijo vlade in rušijo parlamenti, je po svoje cudno ali pac najbolj zgovorno, da se od pris-tojnih nihce ne ozira po tem kaj v odgovor na sedanje prividno brezizhodne razmere lahko ponudijo družbene inovacije. Velik prihranek bi bil mogoc, ce bi se država preprosto prenehala vmešavati v notranje zadeve državljanov in ožjih skupnosti, da si bodo ti lahko odgovorno in po svojih potrebah svoje življenje ustvarjalno preuredili sami, država pa jim bo služila le kot podporni servis. Avtor: Bojan Radej, Slovensko društvo evalvatorjev, napisano za Vecer/Pogledi, maj 2012., besedilo dostopno na: http://www.sdeval.si/Objave/Kdo-se-boji-druzbenih-inovacij.html Opomba avtorja: Clanek temelji na prispevku, ki bo v anglešcini objavljen na Social Innovation Europe, katerega avtorici sta bili tudi Zdenka M. Kovac, Slovenski forum za socialno podjetniš-tvo in Luna Jurancic Šribar, Kralji ulice. STRAN 19 IRDO NOVICE ŠT.5/V Foto: Photokanok, www.freedigitalphotos.net STRAN 20 IRDO NOVICE ŠT.5/V Avtor: Bojan Radej, SDE, http://www.sdeval.si Društva in nevladne organizacije so mocno vpeta v sodelovan-je z javnimi ustanovami ali v izvajanje projektov, za katera pridobijo javna sredstva. Za vecino teh sodelovanj je predpisa-no vsaj vrednotenje opravljenega dela, vcasih tudi doseženih vplivov, smisla in nacina sodelovanja. Kakovost vrednotenja ucinkov nasploh pa je po neodvisnih ocenah na ravni EU in na ravni države (Racunsko sodišce) slaba, posebej pa je kriticna, ko vrednotenje opravljajo nevešci evalvatorji v društvih. Krovne organizacije civilne družbe razvijajo vse vec brezplacnih orodij za podporo druš-tvom kot so spletna podpora, racunovodska podpora, pravna in informacijska podpora in druge. Doslej pa še ni bila razvita evalvacijska podpora. Cilj pobude je povecati kapacitete in kom-petence vrednotenja ucinkov projektov, ki se izvajajo v povezavi z javnimi dobrina-mi z namenom krepitve organizacijskih zmogljivosti društev in vzpostavitev traj-nejšega sodelovanja. Za realizacijo zasta-vljenih ciljev bo Slovensko društvo eval-vatorjev nudilo brezplacno podporo v obliki uvajalnega svetovanja, pomoci pri pridobivanju podpornih orodij za vredno-tenje, izobraževanju ter usposabljanju ter diseminaciji rezultatov ter ucenju iz rezul-tatov vrednotenja. SDE podporo izvaja na treh ravneh, prva je povsem brezplacna, druga zajema lokalno menjavo, tretja pa je klasicno placljiva. V okviru brezplacne podpore v mrežo vkljucena društva lahko dobijo enurno svetovanje na mesec. Za vecji obseg podpore bodo uvedli lokalno menjavo: tistemu, ki nudi podporo opravljene ure podpore štejejo v plus, tistemu, ki jo uporablja pa v minus. Transakcija se lahko izvrši, ko uporabnik storitve v mreži lokalne menjave najde nekoga, pri katerem bo lahko >odslužil< storitev, ki jo bo uporabil od evalvatorjev; tako, da lokalna menjava, ce jo vzpostavimo, ne bo odvisna le od uporabe evalvacijskih storitev. Tretja raven podpore ni vec brezplacna ampak klasicna tržna. Brezplacna evalvacijska podpora Foto: David Castillo Dominici, www.freedigitalphotos.net STRAN 21 IRDO NOVICE ŠT.5/V Se nadaljuje... Tomaž Bole je o sebi zapisal na spletni strani Zavoda Ypsilon tole: »Vsako jutro se vprašam, kdo sem in kaj je smisel mojega življenja: Ljubljancan, ki živi na deželi, clovekoljub, pesnik, satirik, sce-narist, režiser, novinar, urednik, organizator in producent, ljubitelj narave, predan veri in zaupanju v mlade, pronicljiv in zahteven poslušalec, nadarjen za odkrivanje nadarjenih… direktor zavoda Gallus J.Carniolus, ustanovitelj Gallusovega sklada, soustanovitelj Ustanove Gallus in njen glavni tajnik, predsednik ZSU, Združenja slovenskih ustanov – fundacij, soustanovitelj in clan Rotary kluba Ljubljana, clan uredništva revije Združenja Manager Prepletanje, ter clan sveta Zavoda Ypsilon… …in kaj bom jutri?« Vec o njem lahko preberete na www.gallus-zavod.si, nas pa je zanimalo, kako tako nadarjen gospod odkriva talente. Kdaj in kako ste spoznali, da imate radi glasbo in da jo lahko tudi sami ustvarjate? Moj oce je bil zborovski dirigent in profesor in me je že zelo kmalu s seboj jemal na vaje in vcasih tudi na predavanja, ker zame ni imel varstva. Tako sem se že v rosnih letih zacel spoznavati z glasbo in se jo naucil poslušati. Seveda si je tudi želel, da postanem glasbenik tudi sam in me je vpisal v glasbeno šolo. Naj-prej sem se ucil igrati klavir, potem blokflav-to in še klarinet, sam sem brenkal na kitaro in pel v šolskem zboru. Celo pesmice sem pos-kusil skladati, a na koncu spoznal, da moja ljubezen do glasbe ni ustvarjanje, ampak pos-lušanje. In to pocnem še vedno. Sem zelo zahteven poslušalec, vcasih kar prevec za okolje, v katerem živim. Ali ste bili glasbenik že v osnovni šoli? Res je, bil sem. Pravzaprav sem bil »pravi glasbenik« samo v prvem razredu osnovne šole. Takrat sem hotel posnemati oceta in sem ustanovil svoj zborcek, v katerem so peli moji sošolci in sošolke. Naucili smo se kar nekaj pesmi in celo nastopili v šoli pred drugimi ucenci in ucitelji, sam pa sem seveda stal pred zborom, »mahal« malo po spominu, kakor sem videl pri ocetu in se pocutil kot pra-vi dirigent. Veliko sodelujete z mladimi talenti. Kako jih prepoznate? Mislim, da sem aktivni kulturni manager z najdaljšim stažem v Sloveniji, saj to delo opravljam poklicno že od leta 1975. Od samega zacetka sem iskal mlade nadarjene umetnike, ne samo glasbe-nike, in užival, ko sem jih spremljal pri njihovem umetniškem razvoju. Do nastanka samostojne Slo-venije sem bil v javni službi, potem pa sem kot prvi dobil licenco Ministrstva za kulturo, da lahko opravljam to delo tudi zasebno. Tako sem ustanovil svojo agencijo za trženje umetnosti, eno prvih takrat, in jo poimenoval po našem najpomembnejšem skladatelju Jakobu Gallusu Carniolusu. Gallus je bil star okrog 12 let, ko je šel v svet, ker v takratni naši deželi – rojen je bil na Dolenjskem – ni bilo možnosti za študij. In v njem sem našel simbol za še vecjo podporo mladim glasbenim talen-tom. Morda se sliši smešno, ampak dobrega, muzikalnega glasbenika prepoznam na najbolj preprost nacin: najprej mi zadrhtijo dlake na hrbtu in me prevzame prijeten obcutek, nato pa se ne navelicam poslušati njegovega igranja. Dlje, ko ga lahko poslušam, boljši je. Jih je v Sloveniji veliko? Moj oce je velikokrat rekel: Veliko je poklicanih, a malo izbranih. Po nekih podatkih vsako leto študira v tujini med 50 in 70 razlicnih glasbenikov, ki zagotovo želijo dobiti vec, kakor pa menijo, da bi lahko prejeli od profesorjev pri nas. Poleg teh pa je še mnogo dobrih, ki najprej koncajo štu-dij doma in se šele nato podajo v svet. Sodim, da imamo veliko talentov glede na to, koliko nas je. Res pa je, da imamo izvrsten sistem glasbenih šol, ki zagotovo veliko pripomore k odkrivanju talentov. Kakšne lastnosti ima talent za glasbo? V glasbi velja samo muzikalnost. To je prirojeno in se ne da nauciti ali pridobiti. To