CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA celje, petek, dne 29. aprila 1955 iSïO Vni. — St. 17 — cena 20 din Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured- ništvo: Celje, Titov t. 1 — Pošt. pred. 123 — Teléf.: uredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. — Letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 dinarjev. — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana т gotovini — Rokopisov ne vračamo Deseti 1. maj v svobodni državi Ko so pred desetimi leti Jugoslovanski narodi po štiriletni krvavi borbi pregnali sovražnika iz domo- vine in obračunali z domačimi izdajalci, so hkrati s tem izvršili eno najvažnejših dejanj delavskega gi- banja in revolucionarne borbe. Delavski razred na- rodov Jugoslavije se je odločil krojiti svojo usodo sam. To je bila zmaga ljudske revolucije v letu 1945. Po- goji, pod katerimi so jugoslovanski narodi začeli gra- diti novo državo, so bili izredno težki. Posledice vojnih let so zarezale globoke rane v narodno telo, morda najtežje, kar jih je katerikoli narod v pretekli vojni utrpel. Že itak zaostala in polkolonialna dediščina stare Jugoslavije je bila med vojno močno poškodo- vana. Tovarne so bile uničene, polja zapuščena, pro- met razrušen, manjkalo pa je tudi ljudi, sposobnih ljudi, ki bi s svojim strokovnim znanjem lahko pri- pomogli k hitrejši obnovi. Delovni ljudje so širom po državi s požrtvoval- nostjo obnavljali porušene objekte, delali noč in dan, da so svoje tovarne zopet lahko izročili v pogon. V obnovljenih tovarnah je delovne ljudi prevel živahen tekmovalni duh, težnja po čim večji storilnosti. To- varne so potrebovale rudo h' P^'^'^^g-flPiÉHP'ISflH kih so rudarji doprinašaii skvair« n^íW tiitm^^ presegali norme, ki so bile kdaj koli znane v svetu, llladina je z vso vnemo odhajala na mladinske akcije gradila prekope, železnice, ceste, izsuševala močvirja, gradila tovarne itd. Vsa domovina je bila eno samo gradbišče. Prostovoljci so gradili, obnavljali in brisali sledove minule vojne. V tfth najtežjih tasih so imsi? delovni ljudje Kiotne sovražnike znotraj in zunaj naše države. Čuva^^H morali ustvarjene uspehe pred sabotažami in se МШ^^ ko so dajali vse od sebe za izgradnjo domovine, "flflB rali tudi odločno boriti proti ostankom reakcije iff protiljudskih sil. Povsod, kjer so delovni ljudje Ju- goslavije ustvarjali, kjerkoli je odmevala iz njihovih ust borbena delavska pesem, povsod so bili njihovi napori kronani z uspehi. Razmeroma v zelo kratkem času so jugoslov|inskijiaro(ii lahko oznanili, da je ob- nova končana. ^ ; Obdobju obnove je siedilo obdobje planskega gjL spodarstva. Še niso bile povsem zaceljene rane iz NOK že so se delovni ljudje lotili izredno težke naloge X kapitalne izgradnje. Na naših rekah so začele rasti hidroelektrarne, na poljih, kjer so se nekoč pasle črede, so ra; le velikanske tovarne. Težka industrija je bila naro »m Jugoslavije najbolj potrebna,Nda so lahkfl|pozne razvili vsestransko gospodarsko dejav- no]^^№aši I sprotniki so nam takrat napovedovali polom, češ . goslafija nima pogojev, da bi se tako hitro razvil^prez ј^^шк pomoči. Dejali so, da Ju- goslavija nikoli ^Ч/ШЕпШ^^^^ predvidenega načrta. To jgf^itemeijevali^^^^^a n: jbolj industrijsko гаг- vit^hržave niso zrasle v nekaj îetih ter da imajo za seboj dolgojot tradicije, izkušenj in strokovnega dvi- ganja keSnMffifarodi Jugoslavije so tem dvomljivcem odgovorili 7. dejanji. Istočasno z gradnjo objektov so se vzgajali novi strokdKni kadri. Skoraj ni bilo dneva, da ne bi nekje v našpdržavi bila spuščena v pogon ttova tovarna, ki je zabela proizvajati izdelke, katere ^mo dotlej uvažali. TisoM^jl^isoči kilometri t^aljn.-)vodov so poŠiljaliMrekfipni tok v najode^fiS uejšo kraje, kjer so do neda^rega poznali samo svéw ^n petrolejke. Zaostali predeli naše države so vidno ïasli iz zaostalosti. Industrija je pripeljala tjakaj nov način ži\ ljenja, ob tovarnah to ia^«^šole, kulturni domovi, nova sodobna stanovai\^^»modvorane itd. Sredi teh najtežjih naporo^^^so'inarodi Jugoslaviji doživeli izredno težek udarec. Prav s tiste strani, ojf koder bi ga najmanj pričakovali. Države informbiro^ So zahrbtno blokirale socialist i tuo Jugoslavijo m ji prizadejale ogromno gospodarsko škodo. Takrat, ko smo bili sami, je ves svet čakal, kdaj se bo Titova Jugoslavija zrušila. Takiai ni nihče pričakoval, da bo ravno iz te krize izšla še bolj močna, da bo postala ^ svetu še bolj p'incmbna. Narodi Jugoslavije so Spoznali, da so odvisni le od svoje lastne prizadev- •^osti. Popolnoma so se predali vodstvu s tovarišem Titom na čelu, zagrizeno vztrajali in zmagali. Od ti- s^ega časa je delavski razred Jugoslavije Jobil v svetu Vedno več prijateljev, vedno več občudovalcev. Jugo- slavija je postala simbol vseh zatiraliih ljudstev. Pestri;; je svetilnik v mednarodnem detevskem giba- Ni jQ&taladx>l£Q.sama. KmaluJftJe^la več prija- teljev kot so si želeli naši sovražniki na vzhodu in *^hodu. V tem, da je Jugoslavija vodila borbo za neodvisnost in sožitje med ljudstvi sveta, za pristno : sodelovanje na osnovi enakopravnosti, je bil njen naj- ' večji uspeh. ' V času, ko so nas na vzhodu najbolj blatili in I takrat, ko je kapitalistični zahod pričakoval, da mu I bomo padli v objem, je znotraj naše države neovirano ^ rastla najnaprednejša družbena ureditev. To, kar so ' predvidevali veliki socialistični in marksistični ideo- ' logi, ideja, za katero so padali delavci v revolucijah, ' na barikadah, je postala v Jugoslaviji stvarnost. I Delavski razred je postal resnični lastnik proizvajal- I nih sredstev. Delovni ljudje širom po naši državi so i vzeli proizvodnjo v svoje roke. Tudi sedaj so naši [ nasprotniki zagnali vrišč, češ Jugoslavija eksperi- ' mentira. Toda naša pot je nevzdržno peljala navzgor. . Iz dneva v dan se je krepila zavest ljudi, iz dneva v [ dan je rastla socialistična demokracija. Delavski sveti I so vse bolj odločno posegali v razvoj našega gospo- I darstva. Družbeno upravljanje je kmalu prerastlo i okvir industrijskih podjetij. Samoupravljanje je po- ' stalo širok pojem. Postopoma so v upravljanje najšir- ' ših množic prišle tudi druge ustanove družbenega ' življenja. Delavski razred je prevzel upravljanje nad > socialnim zavarovanjem, začel krmariti zdravstvene j in prosvetne ustanove. S postopno decentralizacijo je i prišlo vse naše družbeno in gospodarsko življenje v ' roke najširšim množieam. Pri tem razvoju pa naši delovni ljudje niso imeli * opraviti zgolj z našimi zunanjimi nasprotniki. Biro- l Racija je bila izi&^o trd oreh, ki ga je delovno f ^pKlstvo končno le strio. Naši notranji sovražniki, ki izgubili politično in ideološko podlago za borbo I proti socialistični graditvi, so se prestavili na gospo- f darske položaje. Dobro so se zavedali, da je gospodar- j stvo v novi državi izhodišče vsega nadaljnjega napred- ' ka, zato so tu poskušali zavirati in uveljavljati svoje ^ mračne cilje, ^^pdar so delovni ljudje bili povsod ^ budni in take ^primere vedno ^nova razkrinkavali. > Pod vodstvom ZK in SZD^|^É|^alnih organizacij I^n ostalih množičnih or||||pSBl^,^^^|^elovni ljudje BRbtrili orožje znanja, politične zaveš^ in kulturne ^ЈШхта. Patriotizem naših delovnih Ijudjlje dosegel tisto p stopnjo, da je bilo mogoče našemu vodstvu izvršiti || vsako še tako težko nalogo. Vsi skupni napori so ^ združili narode Jugoslavije^ v tako enotno in močno ^ skupnost, da je njen glas in njena volja v svetu vedno |j[ več pomenila. Razni poizknsi iz vzhoda, prav tako iž '^•-^hoda so klavrno propaáh prav zaradi tega, ker so Лтц^ nepremagljive volje, zavesti in hotenja I^RIflJJic^lIbskih narodov. Tako so propada razbijalni ^ načrti vzhoda, kakor tudi neodgovorni sklepi zahod- tjjll*' držav. Štiri velesile so morale umakniti svoj ^&9cp o tržaškem vprašanju, ko so jugoslovanski na- Г rodi odločno izrekli svoje mnenje. Ničesar v svetu niso I' mogli več storiti na račun Jugoslavije, ničesar o Jugo- ' slaviji sklepati in ukrepati brez pristanka jugoslo- l vanskih narodov. Če so to hoteli ali ne, postalo jim ^ je jasno, da z diktatom in nadmočjo ne morejo opra- <чл4^1 ničesar. Popolnoma jasno je, da je ob taki odloč- ^^sti, tako jasno začrtani smeri, postala Jugoslavija J vzor malih narodov, ki jih težijo še danes notranje • socialne razmere ali pa so trpeli zaradi pritiska od * zunaj. J S ponosom lahko gledamo na prehojeno pot po i desetih îetiîi naše svobodna graditve. Naš 1. maj ^ praznujemo v čisto posebnem okolju. Medtem ko v J svetu praznujejo delavske množice ta praznik kot dan, ^ kjer se zbirajo borbeni delavci k pregledu svoje moči ' za jborbo proti izkoriščanju, se pri nas lahko z zado- ; voljstvom oziramo nazaj in ugotavljamo uspehe v I naši socialistični državi, uspehe našega razvoja, o I katerih lahko zunaj naših meja govorijo le kot o Í dogodkih bodočnosti. : Naš delavski praznik naj bo pregled naših uspe- • hov v desetih letih svobodne graditve, hkrati pa naj ' bo tudi djai^, ko bomo sestavljali načrte in v svoji [ notranjosti zl^rali voljo za še večje uspehe v bodoč- I nosti. Naš 1. pnííj иај 1>о praznik zahvale voditeljici Î delavskega i^ibanja in napredka Zvezi komunistov in [ njenemu iv^diÉielju tovarišu Titu, ' Zivelîl'. гШј — delavski praznik vsega sveta! Živeh^d&ta obletnica osvoboditve! [ 2iveH|jugpsk)vanski narodi, ki so v desetih letih \ svobodna iralpt ve dosegli ogromen napredek in raz- I voj za d(l№*olKl пј^. сјау1а1Ј!81Ј1СШ!|А|Ш1ИДХ^-----^ \ Živel tovariš Tito, voditelj in učitelj naših na- ' rodov! Vsa naša borba, vsi naši napori za srečnejšo bodočnost... Letošnji 1. maj bomo proslavili predvsem v naravi Osnutek zakona, ki ga je nedavno sprejel Zvezni svet ljudske skupščine v zvezi s praznovanjem državnih praz- nikov določa, da se nedelja ne računa za praznik,, če i>ade eden izmed držav- nih praznikov na nedeljo. Državni praz- niki pa se bodo odslej praznovali po dva dni. Namen te določbe je, da bi ob državnih praznikih delavcem in usluž- bencem zagotovili počitek. Letos praznik 1. maja pade na nede- ljo, tako da bomo imeli skupno proste tri dni. Da pa bomo res imeli od teh prostih dni tudi koristi, letos centralnih proslav 1. maja sploh ne bo, pač pa bodo vsi delovni kolektivi ta praznik praznovali z internimi proslavami p>o podjetjih na večer pred praznikom. Tako bo v Gaherju na večer pred praznikom večja proslava. Tovarna Metka bo proslavljala praznik že v pe- tek, ko bo razvila sindikalni prapor. Na Polzeli bo v Tovarni nogavic interna proslava, združena z otvoritvijo nove kulturnoprosvetne dvorane. Laščani in Rogatčani pripravljajo na večer pred praznikom baklade, skratka vsi delovni kolektivi v Celju in okolici pripravljajo večje ali manjše proslave. Tako bomo vsi delovni ljudje letošnji praznik delovnega ljudstva lahko kar najlepše izkoristili v lepi pomladanski naravi, da si bomo nabrali novih sil za ustvarjanje nalog, katere postavlja pred nas naša socialistična skupnost. Dan, ki nam bo ostal v spominu USTANOVITEV OSVOBODILNE FRONTE PRED 14 LETI 27. aprila 1941 je bila v Ljub- ljani na pobudo Komunistične pa.rilje ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. To je dan, ki bo za vedno svetlo zapi- san v zgodovini našega revolucio- narnega delavsikega gibanja. Osvobodilna fronta je okrog svojega borbenega programa zbra- la takoj v začetku ogromno veči- no delovnih ljudi pri nas in jih popeljala v zxnagovito revolucijo. V letih po vojaški zmagi revolu- cije je bila Osvobodilna fronta or- gajnizator velikih delovnih podvi- gov pri obnovi dežele in je danes kot Sooialiistična zveza veliko, vseljudsko organizirano politično gibanje, ki mu je najvišji in edini cilj — krčsiii pot socialističnim od- nosom v naše družbeno življenje in braniti to delo pred vsakomur, ki bi ga skušal ovirati аМ Imu škodovatL OB 1. MAJU, PRAZNIKU VSEGA DELOVNEGA LJUDSTVA, KI GA SLAVIMO LETOS ŽE DESETiC V SVOBODNI SOCIALISTIČNI DOMOVINI, POŠILJAMO VSEMU PREBIVALSTVU MESTA IN VASI, VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, POLITIČNIM IN DRUŽ- BENIM ORGANIZACIJAM OKRAJA CELJE BORBENE PO- ZDRAVE Z ŽELJO, DA BI BILI NADALJNJI USPEHI V IZ- GRADNJI SOCIALISTIČNE DOMOVINE ŠE BOLJ PLODNI KOT DOSLEJ OKRAJNI KOMITE ZKS, CELJE OKRAJNI ODBOR SZDL, CELJE OKRAJNI SINDIKALNI SVET, CELJE VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM IN SODELAVCEM CESTITA ^^Celjski tednik'^ K PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI — 1. MAJU Stev. 17 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 29. aprila lösg Videti je, da se bo po desetletnem «íatusqiio u kratkem vendarle nekaj spremenilo. Ne zaradi konference v Bandungu, o kateri bomo spregovorili v posebnem članku, marveč zaradi po- bude, ki je prišla iz vzhoda in je svet postavila skoraj pred izvršeno dejstvo avstrijske državne pogodbe. Zapad je različno komentiral to mojstrovino sovjetske diplomacije, ki je spodbila že stanovitni propagandni adut, da je Mo- skva tista, ki je v desetih letih razbila vseh 300 konferenc, ki so se v desetih letih zvrst.le zato, da bi Avstrija do- bila tisto, kar so ji med vojno trije zavezniki obljubili, ko so skicirali por- tret Evrope, kakršen naj bi bil po zmagi nad nacifašizmom. Zdaj pa je Moskva tista, ki daje Avstrijcem tako zaželeno neodvisnost in jim ponuja po- vrhu še nevtralni položaj, kakršnega ima Švica, položaj, ki bi si ga marsi- kaka majhna država želela, da bi se izognila katastrofi obračurui med obe- ma blokoma. Sovjetska zveza ima torej resen na- men, da umakne svoje čete iz strate- ško važnega Podonavja, če pristanejo ostali trije »zavezniki« na nevtraliza- cijo avstrijskega ozemlja. Tako ponud- bo je težko odkloniti, kajti svetovno javno mnenje dobro ve, da je treba najti neko pot do miru, do odprave nenormalnega stanja na vsem svetu in v Evropi posebej. Zahodni svet je tudi ni mogel odkloniti. Čeprav jo je hotel razredčiti z raznimi proceduralnimi formalnostmi, mu to ni šlo od rok in v začetku maja bo, kakor zdaj kaže, prišlo do četverne konference, na ka- teri se bo odločila nadaljnja usoda Avstrije, ki po Anschlussu od leta 1928 ni bila samostojna država. Ozračje, v katerem bo ta važna konferenca, bo pod vtisom silovite naglice, ki jo je v tej proceduri sprožil stari Molotov, in v znamenju nezaupanja, ki ga ustvar- jajo v ZDA, češ da je SZ vse to storila zato, da bi vendarle ne prišlo do obo- rožitve Zahodne Nemčije in do splošne izpolnitve pariških sporazumov. »Pri- stali bomo verjetno na ta sporazum, »toda srečni ne bomo zato,« so zapisali v New York Times. V ZDA se boje, da bi ponudba o nevtralnosti naredila v Zahodni Nemčiji prevelik vtis, menijo pa, da je nova sovjetska taktika ena od najpomembnejših diplomatskih potez po drugi svetovni vojni. Maršal Zukov, vojni tovariš pred- sednika EisenhovDcra, je newyorskim novinarjem v podkrepilo nove sovjet- ske taktike v posebni poslanici sporo- čil, da je SZ ostala zvesta jaltskemu duhu, da pa pričakuje isto od svojih nekdanjih zaveznikov, ki naj likvidi- rajo vojna oporišča na tujem ozemlju in umaknejo okupacijske čete. Ni čudno, da je Zahod moral odgo- voriti na sovjetsko potezo z dejanjem, ne pa z izigravanjem. 20. aprila je v baročni palači Schaumburg ameriški vi- soki komisar v Zahodni Nemčiji Con- nant položil ratifikacijske listine in s tem pritsnil na London in Pariz, da bi zmanjšal vtis sovjetskega uspeha. Pinaij je šel na posvetovanje čez Kanal, da bi se z Macmillanom, novim vodjem Foreign Off cea v Londonu zedinil v najvažnejših svetovnih vprašanjih. Če- prav je JFrancija postavljala dva pogo- ja, preden bi brez pridržka storila isto kot Connant — to je francosko-nemško gospodarsko konvencijo o Saaru in vprašanje industrijskih naprav družine Rehling v Saaru, — so se zahodni trije zavezniki kar na hitro odločili, da bo 5. maj 1955 dan suverenosti Zvezne nemške republike, to je dan, ko je pred 10 leti kapitulirala hitlerjevska vojska v Holand ji in Severni Nemčiji. Do 7. maja bodo baje položene vse ratifi- kacijske listine. Teza, da Moskva ni za kompromis, pa kljub temu ne drži več. Zahod je sprejel sovjetsko noto za se- stanek: 2. maja se bodo zbrali vele- poslaniki na Dunaju, kmalu nato pa bodo spregovorili končno besedo še štirje zunanji ministri. Svet izraža upa- nje, da ne bo od nobene strani prišlo do nesprejemljivih predlogov in da bo končno le prišlo do »koraka naprej«. Nič se seveda ne govori o tem, da bi Moskva umaknila svoje čete tudi iz pre skrb ovalnih linij, ki do Avstrije drže preko Madžarske in Romunije. Iz zadnjih vladnih in linijskih sprememb na Madžarskem bi prej sklepali, da se bo politično, gospodarsko in vojaško povezovanje vzhodnega bloka še bolj zategnilo. Mrzla pomlad, ki nas že nekaj časa spravlja v slabo voljo, je torej kljub vsemu dahnila v hladno vojno nekaj toplejših tonov. Celo Adenauer priča- kuje, da se bo napetost med Vzhodom In Zahodom ublažila, isto napoveduje Hruščev, toda le pod pogojem, da se pariški sporazumi ne izpolnijo, in tudi Dulles je v nedavni izjavi povedal, da bi bila prihodnja vojna vendarle pre- kruta, vendar pa ni za mir za vsako ceno. Videli bomo v prihodnjih dneh, ali se je ameriški koncept v novi Evro- pi zares zamajal. Krščansko-demokrat- ska Evropa je že na delu, da bi se to ne zgodilo. Adenauer je poslal v Rim svojega zaupnika Kissingerja, ki je od italijanskega zunanjega ministra Mart- tina res iztisnil vodeno izjavo zoper avstrijsko nevtralnost. Dejstvo je nam- reč, da so krščansko demokratske stran- ke v povojni Evropi intimno povezane z republikansko vladavino v Ameriki tudi po verski ideologiji. (To pa kljub vsemu ni moglo preprečiti vatikanske blamaže v Belgiji.) Ameriško republi- kansko zunanjo politiko je v zadnjem času hudo napadel tudi Truman, ki je dejal, da se ZDA svetu predstavljajo s svojo nestrpno politiko kot netilke vojne in vzbujajo z njo strah pri pri- jateljih in zaveznikih. Ce pomislimo, kaj je pred kratkim poveljnik ameri- ške vojske v Evropi general Mac Aulif- fe govoril časnikarjem v Bonnu, mo- ramo pritrditi Trumanovi ostri kritiki. Ta ameriški soldat je med drugim re- kel, da se ne bodo umaknili na Ren, marveč, da bo obrambna linija daleč vzhodno od Nemčije; da ima ameriško atomsko orožje v Evropi fantastičen učinek; in da so Nemci sijajni vojaki tako, da bo Zahod z njimi »dekuraži- raU vsakega agresorja. Ni čuda, če spričo takih soldaških izjav ne pride do zaupanja in do iskre- nega dela za mir, čeprav je res, da si vojne narodi ne žele. Tudi predlog Bonna, da bi po pariškem sporazumu general von Manteufel, bivši koman- dant Hitlerjeve divizje »Grossdeutsch- land«, sedaj liberalni poslanec v Bun- destagu, postal pomočnik vrhovnega komandanta zavezniških sil in tako komandant kopne vojske v Evropi, spada med take neokusne spodrsljaje ameriškega friziranja nove Evrope. »France Observateur« pripominja, da bi bilo to vendarle preveč; roaršal Juin bi prišel na ta način avtomatično pod komando nemškega generala, — To sliko bo gotovo treba nekoliko retu- éirati. SLU2BO DOBI KOMISIONAR - SKLADIŠČNIK Pogoji: trgovski pomočnik z naj- manj 5-detno prakso v trgovini ali skladišču. Veletrgovsko podjetje »POTROŠNIK« Celje, Tomšičev trg 3 Sedmošolci II. gimnazije no obisku pri PREDSEDNIKU BEPUBLKE Ves naš izlet v glavno mesto je bil prvotno planiran na predvojaški osnovi podobno kot pri I. gimnaziji. Nekdo si je pa omislil, da bi obiskali tudi Mar- šala. Sekretariat je najprej odgovoril, naj pride delegacija osmih mladincev, štiri ure pred odhodom pa je Maršal telefoniral, da bo v petek pričakoval vseh 60 ljudi. Tako je na dolgi vožnji v Beograa bil glavni predmet razgovora sprejem pri Maršalu, ki je bil napovedan za v petek ob 11. uri. V petek zjutraj, ni bilo treba budnice. Maršalovi avtobusi bi naj prišli po nas ob desetih v Pionirski grad, kjer smo prenočevali, mi pa smo bili pokonci že ob sedmih. Te tri ure so tekle bolj po- časi kot vseh šestnajst ur od Celja do Beograda. Nekoliko pred deseto je za- pel pred vrati klakson in pred nas jé dostojanstveno in počasi pripeljal ve- lik moder, srebrnobel avtobus in ne- slišno obstal; takoj za njim pa še eden, nič manj lep. Hitro smo se vkrcali in nekoliko pozneje se je vratar v modri uniformi že globoko priklanjal celjskim dijakom, da o profesorjih sploh ne govorimo. Po stopnicah so nas odpeljali v Beli dvor, kjer smo v predsobi odložili plašče, dekleta pa nekoliko uredila tudi fri- zuro. Vsi smo bili bledi in razburjeni, saj se takšen dogodek zgodi le enkrat v petih letih kot je rekla Maršalova tajnica. Nato smo se zvrstili ob stenah sprejemnice, okrašene s slikami, va- zami in kipi iz Burme in Indije. Mar- šala nismo ne videli ne slišali, ko je vstopil. Nenadoma je stal med nami. Sele njegov prijazni pozdrav nam je potrdil, da je res on. Ce bi ga kdo iz- med nas srečal na ulici, ga gotovo ne bi poznal. Ves drugačen je bil, kot smo ga navajeni gledati v časopisih, mla- dosten, zagorel. Ko je sprejel naša da- rila, nam je vsem po vrsti stisnil roko in nas spraševal o potovanju, šoli in Celju. »Izvolite, tovariši,« nas je nato po- vabil in s kretnjo pozval v sosednjo dvorano, vso v steklenih oknih. V sre- dini je bila miza, obložena s sendviči, pecivom in sadjem. V začetku smo bili nekoliko v zadregi, pozneje pa smo se sprostili in pridno segali po jedilih. Med tem časom se je tov. Tito po- govarjal z našim ravnateljem, ki mu je opisal potovanje in povedal o samo- upravljanju na šoli. Zanimal se je tudi za pouk tujih jezikov. Nemščina mu ni bila simpatična, nato se je oglasil tov. Vilfan, ki je bil tudi prisoten, da pač po odpravi ruščine, poleg angleščine nismo imeli druge izbire. Ko se je Tito zanimal, če smo iz Celja ali okolice, je pripomnil, da se še vse premalo stori za kmečko mladino,' čeprav se je že veliko delalo na tem. Rekel je, da kmečki fant in dekle naj- manj odneseta iz šole, kar bi jima pozneje prišlo prav, in pripomnil, da bo treba to vprašanje čimprej rešiti s pri- rnerno reformo. Med tem časom sta se naše razbur- jenje in apetit nekoliko polegla in Tito je vprašal, če znamo kaj peti. K sreči je bil z nami taborniški kvartet, ki ga sestavljajo sedmošolci in za katerega smo vedeli, da bo tudi tov. Titu ugajal. Fantje so zapeli, čeprav nekoliko raz- burjeni, in ko so končali, je dijak Pod- goršek, član dramatskega in recitacij- skega krožka, recitiral Kajuhovo pesem: »Mati sanja« in na Vilfanovo prošnjo tudi Puškinov »Crni šal«. Nato sva se s tovarišem Križnikom iz Laškega ojunačila in ga zaprosila, če ga smeva fotografirati. Nasmejal se je in rekel, da lahko, če le imava notri film. Ko sva midva z najinim sne- manjem končala, smo vsi skupaj odšli na teraso, kjer smo se slikali. Ko smo se vračali v dvorano, je tov. Tito rekel, kako prijeten je takšen kratek oddih z nami. Povsem druga pesem pa je z ino- zemci. Obljubil nam je, da bomo do- bili slike in rekel, naj mu iz Celja pi- šemo, kako smo potovali in kako de- lamo. Skupaj smo odšli v sprejemnico, ve- seli in srečni ob tem dogodku, a vendar žalostni, ker se je tako kmalu končal. Zvrstili smo se mimo njega in mu sti- skali roko, tov. Tito pa je imel za vsa- kega prijazno besedo v slovo. Začeli smo skandirati: »Mi smo Titovi, Tito je naš.val svoj Prvi maj še z večjim zamahom in üoljo in še z lepšim srcem kot zdaj! Spominska svečanost ob Qrobu Cvetke Jerinove Letos je poteklo 10 let, odkar je mlada, devetnajstletna Cvetka Jerinova, sekretarka Okrožnega komiteja SKOJ, žrtvovala pri veliki hajki na Resevnem svoje življenje. Okrajni komite LMS Celje je 16. in 17. aprüa organiziral sixjmánsiko slav- nost pri njenem grobu, kjer smo sode- lovali tudi mi — taborniki. V soboto zvečer smo postavili tabor- niki iz družin Šumečih topolov. Crnih kosov in Pajkov na Resevnem partizan- ski tabor in zakurili taborni ogenj, za tem pa je tovariš Marijan Jerin, ki je bil komandant Kozjanskega odreda, pripovedoval dogodke iz NOB. Spomin na naše ipadle junake smo počasitili s pesmijo Radovana Gobca »Bohor je vstal«. ■ Naslednji dan je prišlo na Resevno še preko 60 tabornikov, naših najmlaj- ših iz družine »Mušnic« v krojih, ka- teri so se skupno z ostalo iriladino ude- ležili proslave in mimohoda ob grobu naše nepozabne aktivistke Cvetke. Tudi mi, mladi taborniki, ne bomo nikdar pDzabüi junakov in borcev, ki so žrtvovan svoja dragocena življenja za našo svobodo. Z vztrajnim delom in učenjem se bomo oddolžili njihiovemu herojstvu. CM. Delovnim ljudem mesta Celja, kakor tudi delovnim ljudem naše domovine čestitamo k I. mafu - Pí'azniku delo z željo, da bomo s skupnimi napori dosegali še večje uspehe pri nadaljnji graditvi socialistične Jugoslavije Mestni odbor SZDL Celie Meaíni komtíe ZKS Celie Mestni odbor ZB NOV Celie m ALI VESTE KAKO VELIKA JE NAJMANJŠA KNJIGA NA SVETU? ■ V KATERIH KNJIGAH NI CRK »C, G, R«? a KAKSNE SO PROZORNE IN KAKSNE ZAUZITNE KNJIGE? ■ KOLIKO KNJIŽNIH ZVEZKOV OBSEGA NAJVEČJA KNJIŽNA ZBIRKA NA SVETU IN KAKO SE IMENUJE? (Odgovor dobite na 15. etranU ^^gX^SKJ TEDNIK. 29. aprüa 1955 Stev. 17 — stran 3 Ob desetletnici osvoboditve PRVI CEEJSKI TEDEN prizadevno Olepèevalno in turistično ¿rustvo Celje slavi letos tridesetletnico gvojetga obstoja. To društvo je v 30. le- imek) vrsto pomembnih uspehov, posebno ¡pa v letih po zadnji svetovni vojni, iko je velilco doprineslo k lepše- mu izgledu našega mesta. Ta j ubile jm praznik sovpada z desetletnico osvobo- ¿jitve Jugoslavije. Zato se je društvo od- ločUo letos prirediti prvi Celjski teden, jti bo odslej ostal vsakoletna tradicio- nalna kulturna in športna manifestaci- ja Celja. Olepševalno društvo je za so- delovanje prido'bdlo vrsto kulturnih in telesnovzgojnih društev, poleg tega pa bo priredilo še izlete in slavnostna zlbo- rovanja. Nedavno so prireditelji ix>va:bili z^- etopnike sodelujočih 'in sestavili podro- ben program Celjskega tedna. Tako bo v okviru tedna otvor j ena turistična in likovna razstava, poleg tega pa zvečer slavnostna oredstava v Mestnem £leda- lišču. V nedeljo. 15. maja, to je nasled- nji dan, bo dopoldne promenadnd kon- cert godbe na pihala France Prešeren zvečer pa premiera v Ljudskem <>dru. V ponedeljek bo nastopil godalni orke- ster Ivan Cankar. V okviru tega kon- certa bosta nastopüa dva operna pevca. V torek bo v sejni dvorani LOMO Celje literarni večer celjskih književ- nikov s sodelovanjem celjskega godal- nega orkestra. V sredo in četrtek bo go- stovala ljubljanska opera s Sevüjskim brivcem in z baletom »Ohridska le- genda«. V petek ibodo nastopili vsi od- seki SKUD France Prešeren. Spored kulturnih prireditev se bo končal z na- stopom celjskega Komornega zbora v soboto. Hkrati s kulturnimi prireditvami se bodo v Celju odvijale telesno vzgojne priredlitve. Tako bodo v soboto in ne- deljo r.astopili igralci namiznega tenisa Za pokal Olepševalnega društva. Na turnir so vabljena najboljša društva Slovenije. V ponedeljek bo šahovski brzotumir za prvenstvo Celja. V ne- deljo, dne 22. maja bo na Atletsikem stadionu srečanje celjskih atletov, po- leg tega pa še velik šahovski turnir Slovenije in Hrvatske na 100 deskah. Ti dve prireditvi bosta obenem pwca- stüi tudi rojstni dan maršala Tita. 2e pred vojno so v Celju prirejali tako imenovani celjski kultuimi teden, katerega ruimen je bil, da Celje ix>kaže kaj zmore na področju kulturnega živ- ljenja. Sedaj v svobodni državi bo ta prireditev priznanje za iniciativo pri organizaciji stalnega prirejanja Celj- skega tedna kot vrhunske manifestacije kulturnega In telesno vzgojnega življe- nja v našem mestu. AVGUST STOK splošno kleparstvo in vodovodne inštalacije Celje, Ulica 29. novembra št. 7 Potrošnikom mesta Celja in okolice Na posvetovanjih de- lavskega sveta in uprav- nega odbora smo zadnji čas razpravljali, da bi pristopili k pravičnejši prodaji mesa. Ni bilo prav, da smo prodajali meso boljše in slabše kvalitete po enaki ceni. Gospodinje, ki so kupile meso slabše kvalitete in ga plačale kot onega boljše kakovosti, so bile uprav'čenonezadovoljne, pa tudi oškodovane. V Celju smo že prodajali meso drugovrstne kako- vosti v eni mesnici v mestu in v eni v Gaber ju. To za gospodinje ni bilo praktično, ker so morale preiti preko več mesnic, če so hotele kupiti ce- nejše meso. Uprava podjetja »Pla- nina« je sklenila, zado- voljiti potrošnike v vsa- kem oziru. Gd 1. maja dalje bo prodajala prvo- vrstno in drugovrstno meso v vseh svojih me- snicah. Razpon cene je določen na 40 dinarjev pri kilogramu. Prvorazredno meso sprednjega dela bomo prodajali po 240 din, zadnjega dela po 260 din za kilogram. Drugorazredno meso sprednjega dela borao prodajali po 220 din, zadnjega dela po 240 din za kilogram. Pod sprednji del spa- dajo rebra, trebuščina (flam), vrat in mišičasto meso (od kolenice), ostalo meso se smatra kot zad- nji del. To dajemo v ved- nost potrošnikom zaradi pravilnega zaračunava- nja s strani našega strež- nega osebja. V primeru nerednosti v postrežbi in zaračuna- vanju, naj naši cenjeni odjemalci iznesejo pri- tožbe na upravo pod- jetja »Planina«, Celje, Slandrov trg. Kolektiv podjetja »Planina« se priporoča cenjenim potrošnikom še nadalje. VSEM SVOJIM STRAN- KAM IN VSEMU DE- LOVNEMU LJUDSTVU KLICE: NAJ ZIVI 1. MAJ, PRAZNIK DE- LOVNEGA LJUDSTVA. Kako smo nekoe v Celju proslavljali 1. ma] Bilo je leta 1904, ko sem še hodil v šolo. Učitelj nas je na 1. maja poslal domov z naročilom, naj se po mestu n'č dosti ne zadržujemo, da ne bomo doživeli kakih neprijetnosti. Zanimalo me je, kaj to pomeni, pa sem jo le mahnil v mesto, ki je bilo res precej izpremenjeno. Vse trgovine so zapirali, mesto je bilo prazno, le policije je bilo mnogo. Naenkrat zagledam gručo ljudi, ki so korakali po mestu praznično oblečeni, nosili so rdečo zastavo, pre- pevali in v gximbnicah nosili rdeče na- geljne. Kot sem pozneje zvedel, so bili to obrtni delavci, predvsem kovači, ključavničarji, črkostavci in zlatarji, ki So iz večjih industrijskih mest prinesli v Celje zavest praznovanja 1. maja (celjski industrijski proletariat takrat še ni bil organiziran). Ko sem tako bolščaA v te čudne skupine, sem nena- doma dobil od nekega policaja brco in zaušnico ter me je z nemško psovko zapodil domov. Doma so mi povedali, da so bli to organizirani delavci, social- demokrati. Otroci takrat nismo razumeli, zakaj So za 1. maja zaprli vse trgovine. Po- zneje pa smo zvedeli, da so nasprotniki "^Tgli ven parolo, da bodo ti demon- strant j e-antikristi razbili vse trgovine. Toda že kot otrok sem se takrat pre- pričal, da to niso bili slabi ljudje in da 'fiiso imeli namena trgovine razbijati, o-mpak so samo veselo praznovali 1. maj. Praznik delovnega ljudstva. Leta 1908 sem že delal v tovarni in takrat ni bilo dovoljeno praznovati 1. maja. Kdor pa ga je le hotel prazno' vati na svojo odgovornost, je kmalu postal brezposeln in provokatorji so se norčevali iz zavednega delavca: »vidiš, ali ti je bilo treba praznovati 1. maj — sedaj lahko praznuješ celo leto!