List 35 Tečaj XL T» ske j obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celi pôli. V t • Veljajo v tiskarni ei jemane za eelo leto 4 gold po posti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr za pol leta 2 gold. 40 kr za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold. v i it za eetrt leta 1 gold. 30 kr. . , . . . if .v -i, '-L*** Lj ubij a sredo 30. avgusta 1882. Obseg: belega Načrt za konjsko dirko, katera Gnoj za travnike se vrši v ski dolini) nedelj Naša o 10 živinoreja Sa d j obirati Mnogovrstne novice. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 eptembra t. 1. ob 3, uri popoludne v Gospodarjem na znanje aveu Naši dop Noviear (Dalje.) Socijalisti v savinj- roparj Gospodarske stvari uže toliko Ziv plot iz belega trnja koristnosti žive ograje pisalo in predavalo se je treb^jop ^r5e.PkeJe se razraščajo, ker so v deblu močneje zato pa^ pri njih tudi prej odpade po- treje od semenskih oziroma začasne ograje Ako se tedaj s starimi rastikami vé primerno po stopati, prekosé one v vsake t « • > da bi bilo odveč , o tem se vonti živ plot kaj več sprego razun lepote, ker razraščaj em oziru semenske sadike, se semenske sadike zmiraj Tudi o tem, s katero vrsto rastlin naj se zasadi lep y y se dá mnogo govoriti in navesti se dá nogo naravnejse m gost in močan živ plot stare rastike pa vsikako dajo hitre] na hvalo gabru, smreki, Kristusovemu trnju, belemu trnj 9 vrbi itd Pisatelj teh vrstic ima pri svojem posestvu trojni živ plot in vsakemu se dá reči nekaj posebne hvale. Dveh reči pa gospodar ne sme nikdar prezirati pri Gnoj travnike. živem plotu : Prvič lino t ; kat naj izbere za plot t i s t t- s e sila v takih rečeh nikoli a j bolje prilega dot i enem Zadnje številke „Novic" govorile so v več spi« kako travnikom pomagati, in so pri teh obravnavah na) y oy^lu, ona v tajili reuen nisoii me ne velja, sadjerejec prazno slamo mlati, ako v mrzli kraj eljá relice zebuj Kakor ili ma- bolj darj giašale vodo in kompost, opominjale so gospo-posebno na to, da naj gnoja po nevednosti ali in vinsko trto ali v legah, * w AUUilkV LL LUÉ ril I V IRMUII 1 ** "v v J Mil * Q ^ sili občutljive orehe, češnj adj nemarnosti ne^spuščajo memo svojih posestev, naj ob itd., ravno tako redno po- času nalivov in deževja skušajo vjeti vsaj žlahni gnoj pri živem plotu brez vspeha siliš vrbo na suh kraj, v moč- katerega v neizmernih množinah voda odnaša na nižave. } iz višin virje pa grmovje, ki ljubi sušo sme nikdar prezirati in tr v lep t t je to Drugo ; da živ plot > k e d kar tedaj se ne Kako uže sto in tisuče let v e- nava ; se m dob posebno tam narava zemljo našo zrav-zvikšava, vidimo povsod in ) se višina in nižina dotikate. Na mali Kamor se ima živ plot zasaditi, skopati je treba neravni njivi ali na takem travniku zbira se največ » • • w • J ------ — aMot*ui>" ? obupan jo ucua prsti, uajvcu guuja, tspiou vsega premičnega uze v jeseni primerno globok graben , in ako prst ni nižinah; v teh se kaže, ako niso premočvii ajveč gnoja, sploh vsega premičnega površj v sama na sebi dobra, mora se nadomestiti kakor pri sajenji sadnega drevj ---- j--------7 ^ ----«^«v j ^«v »»lov v lilia , Li dobro prstjo, zato tudi največa rodovitnost Ta prikazen ponavlj ravno se rastikam treba zadostne opore, treba je redneg dalje je mladim po večem polji oziroma skupini zemljišč, pri celih ob vanja in rednega obrezavanj ščec in gost okopa- činah, krajih in deželah. Najbolj živa priča tega rav- tedaj bo plot lep, ra- nanja narave so nam podonavske nižine, Ogersk j ~v — — — j/vviv/uwTUttu uiiiiiiv» j v/guiocua ^ pO" sebno Banat in vse druge nižine proti in krog Črnega bolj Poskušalo se je pa posebno pri belem trnj saditi v ziv starej * Je> plot kaj je «^"j*, jc morja. Enako podobu j&azejo íomoarao-oenesKe nizine ali iz semena izrejene sadike ob reki Po, egipčanske nižine na bregovih reke Nil in kažej lombardo-beneške nižine > f da prosto raščeče grmovje? Skušnj poka zraščajo se iz semena izrejene rastike zmiraj lep tako enako po vseh delih sveta vseh teh Neiz erna rodovitnost tedaj elej daj lep plot nižin znana je vsemu svetu, zvana pa tudi pot rastike za živ plot rabiti stareje, morebiti uže obsekane po vodi J--f ~ ~ ----— JV v UVUJU «VUIUJ ti V C%U(4 JkJ CM IUU1 jJU tj Ako se pa ho- po kateri jim dohaja tako bogata rodovitnost, namreč ) treba je paziti zeló stare rastike f da se ne vzamejo v ta namen y ampak kolikor moč mlaj 1 • v • • loži To nam pa tudi kaže poti in te y največ gnoja, namreč v vodi dobimo po naj naj se o pravem času obsekajo še v jeseni, spomladi se iz kopljejo, korenine se lepo osnažijo in obrežejo, posajati se morajo toliko globoko, kolikor globoko so rastle poprej in nikakor se ne smejo saditi pregosto Pri tem je jasno, da bistra čista voda nima gnoja ---------J W jv^w^vr , «.m W1B11H Vial« » UU« JU4UJCI gUUjOlj vsaj ne mnogo, ampak čem gosteja in bolj nesnažna je voda 9 tem bogateja je gnoja. Vsakemu je znano V 6 a • 1 ■ i i n « . * A da Op m drug postrežbe v začetku tudi stare ra- stike potrebujejo enako onim iz semena izrejenim starim rastikam tako postreže, prekosij Ako marsikaterem oziru semenska najboljši travniki ravno od tod dobivajo svojo veliko rodovitnost, da jih vsako leto za nekoliko časa preplavi gosta rujava voda. Ako imamo tedaj travnike v tako ugodni legi, da jih moremo redno preplaviti s tako vodo v m nam treba za drug } pred vsem hitreje zagosté plot, hi- pod vodo , kedar nam voda ne umaže trave skrbeti, kakor da jih denemo , tedaj ne 214 dela tudi škode, ampak takrat, kedar to hočemo tudi sami; to delo navadno ni pretežavno, tudi redno ne pre- gold. v prihodnje gold.; dragu, pUOUliUUj «ttV O« (lUJlUlil T M» UMUiVU WV1H HUUJ/1UH I UV IdUHIUV JJU T lja.O«UjV tLU« »U*iOKlW UUOl UUlilUUt gospodarjev dotičnih travnikov, treba je več ali manj živinoreji, in se obrača takoj zoper vse vnanje države, posebno, ako se združi v ta namen cela skupina od prešičev do zdaj od konj in žebet do zdaj nič, v prihodnje 10 gold. Vse to izdatno poviksanje