je zacetek ali konec, kakor hoceš, vendar samo z njo ne moreš narediti nic. Veliko, skoraj vse drugo je namrec delo, delo in še enkrat delo. Ucenje, vaje, ponavljanje. Danes v svetu mnogokje prevladuje obcu-dovanje popolne tehnicne izvedbe, v cemer prednjacijo azijski glasbeniki. Sam pravim, da to zmore vsak racunalnik… Duša in filozofija glasbe pa sta tisto, kar naredi krono, zaradi katere pra-vijo glasbi kraljica umetnosti. Kako vi pomagate talentom? Denar ni vse. Je lahko veliko, ampak zagotovo ni najpomembnejši. Tega seveda sam nimam, zato nagovarjam sponzorje in donatorje, da podpirajo mlade nadarjene glasbenike, za katere verja-mem, da lahko uspejo v svetu, da gredo po poti mojega vzornika Gallusa. Sam pravim, da je pod-pora mlademu glasbeniku v prvi vrsti naložba vanj. Ta jezik gospodarstveniki bolje razumejo. Bolj pomembno je, da jim svetujem, kdo bi jim lahko pomagal ali jih podprl, da jim stojim ob strani, kadar so v stiski in svojih težav ne morejo zaupati svojim staršem ali uciteljem, da jim omogocam nastope. Nastopi so zelo pomembni, ker se v njih utrjujejo, pridobivajo odrske izkuš-nje - v glasbenem svetu pravimo, da pridobivajo »kilometrino«. Povezujem jih s priznanimi ume-tniki in jih priporocam raznim organizatorjem glasbenih dogodkov, da jih vkljucijo v svoj pro-gram. Kje naj nekdo, ki bi rad postal glasbenik, najde pomoc? Glasbenik si ali pa nisi. Postaneš pa lahko poklicni ali ljubiteljski glasbenik. Sam se ukvarjam s tistimi, ki bi radi stopili na poklicno glasbeno pot. Kdorkoli se name obrne, mu pomagam vsaj z nasvetom, ce že drugace ne morem. Usmerim ga tja, kjer menim, da mu lahko dobri in naklonjeni ljudje pomagajo, ga podprejo. Ali se da od glasbe živeti? Seveda se lahko. Je pa zelo pomembno, kaj pricakuješ, ko se podaš na poklicno glasbeno pot. V mislih imam seveda klasicno glasbo. Solist ne more živeti v Sloveniji samo od koncertov in nas-topov. Mora igrati še v orkestru ali pa uciti na glasbeni šoli ali akademiji. Lahko ima tudi kakšen drug poklic, ki mu pomaga preživeti. Nekateri se ukvarjajo poleg klasicne tudi s popularno ali narodnozabavno glasbo. Zato podpiram predvsem tiste, za katere sem preprican, da bi ali bodo lahko živeli od koncertiranja v svetu. Kakšni so vaši hobiji? Moj hobi je poslušanje glasbe. Dobre, najboljše. Rad imam You Tube, ki mi omogoca, da poslu-šam najboljše izvajalce na svetu. Poslušam rad tudi ptice, pa slapove, potoke in reke, valovanje morja, cricke… Rad delam na vrtu in uživam, ko mi poje kos. Pravzaprav je moje življenje moj hobi. Kaj menite o šovih, kot so Slovenija ima talent, X factor, Evrovizija ipd.? Profesionalno jih moram poznati, sicer pa to ni moj svet in nimam dobrega mnenja o njih. Glasba je izvirno stvar duha, namenjena poslušanju in ne gledanju. V takšnih šovih pa se glasba predv-sem gleda, torej je cut sluha šele na drugem mestu. Iskalec talentov skozi oci osnovnošolke Intervju objavljen v šolskem glasilu OŠ Ludvika Pliberška Maribor.Avtorica: Nomi Hrast Tomaž Bole in mag. Dragica Turjak med pogovorom na letošnji 7. IRDO mednarodni konferenci, marca v Mariboru. Intervju: Tomaž Bole STRAN 22 IRDO NOVICE ŠT.5/V STRAN 23 IRDO NOVICE ŠT.5/V V sredo, 16. aprila, je v Ljubljani na Prešernovem trgu potekala osrednja prireditev Festivala prostovoljstva, ki jo je že trinajsto leto zapored organizirala Slovenska filantropija. Na številnih stojnicah se je predstavljalo skoraj 80 organizacij iz cele Slovenije. Festival je potekal pod sloganom NIKOLI PRE(malo)STARI – ZA PROSTOVOLJSTVO. Organizatorji so zapisali, da se za prihodnost prostovoljstva v Sloveniji ni bati, saj so se na prireditvi predstavili ''številni osnovnošolci, ki so z vesel-jem raziskovali, kaj vse pocnejo v najrazlicnejših organizacijah s podrocja sociale, športa, ekologije in kulture.'' Tudi župan Ljubljane, Zoran Jankovic, je kot pokrovitelj Festivala ponovno izkazal, da resnicno ceni ves doprinos prostovoljskega dela, ki ga posamezniki in posameznice vlagajo v Ljubljani inv širšo družbo. Tudi Barbara Miklic Türk, ambasadorka prostovoljstva, ki je redna obiskovalka festivala že nekaj let, je na stojnicah srecala številne ''sodelavce'', na odru pa opozorila, da v krizi vrednot prav pros-tovoljci in prostovoljke dokazujejo, da je v Sloveniji veliko ljudi, ki vedo, kaj so prave vrednote in si zan-je prizadevajo. Dogajanje je letos prvic popestrila tudi medkulturna tržnica, kjer so se predstavljala arabska, afriška in bosanska društva, mimoidoci pa so lahko z razmislekom ugotavljali, cesa vse ne bi bilo na naših mizah, ce ljudstva ne bi migrirala. ''Prostovoljci so dokaz, da se z dobro voljo da popestriti tudi tako turoben dan, kot je bil v sredo. Prav to s svojim delom pocne marsikdo do njih – prinese veter, optimizem nekomu, ki to potrebuje,'' so še zapisali na spletni strani www.prostovoljstvo.org. Festival prostovoljstva povezuje in opogumlja Video novice Studia 12 Namigi: Ozavešceni potrošnik - Igraca je lahko tudi nevarna Vir V kratki oddaji Video novic portala Studio 12 ga. Dušica Breskvar iz Zveze potrošnikov Slovenije poda nekaj koristnih namigov o varnosti izdelkov, med njimi je posebno pozornost potrebno posvetiti prav igracam za otroke, ki si utrejo pot na prodajne police. Že pred naku-pom igrac se je potrebno informirati o izdelku, pravi gostja oddaje, in biti pozoren na oznake ter spremljati sezname odpoklica nevarnih igrac iz tržišca. Celotno oddajo si lahko ogledate na tej povezavi. Samoumevnost clovekovih pravic Vir Novinarka Studia 12 je obiskala varuhinjo clovekovih pravic, dr. Zdenko Cebašek-Travnik, saj je prav vprašanje clovekovih pravic dandanes eno najpogosteje omenjenih podrocij družbenih odnosov. Ljudje smo na lastne pravice in pravice soljudi precej obcutljivi in najpogosteje nas skrbi to, da nam bodo pravice kršene, in se ob tem ne bomo imeli kam obrniti na pomoc. Prav v ta namen svoje delo opravlja varuhinja clovekovih pravic, katere vloga je varovanje pra-vice posameznika v odnosu do državnih inštitucij. Vabljeni k ogledu videa. Vabila STRAN 24 IRDO NOVICE ŠT.5/V Pripravila: V. Kovacic Intuitivni management Posvet o Intuitivnem managementu je 14. maja 2012 na GZS v Ljubljani organiziralo InCo gibanje skupaj z Združenjem Manager. To je bil prvi tovrstni javni posvet in 4. InCo dogodek na temo intuicije (vec na…). Mag. Violeta Bulc, koordinatorka InCo gibanja, je predstavila dosedanja spoznanja in izkušnje gibanja o uporabi intuicije v poslovnem svetu. Dotaknila se je intuitivnega vodenja in intuitivnega razvoja produktov, kot ju vidi globalna poslovna skupnost. Pravi, da je intuicija naravno orodje za uspešno odlocanje. Pri tem dodaja, da je cilj oblikovati takšen poslovni model vodenja in inoviranja, ki vkljucuje intuicijo kot enakovredno orodje ob bok logike. Clanici InCo gibanja Tonja Blatnik in Kaja Rangus sta v nadaljevanju predstavili akademska in prakticna dognanja o uporabi