KAJ NAS UČl PRATIKA?
1. Družinska pratika.
arica: Oh, babica, kako lepo pratiko so nam letos mama kupili! Podobica na prvi strani je pa že tako lepa, da bi jo kar gledala.
Babica: O, saj jo boš lahko premnogokrat gle-dala. Le to pazi, da se ne omaže preveč. Zelo me veseli, da ti je tako všeč. Je namreč res imenitna slika, ker nam predstavlja tri najsvetejše osebe: jezusa, Ma-rijo in Jožefa v nazarejski dclavnici — sveto dru-ž i n i c o !
Binček: Glejte, babica, Marica je pa poljubila pratiko!
Babica: Prav je storila, saj je poljubila sliko svete družinice, in to je lepo in hvalno, če spoštljivo poljubujemo svcte podobe.
Janko: Jaz vem pa še nekaj drugega.
Babica: Kaj neki, sem res radovedna.
J a n k o : Onkrat sem spremil ata, ko so šli naročit ,Vrtec' in ,Angelčka'. Oospod urcdnik so rekli: ,,To leto pa le pridno čitajte ,Angelčka', vam bo razkazoval družinsko pratiko. Boste le videli, koliko lepega se da naučiti iz nje. Kazali so nama tudi, kako bodo še posebej iz pratike sestavili zapovedane in druge ime-nitnejše praznike v posebnih skupinah. Dalje pa nama niso hoteli pripovedovati, marveč so naju kar na kratko odpravili:  nBoste že sami videli."
Babica: Jaz sem pa izvedela še nekaj več. Kar se mi tukaj pogovarjamo, vse to bomo čitali tudi v ,AngeIčku'.
Marica: Ali res ? E, zdaj moram pa že patnetna biti in paziti, da ne zinem kaj neumnega.
J a n k o : Pojdi, pojdi! Kaj misliš, da bodo gospod urednik tako nespametni, da bodo dali v svoj lepi časnik natisniti, če kdo izblekne kaj neumnega.
Babica: Le potolaženi bodite o tem. Saj po-glavitna reč itak zadene mene, ki sem se namenila, da vam bom polagoma temeljito  razložila   našo  pratiko.
ss   2    vst
Ce bo pa  kaj  pomanjkljivega   bodo  že   popravili   in izboljšali gospod uredniic.
Zdaj je bilo pa že dovolj govoričenja. Kar za-Čnimo.
2. Namen pratike.
Babica: V nekem cerkvenem govoru sem sli-šala in si prcv posebno zapomnila te-le zlate besede: Izmed vseh darov, ki nam jih naklanja naš p re d o b rotl j i v i Stvarnik, je najdragoce-nejši dar— čas. Z dobro uporabo časa, so rekli govornik, se davse pridobiti, brez časa nič! Čas je tolike cene kot Bog sam; za-kaj s časom, kakor ga kdo obrača, lahko dobi ali pa izgubi Boga invečno zveli-čanje Potlej so pa še pristavili: Bog sam tako zeio čisla ta dar,da ga nikomurnoče dati kar vsega hkrali, marveč ga delivmanjše invečje dele; na sekunde, minute, ure, dneve, tedne, mesece in lela; pa nikoli ne da nikomur večjega dela, če ni š e po-rabil   vseh   manjših.
Tem lepim besedam moram pristaviti še to, da imamo dvojno mero, s katero nam meri ljubi Bog ta svoj dragoceni zaklad.
Marica: Jaz že vem, kako se imenuje ta mera. U ra se ji pravi.
Babica: Zadela si Toda le na polovico. Z uro merimo le sekunde, minute in ure v toliko, da do-štejemo dan in noč Za daljno štetje imamo pa dru-gačho mero.
Jan ko : Jaz vem.
Babica: Zdaj sem pa zelo radovedna, če si rcs <ako moder. No, povej nam, kaj  misliš?
Janko: Pratika! Ali ni res?
#Babica: Res je, res. Pratika nam meri tedne, mesece in letne čase.
Marica: Povejte nam, babica, zakaj se pa ta knjižica imenuje »pratika"?
Babica: Pratika je tuja beseda, ki pomeni to-liko kot nekak opravilnik, ker daje zavse leto navod,

kdaj naj se izvršujejo razna opravila. kateri dan je počitek itd. Česar ne more pokazati na sliki, pa še pridene z besedo, n. pr. sejme, vremenska pravila in še marsikaj drugega.
Janko: Aha, taka opravila se pa vidijo vsak fnesec na sliki gori na levi strani. Marca meseca]nam n   pr. kaže ta sličica,  da je  treba obrezovati in pre-
sajati  drevesa  po vrtovih;  v  juniju vidimo kosca na travniku;   v avgustu pa že mlatiče na podu in slično " tudi druge mesece.
Babica: To že; ali pratika se ne ozira samo na posvetna opravila, marveč nas še posebno opozarja na one naše dolžnosti, ki jih imamo do Boga, in nas
opominja, da delajmo tudi za nebesa, ko si služimo zemeljski kruhek.
Marica: Zdaj pa vidiš, Janko, kakojsi*posvet-njaški Vidiš le delavce na vrtu, na ono stran se pa ne ozreš, da bi videl,   kako se pobožna ženica izpo-
veduje in da sta dva druga že tam pred oltarjem pri sv. obhajilu.  Poleti vidiš  le kosca  na travniku,   lepe
t3     4     ps
procesije na praznik presv. Rešnjega Telesa pa ne opaziš: avgusta meseca vidiš le mlatiČe na podu, ne pa  pobožnih   romarjev, kt   so   na  isti sliki.   Zakaj pa
tudi nisi nič omenil zadnje slike, na kateri so nasli-kane jaslice?
Babica: Marica, ti si prehuda; ne smeš tako slabo soditi! Počakaj, vse se ne da naenkrat pove-dati. Pravzaprav sta me pa že oba odvrnila od prvot-nega namena. Oovoriti sem hotcla z vami najprej o ccrkvenem letu. Zdaj pa moram odložiti za pri-hodnjič Medtem si pa dobro oglejte sličice. Vem, da boste že sami mnogo spoznali in že naprej uganili, o čem vam bom  pnpovedovala.
Marica: Babica, še Binček bi rad nekaj povedal.
Binček: Jaz imam pa najraje takraf, ko Miklavž hodi in nosi darila.
Babica: 1, seveda, tudi zate, maliček, je pratika na svetu. Le sem bliže se pomakni; glej, tudi to je kaj lepo naslikano na Ievi strani jaslic na sliki zad-njega mescca