ima koristiti naši domači ježe, ki zabrani zastop vode in nekaj zatvornic Toda le primeroma zeló malo travnikov je v taki legi, večina se jih mora gnojiti, ako jih hočemo napra s katerimi nismo vezani na posebne in še veljavne pogodbe. Pomen te naredbe nam bo še bolj jasen ako si ICglj v cul LI c* DC Jill UiUia gui/jiu , a»ivu |iu uuuuiuu i urnvu uaivuuo uauj uu ou uuij jaotu j c»rvu 01 viti rodovitne. Pa tudi za take travnike moremo rabiti ogledamo nekaj bolj natanko množine iz vnanjih dr- povoden gnoj ; samo vpraša se, kako pridobiti si ga. To žav zadnja leta k nam vpeljane živine. uči nas narava. Dereča voda vse saboj jemlj pa ima malo padca > se počasi premika ali celó » voda postaja, tam prepušča več ali manj tvarin, katere seboj tira, ki ji dajejo rujavo nesnažno barvo. V takih naravnih postajah in zatišjih v vodotočih so naravni nabiralniki povodnega gnoja ; te naravne nabiralnike nam je treba samo od časa do časa sprazniti, odpeljati in ko- pičiti z drugimi odpadki, katerih daj vsako gospod stvo, v kompost pa narava našim bralcem zadosti znan. lapravila vodnih zatišij, napra vimo jih sami, posnemajmo pri tem po vsem naravo m imeli bomo z malimi stroški gaoj 5 hljiv zaklad dobreg in to skoraj brez stroškov. Tako se bodo zbolj salfin lahko zmiraj rodovitni obdržali naši travniki bogati bodo naši pridelki sena, imeli bomo dosti lepe živine, katera nam bo z gnojem, mlekom in pri prodaji bogato povraćala naš trud. Gospodarske izkušnje. Sadje obirati. Stara in vsakemu znana je skušnja, da rahlo in varno obiranje obvaruje zrelo sadje pritiskov in ran in da Be tako obrano sadje dolgo drži. Pri obiranji stak- nili so pa skušeni sadjerejci še drugo: oni namreč ne obere jo vsega sadja na drevesu na enkrat, ampak najprej samo najbolj zrelo in debelo sadje, vse slabeje pa še pusté. S tem se obrne vsa drevesna re- divna moč ostalemu sadju in to se kmalu doredi in dozori, da je po vsem enako prvič obranemu. Ako se najde pri drugem obiranji še slabejega sadja, ravna se enako, kot prvič, in s tem se prav izdatno pomnoži pridelek in slabega pridelka je prav malo. Naša živinoreja Večkrat so uže „Novice" opozorile svoje rl T7AX bralce na ako vpra- imenitnost naše živinoreje, pa ne bo odveč sanje to še bolj natanko pretresemo, posebno trgovsko stran živinoreje ali kupčijo z živino. Znano je, da so s 1. januarjem t. 1. zaprte^meje za zapr- za- uvažanje živine iz Ruske in Rumunské. Ta tija opira se posebno na ozir, da se bolj zanesljivo brani razširjenje živinskih nalezljivih bolezni pri nas tajiti, da je pravi vzrok tej naredbi > akoravno se ne dá v resnici bramba naših domačih živinorejcev Vpeljalo se je leta 1881. nam 1880. 1878. 1877 volov bikov krav mladičev telet iagnjet kozličev 45.145 26.917 1879 glav 49.650 63.650 126.490 44 8.534 5.856 85 7.837 3.655 64 7.336 1.874 181 12.297 2.615 ' 264 21.659 4.207 23.616 46.458 35.486 83.120 229.047 7.404 389 2.437 1.111 2.865 583 9.160 30.459 1.666 2.188 presičev, 339.650 209.138 438.774 468.751 670.068 prešičkov 20.378 19.542 36.615 33.744 33.912 konj žebet oslov 8.723 572 662 6.845 402 480 9.230 197 670 6.211 195 402 5.484 148 317 tekočim letom uže, ie bolj pa prihodnja leta i se bodo gotovo te številke na korist domače živinoreje prav izdatno spremenile, ne da bi se zato pridelki od domače izdatno podražili, česar se posebno živine, posebno meso ako Dunajčani bojé in koj grozovit krik zaženejo, mesarji s ceno govedine za par krajcarjev poskočijo. lim Ker Dunaj, največe naših mest, naravno največ mesa povžije, ogledali si bomo dunajski živinski trg bolj natanko. (Dalje prih.) Gospodarjem oa znanje 10 f Na vrtu c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani na spodnjih Poljanah so za jesensko setev na prodaj sledeča semena : . Sibirska rž liter po 11 kr. . Amerikanska svitla pšenica liter po 16 kr. . Pšenica specijaliteta, ki ni ne rjasta, ne snet-java, liter po 20 kr. Te je dajal nasad po 64 snopov po 2 mernika, in mernik je vagal 47 '/a funtov. Oddá se je samo še do mernikov, vsa druga je uže prodana. Ljubljani 24. avgusta 1882. Jožef Vode, oskrbnik vrta. Nacrt za konjsko dirko » katera se vrši v nedeljo 10. septembra 1.1. ob uri popoludne v Žavcu (v Savinjski dolini) Pričat na dirka elj za žrebce in kobile ko Razen te brambe sklenil je pa po vladinem pred- njerejskega okoliša ali sploh Savinjskega plemena konj logu državni zbor tudi letos postavo o colninski tarifi, katera se znači enako dobrohotna in prijazna za našo skega. Konji ne smejo več kakor pet let stari biti. Po njegov konj Savinjskeg sestnik mora dokazati da domačo živinorejo. Nova colninska tarifa namreč od- plemena Pot f katero ima konj enkrat predirjati > meri ločuje : Uvožnino na 10 gold.; en kilometer od vola, ki je do zdaj znašala gold. y dar Prvo darilo je 5 zlatov, drugi dar zlati t tretji zlat od krave do zdaj 1 gld, 50 kr., v prihodnje 3 gld. ; U od mladičev do zdaj 75 kr., v prihodnje gold.; Dirka 'plemenskih konj cirane žrebce 5. konjskega okraj eljá kobile in ličen i to je ) plemena Sa od telet do zdaj 40 kr., v prihodnje 1 gold.; od ovac do zdaj 30 kr., v prihodnje 50 kr.; od jagnjet do zdaj 20 kr-, v prihodnje 25 kr.; jskega. Pri kobilah mora posestnik dokazati, da so zadnj tri leta žrebe prinesle. Pot za dirko je en kilo meter dolga in konj jo mora dvakrat predirjati 2*5 Prvo darilo je 8 zlatov, drugi dar zlati > tretj darilo zlata Vsa okolica videla se mi je zeló dolgočasna, in ko bi se nas ne bilo vozilo več kočij ena za drugo, vkljub 111. Društvena dirka. Konj bodi star, kolikor koli prijaznosti fiakerj ne bil in plemena, katerega bodi. dolgo mora dvakrat predirjati Dirkno pot en kilometer nas ne zapelj v kak mu veliko zaupal, kraj. Talijan je Talij da Poslednjic dospeli smo vendar na zaželeni, za kristj Prvo darilo znaša 8 zlatov, drugo darilo 5 zlatov, pa žalni kraj na ekdanje rimsko morišČe tretj darilo zlate ? četrto darilo zlata y peto darilo Tri cerkve stojijo tù blizo ena pri drug Med njimi zlat Konje je treba dan