intuicije. Sledila je okrogla miza z naslovom Gospodarstvo - intui-cija kot spregledano orodje managementa. Omizje, ki ga je vodila Jana Petkovšek Štakul, so zase-dali: zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru in IRDO, mag. Sonja Klopcic, Svea, Tico Zupancic, SDBP, Mitja Tuškej in Urška Battelino. Dogo-dek se je zakljucil z mislijo, da je intuicija orodje, ki se uporablja tudi v poslovnem svetu, o cemer se doslej ni veliko govorilo. Takšni in podobni dogodki to prakso prav gotovo spreminjajo. Model izkustvenega ucenja z uporabo intuicije V mesecu aprilu je bil v Ljubljani organiziran 3. InCo dogodek z naslovom Model izkustvenega ucenja z uporabo intuicije. V obliki delavnice sta ga izvedli predavateljici mag. Vesna Kova-cic, clanica IRDO in InCo ter mag. Marta Licardo, specialna pedagoginja. Skozi delavnico smo spoznali model izkustvenega ucenja Teorije U, ki z uporabo intuicije urav-noveša védenje in zavedanje. Razum lahko povežemo z védenjem, intuicijo z zavedanjem. Za reševanje sodobnih problemov potrebujemo oba. Pot k uspehu vodi torej od védenja k zavedanju ob nenehnem iskanju njunega ravnovesja. Pri reševanju problemov obicajno izhajamo iz sebe in iz svojih izkušenj. Hitro spreminjajoce okolje nas uci izogniti se uporabi starih okvirjev v novih okolišcinah. Poslovneži, kot so Bill Gates, Steven Jobs in Sam Walton, so prepricani, da so uspeli zato, ker so se naucili »probleme« pogledati drugace. Ali gre v poslovnem svetu za premik od prevladujocega razumskega k bolj intuitivnemu ravnanju? V okviru IRDO bomo omenjeno delavnico v Mariboru ponovili v sredini junija. Vljudno vabljeni! Clani IRDO aktivni v okviru InCo gibanja Oglejte si video—pot: »Dobro biram-volontiram« Kratki spot od 3 minute koji smo napravili u sklopu "Dobro biram-volontiram" Inicijative mladih http://www.youtube.com/watch?v=0P0AfDfCx3I. Marina Kolar, Udruga Zora, www.udrugazora.hr STRAN 25 IRDO NOVICE ŠT.5/V STRAN 26 IRDO NOVICE ŠT.5/V Publikacija »Zdravje v EU: 20 primerov uspešnih projektov« Vir 3. maja 2012 je v Bruslju potekala konferenca na temo zdravstvenih programov v Evropski uniji v okviru Programa EU za javno zdravstvo. V publikaciji, ki so jo ob tem dogodku pripravili, lahko najdete 20 primerov uspešnih projektov zdravstvenih programov v Evropski uniji. Snamete si jo lahko s te povezave: Health for the EU in 20 success stories. Zakon o osebni asistenci Spoštovani! Smo društvo YHD in preko osebne asistence že 15 let omogocamo neo-dvisno življenje hendikepiranim posameznikom/cam. Že vec let naše politike prosimo in jim predlagamo, naj se ta storitev podpre tudi zakonsko, da bi naši uporabniki dobili dejanske možnosti za aktivno, enakoprav-no in neodvis-no življenje ter bi ob pomoci osebnih asistentov živeli na svojem domu in ne v instituci-jah. Slovenija je podpisnica Konvencije ZN o pravicah invalidov (Uradni list RS, št. 37/2008) in v 19. clenu doloca tudi pravico do osebne asistence kot eno izmed clovekovih pravic. V Državni zbor smo zato vložili ljudsko (zakonsko) iniciativo za sprejetje Zakona o osebni asis-tenci. Ta odlocitev je dozorela kot reakcija na negotovo prihodnost našega programa Neodvisno življenje hendikepiranih. Zakon lahko vložimo v DZ s 5000 zbranimi podpisi na upravnih enotah. To lahko dosežemo s skupnimi mocmi in z medijsko podporo, v kateri bomo osvešcali o pomem-bnosti Zakona o osebni asistenci za naše življenje, za enake možnosti, za našo enakopravnost in neodvisnost. Pri tem upamo tudi na vašo pomoc. Pomagate nam lahko tako, da: sami oddate podpis, podpise lahko tudi zbirate pred upravno enoto ali pa na upravni enoti dvignete obrazce in jih razdelite med vaše prijatelje, sodelavce, znance, sorodnike, sosede… Podpise zacnemo zbirati 16.5.2012 Pri tem je pomembno, da so obrazci izpolnjeni pravilno in da so potrjeni na upravni enoti, potrjeni obrazci pa morajo nato OBVEZNO priti do nas, na naslov: YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, Neubergerjeva 7,1000 Ljubljana Vec na: www.yhd-drustvo.si www.handyworld-si.com Prejeli smo CSR Europe: the launch of the Enterprise 2020 blog CSR Europe is delighted to announce the launch of the Enterprise 2020 blog - a new and exciting onli-ne platform which aims to host the conversation towards a smart, sustainable and inclusive society! The Enterprise 2020 blog will be published on a monthly basis and will feature topical insights, videos and thought pieces from leading CSR professionals. This month, we kick off the blog with a piece written by CSR Europe’s Executive Director, Stefan Crets, who looks at how companies can maximize the potential of their own social entrepreneurs. Please take a moment to read the blog and give your feedback. This is your opportunity to join the conversation on how we can jointly shape new hope and build trust in people’s values, leadership and innovation towards the enterprise of the future. Join the conversation at: www.enterprise2020.org STRAN 27 Osebnostne lastnosti in njihov vpliv na uspešnost III. DEL Glavni namen ocenjevanja je, da ugotovimo kakšen je potencial osebe in ali bo oseba na dolo-cenem delovnem mestu lahko uspešna. Pomembno je, da o tem razmišljamo na samem zacetku, ko ljudi zaposlujemo in tudi kasneje, ko je potrebno sodelavce zaradi organizacijskih spre-memb prezaposliti na druga delovna mesta ali jih razvijati v tisto smer in na tistih podrocjih, ki bodo zagotovo pripomogla k vecji uspešnosti. Vsi si želimo biti uspešni, le velikokrat ne vemo kako naj to dosežemo in katera so tista podrocja, kjer bi lahko v najvecji meri izkoristili obsto-jece osebnostne lastnosti in miselne sposobnosti. Na Kitajskem so že 2200 let p.n.š. izvajali analize delovnih mest, z namenom, da bi ugotovili, kakšne lastnosti mora imeti nekdo, da bi bil lahko uspešen javni uslužbenec. Med zaželenimi last-nostmi so bile obvladovanje konj, poezija, glasba, lokostrelstvo, aritmetika in obvladanje ceremo-nialnih ritualov. Ni pa porocil o tem, kako so te lastnosti pri kandidatih merili. Tega, cesar ne merimo, pa ne moremo izboljšati. Samo ce vemo kje smo, lahko dolocimo kam moramo priti in s kakšimi kora-ki. V prejšnjem mesecniku smo povedali, da izražene osebnostne lastnosti ocenjujemo na lestvici od 1 do 10. Predstavili smo vam lestvico raven energije, danes pa vam bomo predstavili lestvico družabnost, za katero vsi mislijo, da je zelo zaželela lastnost pri vsaki osebi, vendar bomo videli, da temu ni tako in da je na vsakem delovnem mestu potrebna razlicna raven družabnosti. Družabnost je merilo, kako je posameznik odprt do okolice, kako je sposoben sodelovati in pri delu vkljucevati druge. Družabnost je opredeljena tudi kot nagnjenost k pripadnosti, sodelovanju in mreženju. Ste kdaj srecali osebo, ki ima sposobnost, da postane vsakemu takoj, ko ga spozna novi najboljši prijatelj? To so osebe, ki imajo sposobnost odlicnega mreženja, se venomer pogovarjajo (small talk) in uživajo v spoznavanju novih ljudi. Na lestvici družabnosti imajo visok rezultat. Osebe z visokim rezultatom (8 do 10) na lestvici družabnosti ne samo da imajo rade druženje, temvec ga potrebujejo. Potrebujejo interakcijo z drugimi ljudmi, da so lahko srecni. Uživajo v vzpostavljanju novih kontaktov, zanimajo se za druge in zlahka zacnejo pogovor. So ljubitelji zabav. Pogovor je vcasih zanje pomembnejši kot delo. Visoka družabnost je najveckrat zaželena na delovnih mestih ko so komercialist, organizator, zavarovalni zastopnik, frizer, prodajalec ter na delovnih mestih s podrocja marketinga in trženja. Predstavljajte si podjetnika, ki je zelo družaben. Ta bo tudi v svojem prostem casu z lahkoto in veseljem navezoval stike. Po rednem delovniku bo šel na košarko ali partijo tenisa in tam spoznal nove ljudi, morda tudi nove poslovne partnerje. Aktiven bo v raznih društvih in združenjih, priso-ten na družabnih srecanjih, poslovnih zajtrkih in konferencah. Nenehno bo iskal priložnosti, da bo sodeloval v raznih projektih, ki niso nujno vezani na posel. Sklepal bo poznanstva z drugimi pos-lovneži in ljudmi iz stroke, ob tem pa bo tudi zelo dobro informiran, kar je pri poslu izjemno pomembno. Posel mu bo tako rasel, zanj pa to druženje, ki predstavlja nujno potrebne aktivnosti pri podjetnikih, sploh ne predstavlja posebne dodatne obremenitve. Osebe na drugi strani lestvice (1 do 3) so njihovo popolno nasprotje. Predstavljajte si sedaj komercialista, ki mu druženje ne diši. Že tekom delavnika mu predstavljajo sestanki in obiski strank poseben napor. O tem, da bi zvecer šel med ljudi, pa sploh ne razmišlja. Na tenis gre najra-je s svojim starim prijateljem, s katerim se že dolgo poznata, po tem spijeta pivo in gresta mirno domov. Nova poznanstva so zanj izjemno naporna, terjajo ogromno energije. Clanstvo v kak-šnem združenju? Ne, hvala! Kdo pa se bo prijazno smehljal neznancem še po delavniku? Ampak, kako je potem s poslom? Zagotovo ne tako dobro kot pri ljudeh, ki so bolj družabni, zagotovo je ustvarjenih priložnosti manj. To ne pomeni, da so osebe z nizkim rezultatom popolnoma nedru-žabne - vsakdo se lahko nauci sposobnosti, ki mu omogocajo normalno interakcijo z ljudmi. Nizek rezultat ponazarja, da bodo takšni ljudje zadovoljni tudi, ce ne bodo konstantno v stiku z drugimi. V diskusiji se takšne osebe raje držijo dejstev, so bolj zadržane, izogibajo se nepotreb-nim pogovorom in kramljanju ter imajo manjšo nagnjenost k frustracijam zaradi pomanjkanja družbenih stikov. Delo opravljajo mirno in ne vzbujajo pozornosti. Raje delajo s podatki kot z ljudmi. Všec so jim poklici, kjer so družabni stiki redkejši. To so na primer delovna mesta v labo-ratoriju, operater v nadzornem centru nuklearke, slikar ipd. Si predstavljate zelo družabnega clo-veka, zaprtega ves dan v laboratoriju? Zelo težko bo zdržal in verjetno bo manj produktiven kljub temu, da bo imel ves dan mir. Postavite torej cloveka iz zgornjega in spodnjega ekstrema lestvice na nasprotnikovo idealno delovno mesto in oba bosta trpela. Za osebo z nizkim rezultatom bo zahteva po konstantnem mreženju izredno težka in stresna, zaradi cesar bo trpela, in nasprotno bo oseba z visoko izraženo družabnostjo zelo nezadovoljna, ce ne bo mogla zadovoljiti svojih potreb po konstantni družab-nosti. Potreba po družabnosti je kljucnega pomena pri vsaki kadrovski odlocitvi. Družabnost je v oglasih za delovno mesto zelo zaželena in popularna, vendar se velikokrat izkaže, da je na dolo-cenih delovnih mestih nepotrebna oziroma celo nezaželena. Na delovnih mestih, kjer se zahteva od cloveka izoliranost oziroma delo v laboratoriju ali s podatki je družabnost lahko celo ovira. Na teh delovnih mestih morajo ljudje ure in ure presedeti sami in jih to ne sme vznemirjati. Imeti morajo majhno ali celo nobene potrebe po druženju, saj lahko v nasprotnem primeru postanejo nezadovoljni in posledicno neucinkoviti. Ni dobrih in slabih sodelavcev, so le osebe, ki se ujemajo ali ne ujemajo z zahtevami delov-nega mesta! Na zaposlitvenem razgovoru je zelo težko ugotoviti ali je oseba družabna, saj se vecina ljudi na razgovor pripravi in tako je videti, da so veliko bolj komunikativni in družabni kot so v resnici. Zavedajo se, da je cas na zaposlitvenem razgovoru namenjen temu, da delodajalca prepricajo, da so prava oseba zanj. Da se izognemo nepotrebnim stroškom usposabljanja, fluktuacije in ponov-ne zaposlitve, je te lastnosti potrebno preveriti že pred zaposlitvijo. IRDO NOVICE ŠT.5/V Se nadaljuje... V razmislek STRAN 28 IRDO NOVICE ŠT.5/V V kolikor želite dodatne informacije oziroma osebno predstavitev, se obrnite na Profilesslovenia: T: 02/620 3 700, E: asistenca@profilesslovenia.si, Brezplacna številka: 080 22 29, www.profilesslovenia.si, www.profilesinternational.com STRAN 29 IRDO NOVICE ŠT.5/V V zadnjem casu je dobro pocutje in ideja ''srece'' postal predmet znanstvenih raziskav in oblikovalcev politik. Prav tako je vedno bolj pereca tema stres na delovnem mestu, saj se mnogi delavci spopadajo s psihološkim stresom. Prav temu bo posvecena tudi prva konferenca na temo stresa in dobrega pocutja, kjer bodo strokovnjaki, akademiki, praktiki in ostali delili izkušnje in znanja in rezultate raziskav ter poglede v prihodnost. Na konferenco, ki bo 19. septembra 2012 v organizaciji Mariborske razvojne agen-cije in inštituta IRDO potekala v Mariboru, je prispelo 35 prijav slovenskih in tujih avtorjev, ki se stroko-vno, v teoriji ali praksi srecujejo s premagovanjem stresa in kvaliteto življenja. Naj izpostavimo nekaj pre-davanj, ki jim boste udeleženci konference lahko prisluhnili na septembrski konferenci: . Ocena kazalnikov blagostanja na ravni statisticnih regij v Sloveniji . Kriticni faktorji stresa na delovnem mestu . Zdravo vodenje organizacij - Uvod v nov koncept seminarja . Vpliv medosebnih odnosov na zadovoljstvo z delovnim mestom kot element dobrega pocutja na delovnem mestu. . Relacijsko družinsko terapevtska obravnava stresnega nacina življenja mlade družine: študija prime-ra . Strategije za samoobvladovanje pregorelosti in stresa, ipd… The 1st Chance4Change International conference Overcoming and preventing stress in the individual & Quality of life / well-being in urban areas Wednesday, the 19th September 2012 Maribor, Slovenia Prva mednarodna konferenca na temo družinske preventive in pozitivnega starševstva Vir: http://www.familypreventionljubljana2012.com/ V Ljubljani bo med 8. in 10. junijem potekala prva mednarodna konferenca na temo družinske preventive in pozitivnega starševs-tva. Na dogodku se bodo zbrali strokovnjaki z vsega sveta in izme-njali informacije zadnjih raziskav, politik in prakse s tega podrocja. Konferenca se bo osredotocila na široko podrocje, ki vpliva na psi-hicno in mentalno zdravje in dobro pocutje družin. To vkljucuje: alkohol, tobak, uživanje prepovedanih drog, nasilje, ne-socialno