* V letih 1908—1912 je bilo pa sploh težko praznovati 1. maj, ker so izdali socialdemokrati manifest, da naj se združijo Jugoslovani. Takrat je bila že vojna napetost med staro Avstrijo in Srbijo — in čez dve leti je vojna res izbruhnila. Med prvo svetovno vojno je avstrijska oblast sploh prepovedala praznovati 1. maj, kljub temu pa se je delavstvo vedno bolj organiziralo in bilo vedno bolj revolu&>^onarno. Prvi maj leta 1919 je b I v Celju že na višku. Narod je bil izredno revo- lucionaren, vse je letelo za rdečo za- stavo, kakor nekdaj za križem v pro- cesiji. Tovarne v Celju niso delale, šli smo na ulce, ki so bile polne ljudi. Take manifestacije do takrat Celje še ni pomnilo. Pred Narodnim domom je bilo zborovanje, bilo je mnogo govor- nikov, med njimi Mam, Streiher, Stern in drugi. Vse mesto je bilo v rdečih zastavah, manifestantje so nosili raz- l čne transparente z imeni Marxa in Engelsa, prodajali smo Komunistični manifest, narod pa je vpil: »Živela re- publika!« (Takrat še ni bilo sigurno, ali bo monarhija ali republika.) Tako smo proslavljali 1. maj od leta 1919—1922, ko je bil tisti veliki zlet na Teharje. Ko se je monarhist čna oblast vedno bolj utrjevala, se je pa začela druga muzika. Kapitalizem je začel krajšati delavske pravice. Razpustili so komu- nistično part jo in socialdemokratom niso več pustili, da bi na 1. maja smeli na ulico. Dovoljeno je bilo le zboro- vanje v zaprtih lokalih in še to ne dolgo. Potem pa smo se začeli združe- vati v strokovnih organizacijah. Ko pa je buržujska oblast videla, da se za- vedno delavstvo še vedno združuje in ima moč, so prepovedali in razpustili še te strokovne organizacije. Kljub vsemu temu je ostala v Celju še rdeča trdnjava — avantgarda te trdnjave je bilo kulturno društvo »Svo- boda«. Sedaj se je celjski proletariat zbiral okrog Svobode in je proslavljal večer pred 1. majem z igrami in kon- certi v gledališču. Kadar smo imeli zborovanja v za- prtih lokalih, je prišel med nas poli- cijski agent, ki je prisluškoval našim ■ razgovorom, zunaj pa so stale skupine uniformiranih policistov, neredko pa tudi vojaštvo. Včasih pa smo naše na- sprotnike tudi pošteno potegnili Nekoč smo imeli na Zelenem travnku zboro- vanje, nakar pride policijski agent in pove, da je zborovanje prepovedano in da se delavstvo mora razit. Zunaj je bilo polno policije in vojaštva in v mesto niso nikogar pustili. Hitro je šla agitacija od ust do ust in zmenili smo se, da gremo vsi skupaj v Marovškovo hosto. Tam smo imeli svobodno zboro- vanje. Pa že so prišli med nas detektivi in pozvali vojaštvo, da nas razžene. Mi pa smo se razkropili po vsej šumi, pre- pevali in vriskali. Drugi dan so bili naši voditelji klicani na odgovornost, pa so se zgovorili, da to ni b lo orga- nizirano, temveč da je bila to ljudska volja. Leta 1926 smo imeli 1. maja zboro- vanje pri Jugoslovanu v Gaberju. V salonu smo razvili zastavo, na ulico pa je bilo slišati navdušeno petje in go- vore. Kaj pa zdaj! Delavstvo kriči: »Gremo na ulico!«. In smo tudi šli. Na čelu je bil pevski zbor Svobode (Eizen Tona je bil zastavonoša), pred gostlno pa kordon policije. Ho-ruk, pa smo policijski kordon predrli in šli proti Sp. Hudlnji z zastavo in petjem. Nato smo šli od Bobnarja v Trnovlje. Sreč- no smo zbojevali svojo prvomajsko zmago, samo Eizen Tona je moral po- tem za nekaj dni v zapor. Se hujši pritisk na nas so delali leta 1928—1929, po Aleksandrovi Obznani in Zivkovičevi diktaturi. Tedaj pa je sploh bilo vsako zborovanje prepovedano, najmanj pa smo smeli pokazati svojo rdečo zastavo. A kljub temu smo celj- ski pionirji in Svobodaši praznovali 1. maj, če ne javno, pa ilegalno. Tiste- ga leta smo se za 1. maj zbrali že* ob 4. uri zjutraj, nekateri so že kar celo noč čakali na Starem gradu. Potem smo se razkropili na vse strani in pra- znovali 1. maj na Svetini, Kunigundi, na Mrzlici, v Libojah, Zabukovci itd. Večkrat srno policijo in orožnike tudi pošteno za nos potegnili. Vrgli smo ven parolo, gremo tu in tu, mi pa smo šli povsem v drugo smer. Na označenem mestu pa je bilo polno pol ci j e in orož- nikov, mi pa smo se jim smejali na nasprotni strani. Drugi dan pa je po- licija vsa razjarjena letala po tovarnah in povsod poizvedovala, kdo je organi- ziral, da so ponesli rdečo zastavo na Svetino. In res so se ženske zmenile, da bodo imele vse rdeče svterje. Ko smo prišli na hrib k Celjski koč\ so slekle sviterje in jih obesile na palice in tako nosile »rdeče zastave« po celjskih hri- bih. Rdeča zastava je bila za naše nasprotnike sploh največje razburjenje in pojavila se je vedno tam, kjer so najmanj pričakovali. Neki prvi maj smo šli v gostilno na Starem gradu in ob tej pril ki ukradli ključ od Friderikovega stolpa. Bilo je dela in priprav za celo noč. Po zuna- nji strani stolpa so po vrvi spustili Eizen Tona, da je zabil kavlje in raz- obesi rdečo zastavo. Drugi 1. maj je spet visela rdeča zastava sredi mesta na vrhu kostanja pri Rakuževem skladišču. To zastavo je razobesil današnji gene- ralmajor tovariš Peter Stante. Leta 1934 sva obesila rdečo zastavo s pokoj- nim Slavkom Slandrom na cerkveni stolp evangeljske cerkve. Torej tako smo nekoč v Celju pro- slavljali prvi maj pod terorjem in ba- joneti kapitalistične oblasti. Danes lah- ko pri nas mirno v svobodi proslavlja- mo 1. maj, praznik delovnega ljudstva vsega sveta. Pri tem praznovanju pa se spominjamo še neštetih proletarcev na svetu, ki so danes še tlačeni in teptani. Pozdravljamo jih z željo, da se tudi oni osvobodijo, kakor smo se osvobodili mi. Naj živi prvi maj! Oset Franc TRGOVSKO PODJETJE VINO-C12LJE Cestita vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem ш POSLOVNIM prijateljem K PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI — 1. M A J U GLAVNA ZADRUŽNA ZVEZA LRS, REVIZIJA V CELJU sprejme v služb > Nastop službe 15. maja ali 1. junija 1955. POGOJI: Višja strokovna izobrazba in vsaj eno leto prakse oziroma srednja strokovna izobrazba ter najmanj 2 leti prakse v finančnem knjigovodstvu. PREJEMKI: Po odločbi o plačah uslužbencev zadružnih zvez z dopolnilno plačo. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela je treba poslati do 30. aprila 1955 na Revizijo Glavne zadružne zveze LRS v Celju, Cankarjeva 4. Einanfeiega manipulanta za Gozd- ni obrat Slov. Konjice in pisar- niško moč za tehnično računanje ter strojepisje za direkcijo v Celju išče GOZDNO GOSPODARSTVO V CELJU. — Za obrat v Slov. Konjicah družinsko stanovanje zagotovljeno. S KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV ZA BODOČO SALESKO KOMUNO Mladina in deiavci naj tvorijo jedpo ZK Pred dnevi je bila v Šoštanju prva redna konferenca Zveze komunistov za bod'očo šaleško komuno. Konference so se med mnogimi gosti udeležili tudi član sekretariata Okrajnega komiteja ZKS Celje Jakob Zen, nadalje sekretar komunskega komiteja ZKS za Vojnik Stane Sotlar, sekretar komunskega ko- miteja ZKS za Žalec Ivan Kovač ter sekretar komunskega komiteja za Zg. Savinjsko dolino Podvratnik. O delu in problematiki organizacij Zveze komunistov v Šaleški dolini je govoril tov. Jože Marolt. Organizacije Zveze komunistov v Šaleški dolini so v zadnjem obdicbju dosegle pomembne uspehe zlasti pri organizacijski okre- pitvis nadalje v delu za politično ideo- loško vzgojo ter v vlogi, ki so jo ko^ mimisti in organizacije odiigrale v družbenem življenju. Ne glede na to pa so organizacije Zveze komunistov napravile veliko napako predvsem v izvajanju kadrovske politike, saj so v svoje vrste sprejele le tri nove člane, dočim so izključile kar 36 delavcev. Slaba stran kadrovske politike pa se kaže še v tem, da tvorijo jedro organi- zacij v glavnem starejši tovariši, dočim je mladina zelo zapostavljena. Tako ni v 12 terenskih ter 5 industrijskih osnov- nih organizacijah niti enega člana, ki bi bü mlajši od 22 let Tov. Marolt je v poročilu nadalje grajal tiste komuniste^ ki se znajo pri- lagoditi vsakemu položaju in ki najče- šče zaradi »ljubega miru« odstopajo od načelne politike organizacije Zveze ko- munistov. Značilno je, da v takih pri- merih najbolj izstopa inteligenca. Delo komunistov s področja Šaleške doline pa je bilo v minulem letu uspe- šno še v organizacijah Socialistične zveze, saj je le malo organizacij SZDL, oziroma njenih odborov, v katerih ne bi vodilne vloge imeli ravno komunisti. Nasproti temu pa šepa delo komuni- stov na polju ljudsko-prosvetnega udej- stvovanja. V zelo živahni razpravi so delegati predvsem ugotovili, da bo delo z mla- dino uspvešno le takrat, kadar bodo društva in organizacije ustvarile tudi materialno podlago za takšno udejstvo- vanje. Sicer pa so mnogi še ugotavljali in kritizirali razne oblike gospodar- skega ikriminala in v tem zlasti tiste, ki se kažejo v investiranju sredstev, ki so sicer določena za redno poslovanje podjetij. Ob koncu konference so delegati iz- volili nov 15 članski komunski komite ter 29 delegatov za okrajno konferenco Zve2ie komunietov. -ič 10. obletnica osvobcditve Gornjega grada v Gornjem gradu potekajo živahne priprave za svečano proslavitev desete obletnice osvoboditve. Občinski ljudski odbor organizira na večer pred prosla- vo„ ki bo v nedeljo, 8. maja, baklado v Gornjem gradu. Fantje bodo zakvirili kresove v Bočni, Novi Štifti in na Le- penatki. V nedeljo, 8. maja bo dopol- dne v dvorani Zadružnega doma slav- nostna občinska seja, na kateri bodo občinski ljudski odborniki podali pri- sotnim občanom obračun svojega dela in uspehov, ki jih je občinski ljudski odbor v Gornjem gradu dosegel v de- setih letih po osvoboditvi tako v poli- tičnem, goepyodarskem kakor tudi kul- tumoprosvetnem oziru. Istega dne popoldne bo svečana akademija^ na kateri bodo nastopili dijaki nižje gim- nazije in učenci osnovne šole v Gor- njem gradu, učenci osnovnih šol Nova Štifta, Bočna in Sokat. Nastopili bodo pevski zbori iz Gornjega grada. Nove Stifte, Bočne in dijaški pevski zbor, vsaka šola pa pripravlja poleg prigod- nih recitacij tudi prizorček na odru, tako da bo akademija imela tudi zna- čaj kulturnega tekmovanja med mladi- no in odraslimi. Po končani akademiji bo ljudsko rajanje v Zadružnem domu. Konferenca Zveze komunistov za bodočo savinjsko komuno PreteMo nedeljo je bila v Žalcu prva redna konferenca Zveze komunistov za bodočo savinjsko komuno. Konference se je udeležil tudi član sekretariata OK ZKS Celje, tov. Jakob Žen. Iz poročila tov. Ivana Kovača je bilo očitno, da so organizacije Zveze komu- nistov v pripravah na ustanavljanje ko- mun dosegle prav lepe uspehe in da so v tem tudi zboljšale politično ideološko delo. Poleg uspehov, na katere so or- ganizacije in njihovi člani upravičeno ponosni, pa je konferenca kritično ob- ravnavala tudi nekatere pomanjklji- vosti, ki so v prvi vrsti odraz pomanj- kljivega ideološkega in splošnega zna- nja, pa tudi pomanjkanja zavesti. Udeleženci konference, pa tudi sekre- tar tov. Kovač, so podrobno obravnavali delo Svobod in vlogo komunistov v njih. Pozitivna je bila ugotovitev, da je Svoboda v Libojah edino žarišče kul- turnega in prosvetnega življenja za vso blližnjo okol;;cO'. V posameznih sekaijah Svobode so najbolj delavni komunistL Medtem, ko je Svoboda v Libojah raz- širila svoje delovanje na celotno pod- ročje, pa so se člani Svobode v Zabu- kovci vsaj v pretekli dobi omejüi le na delovni kolektiv rudnika, zanemarili pa eo skrb za splošno vzgojo ostalih prebi- valcev. Ta pomanjkljiivost je prišla naj- bolj do izraza v Grižah, kjer so na- šemu socialističnemu razvoju nenaklo- njeni ljudje, prav zaradi takega stanja dosegli vidne uspehe pri zbiranju imla- dine. To pomanjkljivost skuša Svoboda popraviti in tako je zlasti v Zabukovci opaeiiti novo življenje in pomembne uspehe. V nekaterih sekcijah Svobode je vključeno že veliko pionirjev.^ Nedelavnost komunistov je prišla do izraza tudi v TVD Partizan v Šempetru, kjer se s-kušajo uvel javu ti tisti elementi, ki dokazujejo, da je to apolitično dru- štvo. Na konferenci pa so med ostalim ugo- tovili še to, da so organizacije Zveze komimistov posvetile premalo pozor- nosti vključevanju novih članov v vrste komunistov. Tako je lani 23 osnovnih organizacij na področju Savinjske doli- ne sprejelo le dva nova člana, dočim je bilo izjkl j učenih 33 tovarišev. Delegati prve komunske konference so izvolili 13 članski komite ter 27 de- legatov 2sa okrajno konferenco ZKS. j ■ ' ■ Hič Stev. 17 — stran 4 CELJSKI TEDNIK. 29. aparila la^ IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI Ali res ne gre drugače? Tudi Kmetijska zadruga Sentandraž je imela preteklo nedeljo svxDj redni letni občni zbor. Vtisi tega zbora niso najboljši. 2e sama pičla udeležba je pričala o odnosu do zadruge. Pri volitvah delovnega predsedstva án ostalih komisij je bilo opaziti skrajno neresnost. To vzdušje je trajalo do ZEtključka zbora. Poročila so bila preskromna, tako da si opazovalec prave slike o delu za- druge ni mogel ustvariti. Sele v raz- pravi so iznes.li probleme, ki kažejo vse bolj na to, da smatrajo zadrugo za humano ustanovo, ki naj bi samo dajala. Ce k temu pripomnimo, da se zbora niti vsi člani upravnega odbora niso udeležili, potem je tezkq pričakovati zainteresiranost ostalih članov, ki so svojo abstinenco na čelu s tajnikom dokazali. Tudi poslovodkinja trgovskega odseka ni smatrala za svojo dolžnost, da bi se na letni obračun pripravila in zbora udeležila, čeprav je bilo tudi o tej dejavnosti dovolj gradiva za raz- pravo. Poslovalnica trgovine ima nad sto tisoč dinarjev dolžnikov po stanju bilance, kar predstavlja finančni pre- kršek in resno oviro za redno obratno Ix>slovanje. Zaloge trgovine so preko- merne. Koeficient obračanja je slab. Poslovanje trgovskega odseka izkazuje izgubo, ki se je krüa s poslovanjem lesnega odseka in le-ta je pripomogel, da je zadruga svoj obračun zaključila Z mfinišim dobičkom. . Ugotovljeno je büo, da je mnogo ta- kih, ki prihajajo v zadrugo le tedaj, ko kupujejo na up (kredit), medtem ko z gotovino kupujejo drugod. Tako se dogaja tudi z odkupi. Mnogo pridelkov in prometa gre mimo zadruge s čemer jo namerno slabijo, mislijo pa, da si ustvarja milijonske dobičke, ki bi se naj delili. Pri tem pa pozabljajo, da je treba najprej nekaj ustvariti in s pravilno organizacijsko obliko dati no- tranji in zunanji videz zadruge. Pospeševalni odseki so sicer ustanov- ljeni, ne dosežejo pa svojega namena, ker nimajo opore med člani zadruge. Poedinci se sicer trudijo, vendar ob takem odnosu ne beležijo vidnejših uspehov. Okrajna zadružna zveza v Celju jim je v zimskem času nudila več prilik za razna strokovna predavanja, toda odziv, kakor sami pravijo, je bil vedno slab. Članstvo in ostalo prebivalstvo tega okoliša se verjetno pomena na- prednega kmetijstva ne zaveda dovolj. Zbor je bü tudi odločno proti name- stitvi upravnika zadruge (kmetijskega tehnika) z motivacijo, da ga ne rabijo in da imajo za to dovolj domačih spo- sobnih ljudi. Članstvo zadruge je ne- urejeno in ga bo treba nujno vsikladiti v smislu zadružnih pravil. Sklepov za bodoče delo zadruge sploh niso sprejeli, razen tega pa jim je le s težavo uspelo izvoliti S-člansiki uprav- ni in 3-članski nadzorni odbor, saj je pri volitvah skoraj polovica ljudi za- pustila zbor. Mnenja smo, da bo tudi treba mi- sliti na združitev s sosednjimi zadru- gami, ker v sedanjih oblikah dela kljub vsej pomoči OZZ ta zadruga ne kaže znakov, ki bi opravičili njen obstoj. Nekaj nasvetov za naše kmetovalce Kakšna bo letos letina,, koliko bo kruha za družino, krme za živali, ko- liko pridelkov bo mogoče prodati in z izkupičkom nabaviti potrebščine za družino, hišo in gospodarstvo? O tem se kmetovalci vsako leto s skrbjo spra- šujejo. S količino vsakoletnega pridelka je vezana usoda kmetovalčeve družine in kmetije. Letine so nestanovitne, po- dobne loteriji. Mnogo letin je slabih in mnogo je težav za kmeta, kadar zemlja slabo obrodi. Bolje pa se godi ljudjem in živalim, kadar zemlja obrodi dobro. Tudi gospodarstvo takrat bolje uspeva. Zaradi dolge zime je delo na njivah bolj zaostalo in v teh lepih sončnih dnevih se moramo prav pridno oprijeti poljskih del, da nadoknadimo, kar smo zamudili. Vrtičkarji so že skoraj vse posadili in posejali, razen raznih sadik, za katere je še prezgodaj zaradi ne- varnosti slane. Tudi nekaj kmetov je že p>osadilo krompir in komzo. Ostali pa imajo bojazen pred slano,, ker imajo že ne- kaj let slabe izkušnje o zgodnji setvi. Krompirju ne škoduje preveč slana, ker je možnost, da se še obraste,, a ko- ruzo je treba še enkrat saditi in tak- šen pridelek je zelo pozen in slabo dozori. Sajenje koruze v začetku maja je še pravočasno.. Izkušnje kmetovalcev zatrjujejo, da je najboljša setev koruze od 24. do 30. aprila. Te koruze ne ogro- žajo tako imenovani ledenjaki (mrzli možje), ker še ni nad zemljo. Včasih tudi ta koruza pozebe. Težko pa je uga- niti ali bio posevek ušel slani ali ne. Zaradi tega je krompir na boljšem, ker ga lahko pome j e sadimo in bo še dozorel, dočim pozno sej ana koruza ne dozori. Krompir je sicer proti mrazu zelo občutljiv, zato ga sadimo spomla- di, ko se je zemlja že dosti ogrela. Za krompir moramo zemljo skrbno pri- praviti in dobro zrahljati. Krompir po- trebuje dosti kalija in fosforne kisline ter mu zelo ugajajo umetna gnojila in pepel. Tomaževo žlindro in žvepleno- kisli kalij pa je treba dobro natrositi že v jeseni, superfosfat (kostno moko) pa spomladi. Fižol hitro vskali, zato ga sade od prvega do 15. maja„ sade ga tudi po 15. maju. Fižol je prav prüjubljena in tečna jed. Fižol zahteva ugodno pod- nebje. V mrzlih krajiih ga ne morejo pridelovati, ker je preveč občutljiv pred mrazom. Po vinskih krajih, kjer koru- za zori in kjer se lahko pridelujejo strniščni sadeži, fižol prav dobro uspe- va in bogato rodi. Zadovoljuje se skoro z vsako zemljo, da je le dosti gnojena. Predvsem potrebuje dosti kalija, fos- forne kisline, prvi čas pa dosti dušika. Najbolj obrodi v srednje težki in moč- no ilovnati zemlji. Na suhi in rahli zemlji raste slabo. Tudi ne sme biti zemlja preveč mokra. Fižola imamo nad sto vrst. Najbolj znan je nizki in visoki (kolnat). Na 1 ha se pridela pri čisti saditvi od 25 do 35 hI nizkega fižola, 1 hI fižola tehta približno 82 kg. V maju sejemo še: cvetače, pozno zelje, razne solate, redkev, buče. Sele proti koncu meseca maja sadimo para- dižnike,, kumarice in papriko. Lahko tudi že sejemo radič in zgodnjo endivjo. Priporočljivo je zalivati s prestano vodo, tako da pride voda do korenin. [QDQPji oppovljajo odpuorno službo v preteklem letu je po izvršeni re- organizaciji gozdarske službe prevzel Okrajni ljudski odbor nadzor nad go- spodarjenjem z gozdovi na svojem področju, kakor tudi skrb nad izvaja- njem predpisov o gozdovih; v pristoj- nost ljudskega odbora je preneseno tudi upravljanje z gozdovi splošnega ljud- skega premoženja, kar so do tedaj versila gozdna gospodarstva, državna kmetijska posestva, rudniki,, železnice itd. Za te pomembne naloge je pri okraj- nem ljudskem odboru organizirana uprava za gospodarstvo, ki je podrejena nepo- sredno svetu za gospo- darstvo okraja. v okviru številnih in pomembnih dolžnosti, ki izhajajo iz vseh že ob- stoječih in na novo iz- danih piredpisov in za katere pravilno izvaja- nje morajo skrbeti upra- ve za gozdarstvo, igrajo vidno vlogo okrajni lo- garji, ki čuvajo gozdove splošnega ljudskega pre- moženja, pomagajo pri odkazovanju lesa, vršijo premerbo dn žigosanje lesa, skrbijo za varstvo gozdov, za vzdrževanje gozdnih komunikacij, za sečni red v gozdovih, nadzirajo promet z lesom itd. Danes je na področju našega okraja 81 logarskih okolišev s posamezno okoli- šno površino od 700—1.200 ha gozdov. Ta površina je dokaj obsežna in spričo številnih nalog, ki jih morajo opravljali logarji na tem prostoru, zahteva od njih precejšnje znanje, mnogo vestnosti,, lju- bezni in drugih lastnosti, ki so nujno vezano na ta poklic. Okrajna uprava za gozdarstvo je upoštevala ogromne naloge, ki stojijo pred logarji, zlasti pa potrebo po do- brem strokovnem znanju, zato je za njih organizirala v Laškem dva krajša tečaja, na katerih so predelali obširno gradivo, ki ga morajo logarji obvlada- ti. Po ves dan so tečajniki poslušali številna in raznovi'stna predavanja, se vmes pogovorili o nejasnostih in ob zaključku tečaja pokazali, da so snov dobro dojeli in da jim bo stečeno zna- nje v praksi dobro koristilo. Tako je pravilno — za določene na- loge izbrati ljudi, ki imajo za to veselje in j!im nuditi potrebno znanje in vse- stransko ijomoč. Okrajna uprava za gozdarstvo je to osnovno nalogo dobro razumela in izvedla. S tečaji je storjen pomemben korak naprej k pravilnemu funkcioniranju logarske službe. Skupina logarjev na tečaju v Laškem Kotiček za naše žene Bliza se čas vladanja Jajc «tot.» Kokoši so začele že pridno nesti in skrbna gospodinja se bo gotovo že zdaj preskrbela za zimo, saj imamo bridke izkušnje, da jeseni in pozimi cena jaj- cam visoko posikoči. Največ naših gospodinj vlaga jajca v aipneno vodo. Ne morem oporekati, da se ta način vlaganja v večini pri- merov obnese (večkrat pa tudi ne), ven- dar se s tem načinom vlaganja gospo- dinja preeej zamudi. Zato pa vas hočem seznaniti z enostavnejšim načinom vla- ganja jajc, ki zahteva najmanj truda, popolna svežost jajc pa se po tem na- činu ohrani tudi vse leto. Praktične gospodinje že dobro vedo, da so za zimsko zalogo najbolj priprav- na majska in avgustovska jajca. Zato vlagaj jajca, ki so nanesena v teh me- secih. Kmečka gospodinja ima doma gotovo vse leto eno ali drugo vrsto žita. Najbolj primeren je ječmen, oves, pa tudi kaša. Mestne gospodinje bodo pač kupile najcenejše žito. Preskrbite si zaboj in ga na dnu za dva prsta na debelo posujte z žitom. Jajca vlagate vanj pokončno, tako da se drugo drugega ne dotika. Ta jajca spet posujte z žitom tako na debelo, da se druga vrsta jajc ne bo tiščala prve. To ponavljajte toliko časa, kolikor pač imate jajc, žita in prostora v zaboju. Jajca lahko vlagate sproti vsak dan, ali pa to delo napravite hkrati, če imate zadostno zalogo. Zaboj niti ni treba po- kriti, pač pa mora biti skrbno pokrita gornja vrsta jajc, da le-te ne kukajo iz žita. Zaboj lahko hranite tudi na pod- strešju, da vam v shram^bi ne bo v na- poto. Lahko pa ga hranite tudi v suhi kleti na lesenem podstavku. Ko jemlje- te jajca iz zaboja, pazite, da vedno sproti poravnate zgornjo plast žita, da so tako jajca vedno posuta. Praksa je pokazala, da je za vlaganje jajc najboljši ječ-men. Sama sem pred leti na ta način vlagala jajca, pa so biLa p6 skoraj enem letu tako ohranjena, da je ostal rumenjak še cel, kot pri sve- žem jajcu. * Ce pa hočemo, da bodo kokoši dobro nesle, tedaj krma ne sme biti enolična, ker v taki krmi ni vseh snovi, ki jih žival potrebuje. Kokošim moramo torej dajati piče, ki vsebuje živalske in rast- linske beljakovine. Pica mora vsebovati tudi dovolj vitaminov. Predvsem sta važna B in E vitamin. Vitamin B se nahaja v žitu, stročju, grahu, gomolju in v listnati zelenjavi. Vitamin E se nahaja v rumeni koruzi. Nesnost ko- koši je slabša, če v piči primanjkuje tega vitamina. Vitamin E pa tudi po- spešuje izvalünost jajc. ЛИеко kot tiistilno sredsitvo Lakasti čevlji bo-do spet dobili prvot- ni lesk, če jih zdrgnete s krpico, ki ste jo namočilii v mlačnem mleku. Z občutljivih svilenih oblek boste z mlekom očistili madeže od črnila tako, da polagate na madež z mlekom napo- jeno krpico, П2 da bi drgnili tkanino. Ko madež izgine, obleko še izperite v mlačni vodi. Ce si otroci pri igni zamažejo hlačke ali krilca s kplomazom, se ne razbur- jajte preveč, kajti madeže, ki izgledajo še tako trdovratni, boste z lahkoto od- pravUii s kislim mlekom. Kislo mleko je tudi dobro sredstvo za čiščenje srebrnega pribora. Pribor položite za pol ure v kislo mleko, nato ga izplaknite in dobro zdrgnite s suho krpo. Svilene bluze in obleke peri in izpiraj vedno v mlačni vodi Vodi primešaj m'ilnih lusk, periona ali nastrganega boljšega mila. Šele ko se pralno sredstvo raztopi, hitro zmočiš v tej milnici svilo, a je ne mencaj, temveč bolj stiskaj v tekočini. Ce je obleka ali bluza le preveč zamazana, je treba ponovno napraviti milnato raz- topino. Ko je odstranjena poslednja umazanija, izpiraj v čisti, mlačni vodi. Poslednji vodi dodaj nekaj boraksa, potem zavij svilo v suho rjuho in še vlažno likaj. Bliža se konec šolskega leta Nezadržno se bližamo koncu šolskega leta. Ponovno se bomo veseliU ali pa jezili ob spničevalih otrok. Marsikje bo zapela šiba, kot da bomo z njo nado- mestili vse izgubljeno. Prepozno bo takrat... Bolečine bodo prestane. S šibo nismo napravili nič ... Mogoče smo sa- mo še povečali otrokovo nezaupanje do nas — in to je vse. Kako nepravilno! Ali se bomo tudi vprašali, kaj smo med letom napravili, da bi zboljšali otrokov uspeh? Ali smo mu tudi sami pomagali in svetovali? Danes bi starše razdelil v glavnem v dve vrsti. V take,, ki se absolutno nič ne brigajo za otrokovo delo v šoli, in v take, ki so do otrok prestrogi. Oboje nam še vedno nakazuje pre- majhna povezava staršev s šolo. Dnevno doživljamo, da prihajajo v šolo le starši dobrih in pridnih otrok in le redki so tisti, katerih otroci ne uspevajo. Na г-aši šoli je nad četrtino staršev, ki jih vse leto v šoli ne vidimo. Lahko si mislite, kako pvotem poteka delo učenca v šoli. Starši ne poznajo vzgojnih in učnih smotrov šole. Če otroka drugače vzgajajo kot šola, ga si- lijo k dvoličnosti, kar je vse prej kot zdrav in pošten značaj. Ker ne poznajo učnih smotrov, ne morejo kontrolirati učenčevega dela. Domače vaje, ki so siilno pomembno sredstvo za utrjevanje podane snovi v šoli, so ali pa niso na- pisane. Pa ne samo to! Pojavlja se kup nerešenih vprašanj, ki jih ne reši dom in jih zato tudi šola ne more. Pravimo,, da postane otrok zanemarjen. Drugače ne more biti, če starši nikoli ne kažejo s pomočjo in kontrolo pri delu zani- manja za šolo. Ne računajo z dejstvom, da je doraščujoči človek süno nesamo~ stoj en pri delu in zato nujno rabi ne~ koga, ki ga bo usmerjal in mu bo pomagal. Tako je navadno tisto ravno- težje, ki ga dosežemo v šoli z učencem, doma porušeno. Drugo in nič manj nevarno je, če so starši do otrok prestrogi. V šolo pride tožit neka mati: »Ne vem, kaj je z mojim Tončkom. Velik je že, toda nič mi ne pove, kaj v šoli doživlja. Držim ga trdo, ker hočem, da letos razred do- vrši!« Ni pa povedala, da že pravega velikana bije za vsako malenkost, da mu zabrani vsak užitek, če je grešil. Tonček se zato matere silno boji. Opo- min, ki ga je ob konferenci dobil, je prišla mati podpisat v šolo. Zdi se mi, da je tak način ravnanja z otrokom še bolj zgrešen. Med njima ni toplega in iskrenega ozračja. Tonček, bi materi sicer marsikaj zaupal; pove- dal bi, zakaj je dobil nezadostno in ma- terino razumevanje ter nasvet bi pre- magala oviro. Kar lepo je pK>slušati starše, ki raz- lagajo, kako jim otroci od A do Z po- vedo, kar so v šoli doživeli. Mislim, da bi se za tak odnos morali boriti vsi starši. Tako bodo lahko dobro spoznali svojega otroka dn mu na ta ali oni način pomagali. Silno nevarni so taki prepadi med materami in Tončki ter očeti in Ma- rijami. Ali jim bo sploh mogoče, da se bodo otroku približali v dobi spolnega zo- renja? Ali bodo pustili, da se bo otrok sam, na grd način,, dokopal do resnice? In ko ptič zleti iz prijetnega domačega gnezda, za vedno odleti. Slaba družba, spolne zablode, kriminal, vse to bodo posledice nezdravega odnosa med starši ¿n otroki. Predaleč smo zašli! Vrnimo se k učenčku! Vsaj sedaj, ko sta še samo slaba dva meseca do konca šolsikega leta, mu pomagajmo! V dveh mesecih lahko še ogromno opravimo. Sprašujmo ga, ob večerih nam naj glasno bere iz čitanke ali ča- sopisov. Ne sme nam biti vseeno, kako je napisal domačo vajo! Ce vidimo, da ga kateri predmet tare, mu poiščimo inštruktorja! Mnogokrat mu pokažimo na šolo, ki je prva življenjska vondica. Povejmo našim otrokom,, da brez izobrazbe ne bodo mogli nikamor. Toda to jim po- vejmo lepo in zaupno! V. S. ^ RADIO ELEKTRO SERVIS Celje, Razlagova 3â, tel. 24-93 Izvršujemo elektroinstalacije in popravua vseh vrst radio in dru- gih aï>aratov Svojim strankam in delovnim ljudem čestitamo k 1. maju! KOLEKTIV PODJETJA MESNINE CELJE priporoča vsem potrošnikom svoje prvovrstne izdelke in vse vrste svežega mesa. Naše poslovalnice: v Stanetovi 7., Pri magistratu, Pri jelenu kakor pri Mirni in Detelji v Gaberju ter na Bregu in Zavodni so Vam porok solidne postrežbe. Za praznik 1. maja želimo vsem obilo sreče in zadovoljstva ter mnogo uspehov v nadaljnjem delu. sPLo.No Šmartno ob Pohi STAVBENO ■ MM ■ M II ■ PODJETJE čestita vsem delovnim kolektivom k prazniku 1. maju ter se še nadalje priporoča. TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM „VOGLAJNA" CELJE, Teharska 39. se priporoča še nadalje svojim cenjenim odjemalcem! Postrežba točna in solidna! DELOVNEMU LJUDSTVU CESTITA K 1. MAJU CELJSKI TEDNIK. 