poprej naglasiti pri gosp. H b i chle rj v avci. ot dirkarska pravila Vsak, kateri elj aj o hoče ona graškega dirkarskega društva dirke vdeležiti, mora biti ud štajarskega konjerejskega društva, in se mora do 9. septembra t. 1. pri gosp. Hau-senbichlerju v Žavcu vpisati dati. Pri III. društveni dirki pa je prijeten vrtič z mičnimi gredicami lepih cvetk. Obiskali smo vse tri cerkve. Prva je postavljena v čast sv. mučeni koma Vincenci j trupla videti, vica i Anastaziju, katerih tu počivata. Posebne lepote v tem svetišči m Drug kev se imenuje „Sv. Marij a, lest b e š k ) in sicer vsled neke prikazni i ki jo je imel sv. Bernard Poleg velikega altarja se kaže založnine 3 gold, plačati Po dirki sledi čk anj mesto jega je preživel sv. Pavel dnj trenutke svo Listi za sedeže na tribinah se dobijo pri gg vljenja in se pripravljal na smrt. Zadnja cerkev imenovala se nam je kot kraj ob Janič in Sirca. Sedeži Uaj° na srednji tribini glavljenja sv. Pavla ) in nas vse j bolj gnalo gold na stranskih tribinah 50 kr , iac» aunuoaiii " * • 11. septembra t. 1. je v Žavcu premiranje konj Oblika tega svetišča ni taka, kakor se stavijo cerkve sploh po navadi, namreč podolgaste lege s presvetiščem ob- na navadi, namreč dnji strani, ampak Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Spisuje Jos. Leviônik. « (Dalje.) ravno nasprotne, naposevne like, brez presvetišča. Ob vhodu se précej razprostirate desni in levi roki mični kapeli z altarjema sv. apo- stolov Petra in Pavla; presvetišče pa namestuj gasta ravna stena podol Tik v desnem kotu ob nji stoji z železno ograjo opasan nizek kamniti steber, ki kaže mesto, kj bil sv. Pavel ob glavo To pové na stebru vdolblj Ko smo slovenski romarji prišli okoli četrte popo- narejena odsekana latinski napis; vrh stebra pa se nahaj marmelj apo8telj ležeča na krož ludanske ure pri stranskih vratih glavne leve kapele v niku iz enake tvarine. Od stebra kake 3 metre proč St. Pavelsko baziliko, videli smo okoli altarne obhajilne ograj levi stoj klečati mnogo ljudstva, neki gosp.^ duhoven pa melj v roketu hodil od enega do druzega. Če bi bilo do- (basrelief) gl tik ob steni kakor ličen mal altarec mar ograja, pod vrhom ozališana s pol vzvišeno Pavla (lež krožniku). Kak vtis poludne, mislili bi bili, da delé sv. obhajilo ; ko smo pa to do kdo bi to popisal! Znotraj te ograje mestu, kamor je bila po besedah cerkvene zgodovine odskočila odsekana glav- sv. Pavla, vrelec (prvi) bistre prišli bliže, videli smo, da drži gospod nekaj v rokah, kar daje ljudstvu poljubovat. Bila je železna veriga, v katero je bil vklenjen veliki apostel narodov, preslavni hladne studenčnine. S plehnato posodico, na leseni drog sv. Pavel. Da smo tudi mi Slovenci tej svetinji skazali pritrjeno, zajemali smo iz osredka ograje hladno stu- svojo čast, umé se. Z besedami: „Per intercessionem denčnino in okrepčali se z njo. Kake tri metre naprej ~ ' ..........* dve ali tri stopnice navzdol, izvira za enako W ' V/J v V^uw J UIXIV MVWWV*^^* . 77 — ----- St. apostoli Pauli libérât te Deus ab omni malo predprošnjo sv. aposioia ravia resi lo uug voego, u6lwJv ** -------— —r. ----—--- dotaknil se je gospod duhoven najprej z verigo našega ograjo tretji vrelec, povsod neki na mesti, kamor postola Pavla te Bog vsega zlega) levi# ograjo drugi, in ravno tako daleč naprej tudi za enako a ^ 1 • . m -m Je čela, in dal nam jo potem poljubit Kmalu za tem pričele so se večernice Iz bila odskočila gl apostelj Pili smo tudi iz dveh vrstno petje pospremljevano je bilo od vršečih orgelj, ki so stale blizo „konfesiona" enako kakor v St. Petru drugih virov ; jaz pa sem si vrh tega poprosil z vodo tudi še svoje opešane oči. Ne bodi Bogu oponošeno : kakor na odru v to vravnanem (priredj za prepeljevanje sploh tem í na vseh rimskih svetiščih, priporočal sem tudi na kraji sebe in vse svoje ljube, žive in mrtve, na povoljno mesto). Radi pomudili bi se bili še dolgo kakor sem najbolj vedel in znal, predprošnji vseh svet v tem prekrasnem svetišči ; al hrepeneli smo obiskati in videti še tane) cerkev „pri treh tudencih fon to je oni žalni kraj, kjer je bil obglavlj sv. nikov, ki so bili v Rimu rojeni, so ondi živeli in skle nili svoje blago življenje ali natorne, ali pa posilne smrti. Če povem, da je bilo samo pod vlado neusmilj LdUwJ j tv/ J V/Ul littlUA Ul y v* J o «I - — " ------L * I/ J Pavel. Voznik nas je čakal zunaj cerkve, čas je pre- nega cesarja Dioklecijana na tem mesti poklanih okoli hajal in priganjal nas k naglici, ako smo hoteli dospeti do večera zopet nazaj v Rim. Dalj od deset tisuč mučenikov (vojakov), ki so pokop na nekdanjega morišča (cerkev „Tre fontane") je na pr. tolika, kot od Št. Vida nad Ljubljano do Mednega ali celó do Medvod. Zasedli smo toraj vozove in odpeljali se naprej. Unkraj Št. Pavla se prične zdajci gričnat, samoten, neprijazen svet. Prijetnih bivališč, kakor se navadno italijanščine Pavla do bližnjem mirodvoru, potem si lahko mislimo, kako veliko mora biti število vseh, ki so umrli v Rimu in njegovi bližnji okolici mučeniške smrti. Silno težko smo se ločili od tega znamenitega kraja. Radi bi si bili ogledali pred odhodom tudi še samostan trapistov > pa ) pustili smo to nekaj zarad nezmožnosti nekaj pa tudi zarad tega, ker tem redov- ahajajo po okolicah velikih mest, tudi na tej strani nikom prepoveduje njihova postava govorjenje tudi nezdrav Predno smo zasedli Rima videti ni. Sploh je ta kraj baj kakor večina strani proti Napolju. Peljali smo se čez nekega žalnega prizora smo bili vendar še priča neposrednji bližavi trapi- železno tir, ki drži na dolnje kraje nekdaj srečne spodnje ob škeg samostana je namreč velika državna jetnišmca j Italije; ai ruai lu Krai^umaiu msuiu imun vaiurv«, vu- -- — — —~-----y v: ;- v:. čudovati kake umetnosti pri železni cesti, kake var- sojeni na smrt, pa dosegli pomilosčenje. Kudeči jopiči • • • % w • 1 TI • • 1 1 • i 1 1 W9B • tudi tu kratkomalo nismo imeli vzroka kamor zapirajo baje le take hudodelnike, ki so bili ob nosti za one, ki se