vedenje, spretnosti starševstva, nacini starševstva, družinska pre-ventiva – politike in prakse, in družinska zakonodaja. Gre za inter-disciplinarno podrocje, ki združuje širok spekter polj raziskovanja, ki poskušajo razviti in razumeti družinsko preventivo in promovirati le-to na podlagi dokazov in ocenjenih preventiv promovirati v družinah po svetu. Vec o konferenci in prijavah si lahko ogledate na spletni strani konference. Foto: photostock, www.freedigitalphotos.net STRAN 30 IRDO NOVICE ŠT.5/V VABILO NA DELAVNICO "USTVARJANJE SINERGIJE Z ZAPOSLENIMI", Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soca, skupaj s partnerjema v projektu Zdru-ženje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije – GIZ in Konfederacijo novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost, sodeluje v projektu "Razvoj modela podpore malim in srednjim delodajalcem pri izbolj-ševanju delovnega okolja ranljivim skupinam delavcev". Projekt je osredotocen na prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnih okoljih in spodbuja promocijo zdravja ter sodelovanja vseh socialnih partnerjev na tem podrocju. Vabimo vas, da se v okviru vaših prizadevanj za izboljšanje delovnega okolja udeležite delavnice za vodstvene delavce na temo USTVARJANJE SINERGIJE Z ZAPOSLENIMI, 12. junij 2012, URI - Soca, Cufarjeva 5, 2000 Maribor in 14. junija 2012, URI - Soca, Linhartova 51, 1000 Ljubljana, sejna soba 1.13 - soba za skupinsko delo, stavba Marjetica I. nadstropje, oddelek CPR (Center za poklicno rehabilitacijo) Svojo udeležbo potrdite s prijavnico najkasneje do 7. junija 2012 na elektronski naslov: andre-ja.kitek@ir-rs.si Udeležba na delavnici je brezplacna. PROGRAM DELA za torek, 12.6.2012: 9.00 - 9.10: Kratka predstavitev vsebine projekta »Razvoj modela podpore za izboljšanje delovnega okolja v MSP«, Jasna Božic, URI - Soca 9.10 - 10.45: Družbena odgovornost v povezavi z ustvarjanjem sinergije z zaposlenimi, Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti - IRDO 10.45 - 11.15 Odmor za kavo in manjši prigrizek 11.15 - 12.45 Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, Edo Gošnjak, spec. klin. psih., URI - Soca 12.45 - 13.15 Razprava in oblikovanje priporocil PROGRAM DELA za cetrtek, 14.6.2012: 10.00 - 10.30 Mreženje med udeleženci in kratka predstavitev vsebine projekta »Razvoj modela podpore za izboljšanje delovnega okolja v MSP«, Jasna Božic, URI - Soca 10.30 - 11.30 Predstavitev teme in diskusija, Kljucne ugotovitve pilotskega projekta in kakšno tve-ganje predstavlja prezentizem v MSP ter kako se z njim spoprijemati, Alenka Planinc Rozman, plA-nincA d.o.o., coach in moderator 11.30 - 11.45 Odmor 11.45 - 12.45 Predstavitev teme in diskusija, Ocena tveganja za mala in srednja podjetja Matjaž Pavlin, dipl. var. ing 12.45 - 13.00 Odmor 13.00 - 14.00 Predstavitev teme in diskusija, Zakonodaja in praksa sodišc na glede odsotnosti z delovnega mesta, Matija Jamnik, JK Skupina d.o.o., univ. dipl. prav., odvetnik STRAN 31 IRDO NOVICE ŠT.5/V POVEZOVANJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN GOSPODARSTVA ZA VEC ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU VABILO NA REGIJSKO SRECANJE V MARIBORU Spoštovani, vabimo vas na regijsko srecanje nevladnih organizacij in gospodarstva, ki ga organiziramo v petek, 8. junija 2012, od 9.00 do 12.00 ure, v Konferencni dvorani Štajerske gospodarske zbornice, Ul. talcev 24, 2000 Maribor Na srecanju bomo predstavili: . kako podjetja razumejo novi 6. clen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) (clen o izvaja-nju promocije zdravja na delovnem mestu), . kako naj podjetja skrbijo za zdravje zaposlenih po novem, . kaj nudijo nevladne organizacije na tem podrocju podjetjem. Mednarodna organizacija dela (MOD) namrec spodbuja globalno preprecevanje nezgod pri delu in poklicnih bolezni. To pocne z ozavešcanjem, katerega cilj je usmeriti mednarodno pozornost na nastajajo-ce trende na podrocju varnosti in zdravja pri delu ter na obseg poškodb, bolezni in nezgod s smrtnim izi-dom pri delu po vsem svetu. Nevladne organizacije obicajno zapolnjujejo potrebe družbe tam, kjer gospodarstvo in javni sektor le-teh ne zmoreta. Zato je eden izmed namenov srecanja prikazati možnosti povezovanja nevladnih organizacij z gospodarstvom, da bi skupaj izboljšali zdravje slovenskega prebivalstva, s poudarkom na krepitvi zdravja na delovnem mestu. Udeležba na srecanju je brezplacna. Srecanje organiziramo v okviru projekta »NVO varujejo naše zdrav-je« (http://nvozdravje.si/), v katerem deluje vsebinska mreža nevladnih organizacij za zdravje, financi-rajo pa jo Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za pravosodje in javno upravo RS. Konzorcijski partnerji projekta so Slovenska zveza za tobacno kontrolo in javno zdravje, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Inštitut za razvoj družbene odgovornosti – IRDO. Vabimo vas, da se srecanja udeležite in da nanj povabite tudi druge, ki bi jih to podrocje zanimalo. Veselimo se srecanja z vami in vas lepo pozdravljamo! S spoštovanjem in prijaznimi pozdravi, Mihaela Lovše, vodja projekta »NVO varujejo naše zdravje« in predsednica Slovenske zveze za tobacno kontrolo in javno zdravje STRAN 32 IRDO NOVICE ŠT.5/V Vabila Najava nacionalne nagrade za družbeno odgovorno prakso podjetij SLO DOP 2012, Vir: E-novice MDOS Mreža za družbeno odgovornost Slovenije najavlja, da bo v mesecu oktobru 2012 objavila javni poziv podjetjem in organizacijam za nagrado za najboljše družbeno odgovorne prakse podjetij v letu 2012. Namen nagrade bo predstavitev najboljših praks s podrocja družbene odgovornosti podjetij, promocija le-teh in širjenje koncepta družbene odgovornosti v poslovni in širši javnosti ter spodbujanje podjetij za sodelovanje z deležniki pri tem. Nagrada SLO DOP 2012 ne bo nagrada le podjetju, temvec partnerstvu med podjetjem in vsaj enim deležnikom (np. nevladno organizacijo, skupino potrošnikov, lokalno skupnostjo, javno organizacijo) v duhu teme: Družbena odgovornost podjetij: Partnerstvo, inovativnost in ucinkovitost. Vec informacij bo sledilo v mesecu septembru in oktobru. Vabljeni k ogledu:"Tell it your way" Zelo kratek film, ki ogromno pove. Zaslužena zmaga na tekmovalnem razpisu filmov "Tell it your way". Paralelni svet: http://www.porcelainunicorn.com/ OCI IN UŠESA BOGA-VIDEONADZOR SUDANA Na svetovnem spletu You Tube , ob polnoci z 20. na 21.marec 2012, je prvic predvajana angleška verzi-ja dokumentarnega celovecerniega filma OCI IN UŠESA BOGA-VIDEONADZOR SUDANA Toma Križnarja in Maje Weiss. Od polnoci naprej je film na razpolago celotnemu svetu ! Svet (ljudi, poltikov, humanitarcev, gospodarstvenikov... ) mora videti, da se prav ta trenutek dogaja iztrebljanje v Nubskih gorah, Modremu Nilu, Abjeju in Darfurju. Svet mora reagirati in poslati mirovno misijo OZN, pripeljati humanitarno pomoc, posredovati pri ustavitvi vojne. Reagirati mora tudi