29. aprüa 1955 Stev. 17 — stran 3 pfvi iestivat slovenske in jugoslovanske sodobne drame v СеЦа v maju bo od 7. do 15. v Celju prvi festival slovenske in jugoslovanske so- ¿obne drame. Namen te velike prire- ditve je jasen. Prireditelji, predvsem celjs'ko Mestno gledališče, nameravajo ^Q tem festivalu pokazati ne le umet- jíiéko moč sodobnih gledališč, temveč Ljjcazati tudi napredek in moč sodobne fornace dramatike. Ta odločitev je zelo Icoristna, saj iz slovenskih, pa tudi ju- goslovanskih gledaliških repertoarjev ni Mogoče tako v celoti in obsežno izluščiti ¿omaco dramats!ko ustvarjalnost. Re- pertoarji vsebujejo sem in tja med dm- gimi tudi kako domače delo, vendar se ta v vrsti prevodnih dramatizacij in pa (jppizortitev domačih dram starejšega ¿atuma kaj hitro izgubijo. Sodeč po repertoarjih posameznih gledališč bi jlovek včasih mislil, da smo v pogledu domače dramatike nekoliko iprerevni. Temu vtisu pa bo odpomogel prvi festi- val sodobne domače dramatike. Celjsko gledališče je na festival po- vabilo vsa slovenska gledališča, poleg tega še hrvaško gledališče in pa beo- grajsko. Povabilu so se odzvala večidel vsa gledališča v Sloveniji. Tako bomo v tej širokoputezni gledališki prireditvi videli dvoje Cankarjevih del, pet slo- venskih novitet, eno hrvaško, od tega dve krstni predstavi in tri krstne upri- zoritve. Po tem sodeč bo festival pod- krepil najbogatejšo sezono slovensike dramatike v zgodovini slovenskega gle- dišča na sploh. Prireditelja je namreč vodil princip, da se festivala udeležijo gledališča s tistimi slovenskimi sodob- nimi deli, ki jih imajo gledališča letos na repertoarju. Zaradi tega manjka na tej prireditvi nekaj avtorjev, ki so sicer znani sodobni pisci, njihova dela pa letos niso igrana. Udeleženci festivala se bodo v festivalskih dneh razvrstili takole: Drama slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane se bo 7. maja predstavila s Cankarjevimi »Hlapci«. To bo hkrati tudi otvoritvena pred- stava. V četrtek bo Mestno gledališče v Celju uprizorilo krstno predstavo Jo- žeta Javorška »Kriminalna zgodba«, V ponedeljek pa bo uprizorilo krstno predstavo Muoša Mikelna »Dež v po- mladni noči«. V torek bo gledališče Slovenskega Primorja iz Kopra izvedlo krstno uprizoritev dela Vasje Ocvirka ♦Tretje ležišče«. V sredo bo dramo Branka Hofmana »Življenje zmaguje« uprizorila Mariborska Drama. V nedeljo bodo gostovali člani slovenskega narod- nega gledališča iz Trsta s Cankarjevim delom »Pohujšanje v dolini Sentflor- janski«. V petek se bo predstavilo ljub- ljansko Mestno gledališče s krstno upri- zoritvijo Igorja Torkarja »Pisana žoga«. V soboto bo izven festivalskega pro- grama uprizorjena drama »Dež« v iz- vedbi dramskega kazališta iz Zagreba, ki bo hkrati otvoritvena predstava celj- skega tedna. V nedeljo pa bo isti an- sambel uprizoril Marjana Matkoviča dramo »Na kraju puta«. Ta predstava bo zaključna festivalska prireditev in bodo ob tej priliki nagrajena najboljša dela. Žirijo je sestavil Svet za kulturo in prosveto LRS. Nagrajeni bodo naj- boljši dramatiki, igralci, režiserji in scenografi. Zanim.anje za festivalsike prireditve je veliko, saj so že sedaj razprodane vse vstopnice za ves festivalski repertoar. Gostujoče ansamble bodo sprejeli celj- s!ki delovni kolektivi, oblastni organi in množične organizacije. Pričakujemo, da bo festival pokazal razveseljivo moč slovenske in jugoslo- vanske dramske dejavnosti, tako na književnem kakor tudi na polju repro- duktivne umetnosti. Brez dvoma bo to ena največjih povojnih gledaliških pri- reditev. 1 likovna razstava mariborskih umetnikov v Celju v nedeljo je bua v prostorih celj- skega muzeja odprta likovna razstava, ki jo prireja pododbor Društva likov- nih umetnikov v Mariboru. Pokrovi- teljstvo nad razstavo je prevzel Svet za prosveto in kulturo LOMO Celje, v čigar imenu je pozdravil goste in nav- zoče umetnike njegov predsednik. Razstava je posvečena proslavi de- setletnice narodne osvoboditve. Svoja umetniška dela razstavljajo kipar Ga- brijel Kolbič in slikarji R. Bratož, I. Ipavic,, M. Kavčič, S. Kores, I. Kos, L. Pandur, D. Pečko, O. Polak, I. Po- lajnko, T. Primožič, J. Sibila, A. Trste- njak, I. Vidic in I. Žagar. Društvo mariborskih likovnih umet- nikov zbira okrog sebe ustvarjajoče umetnike iz Maribora in njegovega za- ledja. S prirejanjem razstav v mestih 1ц manjg'ih kulturnih središčih širi smisel in čut za upodabljaj o jčo umet- nosrt med široke plasti ljudstva. Slikar Maksim Kavčič, profesor na mariborskem učiteljišču, je pri otvo- ritvi razstave prikazal vsebino in način umetniškega ustvarjanja posameznih razstavi j alce v ob njihovih delih. Z e prvi dan je razstavo obiskalo ve- liko število ljubiteljev naše umetnosti. Odprta bo dva tedna, t. j. do 8. maja, vsak dan od 9. do 17. ure. Nastop londonskega pianista Petra Walfischa v Celju Višek letošnje koncertne sezone je bil nastop londonskega pianista Petra WalfSscha preteklo sredo v Narodnem domu. Redka priložnost je privabila mnoge ljubitelje glasibe, ki jih pričakovanje ni razočaralo, kajti Walfisch je eden redkih intei-pretatorjev, ki se docela vžive v tematiko posameznega sklada- telja, ne da bi pri tem izgubil ali okrnil lastno obeležje. Skoraj polni dve uri nam je zdaj z eruptivnimi izbruhi, zdaj z lirično nežnostjo izvajal Mendelssohna, Bacha, Beethovna, Schimiana, Bartoka in Mar- tinusa ter nam nudil resničen umetniški užitek. Do potMikosti pretehtano izvajanje s toliko vedrega čustva in topline nam je približalo pianista bolj kot kogarkoli doslej. Njegova dinamična lestvica je tako razsežna in niansirana, da tehni- ka kljub dovršenosti postane pasivna. Kot prve so bile na sporedu Mendels- sohnove Variations sérieuses op. 54, na- to pa Bachova Partita v B-duru št. 1, katero je zaigral z arhaičnim navdi- hom, kar je büo opaziti zlasti v Sara- bandi, kjer je z ločenimi akordi posne- mal udarce lutnje. Vsekakor majhna umetnina, notranje doživeta in sikraj- no izbrušena. Njegova interpretacija je, mogM bd reči, modernistična, a na tak način, da posamezne skladbe ob izvajanju prav nič ne utrpe, celo 'bolj se nam pribli- žajo. Na tak način nam je zaigral Beet- hovnovo Sonato v E-duru, op. 109, ka- tero je oblikoval prav beethovnovsko rigorozno, natanko odtehtano in vendar čustveno. V drugem delu je bila najprej izva- jana Schumanova Kreisleriana, osem fanta2d.j z različnimi temami, sledil je Bartokov Romunska ples op. 8 a, št. 1 in trije češki plesi Bohuslava Martinu- sa. Na zahtevo občinstva je dodal spo- redu še neko Neumanovo klasično mi- niaturo, Debussyjev Ognjemet in Brahmsov Intermezzo. Boris Kulturno prosvetni dom — velika pridobitev za Vitanje Pred štmmi leti so ga začeli graditi. S süno ihto so prostovoljci — staro in mlado — zgrabili za delo, očistili lepo, sončno jaso, kopali temelje in gradili, tako, da so ga pod streho v surovem stanju spravili še isto leto. Potem pa je zmanjkalo denarnih sredstev ... 800.000 dinarjev, ki so jih prejeli od okraja, je büo izčrpanih in delo je zastalo. Toda Vitanjčani se ne dajo zlepa ugnati. Svoj kulturni dom, ki je kazal že tako lepo lice, so pač hoteli imeti. Znova so v lanskem in letošnjem letu zavihali ro- kave, začele so se nabiralne akcije — Kladivama, Zveza borcev in KiZ so segle globoko v blagajno, kmetje pa so kar tekmovali, kdo bo prispeval več v lesu. Tako je bü letos dom dograjen in delali so le še na opremi odra. Tudi za kulise so žrtvovali precej denarja. Strokovnjak iz Ljubljane je tudi zadnjo nalogo uspešno rešil v zadovoljstvo do- mačinov in napravu kulise za razne menjajoče prizore. Ta čas, ko so bue zadnje priprave za oder novega doma, so se vaški fantje in dekleta pridno vadili za prvi nastop. V Vitanju je že od nekdaj vladalo silno navdušenje za raznovrstne igre in v tem ix>gledu pri njih pravzaprav nikoli ni ibilo mrtvila, pa četudi so razpolagali s tako tesnimi šolskimi prostori. Na podeželju je bilo vedno dovolj nadar- jene mladine, ki je rada igrala. Učitelj- stvo pa je bilo dovolj požrtvovalno, da jih je znalo pridobiti. Zato tudi zdaj, Za slavnostno otvoritev glede igralcev niso bli preveč v zadregi. Ponudili so So jim že razni odri 7,a sodelovanje in gostovanja, med njimi tudi m^ariborski ljudski oder, toda za slavnostno otvo- ritev so hoteli dom^ačini sami pokazati kaj znajo. NaStudirali so »Divjega lov- ca« in tako bodo s to ljudsko igro na praznik delovnega ljudstva, 1. maja, igrali prvič v svojem novem kultxmiem domu. Za igro kot za slavnostno otvoritev doma se vse Vitanje s širno okolico mrzlično pri-pravlja. Kakšno bo razpo- loženje i)onosnih Vitanjčanov ob tej slovesnosti in kako se bodo igralci od- rezali — upamo da nam bodo javilL K tej pridobitvi in zmagi pa jim že danes iskreno čestitamo. Kulturno prosvetni dom v Vitanju Predavanja Ljudske univerze v Celju v mesecu maju v centralni predavalnici na učitelji- šču je predvidenih v mesecu maju 5 predavanj. Tri preda van j.a 'bodo v okviru ciklusa: »Celje in njegova oko- lica«, a z dvema predavanjima bomo v Celju proslavüi 80-letnico slovenske modeme v slikarstvu in literaturi. Predavanja iz ciklusa »Celje in nje- gova okolica« bodo brez dvoma zani- mala mnoge Celjane, saj o svoji ožji do- movina vedno radi kaj zvemo in sli- šimo in je nikoli v vsem dovolj ne po- znamo. Prof. Alojzij Bolhar nas bo v svojem predavanju v četrtek, 5. maja seznanil z življenjem Bezenška in osta- lih znamenitih Celjanov in mož celjske okolice. Prav in potrebno je, da se na- ših velikih mož neposredne preteklosti spomnimo in spoznavamo njihovo živ- ljenjsko pot, borbo, njihove ustvaritve in uspehe. Ponosni smo na nje, a tudi učimo se lahko iz njihovega plodnega življenja. Požrtvovalna borka z^ osvoboditev, tov. Marica Frece nas bo s predavanjem v torek, 17. maja popeljala v naše naj- težje dni borbe za osvoboditev. Govorila bo o narodnoosvobodilni borbi v Celju. Ponovno bomo krepili svoje moralne moči ob oživljanju spominov na slavne. dni naših borb z okupatorjem. Zlasti mladina naj se odzove temu predavanju, da bo v svojem delu lahko močneje vezala bodočnost na našo borbeno in revolucionarno nepsredno minulost. Po sto in večletnem razvoju obrtni- ških delavnic án tovarn je Celje posta- lo pomembno slovensko industrijsko središče. O tem, kako je potekal razvoj celjske obrti in industrije, bo govoril prof. Janko Orožen v četrtek, 19. maja. Delavcem in obrtnikom, vajenski mla- dini in tudi drugim bodo predavatelje- ve besede gotovo zanimive, saj bodo nazorno prikazovale del pomembnega življenja iz naše preteklostL V torek, 24. maja bo prof. Jože Curk govoru o temi: »Moderna v našem sli- karstvu«. Mnoge skioptične slike nas bodo ob spretni predavateljevi besedi zbližale z umetninami moderne in nji- hovimi lepotami, vrednotami. O moder- ni v literaturi bo v četrtek, 26. maja go- voru prof. Jesenovec France. Njegove besede o Zupančiču, Murnu in drugih, bodo dopolnjene s primernimi recita- cijami poezije in proze. Recitirali bodo igralci celjskega gledališča. S tem veče- rom o slovenski besedi in misli, bo Ljudska univerza v Celju zaključila svojo letošnjo delovno dobo. Ivo Svarc iVaslop pevskega zbora it. gimnazije v CeV,u v petek, dne 6. maja bo v Narodnem domu ob osmih zvečer pokazala II. gi- mnazija v Celju, kako je napredovala v glasbeni kulturi. Nastopüi bodo pod vodstvom tov. Jurčeta Vrežeta kar trije gimnazijski pevski zbori, in sicer mla- dinski mešani zbor, pionirski zbor in moški kvartet s partizanskimi in slo- venskimi narodnimi pesmimi. Zlasti naš mladinski zbor je v prejšnjih letih žel že velike uspehe in dobu tudi že prve nagrade. Zato vabimo na omenjeni pevski koncert vse ljubitelje glasbe iz Celja in okolice, še posebej starše in vzgojitelje naše mladine. Nikomur ne bo žal lepega večera. Mladinski pevski zbor laške „Svobode" žanje že lepe uspehe O posameznih prireditvah DPD Svo- boda Laško je bilo v zadnjem času že precej povedano, vendar pa je spričo dejavnosti, ki jo to društvo vrši, prav, če spregovorimo še nekaj besed. Za uvod v letošnjo kultumoprosvetno dejavnost je društvo izvedlo zelo uspel nastop »Neznanih talentov«, ki je žel vso pohvalo. V mesecu marcu pa so izvedu »Veseli večer«, katerega se je udeležilo preko 500 Laščanov, kar je dokaz, da si Laščani žele tovrstnih pri- reditev. Zaradi objektivnih razlogov, a kljub dobri volji posameznikov, dramatska sekcija v tem letu še ni nastopila, ven- dar pa se pripravlja z dvemi dramat- skimi deli v čast 10. obletnice osvobo- ditve. Prav tako žele ob tej pomembni proslavi sodelovati vsi pevski zbori in solisti, ki bodo izvedli pevski koncert in orkestralno solistični večer. Predvsem je med naj agilne jšimi mla- dinski pyevski zbor v Laškem. Res, da pevski zbor do sedaj še nima svoje pev- ske tradicije, ima pa voljo do učenja ter bo s svojo vztrajnostjo prav gotovo dosegel iste uspehe kot ostali zbori iz Laškega, Zbor trenutno šteje 46 pevcev in so dani prav vsi pogoji, da se Šte- vilo še poveča. Knjižnica, ki posluje od januarja v novih prostorih, je znatno dvignüa od- stotek obiskovalcev, kar je dokaz, da raste iz dneva v dan vse večje zani- manje do dobrega in poučnega čtiva. Lokal, v katerem se nahaja sedaj knjiž- nica, je bü v zimskih mesecih poprav- ljen na stroške mestne občine. Knjiž- nica bo ponovno obogatela s precejš- njim števuom novih knjig, kar bo še bolj dvignilo število dosedanjih čita- teljev. Knjižnica ima okoli 3000 knjig. Za brezhibno poslovanje knjižnice in za ves vloženi trud pa gre priznanje mar- ljivi knjižničarki tov. Medveškovi. Ljudska univerza pa je imela v dolgi zimska sezoni le 4 predavanja, kar je za Laško po vsej verjetnosti premalo. Ce se ozremo malo nazaj, bomo videli, da so se v preteklih zimskih sezonah le vršila predavanja redno vsakih 10 do 14 dni. Ne mislim nikogar dolžiti za zamuje- no, vendar pa upamo, da bo vodja Ljudtìke univerze v bodoče pri časov- ni določitvi predavanj upošteval tudi zamujena predavanja. E. Z. Rimski grobovi odicriti pri regulaciji Kjerkoli v Celju nekoliko globje kopljejo v zemljo, povsod naletijo na mrtve priče stare celjske preteklosti. Pred dnevi so delavci, ki so кораД tra- so za ovinek na Bregu, naleteli na po- membno najdišče. Najprej so odkopali preprost grob obdan z glinasto opeko, katerega so deloma poškodovali. V tem grobu so našli okostje, pozneje pa še bronast prstan. Seženj proč so nato na- leteli na sarkofag. Celjski arheolog, prof. Bolta, je sarkofag odprl in našel v njem tri okostja ter zlat uhan. Na osnovi reliefov in naipisov je ugotovil, da grob izhaja iz drugega stoletja, to se pravi, da so v njem ix>kopani Rim- ljani že nad 1.700 let. Za tako dolgo dobo so okostja zelo dobro ohranjena. Zavidanja vredno je zobovje vseh treh okostnjakov, ki je ostalo popolnoma celo in neokrnjeno. Prof. Bolta je mnenja, da sta bila v grobu pokopana dva mo- ška in ena ženska. Sarkofag in okostja so prenesli v Mestni muzej, ki je s tem pridobil zek) redek razstavni predmet. Ker so Rimljani imeli navado poko- pavati svoje mrtve ob cestah, ki so pe- ljale iz mesta, potem bodo nedvomno na tem prostoru našli še več takih gro- bov. ЛМпш. СеЦе Sporočamo gospodarskim organi- zacijam, da je pričelo z rednim delom gospodarsko podjetje REKLAMA CELJE Poslovni predmet podjetja so vse vrste reklame, oglasi, publikacije, plakatiranje, 4>3nutki, reklamrne ideje itd. — Reklama Celje, Titov trg 3, pritličje levo, tel. 26-31. Poslovni čas od 9. do 12. ure Na spI<^no željo poverjenikov in novili članov Prešernove družbe bomo ponatiisfnili kn^o Vladimir ja Kokoleta: DEŽELE SVETA To je poljudni geografski priročnik z osnovnimi geografsikimd, ekonomski- mi, zg'odovinskimi in družbenimi podatki o vseh državah sveta. Knjiga je opremljena z okoli 130 slikamd in 19 dvobarvnimi zemljepisnimi karta- mi. Izvršeni pa so tudi nekateri popravki v tekstu. V prednaročilu bo staJa za člane Prešernove družbe 200 din, za nečlane pa 280 din. Naroč- niki izven Ljubljane doplačajo 20 din za poštnino. Knjiga bo po izidu znatno di'ažja, tisika
  • ogoji, da se odstranijo posamezne hibe v gospodarstvu na področju laške ko- mune, je pričakovati, da se bo le-ta sčasoma le uvrstua med dobre in go- spodarsko razvite komune celjske skup- nosti komun. Na zaključku so izvolili 19-članski komunski odbor SZDL. Obrtniki CBljsliBga okraja so zborouoli v soboto je bua v veliki dvorani Na- rodnega doma redna letna skupščina Okrajne obrtne zbornice za Celje, ki so se je med gosti udeležili še predsed- nik OLO Celje tov. Riko Jerman, pred- sednik OSS Celje Albin Medved, sekre- tar komunskega komiteja ZKS Celje FloiTjan Fedko in drugi. Poročilo, ki je obravnavalo zelo po- drobno obrtniško problematiko v okra- ju, je podal član upravnega odbora tov. Pavle Božič. Iz poročila, pa tudi iz raz- prave povzemamo, da je obrt v celj- skem okraju v upadanju, namesto da bi bilo v vzi)onu z vedno večjiimi potre- bami. Ta padec je zlasti viden pri šte- vilu vključevanja novih vajencev v obrt. Tako je v letu 1953 prišel 1 va- jenec na 3,7 delovne sile, lani pa se je to razmerje še bolj ix>slabšalo dn je ob koncu leta znašalo 1 :4,3. Vzrokov, da mladina ne kaže velikega zanimanja za delo v obrtnih delavnicah, je več. Zbor- nica pa je za rešitev tega problema med drugim predlagala, naj se v sred- njih šolah oziroma osemletkah uvede tolmačenje pomena poklicev, hkrati pa naj se pri mojstrskih izpitih uvede tudi obvezen predmet o vzgoji mladine. Medtem, ko zanimanje za obrtno delo med moško mladino ni veliko, pa. je čedalje več prijav ženske mladine. To narekuje, da bo treba v Celju čimprej ustanoviti gospodinjske šole ter odpre- ti takšne industrijske panoge, kjer bi lahko bila zaposlena ženska delovna sila. Občni zbor obrtnikov celjskega okra- ja je obravnaval še stanje pomočniških ter mojstrskih izpitov. Kakor eni, tako so tudi drugi skladno z nenehnim pad- cem obrti, tudi ti v upadanju. Pri vsem tem pa je zelo razveseljiva ugotovitev, da se je število kandidatov za mojstr- ske izpite povečalo v socialističnem sektorju obrti. Obrtna zbornica je lani dosegla lepe uspehe tudi pri organiziranju strokov- nih tečajev. Upravni odbor Obrtne zbornice je z diplomami nagradil več starejših obrt- nikov. Pri volitvah pa je ibil za pred- sednika zbornice izvoljen tov. Franc Pipan. -ič ТКЕТЛ OBCNI zbor trgovinsko-gostinske ZBORNICE СеЦе-meeto Šola za trgovske učence mora dobiti svoje prostore v ponedeljek je bala v prostorih ho- tela Savinje v Celju tretja redna letna skupščina Trgovinsko-gostinske zbor- nice za Celje mesto. V otvoritvenem govoru je predsednik zbornice tovariš Miirko Žic med številnimi gosti pozdra- vil predsednika OSS Albina Medveda, predsednika LOMO Celje Fedorja Gra- dišnika, predsednika Gostinske zborni- ce LRS tov. Renka, generalnega tajnika Trgovinske zbornice LRS inž. Vehovar- ja,. predsednika Okrajne obrtne zborni- ce tov. Pipana in druge. Občni zbor je pokazal, da se je Zbor- nica v minulem letu močno uveljavila kot di-užbena organizacija in da je ve- liko prispevala k izgradnji ter stabi- lizaciji gospodarstva. Analiza blagov- nega prometa je pokazala znaten po- rast v obeh strokah, to je v trgovini ter go&tinstvu.. Tefeo ae je samo promet ▼ trgovini na drobno v lanskem letu po- večal za 30,6%, v trgovini na veliko pa za 34,4% ter je skupaj znašal 12,6 milijard dan. Vzporedno s tem pove- čanjem prometa se je zvišalo tudi šte- vilo v trgovini zaposlenih ljudi za 141. Kakor v trgovini, tako je bil tudi do- sežen višji promet v gostinstvu ter je lani znašal sikupaj 361 milijonov din. Zanimiva je ugotovitev, da serie znat- no povečal promet brezalkoholnih pi- jač. V razpravi o vlogi trgovine in go- stinstva so udeleženci občnega zbora ugotovili, da je decentralizacija trgov- ske mreže dosegla uspehe in da zato ni nobenih razlogov, da bi znova uvajali nove organizacijske oblike v trgovski mreži. Edino, kar bo treba še storiti je to. da se tudi v trgovini uvede druž- beno upravljanje in to preko potrošni- ških svetov ali podobnih organov uprav- ljanja. Decentralizacija go s tinsldh obra- tov pa ni dosegla zaželenih uspehov. • Kakor poročilo, tako je tudi razprava posvetila veliko pozornost vzgoji trgo- vinskega naraščaja. Tudi letos je bila osrednja točJca te razprave stanje na trgovski šoli v Celju, ki letos praznuje brez lastne strehe že 85-letnico obstoja. Potreba po gradnji nove šole za tr- govske učence je pereča; izvršitev te naloge pa ne zavisi samo od uvidev- nosti merodajnih faktorjev v Celju, marveč od zbornice celotnega celjskega območja, pa tudi od republiške Trgo- vinsike zbormoe. l<¿[ raz^wave o tem vprašanju je bil sprejet sklep, da se bo moralo zdravstvenemu stanju došlih vajencev posvetiti več pozornosti kot doslej. Razprava je še nadalje ix>kazala, da je ipotreba po novih hotelskih kapacite- tah v mestu ter potreba po novem cen- tralnem skladišču v mestu zelo nujna. Pri volitvah je bil znova za predsed- nika zbornice izvoljen tov, Mirko Žic. -ič IZ SODNE DVORANE Toplišek Terezija iz Tmovca ipp. Šentjurju, stanujoča na Teharski cest»; v Celju, se je na veliko pečala z go, ljufijo, tatvinami in ponarejanjem Stili ter izdajanjem za uradno osebo, S ponarejenim pooblastilom je od okoU 180 oseb pobrala članarino za SZDL v raznih krajih celjskega okraja, pobi.> rala pa je tudi od razn'ih strank za, varovalnino za Drž. zavarovalni zavod, V 15 primerah je spravila v zmoto lju- di, da so ji izročili v trgovinah razno blago in denar za okoli 96.046 dinarjev. Izvršila je tudi več manjših in eno večjo tatvino. Listine je ponaredila v 11 primerih in to največ dobavn'ice, a katerimi je v trgovinah dvigala razno, blago. Izdajala se je tudi za uslužbenko OLO Celje. Tam je bila res uslužbena do siredine leta 1953, nakar so jo od- pustili. V dveh primerih je povabila stranke na »zaslišanje« na OLO. Zato je uporabila čas, ko so snažilke čistile uradne pereste re. Vse te »podvige« je Terezija izvajala od sredine 1953 pa do začetka 1955, ko je padla v roke pra- vici. Okrožno sodišče jo je obsoduo na 2 leti strogega zapora. * Zavski Alojz iz Zgornje Ložnice pri Žalcu je vzel v čakalnici sektorske ambulante v Žalcu Ani Tratnik 6000 dinarjev. Kazen: 1 mesec zapora, po- gojno za dobo dveh let. * Besednik Zivko iz Celja je 7. 4. 1955 v okrožnih zaporih v Celju vzel sopri- porniku Z. F. zimski plašč, vreden oko^ li 70OO dinarjev. Obsojen je bü na štiri mesece zapora. Ferlin Jože iz Kozjega je 17. 12. 1954 izpred sucladišča Kmetijske zadruge v Kozjem vzel 45 kg betonskega železa^ v vrednosti 6075 dinarjev, last KZ Ko- zje. Kazen: 4 mesece zapora. * Jusubašič Enver iz Travnüka v Bosni je v marcu letos ukradel mizarskemu mojstru Juriču Francu v Celju kolo, vredno okoli lO.OOO dinarjev. Se istega dne je na Vranskem ukradel Mašiču Ivanu žensko kolo, vredno okoli 25.000 dinarjev. Obsojen je bil na 7 mesecev zapora. * Mesaric Antonija iz Sp. Hudinje se je kot mati svojih treh nedoletnih otrok pregrešila zoper svoje dolžnosti skrbi in vzgoje. Od leta 1953 do juilja 1954 je vsaj enkrat mesečno za dobo petih dni odšla z doma. Pijance vala je okrog in zapravila večji del moževega za- služka, namenjenega za gospodinjstvo. V dneh svoje odsotnosti je otroke pre- puščala samim sebi. Obsojena je bila na 5 mesecev zapora. Kazen pa ji je odložena za dobo dveh let * Neutpravičeno sta se peča^la s trgo- vino Bulic Stjepan iz Ljubljane in Zu- IjeVič Franjo iz Livna v Bosni. V Ljub- ljani sta nakupila blago za moške oble- ke in ga z dobičkom prodajala kmetom v okolici Dobrne. Prvi je bil obsojen na 2 meseca zapora, drugi pa bo plačal 8.000 dinarjev. v zadnji številki smo poročali o Jožetu Koscu, ki je v Cinkarni vzel železniške tračnice in bil obsojen na 3 mesece in 15 dni zapora. Ker jih je več tega imena, popravljamo to vest tako, da je to bil Jože Kosec, rojen 1928, tovarniiki delavec, stanujoč v Glinskem. fiibanje prebivalcev v Celja v času od 18. do 25. IV. 1955 je bile rojenUi 40 dečkov in 23 deklic. Poročili so se: Kejžnr Maksimilijan, davčni izvršitelj iz Do- brove, obč. Zreče in Darinka Pilih, knjigovod- kinja z Malega Vrha, obč. Šmartno ob Paki; Avgust Lipuš, delavec in Ana Podgoršek, tkal- ka, oba iz Celja; Jakob Ladislav Vodeb, kle- parski pomočnik in Veronika Leskovšek, oba iz Celja; Janez Preskar, skladiščnik iz Celja in Marija Novak, trg. pomočnica iz Kaplje vasi, Prebold; Vladimir Stefan Zdolšek, slikar- ski pomočnik iz Celja in Marija Skoflek, žer- javovodja iz Štor; Štefan Cvetko, topilec in Marija Ojsteršek. tkalka, oba iz Celja; Anton Tnrnšek, posestnik in Emilija Gomilšek, po- sestnica, oba iz Celja; Stefan Copot, delavec in Ivana Santel, knh. pomočnca, oba iz Celja; Jožef Gračner, poljedelec iz Podvin in Roza Brešar, učiteljica iz Št. Vida pri Planini. Umrli so: Jožica Knez, otrok iz Leskovca št. ?, občina Škof ja vas, stara 2 leti; Julijana Ogrizek, upo- kojenka iz Celja, stara ii let; Marijan Draksler, novorojenček iz Hrastnika; Jožef Artiček i% Grobelc, obč. Slivnica pri Celju, star 15 let; Marjeta Cnkjati. rojena Zotler, gospodinja s Tolstega vrha, obč. Slov, Konjice, stara 51 let; Jožef Potočnik, poljedelec iz Bistrice, star 52 let; Miroslav Cesnik, otrok iz Štor, star 1? dni; Simon Ivšek, novorojenček iz Klenovega, star 1 dan; Janez Blatnik, vzdrževanec iz Rav- nega, obč. Planina pri 5evnicl; Ivanka Breznik, novorojenček iz Lopate, Celje, stara I dni; Jožef Lapornik, otrok iz Govc, obč. Rečica, star 1 leto. Gibanje prebivalcev v celjsid okolici v časn od 18, do 23. 4. je bilo rojenih 11 dečkov in 13 deklic. Poročili so se: Stanko Jager, traktorist iz Laz, obč. Dramlje in Frančiška Aužner iz Jerovske vasi, občina Šmarje pri Jelšah; Vinko Operčkal, kmečki sin iz Malih dol, obč. Vojnik in Jožefa Brenko, gospodinjska pomočnica iz Malih dol, občina Vodnik; Jožef Jaranišek, mizarski pomočnik iz Višnje vasi in Terezija Pikelj, gospodinjska pomočnica, stanujoča istotara; Karel Falno^a iz Verpet, obč, Frankolovo in Terezija Terjašek iz Razgorc, obč. Vojnik; Franc Tacar, poljede- lec iz Marijine vasi, obč, Jurklošter in Marija Kranjc, poljedclka, stanujoča istotam; Janez Lončarič, poljedelec iz Mrzlega polja. obč. Jur- hklošter in Pavla Ameršck, kmetovnlka iz Pa- neč. obč. Jurklošter; Rudolf Jazbinšek, polje- delec iz Ledine, obč. Sevnica in Jožefa Spita- lar, poljedelka iz Poiane, obč. Jnrklošter; Ja- nez Koprive, poljedelec z Blatnega vrha in Marija Jerčin, stanujoča istotam, obč. Jurklo- šter; Alojz Zelič, tovarniški delavec iz Trške gorce, obč. Slivnica pri Celju; Ivan Selčan, delavec iz TrnoveU. obč. Strmec in Marija Pačnik, delavka iz Creškovc, obč. Strmec; Ivan Kruleč, poljski delavec iz Dobrne in Gorečen Jadviga iz Socke, obč. Strmec; Kari Ferjančič, šofer iz Rogaške Slatine in Alojzija Novak, slaščičarka, stanujoča istotam; Vinko Gobec, poljedelec iz Sv, Vida, obč. Pristava in Tere- zija Boršič. delavka iz Nimna, obč. Rogaška Slatina: Albert Gračner, poljedelec iz Brda, obč. Planina in Neža Kranjc, poljedelka iz Št. Vida, obč. Planina; Viktor Koceli, polje- delec iz 2alca in Ivana Smid, krojačica iz Trbovelj; Blož Prislan, poljedelec iz Malih Braslovč in Silva Rovšnik, poljedelka iz Pre- ser, obč. Braslovče; Vinko Rudi, poljedelec iz Sp. Gorč in Martina Matko, knjigovodkinja iz Polzele; Stanko Murko, ključavničar iz Sv. Mi- haela, obč. Šmarje in Ljudmila Sti¡)lovsek, ši- vilja iz Laz, obč. Pristava; Franc Korez, po- ljedelec iz Cerovca pod Bočem in Leopoldina Mešiček, poljedelka iz Hajnskega, obč. Prista- va; Edo Jagodic, ključavničar iz Grlic in Ani- ca Povalej. šivilja, stanujoča v Grlicah; Ludvik Sega, poljedelec iz Pustik in Matilda Mlinaric, poljiHlelka iz Pristave: Mirko Maček, trgovski pomočnik in Ivanka Planinšek, tovarniška de- lavka, oba z Sv. Lovrenca pri Preboldu; Ed- vard Potočnik, rudar iz Trbovelj in Silva Vrtač- fiik, gospodinjska pomočnica iz Kaplje vasi, obč. Prebold; Ivan Jost, poljedelec iz ŠeSč pri Preboldn in Frančiška Zmrzlak, tov, delavka iz Dolenje vasi, obč, Prebold; Anton Makov- šek, kmečki sin iz Pake, obč. Vitanje in Regina Ramšak, kmečka hči iz Pake, obč, Vitanje; Vi«- cencij Somrak, tov. delavec Iz Sp. Doliča, obč. Vitanje in Pavla Tcpej, poljska delavka iz Stranic, LOMO Slov. Konjice; Ivan Blatnik, delavec iz Celja in Antonija Guček, poljedelka iz Curnovca, obč. Brezej^ Anton Rezec, krojač iz Celja in Fanika Zelič, poljedelka iz Brez; Cedomir Ristovič, steklarski delavec iz Rimskih Toplic in Danijela Senljurc, pom. kuharica i« Rimskih Toplic; Andrej Ferlič, zidar iz Pil- štanja in Marija Gnns, poljedelka, stanajoča istotam; Miroslav Pajek, poljedele« iz Lopace in Štefanija Lah, poljedelka, stanujoča isto- tam, obč. Lesično; Alojz Špes, električarski pomočnik iz Prožinske vasi, obč, Šentjur In Vida Kolar, uslužbenka iz Vrbna, obč. Šentjur; Martin Majoranc, delavec iz Kompol in Kristina Soline, delavka iz Sv, Rozalije, obč, Šentjur; Jožef Serti, šofer iz Vrbja pri Žalcu in Ana Kundih, poljedelka, stanujoča istotam; Anton Smerdej, sedlar z Vrha obč. Krško in Terezija Volavšek, poljedelka iz Podčetrtka; Henrik Drnškovič, kmet iz Sopóte in Ljudmila Pon- delak, poljedelka iz Podčetrtka. Umrli so: Uršola Vreš, preužitkarica iz Zahenberca, stara 76 let; Valentin Pintar, kmet iz Zg. Ložnice, obč. Žalec, star 63 let; Janez Kranjc, oskrbo- vanec iz Pernova. obč. Žalec, star 87 let; Ana Štefančič, preužitkarica iz Vel, Pirešice, stara 79 let; Jožica Zupanič iz Gotovelj, otrok, stara 5 dni; Marija Sležič, oskrbovanka, Pernovo, obč. Zalee, stara 80 let; Franc Uranjek, upo- kojenec iz Gotovelj, star 53 let; Marija Ferlič, preužitkarica iz Topolovega, obč. Lesično, stara 77 let; Lucija Ograjšek, kmetica iz Zavrha pri Galiciji, stara 83 let; Amalija Lamot, drnž. upokojenka iz Hudinje, obč. Vitanje, stara 78 let; .