na tem mestu morajo voziti čez že- spominjajo nesrečnike vedno njihove britke osode Pri lezno progo, ali pa kake mične stavbe za stražno osobje. gnali so bili ravno dolgo rajdo močno vklenjenih tacih Slabej gleštanih železnic menda tudi Turčij nima siromakov, ne vem, au s sprehoda ? ali od dela na polj * o 76 Peljali so jih tik memo nas. Molčé smo se gledali eden druzega, dokler se niso zaprla za njimi vrata ječe, ki se v oziru na nezdravi zrak te okolice sme imenovati * Andrej S. Marggraf imé je možu ) ki je iznašel izdelovanje sladkorja iz pese. Rodil se je v Berolinu dne marca tudi » grob 1709., umrl pa je dne avgusta 1782. konj Zadnji trenutek uže, ko so hoteli vozniki zapoditi UL-â -L A. IVU, ^ ti iJJA. i yjlAt j W uau 1 • CM V ^UOUd J. 1 O' — .J minulo je tedaj pred malo dnevi 100 let od njegove smrti. Bil v tek y domislila si je Marggraf sloveč kemik, o se je prvi po Laheinerjeva, da nismo virov za spominj seboj, hitela nazaj k cerkvi „T hip skrbljiva gospica Netka služeval pri kemičnih preiskavah mikroskopa. Preiska- vanje narave rastlinskih sokov napeljalo ga je, posebno vzeli nič studenčnine iz treh v • • I sinila iz fontane" in cejsnj steklenico. tako. da prinesla vsaki nekolik od- preiskavati one tvarine, katere rastlinskemu soku dajejo pre prejel izna sladki okus; po tej poti in po mnogih skušnjah šel je pot, po kateri se iz različnih rastlin, posebno pa da se poljedelstva nikakor ne poprimejo preslavnega Pij a IX., pokleknili pred tistim na moliti nekoliko za-n]e in priporočili se jim, naj pri Bog t * ✓•"v à r\ « t ^ i * m ? Zato se beguni večidel zopet vračajo na Rusko. za nas prosi) Ob pričela se res v podze meljski rakvi sv. maša nadškofa Sembratoviča po staro verskem (grškem) obredu. Posrečilo se nam je, priti v stvari blizo altarja, ki za- podzemeljsko svetišče, in sicer prav kriva koščice prvaka apostolov, sv. Petra. Prostori so nizki, stene oblečene v najlepši in najdražji marmelj ; • t pa je obilnost gorečih svečano podzemeljske prostor vesna (péta), vendar je izvrsten čveterospev (kvartet) vitijevala nekako otožno ni bila slo Dne masa 7 prelepo poveličeval službo božjo, kije trajala čez 1. uro. (Dalje prihodnjič.) mestji „Neubau" dnevu od 12. do Jos. roparji julija tega leta bil je na Duriaji v pred- ulici „Zieglergasse" štev. 8, pri belem ure opoludne čevljarski fabrikant Mnogovrstne novice. Promet zemljišč v Avstriji, namreč rudokopov Merstallinger v lastni prodajalnici roparsko napaden, z neko na gobo zlito tekočino omamljen in oropan. Na Dunaji sicer ropi in umori zdavnej uže niso vec redka prikazen, ta rop pa, tako predrzno izvršen vendar sploh vse iznenadil. 7 je Eden hudodelnikov namreč pripeljal se je v vozu mestnih hiš, grajščin in druzih zemljišč znašal je leta pred prodajalnico oropanega ; stopivši iz voza migne 1880. po številu 137.595, vrednosti 257 milijonov in svojemu pajdašu ia v prodajainici izvršila sta rop tako 319.704 gold., leta 1879. pa 129.188, vrednosti 217 mi- predrzno in s popolnim poznanjem prostorov v proda- lijonov in 58.115 gold. Eksekutivno je bilo prodanih: .1880. leta 13.677 s kupnino 40,597.557 gold. jalnici, kakor uže staro-izurjena v takem poslu. Po 1Z- 7 1879. »» 12.360 s 1 J 36,680.140 77 Pri eksekutivnih dražbah je tirjatev nepo- kritih (neplačanih) ostalo: 1880. leta 16.772 v skupni svoti 47,348.302 gold. 1879. 71 13.955 v Vsled smrti je 32,227.781 4 prešlo v druge roke : 7 Í7 71 vršenem ropu pa zopet eden hudodelnikov odide peš kakor je prišel, eden pa, oropane reči v zavoju spravljene, vsede se zopet v najet voz ter se odpelje. Dunajska policija , res dobro osnovana in prav spretna v svojem poklicu , iskala je hudodelstvu sledu, oziraje se na vsako najmanjšo poizvedbo; tudi srečo veliko srečo je imela najti pravi sled, opazovati sum 7 ljive osebe, ko je bila njihova sumljivost dosti jasna, 1880. leta grajščin 85 v vrednosti 20,625.210 gold., zagrabiti in ostro izpraševati jih; tako se je mreža zoper mestnih posestev 2083 v íi 26.902.194 >7 rudokopov 13 v vrednosti 179.974 gold., druzih zemljišč 39.483 v vrednosti 69>04L178 gold. 1879. leta pa grajščin 94 v vrednosti 12,672.944 gld., nikov. sumljive nabranih izpovedb bolj in bolj zgostila in preteklega tedna v sredo ponoči zaprla je policija najbolj sumljive osebe , ponoči na petek pa še nekaj sodelež- 7 7 mestnih posestev 2052 v vrednosti 24,870.680 gold, rudokopov 17 v vrednosti 60.088 gold., druzih zemljišč 37,874 v vrednosti 64,255.295 gold. To postopanje in tak vspeh konečno ni nov; kar pa je vse kroge naše in sploh evropejske družbe iznenadilo in ostrašilo, je naznanilo dunajske policije, ka- / na belem dnevu fcero prav odločno trdi, da ta rop, vršen v prodajalnici ulice, v kteri je ljudi vse živo *j al - demokratičnih y i z vršen je štev za w .1 sled teg dih prekucijsk hudodelst m S i n a v dniš k prostoi kun ft") tamošnjeg delavskega list >> \ sproti nikakor ne more odložiti nekakove vsaj kazni podobne ostrosti. Toda pri vsem tem se ne dá tajiti, da mora Crna-gora želeti in enako Avstrija ohraniti ali zopet vpeljati dobre mednarodne razmere med obema državama 1 m Dokaz te dobre ve na Dunaj y mujenje črnogorskega kneza po To nam kaže grozovito brezdno v nižih krogih na- njegov na Dunaj šega meščanskega prebivalstva t nasuntane» po brez vestnežih , kateri bre nkov vsem, ki kaj i m i žugajo: ,,8 tem, kar vi imate, napolniti si i strani, po drugi pa prijazni sprejem t ; in to enako osebni sprejem knezov, kakor tudi prijazno pisanje oficijoznih časnikov o knezu in naših razmerah ž njim. Vse to je dokaz dobre volje, poravnati precéj zrne čem m vi m podi J0 P P in potem bodet šano štreno zarad naših begunov, in y Tudi slovenska Ljubljana čula bo pa vedela storiti deloma den drugo, upajmo, da pomoč naše države uže take apostelj Noveji dunajski časniki vedo pa, kakor trdij za begune, deloma pa spretnost naših diplomatov y IZ y skrb, da bi ta in pa razpor ne dal drugi vladi povoda vtikati avtentičnega" vira, je yui^ij«* «.umu^uuu««..,- ^o. - : nrav