EU, vsaj zunanja politika evropskega parlamenta in poslati svoje opazovalce v Sudan. O zlocinu, ki je prikrit, ker tam ni novinarjev, in o katerem poroca George Cloney s pomocjo Ryana Boyette ameriškega sodelavca Oci in ušesa boga in prijatelja Tomo Križnarja, mora izvedeti ves svet. Klikajte na film, ga razpošiljajte po svetu. AKTIVIRAJ SE! Le s skupnimi mocmi lahko premaknemo ta svet! http://www.youtube.com/user/TomoKriznar/videos?view=1 STRAN 33 IRDO NOVICE ŠT.5/V PRVO SRECANJE BIODINAMIKOV, 17. junij 2012 ZAVOD DEMETER—PROGRAM 1. SRECANJA BIODINAMIKOV SLOVENIJE Predavanje in delavnica GEOMANTIJE Robi in Karin Lavin Organizatorji: Demeter Zavod (organizator konference DI), Biotehniški center Naklo, Ajda Gorenjska v sodelovanju z Zvezo društev Ajda in Demeter ter vsemi predsedniki biodinami-cnih društev v Sloveniji. Datum srecanja: 17. junij 2012. Trajanje srecanja: od 10.00 do 17.00 ure. Prihod gostov: ob 11.00, do 12.00 ure ogled celotne prireditve. Osrednji dogodek: ob 12.00 uri; • Nagovor organizatorjev in gostov; • kulturni dogodek; • podelitev certifikatov svetovalcem, mentorjem in kontrolorjem; • podelitev priznanj. Kosilo: ob 13. 00 uri v šolski jedilnici. ZAVOD DEMETER Opis: logo bc naklo Opis: logo biodinamika Podjetna in poslovna ženska Vsi vemo, da je biti »podjetna in poslovna ženska«, še vedno bolj moška domena. Pa kljub temu je žensk podjetnic in poslovnih žensk, vedno vec. Vedno vec je tudi tistih, ki se zavedamo, da postaja ta del podjetništva vse pomembnejši element našega gospodarskega in družbenega razvoja. Hkrati pa ostajajo ženske eden najbolj neizkorišcenih potencialov naše družbe (tako v Evropi, kot drugod po svetu). Zato vabimo podjetnice, menedžerke, strokovnjakinje,…, ne glede na status podjetja oziroma institucije v kateri delujete, da se nam pridružite na konstitutivni seji »REGIJSKEGA SVETA PODJETNIC IN POSLOVNIH ŽENSK« v torek, 5. junija 2012, ob 15.00 uri, v prostorih sejne sobe ŠGZ (I. nadstropje), Ulica talcev 24. Namen regijskega sveta je povezovanje zainteresiranih posameznic; izmenjava poslovnih izkušenj; vzpodbujanje pri strokovnem razvoju in upravljanju na podrocju, kjer delujejo. Predlagan dnevni red: 1. uvodni pozdrav; 2. kratka predstavitev prisotnih in pricakovanj; 3. predlog Poslovnika o delu; 4. izvolitev predsednice in podpredsednic; 5. predlog programskih usmeritev za letni program dela; 6. razno – mnenja in pobude. Prepricani smo, da bomo z vašo pomocjo uspešno nacrtovali aktivnosti, ki bodo ustrezale vašim potre-bam in bodo hkrati predstavljale podporo k poslovanju. Prosimo za predhodno potrditev udeležbe na e-pošto: lidija.majcen@stajerskagz.si ali po tel: 02 220 87 25. Vljudno vabljene, mag. Aleksandra Podgornik, Iniciativni odbor: mag. Vida Perko, l.r.; direktorica mag. Mirjana Ivanuša Bezjak, l.r.; Daisy Doren, l.r. Vabljene: podjetnice, menedžerke, strokovnjakinje in ostale zainteresirane posameznice STRAN 34 IRDO NOVICE ŠT.5/V Poziv za prispevke za konferenco »Dan najboljše prakse« Sekcija uporabnikov sistemov stalnih izboljšav – SuSSI – organizira letno konferenco, ki bo 3. oktobra 2012 v Domu slovenskega gospodarstva, Dimiceva 13, Ljubljana. SuSSI združuje slovenska proizvodna podjetja, ki si s stalnimi izboljšavami prizadevajo povecevati pos-lovno uspešnost, inovativnost, kakovost, zadovoljstvo zaposlenih, varstvo okolja, ugled in družbeno odgovornosti. Kot najprimernejši nacin za uresnicevanje teh prizadevanj priznavajo izmenjavo dobrih praks z organizacijo tematskih delavnic. Letna konferenca je namenjena predstavitvi najboljših dobrih praks širši javnosti ter promociji prizadevanj za odlicnosti v organizacijah - podjetjih in ustanovah. K sodelovanju vabimo avtorje prispevkov, ki bodo obravnavali naslednje teme: . nic napak, . vitki procesi, . operativna in poslovna odlicnost, . timsko delo, . nabavne verige. Prispevke avtorji pripravijo v obliki posterja, ki bo namešcen na pano formata B1 - pokoncno (100 x 70,7). Poster naj ima sledece elemente: . naslov prispevka, . podatki avtorja (avtorjev) – ime, priimek, zaposlitev, kontaktni podatki, . povzetek z opisom ideje, izvedbe, rezultatov ter uporabnosti rešitve v drugih okoljih (v obsegu 1800 znakov s presledki), . slikovni in/ali besedilni bloki – priporoceno do 6 blokov v velikosti A4 – ležec format. Avtorji posamezne elemente porazdelijo po posterju po svoji presoji. Posterji bodo na ogled v preddverju konferencne dvorane, za predstavitev vsebine posterjev udeležen-cem konference pa bodo rezervirani posebni termini. Programski odbor bo izmed prispelih prispevkov izbral štiri najboljše, kateri bodo uvršceni v program avditornih predstavitev ter pozval njihove avtorje k dostavi razširjenih prezentacij v Power Point obliki. Izbrani avtorji bodo imeli za predstavitev na voljo 20 minut, 10 minut pa bo rezervirano za razpravo. Najboljši prispevek bo nagrajen. Vsi prispevki bodo na voljo udeležencem konference v elektronskem zborniku na USB kartici. Tiskane-ga zbornika ne bomo izdajali. Avtorji se prijavijo z izpolnitvijo priložene prijavnice. Ob prijavi avtorji priložijo tudi Power Point predstavitev, ki vsebuje vse elemente posterja. Vsa komunikacija poteka v elektronski obli-ki . Pomembni datumi za avtorje: Razpis za prispevke: 25. 5.2012 Rok za oddajo prispevkov (prijavnica, e-oblika posterja): 28.6.2012 Izbor prispevkov: 5.7.2012 Obvestilo avtorjem o izbiri: 9.7.2012 Dostava gradiv za avditorne predstavitve: 31.8.2012 Koncna vabila za konferenco: 3.9.2012 Konferenca: 3.10. 2012 Poziv STRAN 35 IRDO NOVICE ŠT.5/V Programski odbor: dr. Jožica Rejec, Domel, d.o.o., predsednica Indira Flis, Hella Saturnus, d.o.o. Matija Petrin, BSH Hišni aparati, d.o.o. dr. Marjan Rihar, Gospodarska zbornica Slovenije Frane Koren, Hidria AET, d.o.o. Vojko Križman, Iskra Avtoelektrika, d..d. Organizacijski odbor: dr. Marjan Rihar, Gospodarska zbornica Slovenije, predsednik Natalija Kaluža, Kolektor LIV, d.o.o. Simona Rataj, Gospodarska zbornica Slovenije Martin Pintar, Domel, d.o.o Naslov konference: Dan najboljše prakse Preliminarni program konference: 9:00 – 10:00 Sprejem in prijava udeležencev 10:00 – 10:15 Pozdravni nagovori (Dr. Jožica Rejec, predsednica SuSSI, mag. Samo Hribar Milic, pred-sednik GZS) 10:15 – 10:45 Vloga procesov stalnih izboljšav v programu ukrepov za spodbujanje podjetništva in kon-kurencnosti RS (predstavnik Ministrstva za gospodarstvo RS ali JAPTI-ja) 10:45 – 11:30 Vabljeno predavanje Okvirna vsebina: stalne izboljšave kot gradnik družbene odgovornosti podjetij (ddr. Matjaž Mulej) 11:30 – 12:00 Odmor in predstavitev posterjev 11:30 – 11:45 Novinarska konferenca 12:00 – 14:15 Najboljše prakse procesov stalnih izboljšav v slovenskih podjetjih (4 referati – 20 minut predstavitve + 10 minut razprave) Uvodoma predstavitev dobrih praks, zbranih iz baze SuSSI (pristopi, metode, tehnike, orodja), nato pa nadgraditev z novimi metodami. 