\nton Kostanjšek, upokojenec iz Pre- bolda, star 86 let; Neža Vertačnik, poljedelka iz Podgorja, obč, Braslovče, stara 70 let; Franc Flis, kmetovalec iz Socke, obč. Strmec, star 55 let; Marija Korenak, gospodinja iz Socke, obč. Strmec, stara 74 let; Alojz Zučko, skla- diščni delavec iz Strmca, star 46 let; Alojz Ko- ren iz Plata, obč. Rogaška Slatina, preužitkar, star 75 let; Cvetko Vincenc iz Sp. Sečoveg«, obč. Rog. Slatina, star 75 let; Zbor volivcev na Jožefovem hribu v peteîi je bSl v Tovarni i)eríLa dobro obiskan zbor volivcev za teren Jožefov hrib. Ljudski odbornik, tov. Delila Mea, občinski odbor zb v ŽALCU bo ob sodelovanju bivših dijakov Me- ščanske šole v Žalcu v poČE^titev i^dlih v NOB in ob 10. obletnici osvoboditve odkril spominsko ploščo na žalski gi- mnaziji. Odkritje bo 3, julija ob 10, uri dopoldne. Vabimo vse bivše dijake in profesor- je, da se svečanosti udeleže. Pozivamo vse svojce žrtev NOB (padlih talcev in umrlih v taboriščih), da javijo njihova imena ravnateljstvu nižje gimnazije v Žalcu, Pripravljalni odbor. je iporočal o družbenem planu in pro- računu okrajnega in mestnega ljud- skega odbora, nekatere postavke pa je natančneje razložil tov. prof. Aškero. Volivci so razpravljaH o raznih aktu- alnih problemih glede iznešenega druž- benega plana in proračuna. Volivca so se izrekli proti odvzemu dvorane v Ka- juhovem domu, ki jo nameravajo upo- rabiti za mizarsko delavnico gledališča. Zato naj bd našli prostor v poslopju zraven gledališča, v katerem je pritlič- ni trakt še neizgotovljen. Tam bi bila mizarska delavnica gledališču tudi bolj pri roki. Po živahni razpravi so volivci spre- jeli družbeni plan in proračun z željo, da bi se na zboru volivcev izneseni predlogi upoštevali. Uprava kino podjetij CESTITA SVOJIM OBISKOVALCEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K PRAZNIKU DELA IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE „Ssvinjslci magazin" Žalec CESTITA SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM K 1. MAJU IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE IN JIM ZELI OBILO USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALISTIČNE DOMOVINE. SVOJIM CENJENIM STRANKAM SE PRIPOROČAMO ZA NADALJNJO NAKLONJENOST SADNI SOKOVI so nujno potrebna hrana za doraščajočo mladino. Matere! Kupujte svojim otrokom gro-zdni, jabolčni, borovničev sok (borovničev biser), ki ga proizvaja ibljiiH-iiiii, ШТ VITANJE CESTITA K PRAZNIKU DELA — 1. MAJU IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE VSEM SVOJIM ČLANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM TER JIM ZELI SE VEČJIH USPEHOV PRI NAPREDKU KMETIJSTVA Granitna industrija Oplotnica delovni kolektiv priporoča svoje kvalitetne izdelke in cestita vsem delovnim ljudem k prazniku 1. maju! kolektiv LESNE INDUSTRIJE MESTINJE cestita vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem ter svojim poslovnim prijateljem K PRAZNIKU DELA — 1. MAJU IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE. priporočamo svoje kakovostne izdelke po zmernih cenah: Šolsko in stavbeno pohištvo ter pohištvo po naroČilu TRGOVSKO PODJETJE CELJSKI TEDNIK, 29. aiprüa 1965 Stev. 17 — stran 7 Pel vražic peter se je odločil potovati z vloi^ojn deseti uri dopoldne, ker si je obetal prijetnejše potovanje. Bil je v Benet- ^ђ, in kdor je to mesto videl ponoči ^ polni mesečini in podnevi pod ble- ¡iecimi žarki sonca, si ne Seli dolgo- ¿asne vožnje z vlakom. Nevoljen je odšel na kolodvor. Njegove oči in srce ig bilo polno mamljivih vtisov. Vstopil jg v vlak in mimogrede porinil glavo ^ vsak oddelek. V oddelkih so sedeli potniki, ki ga niso nič mikali. Stare gospe z uelifcimi očali na noseh, ki so bile podobne angleškim guvernantam, resni bradati možje in matere z na- gajivimi otroki. Ne, takšne družbe si ni želel... Toda pri predzadnjem od- delku mu je doleglo: Sanjavost Benetk ga je objela na mah še siloviteje spričo privlačne mešanice barv, med kateri- mi so izstopale zlata, raeča, bela in Črna, da se razumemo, lastnice teh raz- burljivih brv so bila mlada dekleta. Pet jih je bilo, kvintet veselih in le- pih deklet. Pet deklet, a šesti sedež je bil prazen. Peter vstopi in se blaženo sesede na prazen prostor ter ogleduje sopotnice. Dražestne, mlade, izzivajoče, toda ena se mu je med vsemi zdela naravnost edinstvena. }>Kakšne noge!« zamrmra v sebi. »Kakšen obraz!« pomisli zanosno. »Kak- šno dekle!« Cez nekaj minut se je njegova sreča razblinila. Ujel je nekaj njihovih be- sed. Govorile so angleško, izključno angleško. Kakšno zlobno naključje. Pe- ter John Brook je bil Anglež, rojen v Angliji, sin Angleža, ki je bil potomec stare angleške družine, vendar ni znal angleškega jezika. Z materjo, ki je Ita- lijanka, je živel dolgo vrsto let v Ita- liji in govoril z njo vedno le italijan- sko. Kakšna smola. Ce bi se potrudil, bi v svojem spominu zbral le toliko angleških besed, kolikor jih premore ena sama drobna stran slovarja v žep- ni izdaji. Mislil je, da se bo pogreznil od sra- mu, ko mu je naposled tista najpri- vlačnejša namignila, vzela cigareto in pokazala, kako se vžge vžigalica. Vljud- no je prižgal vžigalnik in komaj slišno dejal v italijanščini: Z veseljem, gospo- dična! — Tisto dekle je spreletel nasmešek in hip nato je bila spet v živahnem po- govoru z ostalimi. Peter je čutil, da go- vorijo zdaj o njem in da so njihove besede vse prej kot ugodne zanj. Od časa do časa so ga premerile od nog do glave, se muzale in hehetale ter iz- zivalno znova in znova streljale s po- gledi nanj. Naposled se je Peter vdal. Bil je ce- lo vesel, da so dekleta tako živahna na njegov račun. Pustil je, da so zbijale šale. Končno so se nekoliko umirile, te- daj pa je Peter, ki je računal na velik učinefc svoje domislice, vzel iz žepa svoj potni list, ga odprl in ga porinil naravnost pred nosek najlepše izmed petih. Ljubeznivo se predstavi pri tem pa je diskretno, počasi zlogoval svoje ime: »Peter John Brook«. Njegov smeh je bil lažnjivo prizanesljiv. Pet vražjic je prebledelo. »Izplačalo se je,« je pomisUl Peter, »morda je v razgovoru vsemogoče pa- dalo na moj račun.« Ljubeznivo se je nasmehnil prebledelim deklicam, spra- vil svoj potni list spet v žep in se po- novno priklonil: »Good by«. To sta bili dve med tistimi redkimi angleškimi besedami, ki jih je znal. Potem je samozadovoljno, s smehom na ustnicah, zapustil oddelek in popar- jeni kvintet ter si v drugem oddelku poiskal sedež. Za smeh in dobro voljo PRAV GOTOVO Ko sem nekaj časa stal pri odkopa- vanju najnovejše okoli 1700 let stare celjske najdbe rimskega groba in je arheolog pravkar odkopal lobanjo s ču- dovito ohranjenimi zobmi, je neka gle- dalka vzkliknila: »Krasno! Ali so to umetni zobje?« Dobila je takoj pri- meren odgovor: »Seveda! Krautberger jih je naredil.« NEPRAVIČNO MASCEVANJH — Danes je desetlenica moje poroke. Grem na lov, da ustrelim zajca... — — Kaj je ubogi zajec pri vsem tem kriv? — VEREN DOKAZ — No, možek, kaj si danes vlovü? — —• Nič, dušica, prav nič. — — No, potem pa že verjamem, da si bil na lovu. — V ZOOLOŠKEM VRTV Ta žival Že izumiro. Čudno? Saj vendar tako dobro iz- gleda. NI NEVARNO Očka je v postelji in ne sprejme nikogar. Upam, da ni težko bolar^. Ne, mama mu krpa hlače. TAK BEDAK... Čudna pisava. Jaz tega ne morem prebrati... Vsak osel zna to pisavo brati. Daj sem... ZLATA RESNICA Najnehvaležnejža leta so gotovo leta deklet od 11. do 15. leta. Takrat je dekle že prestaro, da bi računalo na prste, joa noge. i>a Se ад.тоге začuiuitj. OB POVRATKU »Lep je našega življenja dan, če kaj lepega ti kdaj daruje, biti le ne sme preveč zaspan, kdor od njega srečo pričakuje.« To mi star prijatelj je dejal ob povratku iz dežele tuje, ki jo z avtom je prepotoval, pa jo zdaj visoko povzdiguje: »Zeno mojo da bi videl zdaj! Vsa je najlon od peta do glave, kombineža njena — sam sijaj, Solnički iz antilope prave! A dekleta — tam jih malo ni. ki se ti vabeče nasmehljajo, mehke, sočne, z vročimi očmi tujce še celo ceniti znajo. Tam seveda biti skop ne smeš, da bi smilile se ti devize in do barov bi se mučil peš in isikal si najcenejše mize. Tudi havptmana sem tam dobil, ki mi komandant je bil in znanec. S ceho nisem se osramotil, pokal nama je vso noč šampanjec. Veš, spoštujejo nas tam zelo, če se znamo po buržujsko vesti, kar z devizami ni nič težko. Tudi jarek ta sem znal prebresti. Nekaj posla kar mimogrede v naglici seveda sem opravil. In tako z devizami srce sem na tujem si krepko ppzdrcivil.« VSE ZA STANOVANJE Umrla mu je ljubo, dobra žena in teden dni prejokal je za njo, saj taka se ne najde več nobena, da z njo bi mu bilo še kdaj lepó. Ostal je sam z družinskim stanovanjem in s komisijo je imel skrbi, boril se z zapletenim je vprašanjem, kako svoj topli domek obdrži. In dal takoj oglas je v časopise, da deklico si išče za ženo, prikupno in preteklosti še čiste, ki stanovanje si napolni z njo. Prejel je sladkih pisem, slik nešteto, dekle najlepše pa si je izbral in hitro sklenil zakon, poln obetov, in nič več komisije ni se bal. Ko pa je mesecev le pet minilo, pred čudovitim je problemom stal. Nenadno se mu dete je rodilo, ki v dvomu glavo je nad njim zmajal. Tako je rešil ljubo stanovanje, povrh pa ga očetovstvo krasi, dodatek jurčkov treh mu že priznan je in sinček se v naročju mu smeji. USPEHI domaČe industrije v desetih letih je industrija v Jugoslaviji močno napredovala. Danes delajo nove tovarne najbolj komplicirane naprave. Na sliki del paviljona tovarne »Rade Končar« na letošnjem pomladanskem velesejmu, ki prikazuje odlične izdelke elektro-industrije ZANIMIVOSTI HOTELI SO VIDETI GREŠNIKE... Neki ameriški duhovnik je vse bolj pogrešal vernike v svoji cerkvi. Da bi ljudi spet privabil k svojim pridigam, je nekega dne razglasil, da bo imel na- slednjo nedeljo .poiidigo izključno! za grešnike. Naslednjo nedeljo je bila pol- na cerkev ljudi, ki so prišli, da bi vi- deli grešnike. ŽENSKA NEČIMRNOST Neka ameriška bižuterijska tovarna je poslala v prodajo zadnji trik mode. Izdelala je majhne steklene kroglice kot uhane. V te kroglice nalije j o vode in vanje spustijo drobne tropske ribice. To se pravi — ženske nosijo akvarije v ušesih. PISCANEC V JAJCU JE ODPOR- NEJŠI KOT KONJ Znanstveniki so preizkusili odpornost perutninskega embrija s tem, da so jajce, na katerem je kokoš sedela samo tri dni, izpostavili sunkom električnega toka, ki bi v normalnem primeru ubil konja. Piščančevo srce v jajcu je büo tako тосцо, da je ta sunek izdržalo, saj je piščanec po dokončanem valenju po- polnoma zdrav prilezel iz lupine. DOBROTNIK Neki čikaaki hotelir je objavil v ča- sopisih, da bo dal vsakemu, ki bo nje- govo ime brez jecljanja izgovoril, ko- silo zastonj. Ime mu je Papabavlaho- dimitorakopxilous. Ljudje so ga raje še naprej klicali Pap, kot da bi si lomili jezik. MOŠKI SO BOLJ PODVR2ENI BOLEZNI KOT 2ENE Na osnovi statističnih ix>daitkov je dokazano, da so možje veliko bolj pod- vrženi boleznim kot žene. Ce bi primer- j-ald obolelosti v različnih letih, potem so moški najbolj podvrženi boleznim med 45. in 64. letom. TEŽAVE ARABSKIH VDOV Ce se hoče arabska vdova znova po- ročiti, mora v temni noči hoditi na grob svojega pokojnega moža. Jaha na oslu in nosi s seboj dva vrča vode. Na grobu poklekne in vpraša Ewkojnika, če ji dovoli, da se vnovič poroči. Ce po- kojnik ne vstane, je to znak, da je so- glasen. Tako dobi vsaka vdova »po na- vadi« pristanek pokojnih mož in mir- no odide domov. Različni ljudje — različni običaji. Ali veste 1. ... katero zasebno prevozno sredstvo v ZDA postaja zelo pri- ljubljeno? 2. ...ikoliko kalcija potrebuje dnevno človeško telo? 3. ...da hranijo krave avtomati? 1. V zadnjem času je v ZDA registriranih nič manj kot 92.000 zasebnih letal, ki počasi izpodri- vajo luksuzne avtomobile, katerih cena je višja kot zasebnim leta- lom v serijski proizvodnji. V nobeni državi na svetu ni turi- stično letalo tako udomačeno in nenadomestljivo kot v ZDA, kjer je število pooblaščenih zasebnih letalcev doseglo 573.595 oseb. 2. Za zdravje odraslega člove- ka je potreben dnevno 1 gr kal- cija, ki ga zaužijemo z 1 I mleka. Mnogo bolje pa se izkoristi kalcij iz kislega mleka ali jogurta. Kal- cij je človeškemu telesu potreben za tvorbo kosti in zobovja. 3. V Oklahomi so iznašli in tudi že izdelujejo patent, imeno- van »avtomatsko hranjenje krav«, ki ob določenih dnevnih urah s sireno prikliče krave k »obedu« in jim takoj nato napolni jasli z določeno količino hrane. ____ Celjski grofje Priredil: Jurček Krašovec Ilustriral: Tonček Skok 59 »Stojta! Prenehajta!« Rudolf je presenečen obstal. Prej je pri- čakoval ukaz samega kralja kot Friderikovega. Oton Ortenburški je bil tudi presenečen in povesil spoštljivo svoje orožje: »Spoštovani vitez in rojak! Storite mi uslugo in bodite mi priča, da bom poročil gospodično, ki sem jo nocoj spoznal. Ona mojim zagotovilom ne verjame. Vam bo verjela, da v našem rodu öi lažnivcev!« V tem je skočil v uto in pripeljal pred presenečene dvorjane Ano Celjsko. Rudolf je izbuljil oči in pogledal gospo- darja, toda ta je bil izmed vseh še najmanj presenečen. »Ne razumem vas?« je dejal Rudolf. »Videl sem ju v uti« odvrne Friderik. eo Spet se je ponovila usodna vloga nežnega spola celjskega rodu. Oto je namesto mrtveca postal bogati zaročenec Celjanke, ki je zaradi nenavadnega dogodka postala ljubljenka ba- varske kraljice. Naposled je prišel toliko pričakovani tre- nutek. Kralj Ludvik Bavarec je Friderika^ sprejel v državni pisarni. Za dolgoletno in koristno službo njegovih prednikov in Fri- derika samega, ga je povzdignil v grofovski stan. »Naročamo, da Vi, plemeniti Friderik Celj- ski, Vaši sinovi in vsi moški potomci Vaše krvi po Naši milosti nosite visok naslov državnih grofov. Taka je Naša in božja volja!« Na povratku so se Breze na Koroškem globoko poklonile potomcu trdoživega rodu. 61 Svojima sinovoma je dal Friderik najboljše učitelje, Rudolf Sovneški pa ju je učil voja- škega znanja. Sinova sta mu dostikrat pri- pravila presenečenja, da je kar osupnil. Nekega lepega dne je Rudolf Sovneški pri- šel h grofu Frideriku in vrgel rapir po mizi. »Moja naloga je z današnjim dnem kon- čana. Najbolje, da se zaprem v svoj žovneški brlog in objokujem dan, ko me je sedem- najstletni fant pičil s svojim pipcem. Rečem Vam, grof, Ulriku ni treba več učitelja.« Friderik je vzradoščen hitel na dvorišče in objel sina. Za šalo sta se spoprijela in ko je staremu grofu zletelo orožje iz rok je vzklik- nil: »Grof Ulrik, zdaj si svoj gospodi Fant, izberi si kateri koli grad.« Celjani so dobili pravega vojaka. 62 Herman je bil manj razborit- Rad je poma- gal očetu pri gospodarskih poslih. Nekoč je pol za šalo pol zares vprašal sina: »Ano smo lepo omožili. Kam bi zdaj od- dali Katarino? Godna je?« »Kaj pravite vi, oče? je vzel zares Herman. — »No, nečak Habsburškega Je še fant?« _ »Neumnost, ga zavrne sin, kaj bi na seve- ru. Sever je poln. Tam nimamo kaj iskatL Vzhod, jug ali zahod.« Friderik se je sprva smejal sinovi modro« sti, potem pa vse bolj osvajal to načelo. Naposled se je tako tudi zgodilo. Katarino je odpeljal grof Albert Goriški. Friderik je spet podražil sina: No, Herman, poslal sem jo na zahod. Toda kdo bo šel na jug? »Jaz,« je odločno odvrnil mladi grof. _ Stev. 17 — stran 8 1 CELJSKI TEDNIK, 20. aprila 1^ š:p:o:r:t Lorger Stanko — ob priceihu sezone iO.8 na 100 metrov AD Kladivar ie poslalo v nedeljo dve močni ekipi svojih atletov in atletinj na otvoritvena atletska mitinga v Ljubljano in Maribor. Na obeh prireditvah so se celjski atleti močno nvcljavili in vse kaže, da bomo v prihodnjih mrsecih zopet čitali o rekordnih uspehih naših atletov, ki nas od celjskih športnikov še najbolj razveseljujejo. V Ljubljani je presenetil Lorger na 100 m z odličnim časom 10.8. Vipotnik Andrej, ki je na 300 metrov napovedal rušenje slovenskega re- korda, je vse do zadnjih nekaj 100 metrov po- trjeval svojo napoved. Naenkrat pa ga je za- grabil krč in je moral odstopiti. Pri članih so pobrali še zmage: Kovač na 110 m zapreke s 16.0, Gajšek na 1000 m s 2:34.4, Lorger v skoku v daljino s 6.42, Brodnik v skoku v višino s 175 in štafeta 4 x 100 m s časom 44.4. Pri čla- nicah je na 60 m zmagala Sikovec z 8.1, Slam- nikova na 600 m z 1:43.8, Celesnikova v metu diska s 39.64 in štafeta 4 x 100 m s časom 53.0. V Mariboru so zmage pobrali naslednji celjski atleti: Glavač s 3.62 v skoku s palico, Bela jeva na 600 m z 1:46.6, Pristovškova v metu kopja s 31.25, Zadravčeva v metu krogle z 11.09 in Sumakova s 135 v višino. DARILO AZS CELJSKEMU ATLETU STANKU LORGERJU Na zadnjo sejo Atletske zveze Slovenije je bil povabljen celjski atlet Lorger Stanko. Pred- sednik AZS tov. Premelč Stane mu je v imenu AZS čestital velikim uspehom v preteklem letu, ki jih je dosegel na atletskih tekmovanjih doma in v svetu, za katere je bil proglašen za naj- boljšega jugoslovanskega atleta v letu 1954 in najboljšega slovenskega športnika. V znak pri- znanja za njegove velike uspehe mu je tov. Premelč izročil zapestno uro z željo, da bi še v prihodnjih letih s svojimi uspešnimi nastopi na atletskih stezah utrjeval ugled slovenske in jugoslovanske atletike. Tem željam in čestitkam se pridružujejo tudi celjski športniki in ured- ništvo našega lista. Namizni tenis __Smučanje_ SIJAJNI USPEHI CELJSKIH SMUČARJEV NA KOROŠKEM Majhna ekipa izbranih celjskih smučarjev se je pretekli teden udeležila na povabilo Smu- čarskega društva Celovec tekmovanja v vele- slalomu na Vrtačinem plazu v Karavankah. Na prireditvi je bilo zbranih 83 tekmovalcev, od tega vsa smučarska elita Koroške. Proga je bila zelo zahtevna — dolžine 1600 m, z višin- sko razliko 400 m. Celjski tekmovalci so na tem tekmovanju v inozemstvu poskrbeli za pravo presenečenje. Med 43 tekmovalci je pri članih zmagal Uršič Dominko s časom 2,39,2 in pustil drugoplasi- ranega Avstrijca za sabo kar več kot za 2 se- kundi. Brata Cetina Janko in Peter sta se uvrstila na 4. in 5. mesto, Nunčič pa na 9. mesto. Zmago je pobrala v skupini članic na isti progi tudi Celjanka, prof. Horvat-Zabuko- vec Albina, s časom 2,39,1. Odlični rezultati celjskih smučarjev so pripomogli še k tretji zmagi, ki je najpomembnejša na vsaki smu- čarski prireditvi. Kot moštvo je ekipa SD Celje zasedla 1. mesto s časom 8.09.7 pred Kelagom (Celovec) 8,12,2, Schizunft (Celovec) 8,15,1 itd. Zmagovalca, tov. Uršič Dominko in Horvat Albina, sta prejela za zmago kolajni, zmago- valna moška ekipa pa v trajno last bogat pla- denj. darilo koroške deželne vlade. Celjski smučarji so bili povsod deležni lepe- fa sprejema in gostoljubnosti, ki je našim orošcem že prirojena. Polni bogatih vtisov in z lepimi zmagami so se vrnili veseli domov. POHITIMO PRVEGA MAJA NA PRAZNOVANJE V LOGARSKO DOLINO IN NA OKREŠELJI OGLEJTE SI MOJSTRE SMUČANJA NA OKRES- LIU - VELESLALOM Z MEDNARODNO UDE- LEŽBO BO 1. MAJA OB 9. URI ZJUTRAJ! __Nogomet_ LJUBLJANA SE JE KREPKO REVANŽIRALA Kdo se ne spominja lepe zmage Kladivarja v jeseni na Glaziji proti moštvu iz Ljubljane? V nedeljo je moral Kladivar v goste na ljub- ljansko igrišče, kjer so se nogometaši Ljubljane krepko revanžirali za jesenski poraz. Celjani so prišli domov brez točk, s seboj pa so pri- nesli 4 gole, ki dvigajo že itak preobloženo ne- gativno razliko v golih, sami pa so uspeli le enkrat zadeti v mrežo. Po časopisnih vesteh sodeč, je Kladivar igral dobro, ponovila pa se je stara napaka, da v času najmočnejše ofenzive in ob ugodnih priložnostih zopet napadalci niso spravili žoge v mrežo. Kam spravlja neodločen napad Kladivarja! Sicer pa — iz nedelje v ne- deljo ponovno ugotavljamo, da se čvrsto držimo zadnjega mesta v tabeli in zopet ni izgledov, da bi se premaknili višje. V moštvu Ljubljane je v tem srečanju briljiral s svojo igro Mar- janovič v napadu. Pri Kladivarju je ugajal s svojo igro Rojnik, poleg njega pa še Marin- ček, Dobrajc in Cater. Rezultat tekme — 4:1 (1:0) za Ljubljano. _ ZMAGA VELENJSKEGA RUDARJA in'*' KOVINARJA IZ ŠTOR V nadaljevanju tekmovanja v vzhodni slo- venski ligi je velenjski Rudar na domačih tleh odpravil Dravo s 4:1 (4:0). Domačini so zado- voljili le v prvem delu igre, ko so kar štirikrat potresli mrežo nasprotnika, v nadajevanju pa so močno popustili. Tekmo je oviral močan veter. Kovinar iz Štor je gostoval v Kidričevem in je tesno podlegel Aluminiju s 5:6 (1:4). V pr- vem delu igre je Kovinar dovolil domačinom prevelik naskok v rezultatu, ki ga igralci kljub požrtvovalnosti in dobri igri v drugem delu niso mogli obrniti sebi v prid. Dve dragoceni točki sta ostali v Kidričevem. Na tabeli zanesljivo vodi Rudar (T), Rudar (V) je na 5. in Kovinar (S) na 8. mestu. Mladina Kladivarja je v prvenstveni tekmi CNP pregazila v Šoštanju mladinsko moštvo Usnjarja z 9:0 (5:0). Uspešni strelci so bili: Zaje 3, Cafuta 2, Hribernik, Pere, Radič in Franc. Moštvo Brežic je v prvenstveni tekmi CNP v .Šoštanju kljub vodstvu Usnjarja že z 2:0 do- seglo zmago s 4?3 in s tem še nadalje ostalo na čelu I. skupine enajstonç ÇNP, __Košarka_ EFEKTNA ZMAGA KOVINARJA Košarkarji Kovinarja so v nedeljo imeli do- ma v gostch moštvo iz Postojne, s katerim so se srečali v i. kolu slovenske lige. Storjeni so zmagali povsem zasluženo z visoko razliko v koših. Vse kaže, da se bo ekipa Kovinarja v loto?niem letu borila v slovenski ligi za eno najvišjih mest. MOŠKA IN ŽENSKA EKIPA I. GIMNAZIJE ZMAGOVALCA V nadaljevanju prvenstva srednjih in stro- kovnih šol celjskega okraja v košarki so dijaki in dijakinje i. gimnazije ojdnesli zasluženo zmago. Na drugo mesto se je pri moških uvrstila ekipa Metalurško-industrijske šole iz Stor, za ostala mesta pa se bodo še vršile ogorčene bitke. Pri ženskah so za dijakiniami I. gimnazije igralke Ekonomske srednje šole. Učiteljišča in ii. gim- nazije. Moška in ženska ekipa i. gimnazije se bosta v tem tednu srečali v »Štajerski« coni s prvaki krškega in trboveljskega okraja, zma- govalec te cone pa si bo dokončno priboril pravico nastopa na republiškem prvenstvu sred- njih in strokovnih šol. Kegljanje__ LEP USPEH CELJSKIH KEGLJACIC Ženske Kladivarja so v nedeljo nastopile v Šoštanju na kegljaškem turnirju, na katerem so poskrbele za precejšnje presenečenje. V na- rodnem slogu so premagale moštvo državnega prvaka Medvedgrad z 2154:2145, naslednje mesto pa so dosegle tekmovalke Gradisa iz Šoštanja, ki so pokazale tudi veliko izboljšanje od zad- njih srečanj, saj so podrle preko 2000 kegljev. Od celjskih igralk je bila najboljša tov. Ger- dinova s 380 podrtimi keglju Srečanje je bilo izredno razburljivo, saj do zadnjega para ni bilo moči predvideti zmagovalca. Tu je Gra- dišarjevu pokazala boljše živce in formo, če- prav je imela za nasprotnico bivšo svetovno prvakinjo Sinčkovo Jelico iz Zagreba. Za 9 le- sov razlike je odločila dvoboj v svojo korist! Kombinirana ekipa Kladivarja in Gradisa je nastopila nato še v borbenem stilu proti Med- vedgradu in zopet so bile poražene Zagreb- čanke s pičlima dvema kegljema razlike. __Sabljanje_ KLADIVAR NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V soboto in nedeljo se je mlada ekipa šestih sabljačev Kladivarja udeležila državnega ekip- nega prvenstva v floretu in sablji, ki je bilo v Ljubljani. Celjski sabljači niso dosegli z močnimi nasprotniki ekipnih zmag, posamezniki pa so presenetili z zmagami nad sabljači z blestečimi imeni. Vse kaže, da se bo mlada sab- Ijaška garda iz Celja po pridobitvi potrebnih izkušenj in rutine z leti vse uspešneje uvelja- vljala. ^ _ MLADINA ZE DOHITEVA STAREJŠE IGRALCE Tretje povojno prvenstvo Celja Preteklo soboto je namiznoteniška sekcija celjske Svobode pripravila v telovadnici TVD Partizan Celje-Gaberje tretje povojno prven- stvo Celja v namiznem tenisu. V štriih disci- plinah za moške in mladince je nastopilo nad 50 tekmovlcev, povečini članov Svobode. Do- seženi rezultati so bili več ali manj pričakovani in v tekmovanju ni bilo večjih presenečenj. Razen tega pa je turnir pokazal, da starejši gardi, ki je tokrat še obdržala najboljša mesta, le naglo sledi mladi rod, ki po znanju ne za- ostaja dosti, toda manjka mu izkušenosti in rutine. V tej skupini mladincev sta se poleg Jazbeca najbolj uveljavila še Cepin in Viktor Roje. Med moškimi posamezno je Božič z lepo igro v finalu premagal Coha, med mladinci pa Jazbec Cepina. V disciplini moških dvojic prof. Rebeušek-Božič nista imela težkega dela, vse svoje nasprotnike sta izločila od nadaljnjega tekmovanja v dveh nizih. Podrobni rezultati so bili naslednji. Moški posamezno, polfinale: Coh : Bovha 2:0, Božič : Rehar 2:1; finale: Božič : Coh 2:0. Moške dvojice: finale: prof. Rebeušek-Božič : Coh-Stamejčič 2:0. Mladinci posamezno, polfinale: Jazbec : Bur- nik 2:0, Cepin : Roje 2:1; finale: Jazbec : Cepin 2:0. Mladinske dvojice, finale: Cepin-Rojc : Jaz- bec-Ajdič 2:0. LEP USPEH REBEUŠKOVE NA TURNIRJU NAJBOLJŠIH V KRANJU Preteklo soboto in nedeljo je namiznoteniški klub Triglav iz Kranja pripravil turnir najbolj- ših igralk namiznega tenisa v Sloveniji. Tur- nirja sta se udeležila tudi članici Svobode, Rebeuškova ter Meškova. Povratek Rebeiiškove na športno polje je vzbudil precej pozornosti, saj se je na turnirju zasluženo uvrstila na drugo mesto za Kranjčanko Bogatajevo. Me- škova je tokrat med 11 tekmovalkami ostala na sedmem mestu, kar je prav tako dober re- zultat, saj so bile igralke močno izenačene. V desetih igrah je Rebeuškova zmagala, in to proti: Trampuž (Ljubljana) 3:1, Zegarac (Ko- čevje) 3:0, Mravlje (Kočevje) 3:0, Dolenc (Tri- glav) 5:0, Meško (Svoboda) 3:0, Plut (Triglav) 3:1, Mándele (Ljubljana) 3:0 ter Erath (Kočev- je) 3:1, izgubila pa je igri proti Bogatajevi (Triglav) 0:3 in Teranovi (Triglav) 0:3. Meško- va pa je zmagala v štirih igrah, in sicer proti Zegarac 3:0, Mravlje 3:0, Dolenc 3:1 in Mándele 3:0. V končnem vrstnem redu so se igralke raz- vrstile takole: Bogataj 10 zmag, Rebeušek 8 zmag. Teran 7 zmag, Erath 7 zmag, Trampuš 6 zmag. Plut 6 zmag, Meško 4 zmage, Zegarac 3 zmage. Mándele 2 zmagi, Dolenc 1 zmaga in iiravlje brez zmage. EKIPNI TURNIR »CELJSKI TEDEN« V okviru prireditev za I. celjski teden, ki ga prireja Olepševalno in turistično društvo, bo tudi namiznoteniška sekcija Svobode priredila velik in po vojni najbolj kvaliteten turnir moških in ženskih ekip. Med moškimi bodo na- stopili državni prvak Grafičar iz Zagreba z A^ogrincem na čelu, nadalje slovenski prvak Triglav iz Kranja, Ljubljana, Kočevje ter do- mača Svoboda. V ženski konkurenci pa bodo nastopile ekipe Triglava, Ljubljane, Kočevja ter Svobode. Turnir bo v soboto, 14. in v nede- ljo, 15. maja v veliki dvorani Narodnega doma. -ič Partizan_ MEDREPUBLIŠKO SREČANJE V VAJAH NA ORODJU V LAŠKEM V soboto, 30. t. m. bodo Laščani imeli priliko Erisostvovati zanimivemu medrepubliškemu dvo- oju v vajah na orodju dveh mladih repre- zentanc — Vojvodine in Slovenije. Prireditev bo v domu Partizana ob 20. uri. Tekmovanje bo obsegalo vaje na gredi, dvovišinski bradlji, pre- skoku in proste vaje. Poleg najboljših mladink bo nastopila tudi vzorna vrsta jugoslovanskih telovadcev na drogu in bradlji. Tekmovanje bo za Laščane brez dvoma veliko doživetje, edin- stveno v vsej dobi po vojni in bo privabilo na stotine obiskovalcev. TVD Partizan bo s to prireditvijo s sodelovanjem godbe na pihala in pevskega zbora Svobode dostojno proslavil naš delavski praznik. VELENJSKI PARTIZAN DELA... Množica otrok zasipa telovadnico; 80 pionir- jev, 60 mladincev, nad 25 članov: to so lepe številke. Nič slabše ni v ženskih vrstah. Sedaj bodo začele telovaditi tudi članice. Le vaditeljev je malo. Zato bodo organizirali vaditeljski tečaj, ki ga bo vodil načelnik. Na njem bodo dobili vaditelji najnujnejše meto- dične in strokovne napotke. Vse vrste se pripravljajo na akademijo, ki jo bodo pripravili v počastitev Titovega rojstnega dne. Vneto se pripravljajo tudi na okrajni zlet telovadnih društev, ki bo 17. maja v Celju. Delo velenjskega Partizana je treba pohvaliti, saj sprejema v svoje vrste vedno več članstva. Ko se bo do kraja uredilo še vprašanje telo- vadnice, ki je last KZ Velenje, bodo uspehi še večji. V. »OTVORITVENI MITING« TDP ŽALEC V nedeljo je TDP Žalec priredilo za svoje člane »Otvoritveni miting«, katerega se je ude- ležilo večje število pionirjev in mladincev. f)ko!i tekmovalnega prostora se je zbralo pre- cej občinstva. Л Od posameznikov je bfl najboljši nadarjeni Kopše Zmagomir, ki je zmagal v teku na 60 m v sijajnem času 8,0 sek. Omembe vreden je tudi Kučcr B. z lepim skokom v daljino 4,5 m. ____Sah__ DVE TEKMI CELJSKEGA ŠAHOVSKEGA KLUBA Celjski šahovski klub je v nedeljo odigral dve prijateljski tekmi, in sicer je v Ljubljani igralo prvo moštvo, ki je odigralo revanžno tekmo s šahovskim klubom Tehnik. Zmagali so Celjani z rezultatom 4,5 : 3,5. Druga tekma je bila v Celju, kjer je nasto- Eilo drugo moštvo na dvajsetih deskah proti ahovskemu klubu Žalec. Tudi tukaj so zma- gali Celjani, in sicer z rezultatom 11 in pol : 8 in pol. OKRAJNI PIONIRSKI ŠAHOVSKI TURNIR V VELENJU V počastitev 10. obletnice osvoboditve so se zbrali v osnovni šoli Šoštanj pionirji osnovnih šol in nižjih gimnazij iz šoštanjskcga okraja. Občudovanja vredno je igrala pionirka osnov- ne šole iz Velenja Zunterjeva, ki je od odigra- nih šest partij izgubila le eno. Tako si je tudi ekipa velenjske osnovne šole priborila največ točk. Nabrala je kar 63 točk. Od gimnazijskih ekip se je najbolje odrezala šoštanjska gimnazija s 44 točkami, nato Mo- zirje, Velenje in Gornji grad. -v- ESPERANTSKI TEČAJ f'e zaradi tehničnih razlo- gov tokrat odpadel. Tečaj bomo nadaljevali v priho- dnji številki KRONIKA NESREČ PROMETNE NESREČE Dne 21. 