do sreči prišla na sled; pripovedujejo namreč : za slučaj druzih evropejskih zmesnj » res vira kako je policija temu hudodelstvu se med našo in ko. kar bi n roditi veče državi go- tukajšnj i jaški bolnišnici št siuži jak bolni tovo škega ddelka po imenu Kat ta ícua - j- Pris- - • —' — — —r™r. ga zato še le malo pozna. Imel je nekako ostentativno javlj v se ljube in ne?arne asledke v Po vsem tem mislimo, da pravo jeseni na Dunaj 6 emo y da potovanj nogorskeg za-se pride poprasa nekaj pravka v dunajskem okraj J 3G U-l UIV L C* 11 , pa »-vy V vi >iaui f^t"""^"" ni vedel kam in zato navam, katere se imajo vršiti med Craogoro ko kneza v prvi vrsti namen c- prjpravljati pot obi v ,,Hundsthurmerstrasse , m * v,— —— — civilno (mestno) oblečenega človeka za pot. Ta Avstrij na Dun mu pové, kako in kam, na to pa se mu pridruži rekoč, da gre tudi tisto pot Začne se med njima razgovor in civilist vé aku mnogo pripovedovati. Najprej vpraša vé. fjaka, zakaj je prav za prav jak ali ne Slovensko slovstvo. da bo z vojaškim gospodarstvom kmalu pri kraj potem razlagal mu je svoj brezviadiaska načela ter za niže gimnazije, realke in učitelj sklepal: „m bomo enkrat vladali in vse bo moralo «. • iti v nič!" Vojak molče vse to poslušal > to * Fizika Spisal in založil Jakob Čebul profesor v Gorici. Natisnila c. kr vise Ike tako da mu ko Gorici obse 1882 nska tiskarna v je naslov ravno danes nam došli knjigi ed tekst 90 strani v osmerki s podobami storilo onega bolj in bolj pogumnega, _ nečno predlaga : ^naj vojaško suknjo m bajonet stran tiskanimi. Predgovor svoj začenja gospod pisatelj z be vrže ter uide v Švico, popotnico, prebivališče vinski list (pas) mu bo uže on preskrbel stavil: „pri naših ljudeh se veliko lep « • / / L 1 1 ___ _ ^ t— m ^ m r. Novicam dnj i svoj dop dne prila 1882 A. M vseh časnikih pretresovanje razmer po in Crnog med državo Vse" se je ponavljalo, kar so listi pisarili Gorice Poslanec dr. Ton kli razglasil je od začetka krivošjansko-hercegovinskega upora do nove jega časa, posebno pa so se živahno razpravljale naj sledeče vabilo. noveji po poročilih „Pester Lloyd v Klinovcu , iz"- dokazi, da je upor osnovala belogradska vel Vabim vse ko srbska stranka pa petrogradsko slovansko podp društvo skupaj s uruu^urskim prvim bro podu listi trdili so sogl y j vodo da so novej Do- čas podžupan goriškega t em b ra n. volilce, čc duhovne, župane, y učitelj itd. glavarskih okrajev tolminskeg y 1882 žanskeg javnemu zboru dn popolud a n a G razmere med Crnogoro in Avstrijo postale slabe in za županiji kamenjski v ajdovskem okraji) uzrok se navajalo y zarad gostoljubno skrbi ravnanja z begunci našimi, da se državi ne morete^ zediniti za katere Črnagora Rebki položim račun svojega delovanj y de želnega in mojih n. kot poslane državnega zbora in poizvem nadaljne voliicev. Pričakujem prav obilne vdele gg- o so po ia obravnave sem verjetni razlogi, in j tudi naravno žitve in sem z odličnim spoštovanjem y ker Črnagora ne more v nič privoliti, kar bi bilo zoper arad takih zadev ne morejo gladko teči dr. Josip Tonkli r njeno gostoljubnost sredstev ; Avstrija kar pa nima dosti materijalnih pa svojim upornim državljanom na- skeg Gorici dne 24. avgusta 1882 Hetranjska Bistrica 28. avg. zastopa so bili due 27. t. m. pri nas pr volitvi občin* izvoljeni 2Ï8 za župana Aleksander Ličan svetovalca pa 9 trgovec in posestnik , za denarja in sploh take zadeve ne spadajo v zborništ Špilar, posestnik. Josip Valenčič, c. kr. poštar in Josip področje, odloči se donesek 70 gold. Predlogi druzega odseka, kje naj se c. k. poštnen Iz Ljubljane. Iz Kranja dohaja nam nepričakovana vodstvu nasvetuje, postaviti nabiralnike za pisma 9 novica, da je tamošnji mnogoletni župan g K. Savni k, sprejmejo, pritrdi se pa tudi predlogu odbornika dr. edini narodni deželni poslanec, ki je pri glasovitih vo- Poklukarja, izreči željo, da se število 16 nabiralnike litvah leta 1877. zmagal v kuriji mest io trgov, v Ljubljani pomnoži na 24. Pritrdi se tudi posebne odložil svoj mandat kot deželni poslanec. Dobro razumemo, da srce vsacega narodnega poslanca bolj žene iz tega deželnega zbora, toda glava opo- « a __« • * - m m m .a « t prepričanje, da tak zbor naš zadnjikrat zdaj zbo- nasvetu gosp Fr. Hren-a 9 naj bi posta dala pobir pisma iz nabiralnikov vsaki dan tudi še ob 10. zveče minja k potrpežljivosti in vztrajnosti, in gotovo Predlogi odsekovi k točkama in sprejme se nespremenjeni in to k 3. b) za znižanje tarife od na kraje. 9 zadevo štipendij pa priporočiti deželne ruje, in da se pričnejo potem za našo deželo in naš odboru in tukajšnji hranilnici. Konec seje ob 71/, ui 4 časi, navdaja druge narodne poslance s narod boljši potrebno potrpežljivostjo. (Zastava pešpolka je bila blagoslovljena v soboto ob 9. uri v cerkvi sv. Petra, dež je ubranil to slavnost pod milim nebom. Št. 27) „véliki knez Mihael" mestni dvorani: (Dnevni red mestnega odbora seji), katera bo v četrtek dne 31. avgusta 1882. ob 5. uri popoludne i 1. 2. Naznanila prvosedstva. Deželnega odbora kranjskega dopis o prazn petek so napravili vojaki gospej deželnega predsednika, vanji šeststoletnega združenja Kranjske z deželami hal namestnici kume presvitle cesarice, serenado in bakljado. burške vladarske obitelji. Zastavo so blagoslovili knezoškof, navzočni so bili razen 3. Naknadna volitev dveh mestnih odbornikov dež. vseh vojaških dostojanstvenikov Winkler, dež. glavar grof Thurn, mestni župan gosp. cijski odsek. predsednik gosp. stavbenski in po enega v odsek za uboge pa v po X ĚLĚ AA JL V JL y VA V âJ I ^ 4 Wi V Vf * ^ i V/Al A U V* A J M * * VM v M m M v^ M ^ v W ^ • Grasselli z dvema odbornikoma i. dr. Zastava ima na eni strani cesarskega orla 9 na drugi pa sliko Matere Božje. Trakova, katera je podarila kuma, presvitla ce- sarica, sta krasna. Eden ima napis : Elizabeta, cesarica Avstrije 1882. k na koncu traka pa je avstrijski in ba varski grb, nad njima krona. Drugi trak ima napis Bogom >9 Z zmagi" in ima avstrijski in ogerski grb s 4. Personalnega in pravnega odseka poročili: o prošnji Josefa Viktorja Withalma gledé vkva tiranja vojakov v Kolizeji; o prošnji ravnateljstva trnovske meščanske v jašnice za oproščenje vojašničnih lastnikov splošnega plačila za vkvartiranje vojakov. 