14:15 – 15:15 Odmor s prigrizkom - stojeci bife v avli in predstavitev posterjev 15:15 – 16:00 Nove metode in tehnike – kreativno razmišljanje (vabljeno interaktivno predavanje – 6 klobukov???) 16:00 – 16:30 Zakljucek konference – razkriti sporocilo konference (podjetja svoje uspehe gradijo s stalnimi izboljšavami) – razglasitev zmagovalca najboljšega prispevka Dodatne informacije: dr. Marjan Rihar 01 58 98 302 marjan.rihar@gzs.si Ljubljana, 24.5.2012 Za organizacijski odbor dr. Marjan Rihar Priloga: prijavnica—pišite na naslov marjan.rihar@gzs.si STRAN 36 IRDO NOVICE ŠT.5/V Okolje za samostojno življenje za starejše ljudi, peko interaktiv-ne digitalne prizemne televizije Vir: prejeto po elektronski pošti Španski raziskovalni center je objavil projekt, katerega cilj je raz-viti interaktivno komunikacijsko platformo, ki temelji predvsem na uporabi digitalne televizije (Digital Terrestial Television), ki omogoca »oddaljeno udeležbo« za starejše ljudi »z blagimi odvis-nostmi«, ki živijo na podeželju, na geografsko razpršenih obmoc-jih. Sistem bo deloval na podlagi komunikacijskih procesov, ki bodo posledica »nenavadnega obnašanja« teh ljudi, ki jih bo zaznalo omrežje senzorjev, ki bodo vkljuceni v razlicne naprave v gospo-dinjstvu. Platforma bo omogocila interaktivno komunikacijo z razlicnimi dobavitelji storitev, odvisno od dogodkov, ki jih zazna sistem senzorjev ali potreb uporabnikov, ki so jih izrazili. Potencialni partner mora biti strokovnjak na podrocju telekomunikacij, še posebej za digitalne televizije (DTTV ali DTT). Vloga partnerja v projektu bo testiranje in/ali razvoj interaktivnih aplikacij DTT. Rok za izraz interesa za sodelovanje: cimprej! Mednarodni razpis za dostop do mikropodatkov uradne statisti-ke Vir: http://www.dwbproject.org/ Podatki brez mej je projekt, ki obstaja za podporo enakemu in preprostemu dostopu do uradnih mikro-podatkov za evropski raziskovalni prostor. Evropa potrebuje celovit in enostaven dostop do razisko-valnih podatkov, da bi lahko neprekinjeno proizvajala vrhunske raziskave in zanesljivo vrednotenje. Na razpis se lahko prijavijo akademski raziskovalci, vkljucno s študenti, ki opravljajo doktorat, najka-sneje do 15. oktobra 2012. Foto: www.freedigitalphotos.net, Danilo Rizutti Facilitating Transnational Low Sea-son Exchanges in Europe through the Development of Social Tourism Vir Splošni cilj razpisa za zbiranje predlogov je podpreti turi-zem, povezan z javnimi organi, da se bi le-ti povezali z zasebnimi interesnimi skupinami in bi tako lahko zmanj-šali nadnacionalne izmenjave v turisticno nizki sezoni za posebne prikrajšane ciljne skupine (upokojenci, mladost-niki, invalidi, družine z nizkimi prihodki...). Razpis tudi spodbuja, da bi cim vec ljudi dopustovalo v državi, ki je razlicna od države, kjer prebivajo. V razpisu lahko sodelujejo vse javne ustanove. Rok za predstavitev predlogov je 11. julij 2012. Foto: : www.freedigitalphotos.net, Idea go Razpisi STRAN 37 IRDO NOVICE ŠT.5/V MGRT razpisuje skoraj 145 milijonov EUR nepovratnih sred-stev iz ESRR Vir Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je objavilo Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje projektov iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, razvojne prioritete »Razvoj regij«. MGRT za obdobje 2012-2014 razpisuje 144.872.398,40 EUR nepovratnih sred-stev, za katera lahko s projekti kandidirajo samoupravne lokalne skupnosti. Projekte bo delno financirala Evropska unija, in sicer v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013, ki je podlaga za crpanje sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za leti 2013 in 2014. Datum zakljucka javnega poziva je 31.12.2012. Foto: www.freedigitalphotos.net, vichie81 Objavljen poziv - Program "Mladi v akciji" - Aktivnost 4.3 Vir: http://eacea.ec.europa.eu/youth/funding/2012/call_action_4_3_en.php V sklopu programa Mladi v akciji je bil objavljen poziv za Aktivnost 4.3. Predmet te aktivnosti je spodbujanje mobil-nosti mladinskih delavcev z namenom pridobitve novih znanj in izkušenj ter se profesionalno izpopolniti na podro-cju mladinskega dela. Rok za oddajo prijav je 3. september 2012, vec o razpisu pa si lahko preberete na spletni strani programa Mladi v Akciji. Foto: imagerymajestic, www.freedigitalphotos.net DIALOG MLADIH! Vir: prejeto po elektronski pošti V sredo, 30.5.2012 in v cetrtek, 31.5.2012 je v Mladinskem kulturnem centru Maribor potekal dogodek Dialog mladih!, ki ga v sodelovanju z mladinskimi centri po Slovenji in ob podpori Nacionalne agencije programa Mladi v akciji izvajata Mreža MaMa in Mladinski svet Slovenije. Gre za organizacijo dvanajst regijskih dogodkov po Sloveniji, kjer se bodo srecali mladi in tisti, ki odlocajo, kaj je treba storiti za izboljšanje podrocja aktivne udeležbe v družbi in zaposljivosti mladih v lokalnih skupnostih. Dogodka se je udeležila tudi evropska poslanka Mojca Kleva, ki je predstavila delovanje Evropskega parlamenta in njene evropske stranke. Vec o projektu http://www.mreza-mama.si/aktivnosti/154 oziroma www.mkc.si/mladinski-programi STRAN 38 IRDO NOVICE ŠT.5/V Zanimivosti Nepalska Srecna Mantra - NAVODILA ZA ŽIVLJENJE Vir: prejeto po el. pošti, po besedah Dalajlame... 1. Zavedaj se, da sta velika ljubezen in velik uspeh povezani z velikimi tveganji! 2. Ko izgubljaš ne izgubi nauka, ki ga lahko iz tega dobiš! 3. Sledijo trije „R": a) "respect" (spoštovanje) do sebe, b) "respect" (spoštovanje) do drugih in c) "responsability" (odgovornost) za svoje postopke. 4. POMNI! Ce ne dobiš tega, kar želiš, je to vcasih cudežen udarec srece. 5. NAUCI se pravil, tako da veš kako jih na koncu sprejeti! 6. NE DOVOLI, da zaradi majhnega nesporazuma izgubiš prijateljstvo! 7. Ko dojameš, da si naredil napako, takoj stori nekaj, da to popraviš! 8. Preživi vsak dan nekaj casa sam! 9. Bodi odprt za spremembe, ampak ne zgubi svoje vrednosti! 10. Zapomni si, da je molk vcasih najboljši odgovor! 11. Vzdušje ljubezni v Tvoji hiši je temelj Tvojega življenja. 12. Deli svoje znanje! To je pot, da postaneš nesmrten. 13. Enkrat na leto pojdi tja, kjer nisi bil nikoli prej 14. Zapomni si, da je najboljši odnos tisti, v katerem je vajina medsebojna ljubezen vecja, kot vajine medsebojne potrebe! 15. Oceni svoj uspeh po tistem, cesar si se moral odpovedati, da bi ga dosegel! 16. Uživaj s predanostjo v ljubezni in umetnosti kuhanja! 17. Daj ljudem vec, kot pricakujejo in delaj to z veseljem! 18. Nauci se svojih priljubljenih verzov na pamet! 19. Ne verjemi vsemu, kar slišiš, toda daj, kar imaš! 20. Ce receš "ljubim Te" bodi iskren! 21. Ko nekomu receš "žal mi je", ga glej v oci! 22. Bodi vsaj šest mesecev zarocen preden se porociš! 23. Verjemi v ljubezen na prvi pogled! 24. Ne smej se sanjam drugih ljudi! 25. Ljubi globoko in strastno! To Te lahko prizadene, ampak je edini nacin, da živiš s pol-nim življenjem! 