4. 1955 je prišlo v Dolenji vasi pri Preboldu do težje prometne nesreče med voznilcom osebnega avto- mobila in kolesarjem. Voznik osebnega avtomobila S. 4705 S. F, je vozu proti Preboldu, ko je nenadoma opazil pred seboj kolesarja„ ki je vozil po sredini ceste v isti smeri. Do nesreče je prišlo, ker je voznik osebnega avtomobila dal prepozno znak kolesarju. Kolesarja je zmedlo in je zavozil pod kolesa avto- mobila. Pri udaru je bil odbit na cesti- šče, kjer je obležal s težkimi îx)skod- bami na glavi. Bil je takoj odi>eljan v celjsko bolnico. V Žalcu je dne 23. 4. 1955 postala žrtev prometne nesreče deklica Vipot- nik Berta, stara 8 let, učenka tretjega razreda osnovne šole, ki je prečkala cestišče, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta. Do nesreče je prišlo na naslednji način: Voznik osebnega avtomobila S. 4675 K. A. je vozil iz smeri Ljubljane proti Celju skozi Žalec, 500 metrov pred Žalcem je sreča val tovorni avtomobil, ki je vozil proti Ljubljani po desni strani V trenutku srečanja je iz roba ceste skočila deklica, ki ni opazüa oseb- nega avtomobila, zaradi česar je prišlo do nesreče. Otrok se je zaletel v stran- ski del avtomobila, ki ga je odbil 7 metrov nižje proti Žalcu. Mlado truplo je obležalo v mlaki krvi tik ob robu cestišča in je kljub takojšnji pomoči med prevozom v bolnico izdihnilo. Gornji primer, ki je pravzaprav že drugi ta mesec, nas opozarja, da more- mo nenehno opozarjati otroke na ne- varnosti, ki jim pretijo v javnem cestnem prometu. Dne 25. 4. 1955 je prišlo do lažje ne- sreče med voznikom vprežnega vozila in voznikom osebnega avtomobila,, ki sta se srečavala na voglajnskem mostu. Voznik vprežnega vozila je dvignil bič z namenom, da udari po avtomobilu, tedaj pa so se konji splašili in poteg- nili v levo stran. Voz je zadel v osebni avtomobil, tako da je nastala material- na škoda v znesku 15.000 dinarjev. Po nezgodi sta oba voznika odpeljala. Opozarjamo voznike, da pri prometnih nesrečah ne premikajo vozil niti dru- gih predmetov, ker s tem ovirajo delo komisije in tudi vzroke je pozneje težko ugotavljati. Zoper voznika, ki nista tega storila, bo uvedena preiskava. KRONIKA NESREČ Delavca Bračun Matevža iz Prebolda je na cesti odbil osebni avto. Utrpel je pretres možganov in tudi druge težke poškodibe. * Delavec v Cinkarni, Starki Anton, je pri delu dobil opeikline od kisline. Feld in Martin iz ZepLne pri Skofji vasi je v pretepu dobu poàkod'be na glavi. * Pri padcu si je zlomila nogo Drobnič Elizabeta iz Migojnic pri CJrižah. Pri padcu je dobila poškodibe na gla- vi Jelovšek Terezija iz Vojnika. Mizarskemu vajencu, Marovt Viljejij^ iz Rečice ob Savinji je stroj v delav^ niči odrezal ivi prste na desni roki. Žagar Konrad si je v Cinkarni ppj delu zlomil nogo. Delavcu Sanou Jožetu iz Liboj je pri vožnji padel sod na desno nogo in mu jo zlomil. Pri delu si i e poškodoval nogo Kolo., man Rondi iz Vitanja. « Nogo si je zlomil Gorišek Anton iz Kozjega. * Koštomaj Marijo iz Leskovca pri Skofji vasi so pretepli. Nezavestno so prepeljali v bolnišnico. * Z gospodatskega poslopja je padla Suloer Marija iz Letuša. Poškodovala si je hrbtenico. OBJAVE IN OGLASI OBJAVA VSEM OBRTNIKOM IN PROSTIM POKLICEM — DAVCNIM ZAVEZANCEM PRIVATNEGA SEKTORJA NA PODROČJU LJUDSKEGA ODBORA MESTNE OBČINE CELJE Obveščamo vse davčne zavezance privatnega sektorja II. oblike (proste poklice in obrtnike), da je v smislu določE uredbe o dohodnini Ui. 1. FLRJ 56/53 na podlagi 78. člena RAZGRNJEN SEZNAM ODMERJENIH OSNOV V JAVNI VPOGLED ZA VSAKEGA DAVČNEGA ZAVEZANCA Seznam je razgrnjen na posebni oglasni deski na hodniku uprave za dohodke pri sobi štev. 75. LOMO — Celje. Vpogled je dovoljen vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in sicer od 4. maja do 16. maja 1955. Vabimo vse davčne zavezance, da si ogledajo seznam odmerjenega dohodka v zgoraj navedenem času. Rok razgrnitve je nepreklicen. Posebne pripombe je dati pri odmemem referatu v sobi 78. UPRAVA ZA DOHODKE LJUDSKEGA ODBORA MESTNE OBCINE CELJE ODPIRALNI CAS ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE Obveščamo vsa podjetja in potrošnike, da imajo gospodarske organizacije med prvomaj- skimi prazniki naslednji odpiralni čas: trgovine: v soboto, dne 30. aprila poslujejo kakor ob delavnikih, dopoldne in popoldne — 1., 2. in 3. maja so trgovine zaprte; mlekarne: v soboto, dne 30. aprila poslujejo normalno, v nedeljo, dne 1. maja so zaprte, dne 2. in 3. maja pa poslujejo dopoldne; pekarne, prodajalne sadja in zelenjave, mes- nice, trafike: v soboto, dne 30. aprila poslujejo dopoldne in popoldne, dne 1. in 2. maja so zaprte, dne 3. maja poslujejo dopoldne. Istočasno opozarjamo vsa podjetja, da velja od 1. maja dalje letni obratovalni čas. Letni obratovalni čas mora biti že dne 3. maja vidno objavljen na vhodih trgovin in poslovnih pro- storov. Gostinska podjetja so lahko odprta v noči od 30. aprila na 1. maj in v noči od 1. na 2. maj vso noč. . Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve LOMO Celje POZIV K PRIJAVI ZAPOSLENIH UPOKOJENCEV V zvezi s prijavami vseh zaposlenih oseb, zaradi nove evidence, opozarja Zavod za so- cialno zavarovanje v Celjn na dolžnost vseh delodajalcev državnega, zadružnega in privat- nega sektorja, da prijavijo pri zavodu tudi vse pri njih zaposlene upokojence. Pri- javo je izvršiti na predpisanih formnlarjih in prijaviti poleg ostalih delavcev in uslužbencev vse stalno zaposlene upokojence, četudi ne de- lajo polni delovni čas. Za pojasnila se obrnite na Zavod za socialno zavarovanje v Celju, soba št. 99, ali telefonsko 20-21, interno 04. »AVTObUSNI PROMET« CELJE obvešča potnike, da bodo zaradi povečanega prometa dne 30. aprila vozili avtobusi v smeri: Celje—Kozje ob 15,00 in 18,30 iz Celja; Celje—Planina ob 15,00 in 18,30 iz Celja; Celje-Bistrica ob Sotli ob 17,50 iz Celja. Potnike iz Celja prosimo, da se poslnžijo vožnje ob 15,00, ker je druga vožnja rezervi- rana za potnike, ki prihajajo z vlaki. OBIŠČITE STARI GRADI Obveščamo, da je Stari grad od prvega maja naprej odprt. Vstopnina vključno dostop na razgledni stolp 10 din, otroci in dijaki 5 din. bife bo 1., 2. in 3. maja oskrbovan. Olepševalno in turistično društvo Celje PUTNIK CELJE sprejme takoj šaltrskega uslužbenca. Pogoji: srednja ali njej enaka šola, po možnosti z znanjem jezikov. Plača po tarifnem pravil- niku. — Prošnje nasloviti na Putnik, Celje. KNJIGOVODJO ali KNJIGOVODKINJO, zmožno samostojnega knjigovodstva, sprejme takoj ali s 15. majem 1955 komunalno podjetje »Pogreb« Celje. Pismene ponudbe z dokazili sposobno- sti in kratkim življenjepisom dostaviti naslovn do 6. maja 1955. IZVRSTEN SADJEVEC IN KONSUMNA VINA - kamionske ali vagonske količine — Vam nudi Vinogradniško gospodarstvo Kapela, p. Slatina Radenci. PRODAMO hišo dvostanovanjsko z večjim vrtom na Sp. Hudinji. — Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno skobelnik (hobelbank). Sle- pič, Celje, Lava 7. PRODAM parcelo 1.150 m- v centru Žalca. — Nastran Vili, Ljubljana, Obirska 7. PRODAM enodružinsko hišo z vrtom v Šmart- ncm ob Paki za 700 tisoč. Takoj vseljivo. — Naslov v upravi lista. PRODAM nov ženski šivalni stroj (din 65.000). Celje, Zidanškova 15, pri Stanarevič. PRODAM stanovanje in 20 arov zemljišča. — Naslov v upravi lista. PRODAM zidan štedilnik (2i/î plošče), bakren kotel (kompl.). Cena 13.000 din. — Božič Ivan, Celje, Breg 28. PRODAM ugodno lep otroški športni voziček. — Naslov v upravi lista. ODDAM trgovski lokal. — Naslov v upravi lista. MLHA.nncno delavnico oddam v najem. — Na- slov v upravi lista. kuplm posestvo nekje blizu ceste. — Naslov v upravi lista. SONČNO DVOSOBNO STANOVANJE s kopal- nico in zidano verando v Ljubljani zamenjam za trisobno v Celju. Prednost bližina bolnice. ZAMENJAM enosobno stanovanje v strogem centru za enako izven centra (ali bližnji pe- riferiji). — Naslov v upravi lista. zametnjam novo komfortno stanovanje v Ve- lenju za stanovanje v Celju. — Naslov т upravi lista. KONCERTI Na zadnjem abonma koncertu letošnje sezo- ne, ki bo v sredo, 11. maja v Narodnem domn. nastopa izvrstni violončeiist Ferdo Pomykala in pianist Vlado Seljan, oba iz Zagreba. Na programu imata med drugim dela Brahmsa, Ra- vela, Chopina itd. VIII. koncert bo lep za- ključek pestrega zaporedja koncertov, ki so tako po umetniški plati kot po zanimivosti zadovoljili naše abonente. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU V četrtek, 5. maja bo ob 19,30 v centralni predavalnici na učiteljišču prvo predavanje iz ciklvisa: Celje in njegova okolica. Govoril bo prof. Alojzij Bolhar o temi: Znameniti možje Celja in okolice. Vljudno vabljeni. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 1., 2. in 3. maja: dr. Cerin Jože, Celje, Cankarjeva ulica 9. — Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedoljka do 8. ure zjutraj. KI o KINO UNION, CELJE Od 27. do 30. IV. 1955 - ruski pravljični film: »SADKOc Od 1. do 4. V. 1955 — marokanski film: >OTHELOc Predstave dnevno ob 18 in 20. uri, ob nedeljah ob 16, 18, in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 29. IV. do 3. V. 1955 angleški film: >MLADI ZALJUBLJENCI. Od 4. do 8. V. 1955 — mehiški film: »VEDNO TVOJA € Dne 1. V. matineja ob 10. uri — anzi, film »SKRIVNI ROV« Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob nedeljah ob 16.15, 18.13 in 20,15. valovna dolžina 202 metra Nedelja. 1. maja 10,00 Napoved časa, pregled sporeda in poročila 10.10 Čestitke delovnim kolektivom 10,"O Literarna oddaja: Nekaj veselih iz partizanskega življenja 11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 11,45 Radijski dnevnik 12,00 Koncert niladinskega mešanega zbora 1. gimnazije iz Celja, p, v. Egona Kuneja 12,30 Za prvomajske praznike — za vsa- kogar nekaj. Spored pisane popu- larne glasbe. 13,00 Zaključek oddaje Sreda. 4. maja 18,00 Poročila 18.15 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 18,50 Poje Marija Tabor iz Laškega, spremlja na harmoniko Franc Turk 18,50 Lahka glasba 19,00 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 5. maja 18,00 Poročila, gospodarski in kulturni pregled, pregled »Večera« 18,50 Prenos iz Ljubljane 18,15 Franz von Suppe: Lahka konjenica Petek, 6. maja 18,00 Pregled Celjskega tednika 18,15 Zabavna glasba 18,50 Prenos iz Ljubljane Sobota, 7. maja 18,00 Poročila 18,15 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 18,30 Prenos iz Ljubljane AVTOOBNOVÄ CELJE sprejme večje število železo strugsitjev OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE prireja v čast 10-letnice osvoboditve in v proslavo svojega 30-letnega delovanja od 14. do 22. maja I. CELJSKI TURISTIČNI TEDEN Sodelujejo: Ljubljanska opera. Komorni zbor. Go- dalni orkester, godalni kvartet, Kulturni klub. Ljudski oder, SKUD France Pre- šeren, AD Kladivar, ŠD Svoboda, Šahov- ski klub itd. CELJSKI TEDNIK, 29 aprila 1955 Stev. 17 — stran 9 Prvomajska prììoga Celjskega tednika Bilo je prvega maja Fran Ros: Stal je pred odprtim oknom kasar- niške sobe in gledal venkaj v. sive obla- }çe, ki so se trgali nad gmoto mestnih jiiš. Ob zidovih je tu in tam plapolala nova rdeča zastava s črnim kljukastim križem. Onkraj ceste pred rumenim poslopjem s pisarnami vojaškega skla- dišča so kopali in grabili po vrtnih gredah vojni ujetniki, ki jih je mimo opazoval nemški stražar, naslonjen k zidu. Še semkaj v sobo je dišalo po sveži rjavi zemlji v teh mokrih pomlad- nih dneh. Stal je pred oknom, ki prav k njemu ni smel stopiti, to jim je bilo vsem prepovedano in stražarji okoli kasarne 6o streljali na vsak obraz, ki bi pogle- dal iz nje. Bilo je to prvega maja enainštiride- set, ki ga je študent gradbene tehnike Stane Kerin dočakal v mariborskih za- porih. 2e štirinajst dni so büi v tej puščobni kasarni vsi prostori prena- polnjeni s Slovenci, polovljenimi po domovih. Nikomur izmed njih še ni bü jasen končni namen vsega tega suro- vega ustrahovanja. Od krikov in gro- ženj je iz dneva v noč odmevalo to ve- liko poslopje in dvorišče, obdano z bo- dečo žico in s strelskim stolpom v sre- dini. Trikrat na dan so se tu po vseh stopnicah in hodnikih vili sprevodi jet- nikov z menažkami v rokah po revne obroke. Zvečer so ure in ure stali v pričakovanju visokih obiskov in nato je po sobah rezko odmevalo »Achtung!«. In ponoči so ležali nagneteni človek do človeka na redki slami, oblečeni in odeti v plašče. Stane Kerin je strmel skozi okno in kakor on so tudi njegovi sojetniki pri- sluhnili zvokom koračnice, ki jo je to dopoldne spet nekje v mestu zaigrala godba. Bil je to dan prvega maja, ki se je praznoval tudi zdaj, a vendar kakšno slepilo je bil takšen prvi maj pod fa- šisti! In Stane je gledal venkaj. Bü je vi- tek, bled, črnolas fant, ki bi bil pred koncem leta diplomiral, če bi ta vojna ne bUa prišla vmes. Toda to se mu zdaj sploh ni zdelo več važno. Drugač- ne in večje stvari so se reševale zdaj in se niti še niso pričele reševati. Dve veliki svetovni sui še nista posegli v vihar in fašisti so se dosti prezgodaj širokoustili s svojimi zmagami. Bil pa je tu tudi čas preizkušnje za vsakega človeka in za vsakega Slovenca še po- sebej in tudi zanj. Ob vseh teh mislihi so mu živo gorele temne oči, a lic mu ni preletel noben trzljaj, tako trdno je veroval v to, kar mora vzrasti iz vsega tega poniževanja in naailstva nad človekom, nad narodi. Da pa se borba šele pričenja, o tem ni dvomil in tudi o tem ne, da si poišče v njej svoje pravo mesto. V hipu je dvignil glavo in pogled mu je obstal. Prihajala je po cesti — bila je Vera, njegovo dobro dekle, in gledala je sem- kaj po kasarniških O'knih. Bila je prav njena p>olna postava, bil je to še njen gibki korak, le da so ji lica bila zdaj brez tistega mehkega smehljaja. Iskala ga je in v roki je nosila zavitek. Kako ji je uspelo priti iz Ljubljane semkaj na Štajersko? Ali je tvegala pot samo zato, da ga vidi? Ali mu prinaša važnih poročil od tam, kjer je študiral in imel toliko dobrih tovarišev? Gotovo So izvedeli, da so ga v Celju doma pri materi prijeli in zdaj mislijo nanj in računajo z njim. Se bolj se je približal oknu in je Veri zamahnil z roko, da bi ga opazila. In zazdelo se mu je, da je videl v nje- nih dvignjenih očeh, blesk in sta se v njem srečala njuna pogleda. Tedaj pa je prihitel k njej stražar, ki je stal spodaj ob poslopju. Zgrabil jo je za roko in jo pognal stran, da se je opotekla. Nato se je srepo ozrl k oknom in zapretil s puško. Vera je bila tu! Z njo mora govoriti! Pa čeprav se že nekaj dni obiski tu ne dovoljujejo in paketi zavi-ačajo. Do tega pa je vodila le ena pot, ki so se je posluževali tudi drugi. In ponu- dil se je, da zamenja tovariša, enega izmed šestorice, ki bo po opoldanski inenaži odpeljal oba velika kotla praz- na nazaj do kuhinje v mestu. Tam bo Potem vse popoldne moral lupiti krom- pir za prihodnji dan in zvečer voziti večerjo v kasarno. Toda samo tako se ^ morda mogel srečati z Vero. In tako so trije stražarji, dva s pu- škama in tretji s pištolo ob boku, spremljali šest ljudi, ki so vlekli voz s kotloma po ulici. Mimo idoči so pogle- dovali nanje le kratko, nekateri hladno, drugi z nemirno prizadetostjo. Stane pa je vsem odgovarjal z nasmeškom. Ko pa se je okrenil, je spet zagledal Vero, ki mu je sledila v daljavi. Izpod dolge zastave so zavili na dvo- rišče restavracije in so pred kuhinjo izmili kotla. Nato so stopül v odprt prostor F>od obsežno streho, kjer so sta- le vreče s krompirjem. Neki debeli ku- har ji;m je razdelil nožičke in posedli so po nizkih stolčkih. Eden izmed stra- žarjev se je napotil v restavracijsko točilnico, ostala dva pa sta se pričela razgovarjati in sta pri tem gledala po jetnikih. »Also los!« je zabevskal eden izmed njiju in kakor ostalih pet je tudi Stane pričel lupiti krompir. Ni mu šlo delo kdo ve kaj od rok, vse preveč črni- kastega in mehkega je bilo vmes in smrad se je širil od njega. Zagledal je Vero. Stala je ob zidu to- čilnice in se mu nasmehnila s tisto toplino, ki mu je ob njej vselej zaigralo srce, tokrat pa je prav ob tem občutil težino svojega položaja. Z roko ji je dal znak, naj počaka in se odmakne. Zakaj prav tedaj sta se stražarja pričela spre- hajati po dvorišču in še tretji se je bü vrnü iz točilnice. Ta je zdaj pogledal h krompirju in vzrohnel nad jetniki: »Preveč izbirate! Ves ta gnoj je še predober za vas! Vse to pojde v kotel, za to bom jaz poskrbel!« Stane je zardel v srdu in dalje lupil krompir, v njem pa so se ipodüe ne- ugnane misU. Gradbeno tehniko je študiral in zdaj lupi krompir. Prvi maj je danes, on pa lupi krom;pir. Vojna je, ki se v njej odloča usoda sveta, on pa lupi krompir in Nemec renči nad njim. Njegovi tovariši računajo nanj in se pripravljajo, da store svojo dolžnost, on pa lupi krompir po okupatorjevi volji. In ko bo to delo opravil, se bo vrnil v kas.arno in bo pokoren vsakemu nosilcu pruskih škornjev, ki se obregne vanj. In trikrat na dan se bo z me- nažko v roki pomikal z vso tisto dolgo kačo ljudi h kotlu. Zdajle pa pridno lupi krompir, kakor da je v trenutku to zanj najbolj važna stvar. In prvi maj je danes, praznik delovnih ljudi, ki se združujejo pod mednarodnim pra- porom svobode in pravice v borbi za svoje boljše življenje. Tisti Stane Kerin, ki je še nedavno veljal za nekakšnega revolucionarja in bü pripravljen tudi na žrtve, sedi zdaj na stolčku in lupi tale na pol segniti, smrdljivi krompir... Obsedel je z nožičkom v roki. Kupček olupljenega krompirja pred njim je bü še dokaj nizek in prehitevali so ga vsi tovariši. Eden izmed stražarjev je odšel v to- čilnico, ostala dva pa sta obstopila pr- sato kuharico, ki je v copatah pri drsala na dvorišče. Ob glasnih šalah sta oba Stanetu pokazala hrbet. Počasi je vstal. Z navidezno brez- brižnostjo je vtaknil nožiček v žep in se pomaknil proti točilnici, pred njenim pragom pa se je okrenil k izhodu na ulico. Nihče ni pogledal za njim. Ustavu se je pred presenečeno Vero: »Stopi z menoj!« ji je velel in zavila sta skozi tri, štiri krive ulice, ki so vo- dile stran od mestnega središča, in si poiskala zavetje v neki hišni veži. Objel jo je in v hipu poljubil na usta: »Pobegnil sem in prebiti se hočem v Ljubljano. Kako je tam?« »Tovariši te pozdravljajo in radi bi te imeli. tam. Veš, pripravljajo se in kmalu se bo pričelo...« »Da, gotovo, in jaz bom skoro z njimi.« »Z avtom sem dospela. Nemški advo- kat v sosednji hiši se seli semkaj, pa me je šofer vzel na avto. Zvečer se vračam.« »Cez dva, tri dni se najdeva v Ljub- ljani.« »Uspeti ti mora!« »Da, in zato pojdem peš. Cez Pohorje in Črnivec« »Nekaj hrane in perila sem ti pri- nesla.« »Zdaj bi me zavitek oviral, raje ga obdrži! In zdaj, Vera, se ne smem več muditi. Iščejo me že po mestu in na postaji in vsepovsod. In trdno vem: storil bom svojo dolžnost. Povej to to- varišem!« »Stane!« »Hvala ti. Vera! Tudi zaradi tebe ho- čem živeti, danes pa to pomeni tudi bo- riti se!« Objela sta se. Vera je stopila iz hiše, se ozrla in mu pomignila, nato je kre- nila na levo. Iz veže je stopil še Stane in se obrnil na desno. Njegov plašč in nahrbtnik z drobnari- jo sta ostala v kasarni, v žepu pa je nosil nožiček za lupljenje krompirja. No, dobro je imeti vsaj kaj takega pri sebi. Cez uro je bil že v gozdu in pred njim se je odpirala prosta pot. Prvo- majsko sonce se je pokazalo nad vrho- vi smrek in dvignil je klobuk njemu v ix)zdrav. ZA SMEH IN DOBRO VOLJO PROFESORSKA Profesor: Je kolega Jagrič doma? Služkinja: Že prejšnji teden sem vam povedala, da počiva v grohu. Profesor: Se vedno? SE NE SPODOBI Ali lahko oblečem za poizkušnjo tele hlače v izložb ? Raje ne. Zato imamo poseben pro- stor. STRASNO — Ponoč' se mi je sanjalo nekaj stra- šnega. Sanjalo se mi je, da sem Ja- ponec. — — Je to tako strašno? —■ Kako da ne, če pa ne znam niti besedice japonsko. DOM NA SVETINI VABI... Storski kovinarji bodo v treh prvo- majskih dneh našli počitek in zabavo v lastnem počitniškem domu na Svetini, ki je že pripravljen za svoje goste. Da se razimaemo. Storski železarji vabijo tja gor tudi vse ostale delovne ljudi. Prvcmaisha nagradna križanka Kakor vsako leto, tako smo tudi letos pripravili za naše naročnike in bralce za 1. maj nagradno križanko. Križanka ni preveč težka ter vam želimo pri re- ševanju, zlasti pa pri žrebanju veliko sreče. Za naše stalne naročnike, seveda za tiste, ki so tudi plačali vsaj polletno naročnino za letošnje leto, smo name- nili 7 denarnih nagrad: 1. nagrada 30O0 dinarjev, 2. nagrada 2C0O din, 3. nagrada 1000 din ter 4 nagrade po 500 din. Za naše bralce pa smo določui 4 na- grade po 500 din. Vrednost vseh nagrad je lO.OOOdin. Kakor vidite, bodo naši naročniki de- ležni višjiih nagrad, seveda le tisti, ki jim bo sreča pri žrebanju naklonjena. Vsekakor pa bodo z veseljem reševaU križanko tudi naši bralci, saj bodo letos v prvomajskih dneh limeli dovolj časa tudi za to vrsto razvedrüa, s tem pa tudi upanje v nagrado, čeprav bolj skromno. Nagrade res niso kdove kako visoke, vendar je bo vsak vesel, če bo le imel srečo pri žrebanju. Rešiitve bomo sprejemali do 7. maja, izid žrebanja pa bomo objavili v petek, 13. maja. Na rešitvi naznačite poleg va- šega točnega naslova tudi, če ste na- ročnik našega lista ali ne; na ovitku pa pripišite: PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA. Uredništvo. VODORAVNO: 1. fotografski pribor; 6. naša čestitka; 16, priimek izumi- telja-Rusa, zaposlenega v SSSR za atomska raziskova- nja — poznan iz podlistka v TT; 22. kopališčno mestece v Istri — tudi reka v Make- doniji, brez zadnje črke; 23. slike (genre); 25. pripadniki nekdanjega ÜPU-naéelnika (tudi žužkojeda); 26. pisni okrasek (brez »ornnns«); 28. športna veličina; 29. ptičje okončine; 30. predela v va- gonu; 31. posaditi; 32. pri- t)adnika indijske najnižje taste; 33. prostor v kopal- nici; 34. gorski sedli. 35. pri- trdilnica; 36. gorstvo v Ita- liji; 58. posode, h katerim se nekateri radi štulijo; 39. ob- lika glagola planiti; 40. ska- la; 41. vojaška novinca; 42. prešerna, široka; 43. naš sve- tovno znani smučarski raj; 44. mlaka, luža; 45. po grški črki imenovanj žarki; 46. ši- vano razdirati; 4?. treoušni organ; 48. sestavni del tele- sa; 49. nevestin prispevek; 50. reka v Srbiji; 51. blate- nje, obrekovanje; 52. zastop- ništvo; 54. nekateri; 55. ga- lantna imenitnika; 56. zare- jati, množiti; 5". topničar; 58. vprašalnica; 59. izbirata, gla- sujeta; 60. antipod pravice; 61. dve besedi: mamica in n^eno ime; 62. zvezda jutra- njica; 63. mala arena; 64. geometrijski pojem; 65. kar vsebuje posoda; 6?. častilca nagote, nudista; 68. oblika glagola nakapati; 69. okraj- šava za polni naslov; 70. le- gendarna prerokinja, o kate- ri poje Prešeren, da ni mogla umreti, »da so prinesli ji z doma prsti«; 71. pojem iz me- hanike; "2. vrsta strelnega [>rožja brez konca; 73. naj- dražja tekočina; 74. primitiv- _ nikočici črncev; 75. mala ptica iz vrste vele- kljunov; 76. lani odstavljeni perzijski premier (fonetično); 77. varka, varanje »črne umetno- sti«; 78. kazulni zaimek; 79. po naše »težka not«, roman Johna Knittcl-a; 80. priimek pi- satelja-Celjana in veleposlanika v bivši Jugo- slaviji (Celjski grofje); 81. zlitina bakra in či- na; 82. egipčansko božanstvo; 83. luka v za- hodni Franciji (fonetično); 84. namažem z lo- jem; 85. postaja na progi Zidani most—Zagreb; 87. indijska kača velikanka (constrictor) brez repa; 88. lepenke (4. sklon); 89. oblika glagola zaroditi; 90. domača žival; 91. zgrabiti, aretirati; 92. neznan, iz kota; 93. lepa dolina pod Tri- glavom; 94. osebni zaimek; 95. gorstvo v jugo- vzhodni Franciji; 96. novela hrvatskega pisatelja Gjalskega, Zagorca; tudi češka opera, ki so jo mnogo vprizarjali v Ljubljani pred prvo sve- tovno vojno; 97. vrsta sladkovodne ribe; napravi pa se tudi na očeh; 98. kratica za eno izmed štirih velesil — narobe; 99. reka v Rusiji; 101. vas v Prekmurjn; 102. samosilnik, ki se je izdajal za carja Petra III. (lî'73) in po njegovi smrti izzval »Pugačevsko buno«; 103. del opreme mesnice; tudi vzdevek za nerodneža; 104. rimski bog ljubezni; 105. predlog; 107. nikalna oblika Eomožnega glagola; 108. narodno zaveden; 109. istveni del življenja; 110. z velikimi ušesi, kot ene vrste netopir; 111. kraj v Slavoniji; 112. ne- obhodno potrebni sestavni deli k 109; 113. opera G. Verdija; 114. rimski cesar od 98 do 117 n. e. NAVPIČNO: 1. kozaški poglavar; 2. del obleke, tudi cona; 3. merska enota; 4. mnogim »Obljubljena de- žela«; 5. gornjeitalsko mesto (2. sklon); 6. polj- ski pridelki; 7. živi brez začetka; 8. osebni za- imek; 9. rad imeti; 10. vrsta blaga s posebnim ozirom na barvo; 11, vrsta moke za posebno tečen kruh; 12. del drevesa; 13. vrsta vrbe; 14. nota solfedže; tudi osebni zaimek; 15. velik industrijski kraj v Sloveniji; 16. odmetavata (sneg, gnoj); 17. Hun, imenovan »šiba božja«; 18. s številom označena predvojna podtalna ko- lona; 19. premikati se; 20. češka vprašalnica; 21. glavno mesto prijateljske države v Aziji; 24. ne domači; 27. samica domače perutnine; 29. zemeljska ožina v Ameriki; 30. merska enota za dragotine (dvojina); 31. zgodaj pohiteti (hrv.); 32. prepevati; 33. silen, mrzel veter, ki brije po več dni iz Banata preko Donave in Save; 34. satelita našega osončja; 35. geometrijski lik; 37. lovske hajke; 38. reka v Hrvatski; 39. modriž; 40. vojaški čin; 42. grajata, kregata; 45. suče kolovrat; 44. pesnik Krasa (Srečko); 46. zavaro- valna listina; 47. ujameta; 48. ljudožerec; 49. delavčev; 50. gozdni sadež; 51. višji oddelek bolnišnice; 52. športnik na dolge proge (»Češka lokomotiva«); 55. dela prosti dan; 55. poganjala; 56. geometrijski pojem, črta; 57. člen verige, ki se zapenja na vzmet; 59. poziv k udeležbi; 60. kratica, okrajšava, krajšanje; 61. vrsta cestnega tlakovanja; 62. razprava, diskusija; 65. otok na Donavi, ki so ga konec balkanske vojne prezrli zmagovalci in si ga je nato prilastila Romunija; 64. mestece v Srbiji, kjer je bilo med zadnjo vojno mnogo naših pregnancev; 66. mlečni iz- delek; 67. kot 1 navpično (množ.); 68. nataknjen; 69. vladarjev sin; 71. zasramuje; 72. okajen (kot n. pr. meso); 75. švedska denarna enota; 75. se- stava, sestav, povzetek (lat.); 76. ruski diplomat; 77. raste po vrtovih, ledinah in drugod; 79. za resnico vzeti, zaupati; 80. so plačujoči naročniki: 81. razmočena prst, nad katero godrnjajo pešci (množ.); 85. znana luka v Indokini; 84. nalepo- tičen, okičen; 85. vrh v Savinjskih Alpah; 86. ime laburističnega poslanca Bevana; 87. zname- niti otok na Jadranu, znan v polit, življ.; 88. pol- plemenita kovina; 89. zavoljo, vsled: 90. šolska potrebščina; 91. dva različna soglasnika; 92. zalet — n = m; 95. ptica iz vrste velekljunov; 94. seštevek; 96. pritok Drave; 97. bi bil vsakdo večno rad; 98. luknja, grob — narobe; 100. ples; 102. šahovski izraz; tudi ime enega od nekdaj sloveče filmske dvojice; 103. kot 73 vodoravno; 104. medmet, veselje, začudenje izražajoč; IM. nota solfedže; tudi predlog; 108. nekaj manj kot nič; 109. merska enota; 110. brezkončni časomer. 6 vodoravno ter 49 in 53 navpično geslo ia označba prazničnega dne. Stev. 17 — stran 10 CELJSKI TEDNIK. 29. aprila 195$ Študentka Jelka Maroltova se je navdušila za pisanje Dajmo na to žensko stran še mladinko Jelko Maroltovo, dijakinjo IV. let- nika učiteljišča v Celju, ki s svojimi lepimi spisi dela zadnje leto posebno veselje svojemu dobremu profesorju Janežičn. Pod roke mi je slučajno prišla njena zadnja šolska naloga, pod katero je profesor napisal tole pripombo: »Odlično, vredno objave. Privrelo ti je iz duše in srca, zato je polno in pre- pričljivo«. Mlado Jelko sem intervjuvala kar na šolskem hodniku v glavnem odmoru in zvedela, da je stara 1? let, da je doma iz Ljubnega, v šoli srednje dobra učenka in da ima posebno veselje do pisanja. V preteklem letu je bila na- grajena za šolsko nalogo »Hoja na Rad^ho« in prejela od Planinskega vest- nika 2000 din. To ji je dalo dovolj poguma in veselja do pisanja. Da bo mlada Jelka dobila še več poguma in tudi vztrajala na svoji poti, objavljamo njeno zadnjo šolsko nalogo. Razmišljanje o vzgoji po predstavi „SIVCA" Friedricha Forsterja Mnogo se govori o napačni vzgoji. In ko tako poslušamo razna predavanja o vzgoji, se nehote vprašamo: »Toliko le- pega je v teh besedah, tako lepi nasve- ti, kako pa je v dejanjih?« V knjigah, v gledališčih pa tudi v samem življenju spoznavamo ljudi, ki jih vse življenje tepe napačna vzgoja v mladosti. Vse življenje nosijo s seboj posledice ne- razumevanja v najtežji, a najlepši do- bi svojega življenja. Da, mladost bi morala biti najlepše obdobje v vsa- kem življenju. A zakaj ni? Ker človek živi v okolju, ki ga ne razume, ko išče poti iz duševnih stisk, ki se ga lotevajo, ko išče samega sebe, a je vse zaman. Nežnejše duše podleže jo, podleže jo kot Hans v »Sivcu«. Seveda ni vedno tako. Ce bi rekli, da je povsod tako, bi pre- tiravali, ker je posebno danes samomo- rov v mladosti manj in manj. A ni nu- jen samomor. Imamo ljudi, ki so v mla- dosti zagrenjeni, siti sveta in, če tak- šen človek postane vzgojitelj mladine, bo ta mladina po vsej verjetnosti po- dobna njemu. In če sedaj vprašam, kaj je boljše: ubiti se ali vzgajati sebi po- dobne ljudi, ki bodo živeli, ker bodo pač živeli, ne zato, ker je življenje le- po, ampak ker nimajo poguma, da bi si ga vzeli, bi mi bil prvi primer ljubši. Zopet pa se pojavi vprašanje: mogoče pa bi ta človek končno le našel sebe? Kje so vzroki te napačne vzgoje? Od- govorila bi: v nerazumevanju starejših, ki mislijo kot profesor Sick, da je duša mladega človega čisto »enostavna«. Za-" kaj se ne morejo poglobiti v težnje mla- dega srca, zakaj se ne zamislijo v svo- jo mladost? Mladost je norost, starost je modrost. To ve vsak starejših tako lepo povedati. A zakaj ne povedo tudi, da je prav ta modrost šla preko mla- dostne norosti? Morda zato, ker nas ho- čejo obvarovati posledic mladosti? Ali morda zato, ker so prazabili, kakšni so bdi sami nekoč, ker so pozabili, da so ▼so življenjsko modrost zajeli iz živ- ljenja samega, da jih je to izučilo, obru- silo, opilüo, da so takšni kot so? Mi bi morali sprejeti vase vse modrosti, vse izkušnje starejših, ne da bi se sami pre- pričali, ali res velja ravnati se po njih tn ne kreniti s poti. Res, ubogi bi bili, ko bi se morali o vsem prepričati, če drži, kar nam govore! Mnogo je treba sprejeti vase, ne da bi razmišljali če- mu. A glavno je življenje. Sele to nas bo naučilo ločevanja slabega od do- brega, šele to nam bo dalo prave iz- kušnje. Mnogokrat poslušam razgovore o šo- li in tako sem nekoč slišala tole: »Mo- ja hčerka hodi v gimnazijo. Veste, pri- pravljam jo za življenje, da ne bo pre- hudo, ko bo postala samostojna. Vsak dan se mora ves popoldan učiti. Kaj bo okrog hodila? Iz Icnjig naj se uči in spoznava svet!« Je res to pravilno? Iz besed, včasih tako suhoparnih, naj se pripravlja za vstop v življenje? Dvo- mim, da bo ta otrok sploh kdaj samo- stojen. Samo učenje vidijo nekateri za. nas. Samo golo učenje in zopet učenje. Življenja pa, ki teče mimo nas, ne vi- dijo. Ne vedo, da to zagrabi tudi nas, da hočemo tudi mi delati svobodno, prosto; da se želimo uveljaviti, da nas žali zmerjanje, grdi priimki, ki se jim ne smemo upreti, ker nič ne vemo, ker smo tepci... Kdo bi razložil vse poti, ki jih ubira mlad človek v iskanju jedra vsake stvari, predvsem življenja? Prav pravi prof. Orel: »Mladi ljudje ne bi nikoli smeli naleteti na ničesar slabega, da ne bi potem tega slabega delali.« Prav tu se toliko greši. Ko nam govore o tem in onem, da ne delaj tega, ne delaj onega itd., začnemo nehote razmišljati o tem. Zakaj pa ne? In F>otem pa tisto večno ponavljanje. »Ne verjemi, ne za- upaj ljudem! Vsi lažejo.« Zakaj bi meni lagali? Saj jim nisem nič storila. Na drugi strani pa zopet: »Govori resnico! Vedno in povsod govori resnico!« Dru- gi je pa ne. Zakaj zopet to? Mnogo, mnogo bi še napisala, toda vse ne gre na papir. Pomniti moramo samo eno: vsak mlad človek je po- glavje zase. Kdor bo študiral vsakega zase, bo tudi vsakemu lahko pomagal. Nismo »enostavni« in tudi nismo »za- pleteni«. Le pomoči, razumevanja in ljubezni potrebujemo. Jelka Marovt, dijakinja IV. razr. učiteljišča v Celju ,,Kaj se zgodi, če se opijani osel, ki žene pred sabo teleta^' Pred dnevi je bil v Laškem živinski sejem. Ob tej priliki je neki kmet iz Sv. Jederti kupu dva teleta. Gotovo je bila dobra kupčija, kajti oba priganja- ča K. in J. iz laške okolice sta bila precej »okajena«. Izmučena živina se je s težavo premikala, ko sta jo gonila proti Jederti. Priganjačema pa to ni šlo v račun in sta hotela živino čim prej prignati domov. Surovo sta udri- hala po teletu, ga suvala z okovani- mi čevlji,, tako da se je živinče zgru- dilo. Mimoidoči so postajali in opomi- njali suroveža, naj vendar lepše po- stopata z ubogo živaljo. Opijanjena pri- ganjača pa sta nato začela z najsuro- vejšimi izrazi obmetavati še ljudi, ki so se zbrali okrog njiju. Posebno sta, si privoščila ženski spol, tako da so se tujci iz toplic čudui »kulturnemu« je- ziku opitih sej mar j e v. Nič čudnega ni, da je ob tem prime- ru iz množice padla krilatica: Tako je, če se opijani osel, ki žene teleta p>o cesti«... P. „ Obiskala sem bolno partizansko mater Ano Šolnovo utrujena od dolgega, napornega živ- ljenja je med Soštanjčani tako priljub- ljena partizanska mamica Ana Šolnova potrpežljivo legla v bolniško posteljo. V njeni sobi se dan za dnem zbirajo domačini, ki ji v bodrUnih besedah prinašajo tolažbe. Nikogar svojih nima več, vendar ni njena hiša nikoli prazna. Ko se je med domačini raznesla vest o njeni bolezni, jo je hotel vsakdo obiskati. Prihajale niso samo usmilje- ne osebe, temveč tudi aktivisti, javni delavci in sotrpini narodnoosvobodilne borbe, ki so ji prinašali tolažilne besede. Ker sem se te dni slučajno mudila v Šoštanju, sem hotela bolno partizan- sko mater obiskati tudi jaz. Tovarišica N. N. mi jo je opisala takole: Partizan- ska mamica Ana Solnova je ena tistib tihih, trpečih mater, ki je v NOB iz- gubila 4 otroke ter se ni nikoli trkala na prsa, kaj in koliko je delala za na- rodnoosvobodilno gibanje. Ona ni ni- koli »pojamrala« nad težavami svojega življenja in je povsod in vsakomur rada ix>magala, dokler ji pokorščine niso od- rekle njene bolne noge. Zato ni nič čud- nega, da je njena bolezen vznemirila Šoštanj in da se hvaležni domačini kar množično zgrinjajo ob njeni bolniški postelji. Ko sem stopila tudi jaz k njej, ko sem ji stisnila suho, potno desnico in ko sem pogledala njene plemenite po- teze prikupnega obraza, sem ugotovila, da je karakteristika, ki sem jo malo prej slišala, pravilna. S posebnim spo- štovanjem sem jo pozdravila in sedla k njeni postelji. Tovarišica Mara jo je obvestila o namenu mojega prihoda, bolnica mi je rade volje ustregla in ▼ preprostih besedah izpovedala svoje težko življenje. »Da, štiri otroke sem izgubUa v tej vojni. Starejši sin iz prvega zakona, Koren Rudi-Renko je bil od leta 1936 aktivist in je delal v družbi prvih Šo- štanj skih komunistov. Preganjali so ga že v stari Jugoslaviji, med okupacijo pa je bü tudi med prvimi izseljen. V Beogradu so ga ustrelili kot talca. Leta 1943 sta mi v Pohorskem bataljonu padla dva sinova, hčerka pa je bila ubi- ta od ustašev in še živa vržena v Do- navo. Z možem so naju odpeljali leta 1942 v taborišče na Bavarskem, vrnila sva se sicer srečno domov, toda mož je na pyosledicah kmalu umrl. Jaz pa sem bila menda že bolj trdoživa, da sem se obdržala. Toda poglejte, zdaj pa mi le hoče srce odpovedati.« Ob teh bese- dah se je prijela za srce in za trenutek umolknila. Povedala je še, da boleha za srčno vodeniko, vsekakor pa jo pri življenju še drži trdna vera v okrevanje. Res je, kot mi jo je opisala tovari- šica Mara. Ves čas nisem slišala niti besede tarnanja iz njenih ust. Vse, kar je preteklosti očitala, so bile tihe, skoro šepetajoče besede: »Ko bi danes vsaj eden mojih otrok živ stopil k moji bol- niški postelji.« Pa še te besede je takoj popravila z blagim i>ogledom na okoli stoječe žene: »Pa saj nisem sama, saj vidim, da me imajo namesto mojih otrok drugi ljudje radi. Poglejte, vec¿io je kdo pri meni!« Zdelo se mi je, da se je bolnica Solnova utrudila in je nisem hotela na- prej nadlegovati. Poslovila sem se in lik te blage, tiho vdane partizanske matere mi je vso pot lebdel pred očmi. Želim, da bi se uresničile moje besede, ki sem jih izrekla pri slovesu: »Kmalu ozdravite, dobra partizanska mati — in ko bo v Šoštanju lepa, majska po- mlad, Vas bom spet obiskala ...« VSEM DELOVNIM; LJUDEM ČESTITA K PRAZNIKU DELA Projektivni atelje Celje MARIBORSKA CESTA 71. Telefon 24-85 Izvršujemo načrte za visoke, nizke in hidrogradnje, industrijske gradnje, interijer, urbanistični načrti. Individualne stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. „ Ati, ta moj otrok je tako radoveden" Včasih, katera mati ali oče vzklikne: Ta naš otrok! Neznosen je. Tako je ra- doveden, vse bi hotel zvedeti. Sitnara! To radovednost mu moramo na vsak način odpraviti... Tako ravnanje staršev ni docela opravičljivo. Treba je namreč vedeti, da pri otroku ne gre za radovednost v tistem pomenu besede kot pri odraslih, temveč je vedaželjnost otrok le ena izmed oblik otroškega razvoja; otrok postane v določeni starostni dobi zelo pozoren do svoje okolice. Vse hoče zve- deti, spoznati. To je zunanji odraz nje- govega hotenja po novih spoznanjih, po podrobnejšem spoznavanju zanj še tako nerazixmljivega zunanjega sveta. Dotlej ga je sprejemal takšnega, kakršen je, sedaj pa ga zanima že več — skuša že globlje prodreti vanj. In že koliko zanimivosti vidi. če ga mamica popelje že na majhen sprehod po mestnih ulicah, če ga vzame s seboj n. pr. v trgovino! Izložbe in predmeti v njej, mimoidoči ljudje, vozila na ce- sti, drugi otroci — vse to spremlja z živahnim iskrečim pogledom. Ce pa ga še mama ali očka izpeljeta v nedeljo popoldne v naravo, je to zanj že pravo doživetje. To, zanj docela novo okolje, vzbuja v njem mnogo želja in zani- manj. Občuduje polja, zelene travnike s cveticami, opazuje nebo in obrise od- daljenih gora, kmečka poslopja, sadov- njake, jate ptic itd. Z malce boječim, a radovednim pogledom opazuje n. pr. živino, ki se pase na bližnjem travniku, al: pa z iskrečimi očmi spremlja škak- ljanje mladega razposajenega žrebeta. Kamor mu nese pogled, vse je zanj še tako neznan in skrivnosten svet. Mar- sikaj si še ne zna objasniti. Zato spra- šuje: Mama, kaj je to? Mama, zakaj je to tako? Rad se tudi navdušuje in raz- veseljuje nad čem lepim. Njegovo zani- manje dostikrat ne pozna meja. Starši ne smejo videti v takem rav- nanju otroka slab pojav »nadležne ra- dovednosti«. Nasprotno: otroku naj z veseljem in koliko mogoče preprosto in razumljivo odgovarjajo na njegova vprašanja. Naj se ne jeze, tudi če je otrok že »preradoveden« ali če stavlja tudi bolj nenavadna vprašanja, ki se včasih porode v njegovi razgreti gla- vici. Skušajo mu naj v primerni obliki odgovoriti, brez živčnosti, očitkov au jezljivostjo — s tem bogatiti otrokova spoznanja; toplina, razumevanje, vljud- na beseda staršev pa bo našla topel odmev v nežnem otroškem srcu. C. S. O takih primerih morajo biti obveščeni vsi naši zavarovanci Kontrolor Zavoda za socialno zava- rovanje v Celju je kontroliral večkrat- nega bolnika Satler Franca, rudarja iz Jagoč pri Laškem. V vasi je kontrolor vprašal nekega kmeta, kje stanuje bol- nik tov. Satler. Ta mu je povedal, da bo rudar Satler danes oral, nakar se je kontrolor naF>otil na njivo, kjer je oral starejši moški in le-tega vprašal, če pozna rudarja Sa tier j a. Odgovoril je, da ga pozna, da pa Satlerja danes ni doma, ker je šel k zdravniku in po zdravila v lekarno v Laško. Na kontro- lor j evo vprašanje, koliko je bolnik star, mu je orač odgovoril, da ima 30 do 40 let. Na vprašanje, če je Satler poročen, je kontrolor dobil odgovor, da že 20 do 30 let, da pa žena živi ločeno na Pol- zeli (v resnici pa živita skupaj). Kontrolor je dobU vtis, da ga je »orač« nalagal, zato je šel k zdravniku v Laško in se tam prepričal, da »bolni orač« ni bil nihče drugi kot sam Satler Franc. Vrnil se je k njemu in ga dobil seveda pri oranju. »Bolnik« Satler je kontrolorja nagovarjal, da naj mu za enkrat odpusti in ga vabil na vino. Ko sta takoj zatem »bolni orač« Sat- ler in kontrolor šla na upravo rudnika v Laško, je Satler pred referentom pri- znal, da je oral, opravičeval pa se je, da mu gre slabo, da je zadolžen in da je zaradi tega izkoristil bolovanje za delo na posestvu. Da bi le dosegel opra- vičilo v svoj prid, je ob zaključku raz- prave na rudniku zagrozil, da če mti ne bo odpuščeno, da bo šel pod vlak ali pa se bo obesil. Od zdravnika je Satler imel predpi- sano »trdo ležanje«. Tak odnos do pravic, ki jih dajejo naši socialno-zdravstveni zakoni de- janskim bolnikom, res ni pravilen, je pa graje in ostre kazni vreden. S ta- kim odnosom škodujejo nevestni za- varovanci vsem tistim, katerim je so- cialno-zdravstveno varstvo namenjeno in zato se moramo proti takim pojavom stalno in dosledno boriti. i Izpod Donafke gore Pred kratkim je uprizorila aktivna mladina izpod Donačke gore Finžgar- jevo dramo »Veriga«. Kljub temu, da je večina igralcev prvič nastopila na odru, je bil uspeh zelo dober. S to pri- reditvijo je mladina Donačke gore prva počastila 10. obletnico osvoboditve r okviru rogaške občine. v Okrajna trgovinska zbornica za okraj Sošlaaj čestita \s2m delovnim ljudem k 1. maiu in želi tudi v nadalje vsem delovnim kolektivom obilo uspehov CELJSKI TEDNIK, 29. aprila 1955 Stev. 17 — stran 11 Horvat Izidor: Barbkina obletniea Cim bolj se je bližal vlak k cilju, jjolj sta Barbko vznemirjali pričako- vanje in negotovost. Srce ji je bilo hi- ^j-eje od udarjanja težkih koles. Ko pa se j s ^^^^ ustavil, je imela občutek, da jo zapuščajo moči. Ljudski val pa jo je že zajel, nosil ko peresce in odlo- f¿l na trgu pred postajnim poslopjem. Prestolnica se je kopala v jutranjem gvitu majskega sonca, da so Barbko gčemele oči. Ob vnanjih dražljajih ji je polegal nemir. Množice so se razhajale (la vse strani, tramvaji so zvonili, ka- Icor bi bil plat zvona, po cesti so švi- gali avtomobili in se počasi premikali 2 ruševinami težko otovorjeni vozovi. »Nič se ni spremenilo,« si je rekla, se obračala na mestu in z očmi željno iskala po okolici. Ko ga ni uzrla, jo je obšlo razočaranje, da se je namah ču- tila zapuščeno kakor izgubljen otrok gredi mestnega vrveža. »O, jaz neumnica!« se je naposled po- karala. »Saj ne more slutiti, da sem tukaj v njegovi bližini.« Ob pomisli, kako ga bo nepripravljenega presene- tila, ji je usta obrobil rahel nasmešek tn vso jo je prevzelo sladko kopmenje po svidenju. Pograbila je kovček in oddrobila po enani ulici. Kolikokrat jo je prehodila. Zadnjič lani na današnji dan. Le v obratni smeri. In ni bila sama. On jo je spremljal. Nikoli ne bo pozabila ti- stih občutkov. Vojne je bilo konec. Do- movina osvobojena. Ljudje so se vra- čali in iskali domove. Tudi njo je vabu dom in klicala delovna dolžnost. Ven- dar enkrat! Kakšna sreča! Le da sreča nikoli ne hodi sama brez bridkosti. Ona ee je vračala, on je moral ostati. Pred Barbko se je v vsej živosti raz- grnil tisti majski dan, dan veselja in sreče, povratka in vstajenja, dan lo- čitve in bolečin. Lep dan je bil. Se zrak je veselo drgetal in ona se je smejala •b debelih kapljah solza. Barbko so objemali spomini, da je nehote spočasnila korak. Okupatorjeva roka je segla tudi po mladi učiteljici Barbki. Z mnogimi dru- gimi je morala v izgnanstvo. Po raznih pripetljajih ji je po poldrugem letu uspelo priti v prestolnico. Dobila je službo in stanovanje in se srečala z ljubeznijo. Seznanila sta se v službi. Prijetno jo je presenetilo, ko je v uradu naletela na rojaka. Njega, Andreja, je vojna za- tekla v prestolnici na študiju. Da se je lažje preživljal, je moral opravljati elužbo. Barbka ni bila lepotica, pa je bUa vendarle prav prikupna na pogled. Ime- la pa je blago dušo, dobro srce in zelo pridne roke. Kdor jo je le količkaj po- znal, je moral opaziti te njene vrline. Andrej jih je opazil. Opazoval jo je pri delu v uradu, pri razgovoru na sprehodu in v njeni sobici, kjer je šele Eaživela z vsem svojim bistvom. Tako dobra je bila, tako skrbna in mikavna. Intimne j šemu zbližan j u se je Barbka dolgo upirala, čeprav je morala prestati veliko premagovanje. Ko pa jo je ob- jel in ves v ognju izjavil: »Barbka, rad te imam. Tako rad!« jo je premagalo čustvo. In ko ji je zagotavljal: »Živ- ljenje si lahko zamišljam le ob tebi in s teboj, zatorej, reci, ali me imaš tudi ti malo rada,« je lahko le dahnila: »Da, zelo rada.« In bilo ji je pri srcu toplo in pri duši razkošno, da še nikoli tako. Tedaj je nastopila doba velike lju- bezni, težkih sikrbi in trdega dela. An- drej se je lotil študija, ona pa oskrbo- vanja. Ni jii bilo lahko. Služba je za- htevala celega človeka, gospodinjstvo v danih razmerah pa še več. Gnala se je dan in noč: šivala in vezla, ri- sala in pletla in prijela za vsako delo, ki ga je količkaj umela, da je preživ- ljala sebe in ob sebi njega. On ji je vračal trud s poljubi in le- po besedo. Pa jo je njegova ljubezen krepila in beseda podžigala. Ko slav- Ceva pesem je bila njegova beseda, ki ji je pripovedovala o skupnem življenju v bodočnosti, ki bo velika in lepa, da je Barbka sijala od sreče. Zavestno je prezirala njegove male in večje sla- bosti in se videla le za vedno združena z njim v neusahljivi ljubezni v srečni bodočnosti. Potem sta sklenila: ona se bo vrnila v domače kraje v svoj poklic. On bo končal študij. Naselil se je v njeni sobi. Telesno sta se ločila, njuna ljubezen pa se je pretakala naprej prelita v vzne- sene besede na papirju, dokler sčasoma niso postajala njegova pisma redkejša in besede bolj skope. Na njene tožbe je odgovarjal: »Kon- čati študije, to je sed#j poglavitno, vse drugo pride potem.« »Kako je Andrej preudaren in jaz lahkomiselna!« se je karala. In še bolj se je 2^vetil pred njo. Se sama mu je pisala redkeje, da ga ni motila, k po- lovici svojih prejemkov, ki mu jih je redno mesečno pošiljala, pa je dodala še kak stotak. Pa vendar... Srce je občutljivo. Ven- dar je načel njeno srce črv črnih dvo- mov. Dvomi so rasli z ljubeznijo in z njimi trpljenje. Morala je dati odtoka svojim čustvom in občutkom, sicer bi jo zadušilo. In je izlila svojo ljubezen in svojo bol v obširnem pismu. Odgovoru ji je: »Izpiti se z vsakim dnem bližajo. Napenjam zadnje moči in izkoristim vsak trenutek. O, da bi že bUo za mano! Kako me moreš torej tako vznemirjati?« Kdor potrebuje, mora odnehati. Barb- ka se je bala za Andreja in za svojo ljubezen. Oboje je potrebovala in ga ni upala več vznemirjati. Njeni dnevi ve- selja in skrbi so se menjavali ko april- sko vreme. In zopet je bil mesec naokrog. Barb- ka je pripravljala denarno pošiljko. Morda ob napornem študiju strada. Ne! Andrej ne sme trpeti pomanjkanja po njeni krivdi. Ona bi si raje odtrgala zadnji grižljaj od ust, ona bi na krož- niku položila preden j svoje srce. In tedaj je vztrepetalo to srce: »K njemu! Videti ga! Pomagati mu! Razpršiti dvo- me! Okrepiti se z iskrico njegove lju- bezni!« Odločila se je: prav za obletnico lo- čitve ga bo zopet videla. H gotovini je dodala še zadnje dinarje, zložila v kovček kopico dobrot in se z ljubeznijo in s strahom podala na pot. Tiho se je vzpenjala po vijugastih stopnicah. Vsak trenutek bo zagledala njega, ki ji pomeni življenje. Čutiti jo mora skozi vrata, tako močno ji utripa srce. Komaj slišno je potrkala. Nič. Potr- kala je močneje. Nič. Vrata so bila zaklenjena. Poiskala je ključ, ki ga je, sedaj se več ni spominjala, ali hote aH nehote vzela s seboj. Soba kakor nekoč. Ne, ni tako ure- jena. Seveda Andrej sam ... Njen radio je bil na mestu, vaza tudi, to tudi, ono tudi. Na omarici? Stopila je bliže. Na omarici je ležala slika tuje ženske. Splašen Barbkin pogled je sam od sebe Edrknil na \razgaljeno ,posteljo: kosi ženskega perila! Iz Barbke se je izvil obupen krik, da je teta Joka sluteč nesrečo vsa zasopla pritekla iz sosedne sobe. »Ti, dete moje? Jao...« je zajavkala ženska. »Povejte! Recite!« se je trgalo iz Barbke. »Oženil... Gospodin Andrija se je oženu pred kakim tednom s .,.« Ni utegnila povedati s kom, ker ji je Barbka omahnüa v naročje kakor ustreljena ptica. Zdaj hodi Barbka sama s svojim ui)e- peljenim srcem vedno temno oblečena in njeni prijatelji so le nedolžni otro- čički. Francka Fraklja tožba. o. Zbudite botri se, o, strela, zakaj življenje ste mi dali? Zdaj revež sem brez dela, gostilne so mi dom in pa kanali. Franček Frakelj Sprehod med ljudmi Ljudje ljubijo sprehode. Saj se jim po šestih dneh trdega dela kar prileze, da gredo malo v na- ravo in se nasrkajo svežega zra- ka. Kaj vse lahko človek na enem samem sobotnem sprehodu doživi, če napne ušesa in prisluhne oko- lici, nam je zanimivo opisal tova- riš N. N. iz celjske okolice^ »Sobotni sprehod me je pripe- ljal mimo na pol podrte koče. Pred njo je ječala stara ženica. Njeno ihtenje me je ganilo, pa sem jo nagovoril: »Ja mamca, saj boste srce utopili!« Dvignila je ob- jokane oči, polne obupa. Po nje- nem razoranem obrazu sem takoj spoznal, da je to žena dela, trplje- nja in izkoriščanja. »Trideset let sva z možem v tej bajti. Trideset let so nas ža- lili vragovi, zdaj pa nas pode na cesto.« Skušal sem jo tolažiti, toda brez uspeha. Sel sem naprej, ona pa se je znova poglobila v solze in grenke misli. Tudi moje čelo se je zmračilo. Stopil sem dalje in skoro bi me zaneslo v cestni jarek. Po vasi je namreč pridrdrala Grilova Nina, mati petih otrok. V levici je dr- žala kanglico za mleko, z desnico pa je klatila po zraku, kakor da bi nevidnemu gadu razbijala stru- peno čeljust. »He, mati, kaj pa vas je tako raztogotilo?«, jo pobaram. »Poglejte, tovariš, v taki vasi, ko so skoraj sami premožni kmet- je pa nimajo litra mleka za Gri- lovo Nino, ki ima doma pet lač- nih otrok! Po 20 din je mleko, pa pravijo, če ga plačam po 25 din, ga dobim, sicer pa da imajo do- ma dovolj prašičev.« »Cujte, pa stopite k Preklarju. Pravijo, da vsak dan dvigajo roke k bogu in zagotavljajo, koliko po- magajo siromakom.« Se eno bi zinil, pa bi jo dobil .po ustih. »Vi, od kod pa ste,, da še teh Preklarjev ne poznate! Kaj nič ne veste, da so isti Preklarji jeseni podmetali krompir, ker so mislili, kakšno ceno bo imel spomladi. Ali še niste nič slišali o teh Prek- larjih, kako grabijo, odirajo dni- narje, kupujejo zemljo in drvijo k bogastvu! Kaj je njim bog, si- rote in socializem — njim, nena- sitnim vampirjem!...« Spet sem se zamislil in krenil dalje. V možganih pa mi je ko- valo: res še obstojajo taki troti, nenasitni troti... Pot me je zanesla v manjši trg, kjer je pred bohotnim zadružnim domom stala gruča možakarjev. Pogovarjali so se o zadružništvu. Vmešal sem se v pogovor in zve- del, da njihovo zadružno dejav- nost spet vodijo — trotje. »Pa se nočete zbrati in usekati po m^zi,« sem jim svetoval, »saj to so ven- dar trotje, ki žro vaše žulje.« »To ne bi prav nič koristilo. Vragovi imajo vsak svojo bla- gajno. Ce jim hočeš stopiti na prste, letijo na okraj, delajo se svete Alojzije, verjamejo jim in mi ostanemo na cedilu. Imajo pač zveze!« Se sem nadaljeval s sprehodom in stopil v majhno hišico, kjer je bilo prostora le za tri do štiri pohlevne ljudi. Prosil sem za ko- zarec sveže vode, dobra ženica pa mi je postregla z jabolčnikom. »Kdo bi si mislil, da imate pri vas tako dobro pijačo!« »E, moj dragi, to so naši žulji. Pošteno živimo, delamo od zore do mraka, pa še komaj lezemo. Saj pri sosedu ne boste dobili ja- bolčnika, pa četudi jim denar kar teče v žepe. Poglejte, ta sosed ima 60 arov zemlje, lepo vilo in vsega dovolj, pa dobiva 3000 din otro- škega dodatka. Mi pa tole hiško in niti 2 ara zemlje, pa dobimo sanio 2500 din dodatka... Mati našega soseda je največja posest- nica v vasi. Za doto mu je po- stavila vilo in dala še zemljo. Na- pravili so površen prepis — in pomislite, od njegove zemlje, iz katere jemlje pridelke sploh ne plačuje davka. Ko pa gre za otroški dodatek, pravi, da nima mč, da je vse materino.« »Zakaj pa tega ne prijavite?« sem jo poučil. »Joj, tovariš, ko pa ima ta so- sed zveze!...« Vidite, spet smo našli trota, кл pretkano živi na račun drugih in slepari nas, skupnost, državo. Moj sprehod se je bližal koncu. Sel sem skozi gozd in stopal med mogočnimi hrasti, med vitkimi smrekami. Poslušal sem ubrano ptičje žvrgolenje. Hotel sem se otresti resnice o mučnih vtisih, ki sem jih danes doživel. Srce mi je burno utripalo. Saj človek, ki ljubi skupnost, ne prenese trotov. In v možganih se je pojavilo dosti drugih trotov, ki jih danes nisem srečal. Spomnil sem se zobarja, ki ti poleg bolnega navrta zdrav zob, samo da se vrneš k njemu in mu daš poslednji tisočak. Na vse tiste gostilničarje, ki so sila ljubeznivi, pa te postrežejo z vče- rajšnjimi ostanki. Na vse tiste, ki kričijo, kako jim je pri duši so- cializem, v srcu so pa špekulanti. Vrni sem se domov in se usta- vil pred čebelnjakom. Na tisoče malih živalic je brenčalo iz cveta na cvet. Na deščicah pred panji je ležalo nekaj desetin debelh tro- tov. Ležali so brez kril, v omedle- vici pred poginom. Da, čebele-de- lavke so obračunale z njimi. Kdor ne dela pošteno, naj tudi ne živi. In tako bo tudi naša socialistična družba obračunala s paraziti, ki so še danes pijavke delovnega ljudstva. D. K. Stev. 17 — stran 12 CELJSKI TEDNIK, 29. aprila 1955 Lidija Grilec: Kurir Slavko Kadar govorimo o junakih, ne smemo pozabiti tistih, ki so bli samo številka v ogromnem številu, ki pa so občutili, živeli in ljubili kakor vsi oni, katerim vemo imena in s ponosom mislimo na- nje. Domovina! V srcu nam je in v de- janjih in vendar koliko junaštev in ko- liko žrtev zanjo se izgublja v pre- teklost ... Slavko je bil še zelo mlad, ko se je oženil. Se doma si ni utegnil urediti, ko je že sovražnik vdrl v deželo. Javil se je k vojakom, pa so ga odklon li. Kmalu se mu je do kraja zagabila na- silnost fašizma. Povezal se je s sebi ena- kimi in ko so se začele formirati večje grupe ilegalcev, je tvdi Slavko moral oditi v hosto. Zena je imela solze v očeh, ko je odhajal, kajti pričakovala je otroka. Gledal jo je, kakor da jo prvič v življenju vid\ potem pa jo je ovil s svojimi močnimi rokami in rekel: »Ti...!« Pa kakor da se je predo- mislil, je odskočil živahno: »Nič ne ma- raj! Ko se vrnem, bo vse drugače. Otro- ku pa prinesem svobodo, da se bo sme- jal vse življenje ...« Kurirji so imeli vedno polne roke de- la in posebno zanesljivi in hrabri so morali biti. Tudi Slavko je postal kurir in ne malo važnih povelj je izvršil. To- krat pa je moral čez sovražno linijo, kajti pripravljali so napad z dveh strani. Prispel je do kraja gozda. Mah je^ vpijal šuin njegovih korakov. V krošnjah so frfotaV ptiči, skozi zelenje so pogle- dovali beli oblački, bežeči brezglavo ka- kor čreda ovac. Vijugavo stezo je pre- pletal bršljan. Črički so prepevali in zrak je bil poln rahlobrnečega zvoka čebel in music. Metuljčki so plapolali nad grmi kakor gibajoče se raznobarvne cvetke. Se nikoli ni Slavku lepota pri- rode tako globoko segla v srce. Vzdihnil je, potlačil vase prekipevajoče življenje, obstal in si obrisal znojno čelo. Nekje je počila suha veja. »Prokleto«, se je zdrznil, »ali sem za- šel v zasedo?« Prisluhne — nič. Vse je tho. Previdno je stopil iz gozda, pre- bežal travnik in se skril v žito. Ko je dvignil glavo, je videl pred sabo dolgo rumeno polje dozorevajočega klasja in na kraju grič, izza katerega je gledal stolp. Žužemberk! »Tudi to pot mi je uspelo!« je zamrmral sam pri sebi. Bil je tako zadovoljen, da bi bil najraje za- žvižgal. Cesta je bila prazna, urno je stopal dalje. Že je nedaleč zeleno za- bleščala Krka. Ko je bil zadnjikrat tu, je ob obali videl vidre, ki so s smrčki ob zemlji zvito pogledovale izpod čela in se plazile oprezno kakor mačke. Na jezu je malo postal in se zamislil. Za hip mu je vedrina izginila z obraza... Takrat so otroci s tega mesta skakali v mirno, globoko vodo. Po gladini so drčali splavi, s katerih so potrpežljivi možakarji metali trnke in se prešerno smejali, kadar so ujeli ribo. Vozovi, polni lepih, belih desk, so počasi škri- pali po cesti dol od žage. Pred hišami so sedeli starčki s črnimi kapicam^ na plešastih glavah. Dvorišča so bila polna kokoši in rac in tako ugodno je bilo čuti bevskanje psa. Ljudje so hiteli čez trg veseli, samo stari grad, ovit v bršljan, je skrivnostno molčal.^ Zdaj je vse drugače; ljudje so zbe- žali iz h'š kdo ve kam in nikjer ni bilo živega bitja.- Slavko je odkimal z glavo: »Nisem sam, tudi drugi trpijo. Saj ne bo dolgo, potem bo pa ž vljenje še buj- nejše, še lepše. Kako bomo ponosni hi- teli domov! —■ Ze na pragu me bo pri- čakal svetlolasi fantek in s prstkom bo hitro pokazal na moje prsi: »Očka, kaj pa imaš tule? Jaz pa ga bom od veselja dv'gnil visoko nad glavo, potem pa mu dal potipati tisto na prsih in rekel bom: Sinko, le poglej si jo, za hrabrost sem jo dobil! Kdo ve aU bo že takrat tako velik, da bo znal govoriti?« Slavko se je nasmehnil vase: »Kako sem otročji, komaj sem spo- ročilo dobil, da se je rodil in še ne vem, kakšen je, pa že ...« Zavil je za grad in je hotel stopiti čez most, ko je v daljavi zagledal so- vražno patruljo. Kakor da ga je kača pičla, je odskočil in se stisnil za grm, potem pa se ob živi meji splazil nazaj proti gradu. Prijel se je za žep, kjer je imel revolver brez nabojev, in je za- škripal z zobmi Pred njim, tik ob raz- valini, se je odprl prazen prostor, ki ga bo moral preteči brez zaklona. Ozrl se je, in ko ni videl nikogar, se je spusti v tek. Toda sredi poti mu je zažvižgalo okrog ušes in nekaj ostrega ga je uda- rilo v hrbet. Opotekel se je, toda padel ni. St'snil je zobe in omahnil v prvo odprtino v gradu. Bila je čisto pri zem- lji in je vodila v majhno klet, zato se je zavalil k njej, pri tem pa z roko ni mogel dotipati njenih tal. »Mogoče me pa tu ne bodo iskali,« je pomislil in se na slepo srečo spust I v luknjo. Padel je kaka dva metra globoko in zastokal od bolečine. V hrbtu ga je pričelo peči Po- gledal je okrog sebe in nejasno videl, da ima klet obliko likalnika. To so bde nekdaj grajske ječe. Nad glavo mu je pričelo vršati in v poltemi je razbral, da je strop poln ogromnih nßtopirjev ... Ko se je prebudd iz nezavesti, je bilo vse drugače okrog njega in mrki obrazi so srepo strmeli vanj. Na vsa vprašanja je molčal. Gledal je prezirljivo zdaj enega, zdaj drugega, v mislih pa je z očmi božal pot, ki vodi do njegovega doma, in žal mu je bilo, da sina ne bo nikoli videl. Ob spominu nanj se je grenko nasmehnil. Ko so partizani zavzeli trg, so našli Slavka vsega izmučenega in iztrpinče- nega. Na gričku, levo od starega gradu, so mu izkopali grob, veter pa je na- nesel v zemljo semen, da so zrastle rože... Karel Bervar: Pesem o delu Vse bolj močan in spoštovan na svetu delavski je stan. Njegovo delo nam gradi vesele čase, boljše dni. V tovarnah vse po planu gre, produkcija stopnjuje se, ko ljudstva našega oblast priznava delu le vso čast. Rudarji črni pod zemljo človeštvu premog kopljejo, da nam bo toplo zimske dni, da industrija ne obtiči Na polju kmetic se poti, ko seje, žanje in kosi, da kruha bo ves svet imel, ga jedel v miru in vesel. Lenuhu pa za delo ni, ker ga pod pazduho boli, poleti senca, v zimi peč, klobasa kranjska mu je všeč. Vi delavci Slovenije, ki kruh v tujini služite, dom kliče zopet vas nazaj, vrnite se v domači kraj! Kdor dela rad, nič ne mrmra, pijače in mesa ima in lastni dom si še zgradi, da v njem uživa srečne dni. Rodi se blagostanje tam, kjer človek pridno dela sam. Naj v miru le se svet vrti, ki dom za dobre je ljudi! Ko pade sonce za goro in trudno leže v grob telo, ceni naj tvoje delo svet še skozi mnogo srečnih let! Avtor te pesmi je znan Celjan, ki je nedavno slavil devetdesetletnico svoje- ga življenja. Veseli ga kovanje verzov še zdaj in jih narekuje, odkar mu je opešal vid. Drago Hribar: Noč pred slovesom (Dvoje prirejenih odlomkov) Velika matura je bila mimo. Vsa dol- ga leta nepozabnega dijaškega življenja so se naposled zlila v razkošno valeto in zvezdnato junijsko noč, nekje daleč izven mesta, kjer se je nebo turobno in mrzlo bleščalo v jeklenem sijaju, in kjer je kdaj pa kdaj zavel blagodejni veter, da je zadehtelo iz gozdov ... V zadimljeni, medlo razsvetljeni sobi starodavne graščine, je bila ob mar- mornatih mizicah zbrana vsa družba v iskrenem prijateljskem razpoloženju, ki je izbruhnilo v nepomirljiv hrup, ko sta med zadnjimi nepričakovano vsto- inla Leonid in Darja; — on že tedaj v neslutenih bližinah smrti, ona — nežno, zlatolaso ^itje, kakor očarljiva prika- zen iz orientalskih pravljic. »Na srečo Darje in Leonida!« so za- klicali ... in kozarci so se zalesketali. Leonid se je zmedel, Darjin ljubki obraz pa je zasijal v trpki radosti. »Ziv med nami? Sijajno! Ampak, Le- onid, nocoj ali nikoli...« so silili vanj, medtem ko se je Leonid samo potrto nasmehnil. Kmalu za tem so zunaj zazveneli akordi... »Leonid ...« ga je proseče pogledala Darja. »Da, zopet ena tvojih pesmi. Pojdiva!« In prijela sta se kakor otroka ter odšla na plesišče. Bila je noč, lepa in hladna, ko so iz teme mežikale zvezde in je v zamolklo tišino pošumeval borov gozdič ... Leonid jo je tesno pritisnil nase, svo- jo glavo pa je sklonil k njeni, tako da se je dotikal njenih dolgih las. »Si srečen?« »Oh, Darja!« je zdihnil in solze so mu orosile oči. »Srečen ... brez sreče ..., pa vendar, če mi je ta blaženi trenutek življenja naklonil samo to, je dovolj ... saj je bilo to vse in največ, kar sem imel in kar sem sploh mogel kdajkoli imeti... Saj sem imel tebe ... česa dru- gega si nikoli nisem želel... Lepo je bilo, Darja. In ko bi mi bilo sedaj iz- birati med tem, da živim in med teboj, odločil bi se zate ...« Darja je molčala, zakaj vedela je, da bi bilo vsako sočustvovanje odveč, in nazadnje je sama dovolj grenko čutila neizbežnost ločitve, ki za njo ne bo no- benega svidenja več. Stala sta, naslonjena na ograjo, in gledala sta podobo večnosti nad seboj; čutila sta vso svojo nemoč in poslušala sta pravljico o ničevosti človeškega živ- ljenja, kajti tam, kjer so trepetale ne- izmerne dalje ozvezdij, tam se je raz- grinjalo brezčasje vesoljnih vekov ... »Ali ni čudovita ta noč?« je v drhteči onemoglosti čez čas zdihnila Darja. »Ena sama taka noč... ah, z njo naj se vse konča...« »Me imaš rad, Leonid?« se je preki- nila in sinjina njenih oči je izginila v solzah. »Zakaj me mučiš, Darja? — Kakor da mi nič ni bilo zate! Nikar. Toda jaz vem in čutim samo to, kako sva z vsa- kim hipom vse bolj daleč vsaksebi... O, Darja!« »Leonid ...« —-- »Tako bi hotel biti večno s teboj... Kako klavrna želja... Zakaj na tem svetu ni ničesar več, kar bi naju moglo družiti... Glej, moja pot je končana ... pred teboj pa je še vse... Ti boš sedaj odšla ... jaz pa se bom utrujen za zme- rom vrnil nazaj na deželo... v naročje svojih mladih dni... v tišino polj in gozdov ... v pokrajino miru in pozab- Ijenja... tja, kamor sem vsa ta leta tako hrepenel... od koder so se vsi že zdavnaj preselili v večnost... in kjer mi bo misel, da sem v njihovi bližini, lajšala bolečino lastnega odmiranja ... To pot, ko sva morebti zadnjikrat sku- paj ... nikar ne joči, Darja moja... tokrat sem ti hotel povedati vse tisto, kar mi je v zadnjih mesecih ležalo na srcu kakor pretežko breme, ki sem ga raje prenašal sam, kakor da bi ga delil z drugimi. Mislil sem, da bom ostal ravnodušen, in hotel sem tak biti, a zdaj vidim, čustva slovesa so zmagala nad razumom ... po kaj bi... življenje je tako kruto... niti najsvetejšim in najbolj nesebičnim sanjam ne prizana- ša ... Da, Darja, vse, za kar sva ži- vela ... in vse, kar sva tako ljubila... vse je bilo — sen ... sen negotovosti... in upanje ... Ne bodi žalostna! Pozabiva na to in ne delajva si teh trenutkov še težjih, kakor so.« (Konec prihodnjič) Občni zbor KZ Bočna je prinesel članom samo razočaranje in razburjenje iNeKoc najDoijsa ivmetijska zaaruga v Bočni, ki je dobivala priznanja ne samo od okraja, temveč tudi od repu- blike, je danes v vsej svoji organizaciji in delu precej iztirila — in kot je zad- nji letni občni zbor pokazal, bi jo lahko danes uvrstili le še k najslabšim zadru- gam šoštanjsikega okraja. Vzroki naza- dovanja nekoč tako priznane zadruge so bili v glavnem v tem, da je upravni odbor precej samopašno gospodaril, čla- ni KZ pa niso vodili kontrole nad nji- hovim delom. Bali so se zamere, raje molčali kot govorili, delali pa toliko, kolikor so pač morali delati. Vsa prvot- na vnema in ljubezen do kolektivnega dela je izplaknila. Tako se je tudi letnega občnega zbo- ra udeležilo komaj nekaj nad polovico članstva, zato so »gospodarji« zadruge lahko tembolj samovoljno pripravili vse potrebno, predvsem za volitve, da bi se obdržali »na položaji'i:<. Zbor sam je bil zelo malomarno pripravljen. O, pač — saj £c irr eli precej delu, ko so pripravili oblin J jedačo In pijačo :n članom сч1о pr rjavili številke sedežev v zadružnem domu. Poročila so bila skopa. Poročilo re- vizorja je prečital sedanji predsednik v taki naglici, 'da člani sploh niso sle- dili vsebini. Zato je bila tudi razprava tako klavrna. Članstvo ni zvedelo niti iz poročil, niti po svojih vprašanjih v razpravi točnejših podatkov o doseda- njem gospodarstvu. Ko pa je inšpek- cija ugotovila izgubo kolarske delavni- ce (41.000 din), se člani niti niso zani- mali, kako je ta izguba nastala in kaj bo treba ukreniti. Od 950.000 din do- bička, ki ga je izkazala zadruga, je ogromna večina že porabljenega. Člani pa ne vedo kam in zakaj je bil vložen. Na občnem zboru so člani tudi izve- deli, da je ta zadruga najdražje in celo v lastno izgubo plačevala kmetom iz- ven zadruge les. To je opravičljivo raz- burilo male kmete in delavce, člane za- druge, ki danes nimajo več zaupanja v svojo zadrugo. Zato se tudi niso stri- njali, da se letošnji dobiček obrne v investicije, ker se že vnaprej boje, da se bodo z njim okoristili le nekateri. Tudi same volitve so izpadle zelo kla- vrno in nedisciplinirano. Na kandidatni listi so bili sami stari odborniki. Tako si je stari odbor zasigural svoje »sede- že« in tudi po svoje izbral volilno ko- misijo, ki je po dvournem »štetju« gla- sov razglasila rezultat volitev. Seveda so bili izvoljeni stari odborniki, pa tudi stari predsednik je ponovno osvojil svoj položaj. Kako so bili člani neza- dovoljni s takim načinom volitev, je bü. dokaz v tem, ko je mnogo od njih po volitvah ogorčeno zapustilo dvora- no. V tej jezi, raz:burjenju in razočaranju so se mnogi člani domov grede izpra- ševal'i, kje je bila topot SZDL in člani ZK, da bi jih v težnjah podprli! Mnogi teh članov so se še lani strinjali z iz- javami odbornikov KZ »le kom^unistov ne v odbor«, zdaj pa so le spoznali, da niso imeli prav. Zdaj so Bočani uvideli, kako se gospodari tam, kjer vlada samo »žlahta« s svojimi simpatizerjii in ku- laki. Mnenja smo, da takemu občnemu z;bo- ru KZ in takim volitvam ne smemo po- staviti pike. Na članih samih pa je (in seveda tudi na okrajni revizijski ko- misiji), da očistijo svoj odbor, kot bodo očistili plevel s svojih rodovitnih njiv. Za kratek čas in dobro voljo RAZTRESENOST — Zadnje čase sem zelo raztresen. Sel sem na lov brez puške... — — Kdaj si opazil, da je nimaš? — —■ Sele doma, ko sem ženi izročil zajca. — SKRAJNI CAS — Dobro je, da si tega zajca ubil. Je že začel zaudarjati. — NI ODGOVARJALA — Včeraj sem vlovil veliko ribo. Naj- manj 18 kilogramov, pa sem jo moral vreči nazaj v vodo, ker je bila preve- lika za našo ponev. — V TEH LEPIH MAJSKIH DNEH Bila sta fant in dekle. Ze leta sta hodila skupaj v kino in na sprehode. Povsod so ju videli skupaj, nikjer pa nobenega posamič. Bila sta idealista, ki jima je zadostovalo, da sta lahko skupaj poslušala ptičje petje, žubore- nje bistrih potočkov, da sta lahko na- birala po poljih marjetice in vdihavala eden in isti zrak. Pa se je zgodilo, da sta nekega le- pega majskega dne zašla precej daleč v gozd in obsedela na skriti, tihi gozd- ni jasi. Ležala sta v mehki travi, sle- dila brenčečim čmrljem, ki so letali od cvetke do cvetke, iskala z očmi ptičja gnezda in prisluškovala zaljubljenemu gruljenju gozdnih golobov. Ležala sta tam uro, dve uri, skoraj brez besed. Naenkrat pa se ona zdrzne, kot da se je zbudila iz sladkega sna. Odpre svojo ročno torbico, hitro izvleče iz nje rdečo cigaretno škatljo in jo pomoli naravnost pod nos svojemu dragemu fantu ... Fant je preletel napis in sramežljivo prebral: — Morava. ,......., CELJSKI TEDNIK, 29. aprila 1955 Stev. 17 — stran 13 Tatinska SFIAKA Horvat Izidor: Sraka je obletela vas okrog in po- čez. Na sredini vasi je uzrla visok vitek jagned. Pravkar se je oblačil v nežno zelenje. Sraki je bil na moč všeč. Sedla je nanj in se prijetno zazibala na veji blizu vrha. Nekajkrat je potresla z dol- gim repom kakor bi v znak zadovoljstva prikimala, nato pa je vrgla oči po vasi: lepšega razgleda nikjer! »Kreg, kreg!« je poklicala svojega mo- ža. »Tu bova zvila gnezdo,« je odločila. »Varno bo pred paglavci, važen pa je tudi razgled. Le ozri se po dvoriščih! Ali jih vidiš, piščančke, kako brezskrbno te- kajo in brskajo po gnoju? Tako pred kljunom jih nimaš kmalu.« »Kreg, kreg«, je prikimM.1 možak, »to bo nekaj za najine otroke in še za naju povrhu.« Od zadovoljstva in pričako- vanja si je obliznil krvavi kljun. Pi- ščančki so mu bili največja slast in lov nanje velika strast. »Kereg, kereg, kreg-kreg!« je nazna- nil sračjl par svetu svoj sklep, da so putke plašno zakokodajsale in je Čuvaj na dvorišču grdo zarenčal. »Kvok, kvok, ali jih slišite?« je koklja Grahka posvarila svoje otroke, bele in črne in rjave piščančke, ki so se od strahu tresli pod njenimi krili. »Srake, ki se deró, so vaši veliki sovražniki. Ves ljubi dan ne počno drugega, kakor preže na male piščance, da si z njimi tešijo požrešnost. Zatorej bod te oprez- ni, ne oddaljujte se od mene in na klic urno pod moja krila, kvok, kvok!« Piščančki so lepo ubogali. Bolj ko so srake prežale in poletavale z jagneda na bližnje jablane, potresovale z repi in se drle na vse grlo, manj so uhajali svoji materi. To so bile srake jezne! Sračji možak se je strašno togotil in požiral sline, kajti nobenega rumenokljunčka ni vi- del na samem. Pomeriti se s kokljo pa ni mikalo niti najbolj predrzne srake. In še tisti hov-hov tamkaj! Cuva in čuva, pošast pasja, in se mu tudi ne gre postavljati pred gobec. Tedajci pa glej! Ali ne teče ondi za plotom bel piščanček? Seveda. In še sam, daleč od koklje vstran! Kakor strela se spusti z vrha jagneda. Pa je že tudi mati koklja stekla za svojim piščančkom, ki je lovil mušico. Zadnji trenutek. Sraka ji je padla prav pred kljun tik ob piščančku. Prestrašena Grahka se je strahovito zadrla, naslednji trenutek pa že tudi čavsnila s svojim zakrivljenim klju- nom, da je pisano sračje perje kar sfrčalo po zraku. Na vrišč je pridirjal še Čuvaj, na široko odprl gobec in naglo opravil z brezrepo tatinsko srako. Se končno sneg je poslovil in veter hladna krila zvil. Pomlad pripeljal k nam je zdaj prelepi ženin — mesec maj. Za druga sončni žarek je, ves zlat toplo nasmiha se, družice pa — cvetlic nebroj, veseli godci — ptičeu roj. Le kdo pa nujni gostje so? Otroci gori za vasjo! Zeleni praznik tam slave, in se pomladi vesele. Stric, ki je to sliko risal — skrivalnico je dal iz rok, zato na hitro uganite koliko je na njej otrok? Miška v šoli Vida je z mamico, očkom in bratcem v kuhinji povečerjala. Nato si je pri- pravila šolsko aktovko za prihodnji dan. Vanjo je dala Prvo čitanko, zvezek, ri- sanko in barvne svinčnike, pa še za- vitek s kruhom, obloženim z marme- lado. Aktovko je zaprla in postavila na kuhinjski stolček. Potem je pomagala mamici obrisati posodo. Nazadnje je svojo punčko Bebico položila spat v po- steljico ob štedilniku. Poljubila jo je, nato poljubila še očka in mamico, po- želela lahko noč in hotela z bratcem oditi v sobo. »Miš!« je tedaj zavpila mamica. Vida je zacvilila. Dobro je videla, ka- ko je drobna miška švignila pod ku- hinjsko omaro. »Takoj jo moramo ujeti!« je dejal očka in poiskal metlo. Zaprli so vsa vrata vse predale. Vsi so se postavili na prežo in pričel se je lov na malo živalico. Toda kam je mogla izginiti? Najsi so še toliko dregali pod omarami, štedlnikom in povsod, miške ni bilo več na spregled. Tudi v Bebičini posteljici je ni bilo. Kam je vendar po- begnila? Kam se je skri- la? Kdo bi to vedel! Prihodnje jutro so otroci v prvem razredu računali z jabolki. Po- tem pa je rekla tovari- š ca učiteljica: »Dajte zdaj zvezke na klop, da boste račune z jabolki še narisali!« Tudi Vida je odprla aktovko, da bi iz nje vzela zvezek in barvne svinčnike. Z roko je segla v aktovko in tedaj je nenadno začutila med prsti nekaj meh- kega, živega... O, groza! Iz aktovke je skočila drobna miš ... »M'š!« je zakričala na glas, se stresla po vsem telesu in zajokala. »Miš!« so zacvilile učenke in prestra- šene lezle na klopi, dečki pa so zasle- dovali miš, ki je tekala ob stenah in se spet skrivala pod klopmi. »Bodite mirni, otroci!« je zaman opo- minjala učiteljica. Nato je pohitela iz razreda in se takoj vrnila s starim slu- žiteljem Markom. Ta je držal v roki debelo palico in se oziral, kje bo lahko udaril po mši. »Tu je predrznica!« so klicali dečki. »Tu za pečjo!« Služitelj Marko je pohitel k peči. Pre- den pa je sprožil palico, je b.la miška že pobegnila za šolsko omaro, izpod nje pa spet pod klopi. Vida je jokala in sram jo je bilo. Ka- ko le je miška mogla zlesti v njeno zaprto aktovko? Gotovo le tik pod gor- njim delom njenega zaklopnega usnja skozi stransko špranjo. »Miš! Miš! Miš!« so še bolj kričale deklice in skakale v zrak. JVlarko in dečki so se pod li po razredu, dà se je dvigal prah. Bil je vik in krik, da je trgalo ušesa. Miška pa je begala sem in tja, vsa majhna in vsa v strahu za svo- je ubogo življenje. Čedalje bolj utru- jena je bla videti. Tedaj so se odprla vrata v razred. Vstopil je tovariš šolski nadzornik. Začudeno in nevoljno so njegove stro- ge oči pogledale izza očal in ostro je .povzdignil glas: »Kaj se tu godi? Kakšen red imate tu? Kje je tovarišica učiteljica?« Tedaj pa se je miš v hipu s svojimi poslednjimi močmi pognala po sredini razreda naravnost k nadzorniku, k od- prtim vratom in bila je rešena! Po- begnila je na hodnik in skozi glavna vrata na prosto, v svobodo! »Tovariš nadzornik, oprostite, miš imamo v razredu!« se je opravičevala učiteljica. »Vida, ti si jo prinesla s se- boj! Kako da si to storila?« »Nisem vedela,« je Vida iznova za- jokala in si zakrila obraz. »Sinoči smo jo doma lovili, pa se nam je nekam skrila. In zdaj šele vem, da se je za- tekla v mojo aktovko. Tam sem imela tudi kruh z marmelado ...« »In kje je zdaj ta nesrečna miš?« je vprašal nadzornik. »Vi ste ji odprli vrata!« so mu od-i vrnili dečki. 1 »Vi ste ji rešili življenje!« je zamr- mral Marko, še vedno s palico v roki. Zdaj se je tovariš nadzornik na- smehnil, pa tudi učiteljici so se lica razjasnila. In Vida si je obrisala solzo. DEKLICA S PUNCKO Akad. slikar Darinlca Lorenčak (barvni lesorez) ^odba o junaški mucki Anja Ljubljana nekdaj lepa, bela je od fašistov potemnela. Joj, zares je to hudo, če očeta ti zapro. Mihec jih zato sovraži, z mucko govori in se tolaži: Veš, treba se bo pač boriti, pionirček zgleden hočem biti. Cvetje drobno vsepovsod siplje vesna naokrog. Pa se zasmeje prvi maj, od sonca prejme svoj sijaj. V dušah pa je le temno, suženj kliče svobodo. In le skrito se slavi praznik delovnih ljudi. Pa si zmisli pionir, fašistom jo zagodem, ni hudir! Mucka mi bo pomagala, izpeljati nalogo bo znala. In pentljo rdečo ji zaveže pa jo pošlje v cestne mreže. Tamkaj mucka se sprehaja, fašistom s pentljo ponagaja. Glej, fašistična zijala, kako so pentlje se že zbala! Nastal preplah je in nemir, ojoj, nevarna rdeča zver! Rezko iznenada poči, mucka kri po travi toči. In uboga mucka mala, fašistov žrtev je postala. Ko pa spet Ljubljana bela spev svobodni je zapela, rdeče pentlje so vezali muckam pionirji mali. To zgodbo je ilustrirala 8 let stara Mojca Smeh iz Teharja, ki za uspele risbe prejme od uredništva lepo na- gradio. majske uganke -t i Zastaua rdeča plapola, \ ki delavci vsega sveta na boj se zbirajo pod njo. ] Kateri praznik pa je to? i (Çvm laid) \ 2 \ Z juga priletijo i brez motorjev glasnih, \ nas razveselijo ' \ s petjem v dnevih jasnih. ] (alalias aotíj) ■ 3 \ Sam je cvetek pisan, bel, s cveta bo na cvet letel ] in njegova nežna krila I bodo v soncu se svetila. ¡ (çmm) i 4 ^ Na eni nogi stoji ] in roke v nebo moli, j na njih pa lučic sto pomlad nam oznanilo bo. ] (оазхр oupvs) : 5 i Velika svetilka na stropu visi, ^ a le čez dan nam prijazno gori, ^ 2a noč pa svetlobe nam nič ne da, ko najbolj bi nam potrebna bilá. ' (douos) Zadnjikrat puška sovražna je počila, zmaga se nam je do kraja odločila, nehala teči junakov je kri, mir je osrečil slovenske ljudi. (Спш -gi) 7 Vso zimo je trdno spala, da bi si odpočila, a zdaj se je prebudila, da kruha otrokom bo dala. (vÇiuiaz) 8 Iz zimske hiše bo pokukala, zaspano k soncu se zasukala, na kril h se bo v svet spustila, pijače se iz rož napila. 9 V gozdu iz ene zelene odeje kmalu se vrsta zvonov nam nasmeje, drug nad drugim se v svet ozró in zadišijo nam presladkó. (voiuj,Tyui§) 10 Obhajal bo svojega rojstva dan junak, ki je hodil vedno vzravnan in se za delovno ljudstvo boril, v bodočnost nam pota razveselil. (Çvm SZ) Fran Roš: ttier. 17 — stran 14 CELJSKI TEDNIK, 29. aprüa 1955 POVEST desetih let v Deset let socialistične graditve v statističnih mapah so same številke. Zbrane v kolone, s suhopar- nimi pripombami ob robu vsebujejo vendar več življenja, več dogodkov kot najbolj zanimivo pisana ronmni. Koliko veselja, koliko ponosa, trdo- živosti ter sreče je v njih in hkrati koliko zatajevanja in žrtev. Kako pestra je vrsta tisočev junakov te suhoparne »literature«. Svetli vzori, požrtvovalni, narodu vedno predani ljudje, na drugi strani spet sebičneži, pijavke in sovražniki lastnega naroda. Tisoči m tisoči živijo posamič neopazno skozi dobo, njihova imena ostajajo v matičnih knjigah, za- pisnikih njihove ožje skupnosti, a vendar vsi skupaj ustvarjajo veli- častno povest sodobne generacije. Statistika večji del ne pozna njihovih imen. Zgnetena so v eno samo skupno številko, vendar njihove roke, njihov razum ustvarja spomenike današnjega časa, ki bodo ostali vedno zgovorna priča žilavega ljudstva, ki je dalo vse od sebe, ki je vse žrtvo- valo, ki je rasilo, gorelo in izgorevalo za svetle cilje, ki je znalo trebiti iz narodne nj've plevel in živeti v sedanjosti za prihodnjost. Da, sta- tistika je najbolj suhoparen in hkrati najbolj živ roman današnjega časa. Kdor jo bere, mu ni treba fantazirati, vsak zase, vsak po sebi čuti sočnost teh suhoparnih številk Grenak napoj v zmagoslavni kupici.. • Maj 1945. Zadnji sovražni vojak je onemoglo dvignil roke pred junaki, ki so mu v štirih težkih letih trgali iz rok rodno grudo ped za pedjo. Ves narod je prevzelo nedopovedljivo veselje,, ko se je zmagoslavna pesem o svobodi raz- vila iz gozdov v vasi in mesta. Toda v jek splošnega veselja je utonil drge- tajoč jok ... Skojevec Ivan Gozdnikar je v zanosnem pričakovanju osvobo- ditve obiskal rojstno vas. Se zadnji za- hrbtni streli in Ivan je omahnU kot zadnja žrtev na trato, ki je razcvetela čakala svobode... Na Pohorju so od- mevali streli, ko je ves narod že pro- slavljal dan zmage^Stotero mater se je hrepeneče oziralo v vrste zmagoval- cev. Hrepenele so in čakale. Zivi borci so bili takrat najbolj bolestni stati- stičar j i, ko so prinašali vesti družinam svojih padlih tovarišev. Družine so ob- jokovale mrtve, a v podjetjih so to- variši otožno gledali prazna mesta za stroji, kjer so najboljši nekoč delali. Opojnost težko pričakovane svobode je kaj kmalu našla novo obliko. Ljudje so zavihali rokave. Povsod, kamorkoli je seglo oko, so bili žalostni ostanki dolge štiriletne borbe. Žalostna je bila zapuščina predaprUske Jugoslavije, še bolj žalostne so bue ruševine, toda svetla je bila zavest, da je na izmu- čenih tleh zrastla nova — ljudska država. Statistika v svojih skrčenih podatkih obeležuje težka leta NOB takole: V celjskem okraju (sikupaj z mestom) je med vojno padlo v borbah 1.248 bor- cev. V internacijah, kot talci in kot ostale žrtve fašističnega terorja, je iz- gubilo življenji 1.233 ljudi v cel^kem okraju. Skupaj je cel¿ki okraj (brez priključenih občin bivšega poljčanskega okraja) dal 2.481 žrtev. Mladinke izročajo zastavo borcem... Pridne roke delajo čudeže Zunaj meja Jugoslavije je vedno več začudenih obrazov. Tuje, v desetletjih preizkušene tovarne, so držale v svo- jih seznamih tržišč Jugoslavijo v rubri- kah z naslovom; odjemalci. Toda na- enkrat so iz Jugoslavije izostala na- ročila, njihovi agenti pa so sporočali, da ta država sama prodaja iste izdelke na svetovnem tržišču. Nekoč so v Ju- goslaviji prodajali tuji potniki celo ši- vanke, danes pa prodaja Jugoslavija zu- naj celotne industrijske naprave, tur- bine, stroje itd. Nekatere tovarne so proizvodnjo podvojile, potrojile ali celo podesetorile. Iz dneva v dan je na trži- šču vedno več izdelkov domače proiz- vodnje nad kakršnimi smo nekoč zma- jevali z glavami, češ kako razvite so države, ki take stvari proizvajajo. Tudi zunaj naših meja je vedno več indu- strijskih proizvodov z napisom »Made in Jugoslavija«. Tovarna emajlirane I)osode nima več konkurence v svetu. Izdelki celjske Cinkarne so povsod iskani. Blago tekstUnih tovarn kupujejo Arabke, Egipčanke, Etiopi j ke, Turkinje itd. Kovano orodje Tovarne v Zrečah uporabljajo v Latinski Ameriki in še v mnogih drugih državah. Stotine an- gleških stanovanj je opremljeno z iz- delki Tovarne pohištva v Celju. Lesna galanterija iz Rimskih Toplic gre sko- raj vsa čez meje. Povsod so čislani iz- delki Steklarne v Rog. Slatini. Za celj- ske tehtnice se zanima ves Bližnji vzhod. Bogati okraski v ušesih in na prsih tu- jih dam so izdelki Celjske zlatarne,, ka- kor tudi jedilni pribor v najrazkošnejših jedilnicah. Savinjski hmelj, štajerska vina, najrazličnejši kmetijski pridelki so v inozemstvu hitro prodano trgovsko blago. Vse to v kratkih desetih letih. Naši delovni ljudje so vrnili zasmehovanje in dvome, češ nikoli ne bomo dosegli naših načrtov, z dejanji. Ves svet danes pozna naš razvoj, pozna voljo naših narodov — zato nas občuduje. Nova tovarna organskih barvil v Celju Skok čez desetletja Tovarne so zapele neumorno pesem. Ljudje so pozabili kaj je oddih. Pred desetletji so stavkali za skrajšani de- lovni čas, sedaj pa bi radi povečali šte- vilo ur dneva. Vode naših rek so se zapenile okoli gradbenih odrov, iz tal so začele rasti gigantske stavbe. Naši ljudje so se naučili zgrabiti vsako stvar pri glavi. Najprej elektrarne in težka in- dustrija: Mariborski otok, Jablanica, Litostroj, Tovarna Lola Ribar v Želez- nikih, povsod na vsakem koraku grad- bišča, povsod razgreta telesa mladine,, vsak dan novi udarniki, vsak dan novi uspehi. Ob novih tovarnah so rastla nova naselja, nova mesta, novi ljudje. Statistika celjske opekarne je eno- stavna. Ta tovarna je povprečno v enem letu proizvajala okoli tri milijone zi- dakov, en muijon strešnikov. 