5. Finančnega odseka poročili o škontriranji mest » krono. Ko je bila zastava blagoslovljena, nesli so jo blagajne 20. dné aprila in 22. avgusta letos. na prostor pred kosarno sv. Petra, kjer je stal polk, in Finančnega odseka poročilo o izjavi vodst začeli so žeblje zabijati. Prve tri so zabili knezoškof v južne železnice, da hoče 3000 gold, pridati za kar imenu presvete Trojice, potem polkovnik Appel v imenu presvitlega cesarja, gosp. dež. predsednik Winkler v imenu presvitlega cesarja, gospa Winklerjeva v imenu cesarice in za njimi drugi vojaški in civilni dostojanstveniki. Polk se je poslovil od stare zastave in pozdravil novo s strelom in cesarsko himno. Polkovnik g. Apeli nagovoril je polk v nemškem in madjarskem jeziku; v slovaškem jeziku je tudi govoril častnik. Polk je potem prisegal v nemškem, madjarskem in slovaškem skozi bodočo Resljevo cesto. 7. Policijskega odseka poročila o prošnji nekaterih krčmarjev in obrtnikov, bi se sejm za prašičke zopet prestavil na žil trg; o prošnjah Avgusta Drelseja, Johane Tavčarje in Marije Doganove za oproščenje od pasje davka in naloženih kazni. 8. Šolskega odseka poročilo o predlogu mestne jeziku. Konečno je ves polk pred zastopnico kume, odbornika dr, V. Zarnika gledé učnega jezika v meste gospo deželnega predsednika, mimo stopal ter se vrnil ljudskih šolah. v kolizej. Občinstva je bilo mnogo zbranega. (Trgovinska zbornica kranjska) zborovala je 25 dne t. m. zvečer ob dnevnim redom : uri v mestni dvorani s sledečim Šolskega odseka nasveti o popolnenji mest dekliške šole in event, o napravi novega šolskega hištva za 5. razred. 10. Šolskega odseka predlog o podeljenji štipenc za obiskovanje obrtne šole v Gradci. 11. Šolskega odseka poročilo o prošnji ravnatel Andreja Praprotnika zaradi stanarine. (Gospod deželni predsednik A. Winkler) se bil včeraj odpeljal skupaj z deželnem gozdnem nadzo ďevajoče donesek za centralni odbor enkete nikom Wencel Gol-om na Notranjsko ogledat si, kal Zapisnik dnj seje Poročilo prvega odseka: o računu za leto 1881 o prošnji za v „Svetlem Potoku podporo društvu požarne brambe za železnične tarife Poročilo druzega odseka: naj bi se v Ljubljani postavili nabiralniki liste za Li C4t lIOl'j , o prenaredbi tarife za služabnike c. kr napreduje pogozelevanje Krasa. (ôOletnico tiskarja Matija Kaderzavek a) pra novat povabljen je danes popoludne jubilant sam in ví pra nega o dop skega urada v Ljubljani, tehnologičnega muzeja na Dunaj .. za ustanovo štipendij za učence šole za lesno obrtnijo itd. Predsedoval je prvomestnik gosp. Jože Kušar navzoč zadnj bil c. kr. komisar grof Chorinsky. Zapisnik seje razdelil se bo gospodom odbornikom; odobri osobje Blaznikove tiskarne na Dobrovo. Družbo novanji veselega praznika spremi osmerica pevcev. (Poroka.} Došlo nam je danes sledeče nazn; Matilda Domii kuš naznanjata, da bode poroka njune hčere A lic z gosp tembra t. nilo: „Dr. Ferdinand in gospa ii II Uj C* VVV J V*w j-r v* v ^ ^ " ^ • ^ —— - - - dr. Friderikom Babnikom dne 11. se] v mariborski stolni cerkvi. Mariboru meseca avgusta 1882/ se račun za 1. 1882. in privoli se zborniškemu gistratnemu slugi navadna nagrada. Prošnj odbije, ma Prav iz srca Čestitamo k zvezi prav v duhu našeg se narodnega razvoja enako n. rodoljubnim starišec ker zbornica nima v take namene odločenega kakor nadepolni cveteči nevesti in vrlemu ženinu! {Ogenj.) 219___ Preteklo nedeljo zvečer ob osmi uri na- Tržiči; Herman Harisch, trgovec v Ljubljani; Anton " " ~ ~ " Porotniki- znanil je strel z ljubljanskega grada požar * ) --------7 - O- Gorel je Pretner, hišen posestnik v Ljubljani; blizo botaniške vrta Kamenčanov (Janez Tomčev) ko- namestniki: KolmanMiglar, čevljarsk mojster, Primus Lamprecht, hišen posestnik; Egid Bončar, pekarsk moj sreči zolec poln mrve. Pogorelo je vse, bilo je pa zavarovano, kozolec za 700 gld., kar je bilo v njem pa za 300 gld. . _ . ( Vitez Alpi) bivši policijski vodja v Sarajevem izpuščen je sicer iz te službe, ni pa res kar so časniki r " ' " Polit. Corr. Kar zadeva bivšega policijskega načelnika ster; I. Iber, trgovski komi; Franc Slovša, hišen po sestnik; V. Čamernik, kamenosek — vsi v Ljubljani. zadnje dni pisali o ponezvestenji. Uradna o tem piše Novicar iz domačih in tujih dežel. viteza Alpi "ni zoper njega sploh nobene take pritožbe i Dunaj Vsled poročila ministerskega pred njegovo ravnanje z denarjem je brez napak, in ako je sednika grofa Taaffe-a in pa osebno na Dunaj došlega bil od svojega mesta odstranjen, se je to zgodilo zato, namestnika Depretis-a sklenil je cesar podati " rTW ker pri sedajnih razmerah zanj ni bil po vsem pripraven. in Vsled tega je odločeno zdaj da v Trst cesar, kateri se tje ■ pri seaajnm razmeran za lij m un yu vov^u. m vsieu. tega jo uuiu^ouu u.«. druzih osebah, katerim je enako z vit. Alpijem po- podá čez Trbiž, Bovec in Gorico, snide dné 17. prih državnega denarja v časnikh, v prvi vrsti meseca s cesarico in cesarjevičem v Miramaru, od koder bo potem slovesen vhod v Trst. Bog daj in upajmo, da neizvestenj gerskih časnikih očitalo, piše pa Pol. Kor.'r: „Theo dorovič, ki je imenovan okrajni predstojnik v Mostaru, se takrat v Trstu kaj ne pripeti, in da bi cesarju m dejansko pa je služboval kot predstojnik v Sarajevem, njegovi rodbini ne pretila nevarnost, katere za grof primanjka blizo 4000 gold., sam naznanil, da so Taaffe-a ni, za Depretis-a pa samo po sebi ne! mu jih tatovi vkradii > in jih je z denarjem od svoj Pretekli pondeljek bilo je pri cesarji v Schonbrun-u družine prejetem povrnil izpuščen Vendar pa je bil iz službe veliko kosilo črnogorskemu knezu na čast j___ ;________ti m__i_ *y •• *___™^^rtn Kar konečno zadeva „imenovanega blagaj nika dervent8kega finančnega vodstva, Pawlovsky-«, — prun socijaiisim — ruparjm, ucuiojvu-uaiuuux j- bil uradnik in je zarad svote ne 15 000 gold., zagovarjajo, drugi zopet sedanjo vlado krivo delajo, čes Tukajšnji časniki imajo zdaj mnogo pisanja o zaprtih socijalistih — roparjih, nemško-narodni listi jih on i ampak 1000 gold, v kazenski preiskavi Uže te nazna- da ona delavsko stranko podpira in od tod taki sad čila pričaj z veliko oj8trostj vala dosti, da za to pokli blastnija postopa Delovski vodje hoteli so ta teden sklicati ljudski shod i _____ katera se bo gotovo sploh odobra- na katerem so hoteli zagovarjati se o svoji razmeri Enako škodljivo kakor neopravičena prizanes- zadnjemu socialističnemu ropu, pa so za zdaj shod od ljivost bi pa vplivalo neopravičeno obdolže vanje, kate rem u ločno mora l^livaiu uvvj/.Mï.w«"« —------------J / iutiiiij pa uže iz samega ozira na pravičnost od- Hing ložili, ker še ni dokončana preiskava. Drugi Mer s t mizarki pomočnik J o s. Engel HiUg C31 - J O V ropar, iuiííuhxj. ------o je bil pred dvemi dnevi vjet v Peštu, kjer je bil oglašen asprotovati > v reservi Dr. Rihard Lah), c. k. avskultant in častnik ime Wenzel Majer, dunajski tajni policisti so ga doli ga je poli- í še le ZO let star, sin ouuespooiuvaucga siaKniu, pnjen m na uuuaj »piomm, j« kr. okrajnega sodnika v Radoljci, umrl je dne cíj ski sovetnik Breitenfeld v navzočosti policijskega pred tCiliA/i U/ JU4WIVJ y vt ~ - - — —----------- ^ 1U1V !! VUÍjVl JJXWJ Ul 5 vauu^^«- —j--IT 25 let star, sin občespoštovanega rajn- staknili, prijeli in na Dunaj spremili K 6 iT čl C« — ____ 24. t. m., zapustivši od žalosti potrto mater in brata. sednika zasliševal v policijski ječi Po pravici britko žaljuje vse po izredno nadarjenem nadepolnem mladenču ki komaj stopivši v življenje lz Prage predstoječih volitvah 6 poslancev v dejanja z opravičenimi nadami lepe prihodnosti pustiti vs in prerano vkloniti se t moral češki deželni zbor in enega poslanca za državni zbor prosljivi smrti kurij velikih posestnikov ugibali so nekaj časa nemški časniki, kaj bodo konservativno-narodni véliki posestniki Bodi zemljica lahka blagemu nepozabljivemu mladenču! storilL 'Kakor se kaže, pa jih je te dni prav neprijetno (Porotniki.) Za glavne obravnave III. letošnj iznenadil članek „Politike", katera očividno v imenu porotniške sesije, ki se prične dné 11. septembra pri stranke izjavlja, da bo konservativna stranka tudi pri tukajšnji c. k. deželni sodniji ' lUKajSnjI C. il. učečim OUU111JA, x^iV,™ glavni porotniki gg.: Nik. Spindler v Ljubljani; Fr, Lukmann, izžrebani so naslednji hiš. posestnik St. Pollak, usnjar v Tržiči gorici ; Iv. Gostinčar, gostilničar hiš. posestnik v Ljubljani J. Justin, posestnik v Nad A. Rus, posestnik in trgovec posestnik in gostilničar na Brezovici posestnik v Vevčah Št. Martinu ; Val. Telban volitvah za deželni zbor popustila dosedanjo pasiviteto volitev vdeležila s trdno nado, da tudi tukaj, ka- To se ve da ker strah jih je pred ter se kor pri volitvah v državni zbor zmaga Herbstovim pajdašem ni po volji mislijo lili pajuaaeui ni pu vviji, ivvi ouiM.** j*" j ť da oni tudi v českem deželnem zboru izgube ? Ant. Stare, po večino in s to nemško gospodarstvo v deželi. Zarad vo litve v državni zbor je videti, da so Herbstovci priča sestnik v Mengiši; Jakop Nekrep, trgovec v Ljubljani; kovali od konservativno-narodne stranfce zopet ponudbe toda tisti čas je minul, konservativci Roger hiš )1 0 O Oiiwjj O v ' ' —o-----o---- posestnik v Ljubljani; grof Alf. Auer Ant. Urbanec, posestnik za kompromis, _ bodo brez novega razgovarjanja volili m izvolili svojega sperg, zasebnik v Ljubljani; . __ _____„0________ v Zadragi; Viljem Schiffer, kupec z ogljem v Ljubljani; konservativnega poslanca, in s to volitvijo nastopi nova Josip Lozar, kramar v Ljubljani; Mihael Razmger, po- razmera v številu državnih poslancev iz češkega kra sestnik Pod Korenom; Josip Kuhar, blagajnik pri banki v Ljubljani Makso Krenner, vodja kranj društva v Ljublj na Vrhniki Leop Prelesnik, dež. oficijal v Ljubljani stavbenega Javornik, posestnik in usnjar Ant. Lovro Vodnik, ka- lj estva bo jih namreč od vsake stranke 46 in pri vo ako ne bo ka J-OttWiUlttJ -- Burger, trgovec v Ljubljani menosek Podutikom; Frid. Seunig, trg. knjigovodja v Ljubljani UUULUWLU , X11U. Anton Gaber, posestnik v Skofji Loki litvi v delegacije odločilo bo žrebanje teri poslancev zadržan ali ako se prej ne poravnajo lz Celovca. — Na mesto odstopivšega Ottisch-a voljen je bil v kmetijskih občinah volilnega okraja Kremžar, upravitelj civ. bolnišnice And J. Kobler, posestnik Vid Volčj J grajščak Gustav Hok, propadel je tedaj upravitelj uv. uuimou^v, u. --—v ----"r Jakob Čuden, c. kr. stotnik v pokoji v Vnanjih v Litiji;______ _ , _ Goricah; Edvard Dolenec, posestnik v Orehku Bartel, posestnik v Ljubljani Jos spravoljubni konservativec. Iz Trsta. — Preteklo nedeljo p opoludne bilo je kljub slabemu vremenu nad 5000 ljudi v razstavi; za prihod uže z gotovim SeStUlli V UIOUJVU, uuo. oiuuvmu , * -----~---. «» Albin Slitscher, trgovec cesarjev delajo se velikanske priprave Franc Koščak, posestnik na Grosupljem v Ljubljani, . _ Franc Petrca, hišen posestnik v Ljubljani cesarjev aeiajo se veii^aus^o piipic*^, - p«- —; naznanilom o prihodu cesarjevem pričelo se je tukaj Franc Do- novo življenje, tujcev bo gotovo dan na dan več Slo lenec, hišen posestnik v Kranji; Josip Brus, posestnik venci in trgovec v Dolenjem Logatci; Kari Malli, usnjar v okoličani hočejo se pri cesarjevem prihodu po sebno izkazati 280 Cernovicah. Pri volitvi za državni zbor v okraji 394 volilnih Radovc-Sučava-Kimpolung vdeležilo se mož. Vsi glasovi glasili so se za ministra barona Pino ki je tedaj soglasno izvoljen za državnega poslanca. Iz Spleta, — Zaprli so znanega lahona dr. Volpi-a Ta je neki v zvezi s tržaškim napadom. Gov da 5 zapró še druge osebe Pest Dne 27. vtrgal se je oblak nad Kôb a mi o (Steinbruch) eno uro za Peštom. Tri in trideset hiš je razdejanih, tri je voda odnesla. Pravijo je tudi ekaj UJLX J " V/ vtCv \J UUVOIU». J- JL C* Y JJ V/} Liti/ J V^ CLtLiA ljudi potonilo, toda uradnih poročil še ni. — Kôbanij je najimenitnejši avstrijsko-ogerski trg za prešiče Napravljene ima posebno za prešiče stanove kamor se zapre cela čeda, kakor je bila skupaj na paši. eno" s smrtnim izidom. nisem namena imel še nekoliko dni se pomakniti čez Mahuto naprej. Vspeh konjikov je bil tolik, da bom jutri poskusil zasesti zatvornico Kasasinsko na kanalu pitne vode, oddaljena je poltretjo milo od Mahsamehske postaje, njena posest varuje pot skoz pušavo med Is-mailo in med obdelanim delom Delte. Sovražnik videti je tako obupan in boječ pred napadom pešcev, da se bo težko v bran, stavil predno mi v Sagasig dospemo. Brigada telesne straže pod poveljstvom vojvode Conaught-ega imela je včeraj težavno pot skoz puščavo, ves dan jo je kraljeva visokost hrabro vodil ; zgube imela je okoli 7 mrtvih in 15 ranjenih, 18 konj je bilo ubitih, prigodilo se je 48 vnetij možgan od solnca, med temi Sred onih stanov je parni mlin, ki melje turšico in ječmen — pičo prešičem, ki jih redno še le tukaj do-pitajo. Prešičev imajo redno tam v piči 40 — 60000. Pešta v Kôbanijo pelje konjska železnica. Grško Na grški meji zbira se 800 Turkov, da bi s silo zasedli od Grkov vzet kraj Karal Larisi je zato velika nemirnost. Telegram od včerajšnjega pa naznanja, da so se grški in turški vojaki sprijeli. Štirje grški vojaki in trije podčastniki bili so dvanajst vojakov je ranjenih. Grška vlada pri- ubiti pravlja se za brambo in je zaukazala, da se (barka) „Amphitrite" z dvema baterijama in dvema kompanijama vojakov takoj odpelje v Vol o. Iz Carigrada dohaja poročilo, da se je ministerski Sir Beauchamp Seymour podpiral nas je po svoji moči, poslal nam je po kanalu gor „pinasso" (malo barko) s topom clevetofuntnikom, kateri bi nam bil v zeló dobro pomoč, ako bi bil sovražnik ostal v svojem poprejšnjem stanu. Seymour zdaj suje po kanalu vožnjo na čolneh, ki nam bodo izključljivo dovažali zaloge, dokler naše lokomotive ne začnejo delati. Vse vrste mornarstva od admirala do matrozov na Vse moči delajo za nas, vsa armada jim je za njihovo podporo veliko hvalo dolžna". Telegram angleškega poveljnika od 27. t. m. iz Ismaile ii Vspehi bitev od četrtka in petka so mnogo t svet odločil, oklic, s katerim se Arabi paša proglasi za upornika koj razglasiti in tudi vojno pogodba zarad Egipta sprejeti po vsem po volji angleške vlade ; ali bo pa sultan ta ministerski sklep potrdil, pa ni še prav nič gotovo, ker turška beseda je le redko kdaj mož beseda. Iz Egipta dohajajo do zdaj zmeraj še za vojsko ugodna poročila, a vender trdijo, da hoče angleški vo- vojskovodja še več vojakov. Do zdaj so se ang jaki uže nekaterekrati skušali z Arabi-evo vojsko in to, kakor poročajo, zmeraj z dobrim vspehom za Angleže, posebno ponosni so ti na bitko, katero so imeli dné 25. se glasi : važnejši, kakor se je pa v nedeljo smelo misliti vražnik beži v popolnem razpadu proti Zagazig-u, zapustivši svoj stan z orožjem, streljivom in zalogami vsake vrste. Arabijev glavni svetovalec, Mahmud Fehmi, je vjet v stanu Wolseley-evem. Čuje se govorica, da so se v Kairi začeli požari. Telegram iz Port Said-a od dne 29. avgusta se glasi: Arabci napadli so včeraj Angleže pri Kassanin-u, pa so bili odpodeni in so zgubili veliko vojakov in enajst topov. Zgube Angležev znašajo 120 mož. Kassasinske zatvornice zasedli so Angleži brez boja. Med Arabi-em in Beduini je razpor. Videti je, da Egip- ^■■■■■■■■■l so čani pripravljajo kaj nepričakovanega i včeraj Mandart-u predrli tregovo in v tem velik del kraja pod vodo dejali. t. m. pri M a h u t i in M a h s a m i. General Wolseley-evo poročilo o tej bitvi glasi se tako-le: „Danes, ko se je dan napočil, šli smo zopet naprej; sovražnik je svoj stan pri Mahuti močno vtrdil in po njegovem včerajšnjem XV. izkaz doneskov za spominek clr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega. pogumnem napadu mislil sem, da se bo v svojem stanu Gospod Kosar Fr., kanonik v Ma-držal, med tem pa je svoje topove umaknil, katerih je imel 12, ne 10, kakor sem včeraj naznanil. Vojske imel sem „ na razpolaganje prvo divizijo in vso kojniško brigado s 16 topovi. Glavno poveljništvo sem včeraj in danes iz- „ ročil generalu Willis-u, kateri je dana mu naročila v riboru Lavrenčič Franc, zasebnik v Gradcu ....... Petrič Blaž, župnik 5 gold. kr. o v Bla- ii ii največe zadovoljenje izročil. Namen sem imel, tudi na levi na včeraj vzetem bregu med Magsar in Mahuto ii 5 seči, desno krilo pa zasukati, da bi sovražnika ocl strani prijel in ga v kanal pitne vocle potisnil, ob enem bi imeli konjiki krog sovražniških stanov železnico zasesti in ako moč, prijeti eno lokomotivo in vozovje, kar bi ga bilo. Ta namen bil je dobro izvršen. To težko delo pripadlo je konjikom in pa topničarjem pod vodstvom ge- napadel je sovražnik zadnji oddelek, je u govici........ Oblak Franc, računski svetovalec v Sarajevu . . . Bek Janez v Pasjeku . . n v ii ii 50 11 11 Skupaj K temu v zadnjem listu izkazanih 13 gold. 50 kr. 1339 ii ii Skupaj do zdaj . 1352 gold. 50 kr. nerala Lowe vzel velik stan pri Mâhsameh-u in železniško postajo je sovražnika premagal s precejšnjimi zgubami ter si je vplenil 5 krupovih topov, 75 železniških z zalogami napolnjenih voz, mnogo streljiva in veliko Ramington-pušk. Mnogo naših konj, kateri so bili še le včeraj na 'suho Žitna cena v Ljubljani 23. avgusta 1882. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 80 kr. 9 gold. 97 kr. turšiee 6 gold. 80 kr. v • sorsice banaške 6 gold. pripeljani, je komaj zmagovalo dolgo, težavno pot po 70 kr. — rži 5 gold. 53 kr. — ječmena 4 gold. 71 kr. nepohojenem pušavskem pesku. Kljub dolgi hoji, katero prosa 5 gold. 53 kr. —- ajde 5 gold. 53 kr. SO imeli hoditi včeraj vsi V prvo vrsto V podporo odpo- 91 kr. — Krompir 3 gold. 3 kr. 100 kilogramov. ovsa 2 gold. slani oddelki » sem z vzpehi zelo zadovoljen, akoravno Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. — Tisk in založba: J. Blaznifeovi nasledniki v Ljubljani.