26. Ko se skregaš s partnerjem, bodi pošten! Ne kolni in ne uporabljaj grdih besed! 27. Nikoli, ne ocenjuj cloveka po njegovih sorodnikih! 28. Govori pocasi, ampak misli hitro! 29. Ko Ti zastavijo vprašanje na katero ne želiš odgovoriti, se nasmehni in vprašaj "Zakaj to sprašuješ"? 30. Spomni in poklici kdaj tudi svojo mater! 31. Reci "na zdravje" ko nekdo kihne! 32. Ko se zaveš svoje napake, jo priznaj in se tudi nekaj nauci iz nje, za svojo prihod-nost. 33. Smej se dokler telefoniraš! Oseba s katero se pogovarjaš, bo to slišala v Tvojem gla-su. 34. Poroci se z osebo, s katero se rad pogovarjaš! Ko se postaraš, se bo ta sposobnost splacala bolj kot ostale. 35. Beri vec knjig in manj glej TV! 36. Živi dobro in castno življenje! Ko se postaraš, se boš lahko ozrl in še enkrat užival v življenju. 37. Verjemi v Boga, toda zakleni avto! 38. Zelo pomembno je imeti polno ljubezni. Stori vse, kar moreš, da si ustvariš miren in harmonicen dom. 39. Govori o nasprotjih z ljudmi, ki jih ljubiš, ampak imej v mislih samo trenutno situa-cijo. 40. Ne govori o preteklosti! 41. Ne pozabi brati med vrsticami! 42. Podeli svoje znanje tako, da lahko drugim pomagaš v napredovanju! 43. Bodi pozoren do našega planeta! 44. Moli, saj ima molitev neprecenljivo moc! 45. Ne prekini nikogar, dokler Te hvali! 46. Skrbi za lastno življenje! 47. Ne verjemi nikomur, ki Te ne gleda v oci, dokler Te poljublja! 48. Ce zaslužiš veliko denarja, ga uporabi, tudi tako, da pomagaš drugim! To je najvecja korist, ki jo lahko imaš od denarja. 49. Zavedaj se, da je Tvoj znacaj tvoja usoda! Se nadaljuje... STRAN 39 IRDO NOVICE ŠT.5/V Kvizovice IRDO NOVICE ŠT.5/V STRAN 40 Filozofija Charles-a Schultz-a Nauk, ki sledi kot moralka tega pisma, se imenuje filozofija Charlesa Schultza, umetnika, ki je ustvaril Charlieja Browna (lik iz risanke). Naredite kratek kviz: 1. Naštejte pet najbogatejših ljudi na svetu. 2. Naštejte zadnjih pet zmagovalcev na tekmah svetovnega pokala v smucarskih poletih. 3. Poizkusite se spomniti imena zadnjih petih Miss Slovenije. 4. Naštejte deset oseb, ki so dobile Nobelovo ali Pulitzerjevo nagrado. 5. Naštejte vsaj pet dobitnikov Oskarjev za najboljšega igralca ali igralko iz zadnjih pet let. No, kakšen je rezultat? Bistvo je v tem, da si vecina izmed nas ne zapomni vcerajšnje senzacije. Saj ti, ki se jih niste mogli spomniti ali pa se samo niste mogli spomniti njihovih imen, niso zgube; govori-mo o najboljših na svojem podrocju. Ampak aplavz utihne. Slava zbledi. Nagrade izgubijo sijaj. Dosežki se pozabijo... Zdaj pa še en (podoben) kratek kviz, za dosego boljših rezultatov: 1. Spomnite se vsaj treh uciteljev, ki so vam kdaj pomagali v šoli. 2. Naštejte tri prijatelje, ki so vam pomagali, ko vam je bilo res hudo. 3. Spomnite se pet oseb, od katerih ste se naucili kaj pomembnega. 4. Spomnite se nekaj oseb, ki so povzrocile, da ste pocutili pomembni. 5. Pomislite na pet ljudi, s katerimi se radi družite. Ste takoj znali odgovoriti na vsa vprašanja? Ali vam je sedaj lažje? In še nauk tega kviza: Ljudje, ki naredijo vaše življenje boga-to in drugacno, niso tisti z najvišjimi diplomami ali naj-boljšimi rezultati, niti tisti z najvec denarja ali najvišji-mi nagradami. To so vsakdanji lju-dje, ki jim je veliko do vas, ki jim ni vseeno, kaj se doga-ja z vami. Zato nik-dar ne pozabite teh ljudi! Pošljite to sporocilo tistim, ki so kdaj povzrocili kak-šno spremembo v vašem življenju! "Naj vas ne skrbi možnost konca sve-ta danes! V Avstra-liji je že tako ali tako jutrišnji dan!" (Charles Schultz) Inline image 1 Kontakt: Inštitut IRDO, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor Telefon: + 386 (0)31 344 883; Faks: + 386 (0)2 429 7104 E-pošta: info@irdo.si, Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom raziskovati in pospeševati razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slo-venskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega znanja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informaci-jami o družbeni odgovornosti in prispevati k razvoju le-te! 1 Izdajatelj: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija, www.irdo.si, Uredništvo: novice@irdo.si. V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elektronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slovenskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Pona-tis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. Soustvarjajte novice IRDO NOVICE ŠT.5/V STRAN 41 Spoštovani clani, predstavite vaše delo na podrocju družbene odgovornosti v IRDO novicah, da bodo z vašimi dose-žki seznanjeni tudi drugi clani. Tako boste s svojimi primeri dobre prakse kot vzorniki prispevali k hitrejšemu razvo-ju družbene odgovornosti pri nas. Obvestite nas tudi, ce pripravljate zanimiv dogodek, ce bi lahko vaše znanje in izkušnje, novosti pri poslovanju ter prakso, teorijo predstavili drugim, ce ste kje prebrali kaj zanimivega, pa menite, da bi bili to zanimivo še za druge clane inštituta. Spodbudite druge, da se bodo zgledovali po vaših primerih dobre prakse in inovativno oblikovali svojo na podrocju družbene odgovornosti, izkoristite te e-novice—predstavite sebe, svoje podjetje, organizacijo, svoje delo, sodelavce, poslovne partnerje, zanimivosti, itd…Besedilo naj obsega najvec 3000 znakov. Pošljite ga na naslov novice@irdo.si do vsakega 20. v mesecu. Hvala. . 1 APEJRON, Zavod za izobraževalne in kreativne projek-te Maribor . Bela Voda d.o.o. . Committo d.o.o. . Creditexpress d.o.o. . DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študi-je, Maribor . Etika d.o.o. . GARANT-ZAVAROVANJE d.o.o. . GV Založba, založniško podjetje, d.o.o. . Informa Echo d.o.o. . Izobraževalno razvojni zavod Univerzum Minerva . KOGAL Karli Udovicic s.p. . KROG, Vesna Kovacic s.p. . LOTRIC laboratorij za meroslovje d.o.o. . Mariborska knjižnica . Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d. . Medis-M d.o.o. . Mednarodni inštitut ECPD za trajnostni razvoj . MIEL ELEKTRONIKA, d.o.o. . MIKRODATA GIS d.o.o. . Nova Kreditna banka Maribor d.d. . Obcina Duplek . PREMOGOVNIK VELENJE D.D. . Press Clipping d.o.o. . Pro anima d.o.o. . Prosperia , izobraževanje, svetovanje, mediacija, d.o.o. . S&T Slovenija d.d. . SFPO - Slovenska fundacija za poslovno odlicnost . SKEI TAM (Sindikat kovinske in elektroindustrije - Sindikat TAM) . Socius, d.d. . Štajerska gospodarska zbornica . Štajerski tehnološki park d.o.o. . TBA d.o.o. . TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d.o.o. . Tovarna olja Gea d.d. . Ustanova Slovenska znanstvena fundacija . Vinibis d.o.o. . VOZIM, Zavod za inovativno izobraževanje o varni vožnji . Zavarovalnica Maribor d.d. . Zavarovalnica Triglav, d.d. . Zavod Ypsilon . ZOMI d.o.o. . ZSSS – OBMOCNA ORGANIZACIJA PODRAVJE IN KOROŠKA . Zveza Joga društev Slovenije... Kdo ste naši clani? Inštitut IRDO redno pridobiva nove clane, ki soustvarjajo naše delo. Združujemo vec kot 100 clanov, od tega 44 kolektivnih: