P&Štarina plačana. Posamezna tla*. tf 2*— = 50 par. Štev. 51. V Llu&Sjatti, v petek dne 23. decembra 1921. tgto IV. Ogl&>i: Ka 1 tam X 80 Inseratsega stolpiča mali BO vinarjev, sratei 1*20 K, poslane, posmrtnlee is rešlame 2 K. Večkratna objave pegast. Nuoiolna; SCeseiao 3 K, četrtletno 8 S, pollatno iS K, oeloletno &G K. Izbaga usak petek. Upravaištvo „,I>omcT?.ne" v ljubi jasi, S« in a ulica 6, Uredništvo „Domuvisie", Miklošičeva o. 16. i*oL 72. Socialno lavarovanle kmetskih Pod izrazom »socialno zavarovanje« razumemo ono zavarovanje, ki naj ublažuje in po možnosti odstranjuje nevarnosti, ki prete iz grornadnih pojavov, kakor so bolezen, nesreča, starost in onemoglost. To so pojavi v človeškem življenju, katerih ni mogoče preprečiti, ker imajo svoj izvor v večnih zakonih narave. Vse moderne države se trudijo, da v najboljši meri izpolnijo te svoje človekoljubne dolžnosti. Ne samo. iz idealne ljubezni do bližnjega, da mu pomaga v njegovih naj-nesrečnejših dneh, v velikih preizkušnjah življenja, ampak države izpolnjujejo te dolžnosti iz čisto materijelnih gospodarskih razlogov, da si ohranijo ljudske sile pri moči in zdravju. Zdravo ljudstvo je temelj države. — Tudi naša Jugoslavija se v polni mer: zaveda svo-* jih dolžnosti, ki jih ima napram onim svojim državljanom, ki nimajo zadosti moči in sredstev, da bi si mogli pomagati v bolezni, nezgodi ir. v starosti. Naša vidov-dans-ka ustava, ki je temelj našega državnega življenja, predvideva v svojih določilih najobširnejše socialno zavarovanje, da znjim zaščiti najpotrebnejše sloje. Vidov-danska ustava zaukazuje naši za-, konodajni sku>ščim v Beogradu, da mora izdelati zakone, ki urejujejo preskrbo bolnih, ponesrečenih, starih in onemoglih, vdov in sirot. Ti zakoni "se morajo ustvariti ne samo za delavce v tovarnah, ki nimajo ničesar drugega, kakor ' svoje pridne roke, ampak tudi za poljedelske delavce, kateri tudi nimajo ničesar drugega kakor svoje žuljave roke in ki so v slučaju bolezni izročeni na milost in nemilost svojih gospodarjev. Resnica, vesela in za nas častna je resnica, da je naše slovensko ljudstvo srčno dobro in usmiljeno, da bi pretežna večina naših gospodarjev svojega dolgoletnega hlapca ali deklo v slučaju bolezni ne zapustila, da bi mu pomagala, kakor svojim lastnim sinovom — in to tudi brez pritiska kakega pisanega zakona. Toda dolžnost države je, da gospodarju odvzame to breme, da država sama skrbi za one, ki ne morejo več delati. Dolžnost države je, da skrbi za one, ki so vsled starosti opešali in se v težkem življenjskem boju niso sami mogli preskrbeti za starost. Država ne sme dopustiti, da bi bili ubogi starci in starke v napotje gospodarjem, ker bi iz tega gospodarji sami imeli preveliko stroškov in sitnosti. —'Da, naša demokratična in socialna država hoče jti še celo korak naprej: ona hoče za bolezen in posebno še za starost in onemoglost zavarovati tudi samostojne male kmete in 'obrtnike, ki so v slučaju boiezni in starosti največji reveži. Vidovdansko ustavo je zgradila naša demokratična stranka in častna dolžnost naše stranke je, da tudi z vso doslednostjo izvede vsebino te ustave, torej tudi socialno zavarovanje kmetskih delavcev in poslov, malih kmetov in obrtnikov. Brezsmiselno je torej pisarjenje nekaterih listov, da je dr. Žerjav kot zastopnik demokratske stranke v zakonodajnem odboru s tem, da je glasoval proti predlogu poslarfca SKS, ki je zahteval uvedbo socialnega zavarovanja za kmetske delavce v isti obliki in na isti način, k^kor