1200 ton samotne opeke in kisline odpornih opek. Vsak posamezni kos je tovarna sproti naložila na vagone. Nikoli ni bilo dovolj opeke. Splošno gradbeno podjetje »Beton« beleži od februarja 1946 naslednje de- lovne uspehe. Postavilo je 21 samostoj, nih industrijskih zgradb za proizvodnjo, 16 industrijskih pomožnih zgradb, ђ večjih skladišč, 4 velike delavnice, 2 to- varniška dimnika, 3 nove ceste v dol- žini 12 km in 4 rekonstrukcije cest г asfaltno površino, 4 železobetonske mo- stove,, 3 km železnice, 1 veliko regu, lacijo v Storah, 8 trafopostaj, veliko trafopostajo v Selcah, 5 vodovodnih re- zervoarjev, 5 samostojnih žerjavnih prog, 4 velike hleve za kmetijska gospo- darstva, 53 stanovanjskih blokov s 336 stanovanji, 2 šoli, 4 šole z internati, 4 upravna poslopja, 2 poslopji s sanitar- nimi napravami in kopalnico, 1 zdrav- stveni dom in celo vrsto adaptacij sta- novanjskih in industrijskih zgradb. Po- leg tega je podjetje »Beton« postavilo novo Celjsko gledališče, uredUo vete- rinarsko postajo. Med velika dela spa- da gradnja elektro-plavža v Storah, hala livarne v Storah, topilnica stekla v Rog. Slatini, dalje vsi objekti Tovarne organskih barvil v Celju, hala za fini cink v celjski Cinkarni, celotne čistilne naprave za žveplene pline v Cinkarni itd. Podjetje trenutno gradi: 2 stano- vanjska bloka, stavbo za strojno fino- mehaniko, cesto pri Vranskem, sinter naprave v Železarni Store, poleg tega še regulira Savinjo in gradi vrsto dru- gih stanovanjskih in industrijskih stavb. To je gradbena dejavnost sicer naj- večjega, a vendar ne edinega gradbe- nega podjetja v našem okraju. Statistika govori nov jezik. Jezik, ki zveni nekam fantastično. Naši ljudje so pognali čas, da teče hitreje. Elektroplavž v Storah med gradnjo V okraju sveti nad 2 tretjini prebivalcev z električno lučjo Pred vojno je elektrike zmanjkalo čim je človek zapustu območje mesta. Tudi v mestih samih ponekod ni bilo elektrike. Podeželje, zlasti pa odročni kraji so o svetli luči, ki prihaja po žici, samo sanjali. Mnogi ljudje niti vedeli niso, da je kaka luč lahko še svetlejša od petrolejke. Pojdimo danes v obsotelsko dolino, pojdimo v zakotne vasi kozjanskega, povzpnimo se na p>obočje Pohorja, obi- ščimo drameljske vasi, pKDvsod sveti električna luč, povsod poganja elek- trični tok stroje, povsod slišite igrati radio. Nov čas je tem ljudem dejansko prinesel svetlejši čas, ki ga simbolično predstavlja električna luč. Po stanju 31. decembra 1945 je bilo v celjskem okraju elektrificiranih 8.037 zgradb. Od leta 1945 pa do leta 1953 je bilo na novo elektrificiranih 5.694 zgradb. Po stanju 31. marca 1953 je bilo od skupnega števila 39.944 gospodinj- stev preskrbljenih z električnim tokom 24.125 gospodinjstev. V letu 1954 je bilo priključenih na električno omrežje oko- li 700 zgradb, v katerih živi 1.107 dru- žin. Gospodarji tovarn odločajo o vsem Nekoč je bil preprost delavec, ki je skrbel kako bo za silo zvozil skozi življenje, da ne bo brez službe in da bodo imeli otroci kaj jesti. Bil je revo- lucionaren, sodeloval pri vsaki akciji, ki jo je delavski razred vodil. Njegova delavska knjižica je imela polno črnih pik. Danes sedi na sejah delavskega sveta, razpravlja o proizvodnji, pred- laga kako bi izboljšali delo, zahteva zaščito delovnih mest, soodloča pri se- stavljanju tarifnega pravilnika, p>otrju- je, odobrava in zavrača pedloge o ka- kršnih je pred vojno sklepal le gene- ralni direktor tega podjetja. Včasih je vedel samo za svoje delovno mesto, danes pozna vso tovarno,, vse proizvode, vsak stroj. Izven tovarne sodeluje v upravljanju socialnega zavarovanja, a kot odbornik svoje občine odloča o go- spodarstvu v občini, o proračunu in o vsem kar se v njegovem kraju dogaja. On je samo eden izmed tisočih, ki vsak dan, sleherno uro razmišljajo o na- predku svoje ožje in širše domovine. Statistika pove o razvoju družbene- ga samoupravl^nja naslednje: V letu 1954 je v celjskem okraju v 84 podjetjih izvoljenih 1.779 članov de- lavskih svetov. V teh delavskih svetih je udeleženih tudi 261 žena. V lanskem letu so bili izvoljeni uprav- ni odbori, in sicer v 166 podjetjih. Skupno je bilo izvoljenih 816 članoiv upravnih odborov, med n^tni 149 žena. Delavski svet zaseda ... Mravlje v razdrtem mravljišču statistika je svoje ix)glavje o vojnih ranah zaključila. Kaj pomaga štetje po- rušenih hiš, požganih vasi, uničenih tovarn, podrtih mostov,, razritih cest, raztrganih prog, uničenih šol, izropa- nih hlevov in kašč ter gozdov. Kramp in lopata so sedaj postali znak novega Obnova porušenih domov ©bdobja. Žulji in potne srage metafora pesnikov. Tik-takanje ur je štelo tisoče in tisoče prostovoljnih ur. Po poprav- ljenih cestah so v oddaljene kraje vo- zili avtomobili hrano lačnim ljudem, V hiše, še brez ometa in pohištva, so se vselile družine brez strehe. Otroci so otepli s svojih oblek prah zdrobljene opeke in sedli v klopi obnovljenih šol, delavci so odložili zidarske lopatice in pognali stroje. Oči delavcev in mestnih prebivalcev so bile uprte na vas, kjer so odkupne ekipe čakale, da dozori prvo klasje na osvobojenih njivah. Mnoga polja so bila zapuščena. Za plug so prijeli tudi delavci, da bi ro- dila. V hlevih je mukala mlada živina, da bi se kdo je dotaknil? Ko so med zelenečim drevjem še štrlele kvišku ožgane strehe, je mladi- na po vsej državi zapela novo pesem. Brčko—Banovići, regulacija Pesnice, Samac—Sarajevo, Nova Gorica. Mla- dina je prva ponesla prapor novega ob- dobja, ko je gradila nove proge, sušila močvirja, gradila mesta in ceste. Sedaj je statistika pisala vesele j še po- glavje. Poglavje o mravljah v razdrtem mravljišču. ^PLJSKI tednik. 29. aprila 1955 ' Stev. 17 — stran 16 statistični mapi Novi ljudje - nov duh - nova kultura Teh nekaj vrst suhih statističnih be- ged in številk pomeni v življenju velike gpiemembe pri naših ljudeh. Tudi oko jghko na vsakem koraku zasledi svetle spomenike, ki jih statistika na kratko 2abeleži v številkah. Novi prosvetni domovi so zrastli v gtorah, Vitanju in Celju. Nove šole obiskujejo otroci v Kalobju, Resniku, jurkloštru. Planini, na Bohorju, v Do- brin j u in Sv, Jederti. Poleg teh novih §ol je bila vrsta dru^ obnovljena. V okraju je danes skupaj 114 šol. V Celju sta dve popolni gimnaziji, ekonomska sred, šola, učiteljišče, medicinska šola. V okraju je 14 nižjih gimnazij, 8 vajen- skih šol, 2 strokovni šoli in 22 kmetij- skih šol. Nov duh, nov tempo življenja, nagel razvoj gospodarstva zahteva lju- di z znanjem. Stotine odraslih ljudi, ki bi morali pravzaprav že misliti na pokoj, danes redno obiskuje večerne te- čaje, polaga izpite, posluša predavanja na ljudskih univerzah. Ljudje čez dan delajo, zvečer obsedi j o s knjigami v rokah. Ljudje pozabljajo na prosti čas, pozabljajo, da je življenje pravzaprav kratko, doprinesti hočejo vse, kar so za- mudili„ doseči vse, kakor da bi živeli v najugodnejših pogojih. Delavnik je raztegljiv. Delati se da tudi ob nedeljah in pwnoci. Iz tovarn odide kdaj pa kdaj mlad delavec in se vrne kot tehnLk, kot inženir. V letu 1954 je celjski okraj izplačal 5 milijonov in 71 tisoč dinarjev štipendij. Letos je ta številka zrastla na 9 milijonov in pol. Poleg tega je bilo lani razdeljenih 6 milijonov in 700 tisoč dinarjev štipendij za parti- zanske otroke, letos pa bo ta številka znašala 10 milijonov. Delavci so začutili potrebo po dušev- nem življenju. Gostilna se je morala umakniti v ozadje. Delovni ljudje ho- dijo v gledališča, sami igrajo v dram- skih odsekih, obiskujejo kino, hodijo na izlete itd. Pustimo spet pripovedovati statisti- čarja. * Na področju okraja Celje obstoja: 95 osnovnih šol in 2 šoli za defektne otroke, ki jih obiskuje skupno 16.725 otJTok,. in sicer 8600 moškega in 8125 ženskega spola; dalje 14 nižjih gimna- zij, 2 popolni! gimnaziji, ki jih obiskuje 5937 dijakov, od tega 2818 moških in 3119 žensk; 15 nižjih strokovnih šol, od tega 10 vajenskih, 3 industrijske in 2 ostali; obiskuje jih 1168 učencev; dalje 2 srednji sti-okovni šoU, 1 učiteljišče, 1 glasbena šola ter 2 šoli za odrasle, in sicer mojstrska vrtnarska šola Medlog in gospodinjska šola Šentjur. V okraju Celje deluje: 20 kinemato- grafov, od tega en letni kino, katerih kapaciteta je 5677 sedežev in 1000 se- dežev v letnem kinu. V letu 1954 je bilo 4654 predstav, ki ^h je obiskalo 899.660 ljudi. Povprečno si je lani vsak prebivalec ogledal 6 kino predstav. V okraju je v lanskem letu delovalo 68 knjižnic, ki so razpolagale s 56.572 knjigami. V lanskem letu je bilo iz teh knjižnic prebranih okrog 98.213 knjig. V lanskem letu je v okraju Celje de- lovalo: 32 kulturno-umetniških društev, 12 delavsko prosvetnih društev »Svo- boda«, 19 izobraževalno-umetndških dru- štev, 12 ljudsko prosvetnih aktivov in ostalih samostojnih skupin. — Skupno torej 75. V vseh teh društvih in sku- pinah je delovalo 7092 članov, od tega 4041 aktivnih. — Od skupnega števila članov je delovalo v društvih 3031 žensk, od tega 1639 aktivno. Vsa ta društva so v lanskem letu izvedla 867 samostojnih prireditev. V športnih društvih je lani sodelovalo 9780 članov, od tega 8053 aktivnih,, in sicer 5881 moških in 2172 žensk. Največ aktivnih članov sodeluje v Planinskih društvih. Strelskih družinah in TVD »Partizan«. Dekleta na gospodinjskem tečaju Celjsko mestno gledališče med gradnjoi Na svoji zemlji popoln gospodar Niso se še razgubili odmevi strelov minule vojske, ko je Ljudska skupščina že izglasovala zakon o agrarni reformi. Zemljo so dobili tisti ki jo obdelujejo. Vendar zaostalo gospodarstvo zlasti pa kmetijstvo je moralo poiskati nove oblike, da bi se ta panoga gospodarstva hitreje razvijala. Ni bilo lahko v državi zaostalega kmetijstva vpeljati novo obliko, ki bo uspešnejša in hkrati tudi socialne j ša. Poleg /.aostalosti je tem ciljem zaviralo razvoj tudi mišljenje in kulturno gosjKxiarska zaostalost na vasi sploh. To so b.li težki trenutki, ko vča- sih prebivalstvo vasi ni moglo in vsled zapeljanosti ni hotelo razumeti težnje vodilnih ljudi, ki so hoteli kmetijsko gospodarstvo dvigniti. Toda kljub temu, da je bile zares težko so v okraju ne- nehno vznihale nove in nove kmetijske zadruge in s svojim vzornim gospodar- stvom izpodbijale tla zaostalosti. Danes je v okraju 69 kmetijskih zadrug in 17 kmetijskih gospodarstev. V Žalcu je Krastel institut za hmeljarstvo, po okra- ju je polno veterinarskih, osemenje- valnih ter kmetijsko pospeševalnih po- staj. Strojni odseki,, semenska služba, drevesnice, preizkušnje površine, vse to je bUo v predaprilski Jugoslaviji ne- znano. Toda pustimo govoriti statistika Ob koncu leta 1954 je bilo v celj- skem okraju 68 splošnih kmetijskih zadrug, v katerih je bilo včlanjenih 13 200 zadružnikov. V okviru teh zadrug je v lanskem letu delovalo 30 strojnih, 15 živinorejskih, 21 sadjarsko-vinarskih in 11 hmeljarskih odsekov. V začetku leta 1955 je bilo osnovanih mnogo novih odsekov, ki že delujejo. Hmeljski nasadi v Savinjski dolini Povest nima konca in vendar končamo v začetku Revne so te vrstice,, revne in pre- kratke. Moral bi napisati knjigo samih suhih statističnih podatkov, če bi hotel Vsaj približno opisati vse kar se je v rl- Ijubljene pri bralkah. Preidimo še malo do najbolj čitanih knjig svetovne literature. Ne mislim tu omenjati ne sv. pisma, ne korana, ne kitajske knjige J. Ging, ki vsebuje vso versko modrost Daljnega vzhoda. To so verske knjige in kot take so najbolj razširjene. Sijajen uspeh in svetovno se je proglasil s svojim romanom »Ro- binson Crusoe« angleški pisatelj Daniel Defoe, ko je leta 1719 izšla ta njegova knjiga-roman. Preveden je skoraj v vse jezike, izdaj je doživel nešteto, sama prvi nemški prevod je dosegel 1. 1720, (Nadaljevanje na 16. strani) štev. 17 — stran 16 CELJSKI TEDNIK, 29. aprila iq55 VELENJSKI RUDNIK ustvarja NOVO VELENJE Tujec, ki je pred nekaj leti obisikai Velenje, ga pri sedanjem obisku ne bi spoznal. V neki simpatiji sta se zdru- žila prijeten letoviščarski kraj in črni revir. Pogled z višje točke ti kar hitro objame prve novosti: krasno Velenjsko jezero^ pravljične weekend hišice, letni kino, lepi stanovanjski bloki — in pov- sod povsod nove gradnje. V mrzličnem delovnem zanosu utriplje življenje na vseh koncih in krajih. Povsod čutiš na- dih »borbe za življenjski prostor«. Pod to borbo, glo^boko v zemlji pa utriplje skoro da s prehitrim pulzom srce Ve- lenja — rudnik. Stanovanj siki bloki ne morejo rasti vz,poredno s potrebami, ko industrija raste in dosegajo rudarji skoro že fantastične usipehe. Ce pri- merjamo samo zmogljivost zadnjih treh let, vidimo ogromen porast proizvodnje. Rudnik Velenje je imel v letu 1953 z zmoglj'ivostjo starega izvoznega jaška 540.000 ton. V letu 1954 je letna pro- izvo'dnja narasla na 884.000 ton, v le- tošnjem letu pa že na 1 muijon in 50.000 ton. Do konca t. 1. pa bi se mo- rala letna proizvodnja dvigniti na 1 milijon 500 000 ton (ali 5000 ton dnev- no), če bi hoteli zagotoviti gorivo vsem potrošnikom. (Pozabiti ne smemo, da bo v doglednom času pričela v Šošta- nju obratovati termoelektrarna, ki bo porabila letno 500.000 ton lignita.) Ve- lenjski rudarji upajo, da bodo tudi to proizvodnjo dosegli. Seveda pa so nji- hova upanja povezana s premnogimi »če« ... Za dosego takšne zmogljivosti bo treba povečati izvoz novega jaška, separa ci je, povečati učinek odkopa va- nj a in prevoza v jami, predvsem pa zgraditi objekte za družbeni standard. Način dela v pro'izvodnji velenjskega premoga se je v zadnjih dveh letih znatno spremenil, kar je imelo za po- sledico: manj truda, manj delavcev, več premoga ... Nova, tako imenovana širokočelna odkop^na metoda, katere bi- stvo je v tem, da imajo koncentrirana delovišča, ima dosti manj priprav in vzdrževanja, kar napram staremu, roč- nemu načinu znatno vpliva na proiz- vodne sti.x)ške. Ta nov način dela je povsem uspel in zahteva od rudarja manj fizičnih moči ter več umske spo- sobnosti. Perspektivni plan rudnika Velenje predvideva za nadaljnjih 10 let vsako leto povečanje proizvodnje tako, da bo- do od sedanje povprečne dnevne pro- izvodnje 3.300 ton dvignili v letu 1964 na 10.000 ton dnevno. Seveda bo pa še za izgradnjo investicijskih objektov, ki naj zagotovijo predvideno proizvodnjo, îx>trebno še ogromno dela in sredstev. Njihova sedanja odkopna polja niso sposobna dati tako visoke pro'izvodnje, zato bo potrebno odpiranje novega od- kopnega polja, ki se bo razvijalo za- hodno od novega jaška, Vporedno z odpiranjem jame za tako visoko pro- izvodnjo pa bo potrebno urediti tudi izvozne naprave, ker dosedanje ne bodo prenesle predvidene zmogljivosti. Zato pa bodo morali izvoz na novem jašku preurediti tako, da se bo izvažalo s ski- pi in koši. Potrebna pa bo tudi še iz- gradnja novega jaška za zračenje za- hodnega polja in izvoz premoga s skipi. Velenjski rudnik ima v načrtu tudi si:išenje svojega premoga, da bo imel večjo kalorično vrednost. S tem pa bo izdatno razbremenjena tudi železnica, ko bo suhi premog izgubil najmanj eno tretjino svoje teže. In če bodo sredstva dopuščala, bodo imeli v Velenju tudi lastno plinarno in bodo premog izvažali kot plin. Kot predvidevajo, bo ta plin celo cenejši od premoga. Pepel, ki bo ostal pri oplinjenju pa bodo zopet ko- ristno uporabili za opeko, ki jo bodo stanovanjsiki bloki tako potrebovali. Uvodno smo dejali, da velenjski rud- nik ustvarja novo Velenje. Skoro bi človek dobesedno razumel te besede, kajti povsod v Velenju, kjer se kaj dela in ustvarja, so poleg vedenjski rudarji. Pri jezeru je delalo staro in mlado, včasih tudi po 300' rudarjev, pri gradnji weekend hišic so sodelovali s prosto- voljnim delom, pri stadionu, jri grad- nji nove šole so vsa težja zemeljska dela udarniško naredili in so imeli tu celo svojo brigado z dvema izmenama. Skratka: velenjski rudar je v jami in zunaj jame prvi pri vsakem delu. Delavsko samoupravljanje je v ve- lenjskem rudniku doseglo svoj pravi smisel in namen. Upravni odbor je po- lagal največ ix)zomosti proizvodnji in družbenemu standardu — človeku. Iz burnih, »knapovsko« odkritosrčnih raz- prav (13 sej je bilo v preteklem letu) so vedno izluščili najboljše predloge. Člani delavskega sveta pa so svoje predloge prüagojevali tako, da je imela od njih koristi tudi skupnost. V letoš- nji zimi smo zlasti v Celju občutili po- manjkanje premoga, ker je pravzaprav le velenjski rudnik izpolnil svoje ob- veznosti. In da nismo preveč zmrzovali in da tudi naša industrija ni trpela, se imamo zahvaliti samo energični volji članov delavskega sveta v rudniku. Na svojih sejah pa so večkrat skle- pali tudi o poceniitvi premoga. Us;pelo jim je prvič znižati ceno premogu za 7 %, drugič pa za 5 %. Da so pa to lahko dosegli, so poiskali in pretipali vse možnosti za zmanjšanje proizvodnih stroškov in za povečanje proizvodnosti. RUDAR KLANCNIK DOMINIK HOCE KLJUB BOLEZNI SE V JAMO Pred nekaj leti sem obiskala rud- nik Velenje in ob tej priliki so me po- vabili tudi v jamo. Osemumo nočno izmeno sem prebUa 'pod zemljo. Od tega časa dalje znam pravilno ceniti vsakega rudarja in slednjo kepo premoga, ki ga pozimi vržem v peč, primem s ix)- sebnim spoštovanjem. Takrat smo še posebno glasno pro- slavljali udarnike in v velenjskem rud- niku je po pisarnah in v rovih častno zvenelo ime devetkratnega udarnika Dominika Klanonika. Bil je to njihov najboljši rudar. Tako sem tudi to pot, ko sem obiskala velenjski rudnik, prvo vprašala po nji- hovem najboljšem rudarju. Pa so mi v pisarni dejali: pravzaprav je danes pri nas težko govoriti o najiboljšem rudar- ju — govorimo lahko le o najboljših skupinah. Seveda je pod zemljo precej »gadov«, ká s svojo močjo in spretnostjo izstopajo — toda lavorika ovije celotno skupino. Pa tudi novi način dela zahte- va koncentracijo celotnih sikupin in »zabušant« bi kar sam od sebe izpadel. Potem pa sem vprašala po nekda- njem »gadu«, Dominiku Klančniku, ka- terega ime mi je slučajno ostalo v spo- minu. Povedali so mi, da je že dalj časa bolan in se boje, da njegove mar- ljive, izdelane roke ne bodo mogle več bogatiti proizvodnje moderniziranega velenjskega rudnika. Rudnik mu še da- nes daje vse priznanje, naklonjen mu je v bolezni in upošteva, da je Dominik vse svoje moči, pa tudi zdravje, pustil v jami. Uprava se je takoj strinjala, da se ga v časopisu znova spomnimo z nekaj besedami, ki naj mu bodo uteha v bolezni, predvsem pa, da bo. bolni rudar vedel, da nismo in ne bomo po- zabili nanj. Dominika Klančnika sem obiskala na domu. Pravzaprav mu ni bilo videti, da bi ga zahrbtna tuberkuloza preveč zde- lala — sicer pa je danes že prebolevnik in spet upa, da bo v kratkem lahko prijel za delo. NekoHko utrujen pa se mi je le zdel, ko je začel pripovedovati o svojem življenju. Ze kot 16-letni deček je Dominik de- lal v jami velenjskega rudnika. Potem je preživel razne redukcije in se za- poslil nekaj časa v Srbiji (tudi rudar), leta 1938 pa se je spet vrnü v Velenje in ostal temu rudniku zvest do svoje bolezni. Delal je pri odkopih in to pri stalni temperaturi nad 30 stopinj. »Po trikrat na dan smo si ožemali hlače, ki so bile od znoja premočene, kot bi jih namoču v vodo,« je odgrinjal spo- mine. Od tu je odšel v rov. Leta 1947 je prvikrat postal udarniik in začel do- bivati priznanje za priznanjem. Devet- krat zaporedoma je po tri mesece pre- segal normo za 25 % in si tako zaslužil naslov devetkratnega udarnika, medtem ko je imel že vse pogoje za 10-kratno udarništvo. Dobil je priznanje v obliki diplome od Centralne uprave zveze deL in namešč. rudarske industrije Jugo- slavije, drugo pohvalno pismo je prejel od Tajništva uprave zveze rudarske in- dustrije Slovenije, tretje priznanje pa je bilo, kp je od Prezidija naro-dne skupščine prejel odlikovanje — orden dela II. stopnje. Dominik Klančnik pa ni-bil samo iz- boren rudar, temveč se je tudi poprijel vsakršnega dela za napredek rudnika. Kot pravičnega in preudamega človeka je sindikat velenjskih rudarjev izbral za svojega predsednika in je tri leta imel to funkcijo. Prvo leto, ko je de- lavstvo prevzelo v roke u;pravl|janje rudnika, je bil izvoljen tudi za pred- sedniika delavskega sveta. Lansko leto pa je moral odložiti vse funkcije, ko ga je bolezen prikovala na bolniško poste- ljo. Podvrgel se je težki operaciji pljuč in danes že kot prebolevnik čaka po- novne zaposlitve. »Niti pomisliti ne smem — je dejal ob slovesu — da ne bi več mogel delati v jami. Rad bi še skupnosti koristil in ne samo prejemal od nje«. Za »srečno« mi je pri vratih ušla glasna misel: ti devetkratni udarnik si skupnosti že do- volj koristil m zdaj je na njej, da ti vrača tvoj trud ... Tkalka Angela Kranjc dosega LEPE USPEHt v PROIZVODNJI Vsa mladostna in nasmejana je tkal- ka Angela Kranjc stopila v pisarno ravnatelja tovarne »Juteks« v Žalcu. Ce bi jo klicali od strojev, gotovo ne bi bUa tako dobre volje, ker se pri delu ne pusti rada motiti, da njena norma ne bi trpela. Bila pa je slu- čajno v tovarni, ker so imeli člani de- lavskega sveta posvetovanje zaradi ta- rifnega pravilnika. Angela pa je celo predsednica upravnega odbora in zato nLsmela manjkati. V pisarni Juteksa so me že predhodno obvestili, da je ona ena najboljših delavk v tovarni ter da je tudi izven svojega dela vedno pripravljena prijeti za vsako delo, ka- dar gre za odpravo napak in izboljš^^ nje dela v kolektivu. Član delavskeg^^ sveta je že tri leta in prav gotovo je tudi dobro obnesla, da jo je kolektiv lansko leto izvolil za predsednico uprav- nega odbora. »Premlada sem še — mi je dejala ^..^ in zdi se mi, da mi ne pristoja talc^ funkcija. Toda, ker so me že iîrvoliij^ sem se pač morala vdati in zdaj po, magam, kolikor pač morem. Saj nimajo radi, verjemite mi, ker jaz p,aè povem vsakomur odkrito v obraz, kar mu gre. Pa tudi na naših sestankih de, lavskega sveta je včasih vse pretiho. Jaz pa le stegnem jezik in izzovem ]¿ debati. Le na ta način se mi zdi, se razvname razprava, ko razkrinkavamo, bičamo, primerjamo in sproti energično odpravljamo napake. Seveda pa tudi s pohvalami ne skoparimo, kadar so na mestu. Značaj našega dela v tkalnici zahteva dostikrat napeto prisebnost. Ženske pa le težko molčimo in izrabimo vsako najmanjšo priliko, da si izpove- bno, kar nas žuli. Večkrat se za stroji rode prav lunestne kritike in najraz- ličnejši predlogi. Ko imam dovolj pol- na ušesa prenesem take kritike na de- lavski svet in skupno presodimo po- ložaj.« Tovarišica Kranjčeva mi je še to- žila o svojem trdem življenju, o ne- vzdržnih prilikah v svojii tesni sobici brez kurjave — in pri vsem tem sem, se ji še bolj čudila, da tako vztrajno in vzorno opravlja svoje delo pri stro- jih, kjer dnevno presega normo, zraven Pa žrtvuje še toliko svojega prostega časa za uspehe celotnega kolektiva. o knjigah in njih zanimioostlh (Nadaljevanje s 15. strani) torej v enem samem letu pet izdaj. »Robinsona« poznamo menda vsi. Ameriška pisateljica Beecker-Stowe je priobčevala v listu »National Era« svoj roman »Stric Tomova koča«, ki je leta 1852 izšel kot knjiga. Izdaja je sledila za izdajo in vsaka je bila takoj razprodana. Ta roman je preveden v vse. živeče jezike in povsod je doživel velik uspeh. Roman popisuje bedo in trpljenje zamorskih sužnjev. Pesniško- slovniška vrednost tega romana ni rav- no na vrhuncu, toda roman je pisan z občutkom. Spanec Cervantes je zaslo- vel s svojim »Don Kihotom«, ki je men- da vsakemu povprečnemu Slovencu do- bro znan. S tem romanom je Cervantes postal ustvaritelj modernega romana. Dva dela sta izšla, leta 1605 in 1615. Od tedaj je doživel ta roman samo na Španskem 500 izdaj. Ta roman je izšel tudi v klasičnem latinskem jeziku. Z znamenito zbirko orientalskih bajk v knjigi »Tisoč in ena noč« je dobila^^ orientalska fantazija svoje zadoščenje. Največje čudo med knjigami je knjiga, oziroma knjige iz najnovejše dobe, ki jim je glavni junak »Tarzan«. Pisatelj knjige je Amerikanec Edgar Burroughs. Ze prve knjige (1913) so bue razproda- ne (v poldrugem letu trije milijoni iz- vodov v 22 jezikih). Po glavnem juna- ku Tarzanu sta dobili dve mesti ime »Tarsana«. V amerikanskem merilu je Tarzan dandanes neki srečonosnež in po njem se imenujejo posebne vrste kruh, kave, plavalnih oblek, gumbov itd. Tarzan, katerega je usoda* še kot dojenčka vrgla med pragozdne opice,, je skratka zavestni pojem naravne sile, ki jo Amerikanec tako časti. V teh nekaj vrsticah sem preletel tiste strani zanimivosti svetovne knjiž- nosti in književnosti,, ki so v meni vzbu- jale vseskozi zanimanje, privlačnost in radovednost. Smatram, da sem s tem povedal marsikateremu bralcu »nekaj« novega, nekaterim pa osvežil spomin študija. P. M. Stev. 17 — stran 18 CELJSKI TEDNIK, 29. aprila 1953 NAJ ŽIV11. MAJ - NAJVEČJI DELAVSKI PRAZNIK Vsemu delovnemu ljudstvu naše socialistične domovine čestitajo k 1. maju in 10. obletnici osvoboditve kolektivi: ★ železarna štore V DESETIH LETIH SVOBODNE GRADITVE Zgodovina štorovske železarne je že stara. Toda, kaj \ bi posegali preveč nazaj v preteklost, saj takrat štorovski^ železarji niso imeli rožnatega življenja. Kapitalist jei iztiskal iz njih kar je le mogel, samo da je ostalo cimi več za njegov žep, zato tudi železarna v predvojnem; času ni napravila kdo ve kasnega napredka. Kapitali-; stični lastniki so pustili železarno v slabem stanju, sajî šo dosledno izvajali svoj princip: s čim manjšimi inve-i stici j ami dosegati čim večje dobičke. \ NOVI Casi po osvoboditvi — i IZ ZASTARELE TOVARNE JE ZRASLA MODERNA Ì ŽELEZARNA Po osvoboditvi je bilo treba krepko zavihati rokave,; in globoko poseči v žep. Izboljšati je bilo treba tehnično] opremo in kvaliteto proizvodov ter povečati število de-- lavcev. Leto za letom se je tovarna tehnično izpopolnje- : vala, sprejemala nove delavce ter jih strokovno dvigala. Višek svojega napredka pa je železarna doživela lani,á ko je bil zgrajen elektroplavž. Veliko denarja in naporov] delavcev in strokovnjakov je zahtevala zgraditev tega i važnega objekta, vendar se je trud bogato izplačal. pridobitvijo elektroplavža je postala železarna zaključena ; celota. Štorovski kovinarji niso več vezani na dobave: surovin, predvsem kvalitetnega sivega železa iz drugih] tovarn, ker jih elektroplavž v dovoljni meri zalaga z; belim in sivim grodljem, katerega lahko celo odstopajo ; ostalim železarnam. \ IZDELKI ŽELEZARNE ŠTORE SO RAZNOVRSTNI ; IN KVALITETNI 1 V livarni izdelujejo valje do 25 ton in kokile, v] valj arni pa plamena, šibkasto železo, betonsko železo, i kvalitete za izdelovanje vijakov, matic in zakovic. Sa-j motarna izdeluje normalke, kanalsko opeko, cevno opeko ; in razne fazonske komade iz samota. Železarna krije vsei potrebe črne metalurgije, tekstilnih tovarn in mlinske industrije z legiranimi valji. Od prvotnih štirih vrst jekla se je asortiment dvignil na 25 vrst ob rapidnem koli- činskem dvigu izdelkov. To je le v grobih obrisih opisan razvoj tega ko- lektiva, ki je v desetih letih dosegel vzpon, kakršnega v kapitalističnem družbenem sistemu ne bi mogli niti slutiti. SKRB ZA DELOVNEGA ČLOVEKA JE V TEM KOLEKTIVU NA PRVEM MESTU Ves ta ogromni tehnični napredek, povečanje pro- dukcije do 400%, kakovostno izboljšanje izdelkov in vse druge pridobitve pa je ustvaril človek-delavec pod vod- stvom strokovnjakov. Zato tudi njemu velja prva skrb, to se v tem kolektivu povsod opazi. Število delavcev je petkrat višje od predvojnega. Ta porast delovne moči in mehanizacija sta zahtevala dobro organizirano higiensko tehnično zaščito in je železarna v tem pogledu v okraja na prvem mestu, za kar je dobila že priznanje. Uprav- ljanje strojev pa zahteva vedno več kvalificiranih moči, katere tovarna sama vzgaja v Metalurško industrijski šoli v Štorah. Veliko pozornost so v tem kolektivu po- svetili tudi novemu plačnemu sistemu, saj je za ocenje- vanje posameznih delovnih mest tarifna komisija upo- rabila najnovejše znanstvene metode. Izvršili so revizijo vseh norm, uvedli tudi nove norme in premijski sistem. Za vsako delovno mesto je bil napravljen točen tehnični popis dela. Rezultat tako preciznega študija vseh de- lovnih mest je dal pravilne in poštene tarifne postavke, ki so zbrane v novem tarifnem pravilniku. Upravni odbor išče tudi možnost za ustanovitev tovarniške kuhinje, ki naj bi dajala delavcem dnevno vsaj en topel obrok. Štorovski železarji se zelo zanimajo za kulturno- prosvetno delo. Imajo dramatsko in šahovsko sekcijo, moški in ženski pevski zbor in godbo na pihala. Vsa ta izobraževalna dejavnost je združena v društvu Svoboda, ki je po zaslugi železarne dobila v Štorah lep dom z dobro založeno knjižnico in vzorno kinodvorano. V se- stavu agilhega sindikata sta še počitniška domova na Svetini in na Rabu, kjer štorovski železarji poceni pre- bijejo svoj letni oddih. Še in še bi mogli pisati o tem marljivem kolektivu, ki je dosegel tako velike uspehe na vseh področjih, zlasti pa v delavskem upravljanju, v desetih letih svo- bodne graditve. ob deseti obletnici osvoboditve čestita kolektiv železarne Store k prazniku 1. maja vsem DELOV- NIM LJUDEM Z ŽELJO, DA JIM PRIHODNOST PRINESE NOVE IN ŠE VECJE USPEHE! okrajna zadružna zveza v celju OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA V CELJU POVEZUJE 68 KMETIJSKIH ZADRUG TER USPEŠNO RAZVIJA IN KREPI ZADRUŽNO MISEL Ш GOSPODARSKO OSNOVO VSEM OBLIKAM KMETIJSKEGA ZADRUŽNIŠTVA V OKRAJU S SVOJIMI PODJETJI: TRGOVSKO PODJETJE V CEUU TRGOVSKO PODJETJE »VINO« V CELJU PODJETJE »OBNOVA« V ŽALCU hmeljarski inštitut v žalcu vinogradniška poskusna postaja v virštanju kmetijsko posestvo v vojniku zadružno posestvo latkova vas Cestita ob deseti obletnici osvoboditve in OB PRAZNIKU 1. maja VSEM DELOVNIM LJUDEM, ZLASTI PA ZADRUŽNIKOM, ZADRUŽNIM ORGANI- ZACIJAM TER POSLOVNIM PRIJATELJEM IN JIM ŽELI ŠE VEČJIH USPEHOV PRI NAPREDKU SLO- VENSKEGA KMETIJSTVA IN RAZVIJANJU SOCIALI- STIČNE MISLI NA VASI Telefon 24-66, 24-67 ^LJSKI tednik. 29. aprila 1965 Stev. 17 — ttran 23 NAJ ŽIVI 1.MAJ - NAJVEČJI DELAVSKI PRAZNIK Vsemu delovnemu ljudstvu naše socialistične domovine čestitajo k 1« maju in 10. obletnici osvoboditve kolektivi: tovarna emajlirane posode celje PROIZVAJA V NEPREKOSLJTVI KVALITETI j [ EMAJLIRANO KUHINJSKO POSODO, < ► POCINKANO, BRUŠENO IN POKOSITEENO POSODO, \ I KOPALNE KADI, PRALNIKE ENO- IN DVODELNE, ; ^ STENSKE VODNJAKE, ** IZPLAKOVALNIKE, ¡ I RADIATORJE IN KOTLE ZA CENTRALNO KURJAVO, {I EMAJLIRANE SENČNIKE ITD. y Telefon: 22-71 Brzojav: Emajl, Celje velenje najmočnejše rudarsico središče v Sloveniji TEŽKA IN NAPORNA JE BILA POT DO ZGRADITVE NOVEGA JAŠKA Novi jašek pomeni ločnico v življenju velenjskega rudarja in je nekak obračun s starim, mučnim in ne- racionalnim načinom dela, obenem pa osnova za nov, sodoben način proizvodnje, ki bo ogromno dvignil go- spodarsko moč rudnika. Do danes so že polovico pro- izvodnje preusmerili v novi jašek, ki so ga začeli lani izkoriščati. Istočasno pa so v velenjskem rudniku začeli z modernizacijo in že do danes uspeli tako daleč, da bi lahko uspešno tekmovali z velikimi rudniki. Ogromna pridobitev so zlasti novi transportni trakovi, ki bodo v kratkem izrinili vse vozičke iz jame in bo tako premog kot reka tekel skozi jašek po transportnih trakovih. Vsi rud ni ki v Sloveniji dajejo skupno 3 milijone ton letne proizvodnje. Od tega odpade samo na velenjski rudnik 1 mi- lijon ton Povečana storilnost, modernizacija rudnika in nova odkopna metoda so v preteklem letu proizvodnjo dvignile na 884.000 ton napram 540.000 tonam v letu 1953 • V letu 1962 bo velenjski rudnik dal toliko premoga letno, kot ga dajejo danes vsi rudniki v Sloveniji V bližnji bodočnosti bo imel velenjski rudnik tudi pli- narno in bo izvažal plin naši industriji V obdelavi so prvi poizkusi za poplemenitenje velenj- skega premoga, kateremu bodo s sušenjem odvzeli kar se da največ vlage * Do konec letošnjega leta računajo, da bodo prevoz pre- moga, nakladanje in razkladanje povsem mehanizirali. S tem se bo kapaciteta proizvodnje dvignila na 1 milijon 500.000 ton