je uzakonjeno za tovarniške in obrtniške delavce, glasoval proti socialnemu zavarovanju sploh. Tega ni mogel storiti, ker bi s tem glasoval proti ustavi — proti lastni stranki. Dr. Žerjav in z njim demokratska stranka je proti nameravani obliki in načinu izvajani-« socialnega zavarovanja za kmetske delavce. In to vpravičeno, ker hoče vedno in brezobzirno zastokati koristi kmetov-gospodarjev in Tijih uslužbencev. Socialno zavarovanje nalaga delodajalcem in delavcem veliko dolžnosti, ne samo, da morajo plačevati zavarovalne prispevke, ampak zakoni zahtevajo od njih različne prijave, odjave, obvestila, s kratka: s socialnim zavarovanjem v nameravani c-bliki bi imeli kmetje več sitnosti, in potov, kakor jih imajo za vse druge stvari skupaj. Treba je popiisliti, da naš kmetski gospodar ne zna tako računati, kakor zr• Jo v tovarnah, da on nima doma pisaren, da on težko piše, da on ne more razumeti vsebine tiskovin in vzorcev, ki so po navadi preučeno in prezamotano sestavljeni. Od naših kmetov ne moremo zahtevati, da bi vsak teden preračunavali zavarovalne prispevke in jih pošiljali zavarovalnicam. Edini čas za to bi imel ob nedeljah, te dni pa ima navadno druga potrebna pota. Od našega kmeta ne moremo zahtevati, da bi k vsaki nezgodi, ki se pripeti njegovemu hlapcu, klical in plačal zdravnika. Vse te stvari zahteva zakon o zavarovanju tovarniških in obrtniških delavcev, in katerega hočejo nerazumni politiki raztegniti tudi na kmete. Ta zakon je preveč zamotan, nalaga veliko preveč dolžnosti, katerih naš kmet ne zmore. Le vprašajte mlinarje in Žagarje, ki imajo da-nts svoje delavce zavarovane zoper nezgode, koliko sitnosti imajo in koiiko nad/egovanj morajo pretrpeti. Socialni zakoni pa niso zato tu, da bi ljudem grenili življenje, oni ga jim morajo lajšati. S tem zakonom bi sc kmetom zgodila velika socialna krivica. On bi moral za svoje delavce in posle plačevati ravn-o toliko, kakor tovarnar in vendar je jasno, da so nevarnosti obolenja kmetskega delavstva veliko manjše, Lakfor one delavcev v tovarnah. Tudi onemoglost nastopi pri tovarniških delavcih veliko preje, kakor pa pri poljedelskih. Če bi se izvedel predlog poslanca Drofeni-ka, katerega so podpisali klerikalci, bi krnet plačeval zavarovalne prispevke ne samo za svoje ljudi, ampak za uslužbence bogatih tovarn. Brezdvomno je rišiko (možnost nevarnosti) na deželi manjši, kakor drugod. Zato mora zavarovanje kmetskih delavcev sloneti na čisto drugi znanstveni in — upravni podlagi. Upravni ustroj tovarne je čisto drugačen, kakor uprava kmetskega posestva, zato tudi zavarovanja na deželi ni mogoče po istem kopitu izvajati, po katerem bi se izvajalo zavarovanje uslužbencev to- varen. Kdor pozna zakon o zavarovanju tovarniških delavcev, ta mora soglašati z našo trditvijo, da bo težko, prav zelo težo izvedljiv. In če bo težko izvedljiv za učene tovarnarje, kako bi bil izvedljiv za naše priprosto kmetsko ljudstvo! V prihodnjih številkah bomo s številkami dokazali, kako velika škoda preti kmetom, ako bodo svoje hlapce in dekle morali na isti način in v isti organizaciji zavarovati, kjer bodo tovarnarji imeli svoje delavce zavarovane. — Za nas sc merodajne potrebe in koristi ljudstva, za te se bomo borili, če je komu prav ali r.eprav. Mi hočemo poljedelsko delavstvo zavarovati na način, ki bo odgovarjal posebnostim kmetskega gospodarstva in življenja. Po ne dobrih zakonih pa našega ljudstva nočemo moriti. Če ne preje, nam bo vsak dal prav takrat, ko se bo predlog posl. Drofenika začel na kmetih uresničevati. Sdkadl ps*g@st@ kriie! ; Mi na ministrske krize nismo j navajeni, ker v Avstriji so bile res prava redkost. Klerikalci tudi zlo- i rahljajo naše krize in pravijo, da j nam je" te večne ministrske krize prinesla — Jugoslavija, da poprej tega ni bilo. Klerikalci porabljajo ministrske krize kakor tudi razne druge reči za svoje hujskanje proti naši narodni, ljudski državi in zato hočemo našim čitateljem pojasniti ta čudni pojav pogostih ministrskih kriz, na katere nismo navajeni, ker jih v Avstriji ni bilo. Kdo je v Avstriji vladal? Morda ljudstvo po svojih zastopnikih, ki so iz svoje sredine postavljali ministre? Kaj še! Vladal je dvor s plemiči, škofje in prelati ia generali, in vlade so nastajale in odhajale po volji teh krogov, ki so se zmenili za zastopnike ljudstva v državnem zboru toliko kot za.lanski sneg. Slovence so zastopali v državnem zboru po veliki večini in vedno samo klerikalci Šusteršiče-ve sorte in ti »ljudski zastopniki« so mirn#, ponižno in vdano prenašali vse, kar so delali imenovani dvorski krogi in srečni so bili, ako jim je privošči) kak velikaš prijazno besedo. Avstrije ni več in razmere so se spremenile prav temeljito. Pri nas vlada ljudstvo v popolnem pomenu besede. Seveda, manjšina ne more vladati, saj nismo boljševiki, temveč večina in ako ena sama stranka ni tako močna, da, bi sama vladala, se mora sporazumeti s kako drugo stranko, s katero se vsaj v glavnih državnih vprašanjih strinja. Tak je položaj pri nas. Imamo vse polno majhnih strank, kakor so klerikalci, narodni socialisti in podobni, in dve veliki, močni stranki, demokrate in radikalce. Ti dve stranki imata enake na-jzore o ureditvi države in zaio sta j se združili in sestavili skupno vla-ido, ki vživa zaupanje večine na-! rodne skupščine, torej večine jugoslovanskega ljudstva. In dokler je šlo samo za vprašanje ureditve države, je šlo lahko, kakor hitro so pa prišla na dnevni red druga vprašanja, je začelo med radikalci in demokrati — pokati. Čisto naravno je to. Demokrati so resnično ljudska stranka, ki bi hotela, da bi se vladalo pravično in pošteno; radikalci so pa bolj nazadnjaška stranka, ki bi hotela skrbeti samo za svoje pristaše, oziroma za njih voditelje — na škodo države. Zato je prišlo do prerekanj med demokrati in radikalci in zato je notem prišlo do ministrske krize, ker se radikalni ministri niso strinjali z naprednimi, ljudstvu koristnima zahtevami demokratskih ministrov. ^ Ministrske krize v demokratični državi so torej čisto naravni pojav. take krize morajo prenašati vse demokratične države, v katerih vlada ljudstvo po svojih izvoljenih zastopnikih. Ako bi se naš kralj pečal s politiko, kakor so se pečali avstrijski cesarji in ruski carji, ne bi bilo pri nas ministrskih kriz, zato pa tudi ne bi imeli ministrov, ki bi bili predstavniki večine od ljudstva izvoljene narodne skupščine. Naš kralj prepušča politiko ljudstvu in v tem je ravno ona velika razlika med nekdanjo starokopitno Avstrijo in med napredno, demokratično Jugoslavijo. Ministrske krize v zadnjem času so posledica izida volitev v kon- stituanto. Za enkrat je ta kriza končala in demokrati ostanejo še dalje v vladi skupno z radikalci. Ampak dolgo ne bo to mogoče in računati moramo s skorajšnjimi novimi volitvami, ki bi edine mogle izboljšati politični položaj v državi. Kdor hoče; da se ta položaj zboljša, naj ne odda pri volitvah svojega glasu majhnim strankam, ki so v skupščini samo za nadlego, temveč naj se oklene močne in velike demokratske stranke, ki je razširjena po vsej državi,, ker samo tako pride na vlado ena sama, resnično napredna ljudska in poštena stranka, ki bo potem lc';ko izvršila svoj ljudski program. Ako bo pa tudi nova narodna skupščina ustanovljena tako kot sedanja, borne imeli zopet leta in leta ministrske krize in — delo, tako potrebno delo bo počivalo. Ministrske krize so naravna posledica ljudske vlade. One niso koristne, ampak one so pravo ogledalo politične zrelosti vsakega naroda. Na Angleškem vlada tudi ljudstvo, ampak to ljudstvo jo politično zrelo, na njega ne morejo čisto nič vplivati kaki hujskači in zato so na Angleškem ministrske krize prava redkost. Tuai v Italiji vlada ljudstvo, ali to ljudstvo je politično nezrelo, dostopno vsakemu hujskanju in zato v Italiji tak nered. Upajmo, da si vzame naše ljudstvo za vzor Anglijo in nc Italijane. Ra&src v Q&£is?sfeS aprovistsciiš Marsikje se je v novih občinskih odborih pojavil boj med novimi občinskimi odborniki in bivšimi župani, ki so imeli med vojno v rokah občinsko* aprovizacijo. Prepir se je razvil povsod, kjer so imeli občinsko aprovizacijo v rokah ljudje, katerim so bile roke «preveč kosmate«. Če je stvar dobro šla, navadno pri tem poslu ni bilo izgube, ampak so se pokazali na koncu lepi prebitki. Koder pa so bili manj sposobni poverjeni s tem poslom, se je lahko zgodilo tudi, da je bil primanjkljaj. Vendar se je pokazalo., da je bilo takih slučajev razmeroma zelo malo. Povsod pa, kjer je bil primanj- kljaj, ga je odgovorni skušal zvrniti na druge rartie. Menda torej ni najti občine, kjer bi bivši župan ne vodil občinske aprevizacije na račun občine in priznaval, da ji ie dolžan račune, — ako je bil posel v zvezi z izgubo. Drugače pa stvar izgleda tam, kjer je bila dobičkanosna. Tam se le prerado zgodi, da bivši župan noče vedeti nič o dolžnosti, da položi račune občini o občinski apro-vizaciii. Postavi se enostavno na stališče,-da je aproyizacijo vodil na svoj račun ali da jo je izročil kakemu drugemu na njegov račun in odgovornost ter da torej občin:: nima nikake'pravice zahtevati od njega pojasnila, kaj šele računov o tem poslu. Vselej bi se moralo preiskati in ugotoviti, kadar se brani bivši župan položiti račun o aprovizaciji, ali je dobival blago za aprovizacijo s° pomočjo državnih institucij, ali uporabljal za plačilo kredit občine itd. Kdor ima poštene roke in čisto vest, se ne bo branil računov in priznanja, da je imel aprovizacijo imenom občine kot njen javni funkcionar. Značilno je, da se je toplo za^ vzel za to, da se nihče ne pokliče na odgovor glede občinske apro-vizacije — «Domoljub». Žalostno dejstvo ie namreč, da se nikjer niso vršile take nerednosti in zlorabe kakor v občinah, ki so jih imel: v rokah < Domoljubovi« varovanci, pristaši klerikalne stranke, ki so tako radi zamenjavali občinsko blagajno s svojo denarnico, če je to neslo. Politični pregSed Ministrska kriza v Beogradu še vedno ni popolnoma rešena, četudi ie v glavnem vzpostavljen sporazum med demokrati in radikalci, ker so ti poslednji sprevideli, da se brez demokratov no more sestaviti nobena vlada. Nekaj vprašanj je še nerešenih, tako vprašanje vojnega ministra, ker demokrati nočejo da bi ostal na tem mestu general Žečevič. Demokrati že vedo, zakaj ne marajo tega meža za vojnega ministra. Vse- kakor je pričakovati vsak hip imenovanja nove vlade. Zaradi ministrske krize ne more zborovati narodna skupščina, zato pa njen zakonodajni odbor prav pridno dela brez - vsakega presledka in upati je, da bodo kmalu izjednačeni vsi zakoni za vso državo. To je naravnost nujna potreba, ker razmere v državi s« tako težko urejujejo v veliki meri zaradi tega, ker imamo • v vsaki posamezni deželi posebne zakone. Tudi finančni odsek narodne skupščine je pridno na delu in bo črtal iz državnega proračuna za prihodnje leto več milijonov izdatkov na ta način, da se zmanjša število uradnikov, kar ni lahko in prijetno delo, ampak izvršiti se mora,, da pride država enkrat s svojim gospodarstvom na zeleno vejo, t. j. da njeni izdatki ne bodo večji od prejemkov. Ko to dosežemo, ne bo treba več tiskati novih bankovcev in prišli bomo v vrsto onih redkih držav, ki imajo urejeno državno gospodarstvo. S tem pustimo za nami vse naše sosede, ker niti Italija nima urejenega državnega gospodarstva, kaj še-le druge sosednje države, kakor n. pr. Avstrija in Madžarska! Poljedelski svet, ki zboruje v Beogradu, je sklenil te dni o kredita poljedelcem. ki se jih hoče podpirati s cenenim kreditom. V to svrfco bo ustanovil velik beograjski denarni zavod «Uprava fondov», ki se spremeni v državno hipotečno banko, podružnice v vseh večjih krajih države. Nezadolženim poljedelcem se bodo dajala posojila do 10 ' tisoč dinarjev z 2 odstotki obresti. V* Beogradu so zborovali te dni zastopniki vseh socialističnih strank iz vs.e države in ustanovili so skupno socialistično stranko Jugoslavije, ki heče zbrati v svojih vrstah vse jugoslovansko delavstvo. Seveda je veliko vprašanje, ako bo hotelo ravno vse delavstvo biti socijali-stično. Na zapadnem Madžarskem,, v Šopronju in okolici, se je vršil plebiscit, ki je končal s popolnim neuspehom Avstrije, ker je velika večina glasovalcev oddala svoje glasovnice za Madžarsko. Seveda, pravičen ta plebiscit ni bil, ker so Madžarji s pomočjo Italijanov že gledali na to, da zmagajo in Avstrijci izjavljajo, da plebiscita ne priznajo. Pomagalo jim pa to ne bo čisto nič, Šoprovj z okolico so Avstrijci izgubiii, ker so bili tako neumni, da so zaupali Lahom. To je zaslužena kazen za Koroško! Zapuščena od vsega sveta je poslala Avstrija na Češko svojega predsednika in državnega kance-larja v obisk predsedniku češkoslovaške republike, Masaryku, in pri tej priliki še je dosegel sporazum med Češkoslovaško in Avstrije, od katerega bo imela Avstrija vsaj gospodarske koristi. Sicer so nekateri avstrijski Nemci, posebno klerikalci in vsenemei hudi zaradi tega sporazuma, ampak Avstrija se nahaja v tako žalostnem položaju, da se mora sporazumeti s svojimi sosedi in se bo morala prav kmalu približati tudi Jugoslaviji. Razmere v srednji Evropi se bodo zboljšale še-le potem, ko se zboljša medsebojno razmerje med posameznimi državami. Avstrija je sprevidela, da je pot spo-| razuma edino pametna in šla je to pot, četudi s težkim srcem, ker ni lahko iti prositi k onemu, ki ga je Avstrija še pred par leti zatirala. Po dolgih bojih je nastal mir med Auglijo in Irsko, iia ta način, da je Anglija priznala samostojnost Irske; ki bo odslej oopolnoma svobodna država, samo angleškega kralja bodo Irci priznavali za svojega vladar>a. Anglija je mogočna država, ki lahko da svobodo in neodvisnost posameznim svojim delom, posebno ker dobro ve, da ostanejo tudi osvobojeni deli v njenem gospodarskem območju. In v gospodarskem območju Anglije ostane tudi nova svobodna država Irska in zato bo Anglija izgubo Irske prav lahko prenesla. RAD. PETERL1N- PETRUŠKA: V Hariilnem (Božična zgodba.) V južni Rusiji., v hersonski guber-mji, par kilometrov od velike malo-ruske reke Buga leži mesto Vozne-sensk. Kakor v vseh maloruskifi mestih je tudi tukaj polovica prebivalcev židovska. Ker pa židi niso vajeni težkega dela, ampak le kupčije in drugega lahkega rokodelstva, si najemajo v posle otroke ruskega naroda. Za par rutljev na mesec vršijo ti moderni sužnji najtežja in najuma-zanejša dela, kakršna si le morete misliti. Počitka ne poznajo ne v tednu in ne v nedeljo. Kadar pa se približajo božični ali velikonočni prazniki, tedaj morajo židje odpustiti svoje sužnje za par dni domov, da od-praznujejo rojstvo ali vstajenje Zveličana v krogu svojih domačih. Cele tedne poprej se že domenijo dekleta in fantje, kdaj, ob kateri uri da se odpravijo proti domu. Tisto leto ni bilo dolgo snega. Tako tople jeseni in zime niso ljudje že zdavnaj pomnili. Čez noč so se si^er plitve luže in ribniki pokrili s tanko ledeno skorjo, toda proti poldnevu se je vse odtajalo in nastala je čisto pomladanska gerkota, tako da so ljudje hodili na ulice brez težkih kožuhov. «To bo lepo iti na praznike domov !» so govorile služkinje med seboj, ko so se zvečer zbirale okoli mestnih vodnjakov. Bile so zelo vesele, ker redko katera si je toliko zaslužila, da si je mogla nabaviti za zimo toplc^kučemajko, kaj li še kožuh. Tisti dan pred svetim večerom pa se je naenkrat vreme spremenilo. Začel je prhati mrzel vzhodni veter in nebo se je čezinčez pokrilo s težkimi, svinčenimi oblaki. Vse mesto se je zavilo v težak, zadušljiv, žolt dim, ki je sestajal iz drobnega, ostrega prahu in je silil človeku v oči, nos in usta, da ni videl skoraj korak pred seboj., • «Ro sneg!» so rekli stari poznavalci vremena in hiteli čez. cesto po svojih opravkih, kakc-r bi jih kdo podil. In če bi prišel ob tem času kak tujec v mesto, bi mislil, da je popol-nom; izumrlo, tako so se poskrili vsi ljudje po svojih stanovanjih. Opoldne 'je začel naletavati sneg, vedno gosteje in gosteje.. Vsak drug človek, ki je hotel odpeljati se iz mesta, se je dvakrat premislil in nazadnje ostal tam, kjer je bil. Le služkinje, ki so dobile od svojih gospodarjev enodnevni dopust, se niso dale preplašiti. «Domu pojdemo», šo rekle, «pa naj bo, kar hoče». In resnično so se zavile, v kar se je dalo, in se napotile po več skupaj iz ene vasi proti domačemu kraju, ne glede na vedno silnejši snežni vihar. «To je samo tukaj v mest takšen vrtinec», so se tolažile, «ko pridemo pa na polje, bo pa vse drugače, ker vleče veter naravnost v eni in isti smeri... Kr.kor bi mignil, se bo vse izpremenilo in proti večeru bomo že vse lepo doma na toplem!» Zadnja skupina deklet, osem po številu, vse iz iste vasi Aleksandrov-ke, sedemnajst kilometrov od mesta, je zapustila Voznesensk šele okoli dveh popoldne, ko je ležal sneg v zatišji že dobro ped na debelo. Zakasnile so se nekoliko, kar jih pa ni molilo: «Vsaj nimamo tako daleč do doma, k večerji bomo že prišle!* Dobre volje so bile in smejale so se, ko jim je veter zaganjal snežene kosminke v obraz in za vrat. Kaj bi tudi ne bile vesele, ko so vendar bile tako mlade in srečne? Pom sLfe samo: Čez dolgo časa so zopet enkrat preste in videle bodo kmalu- svoje Starše in brate in sestre in vse, kar jim je najljubše! Toda ta veselost ni trajala dolgo. Prišle so iz mesta na klanec in izza poslednjega hišnega oglja je planil kakor zver nanje silen val viharja, da jim je kar sapo zaprl in bi jih kmalu vrgel na tla. «Vrnimo se!» je svetovala ena, toda nihče je ni hotel poslušati. «Kaj še. še tega bi manjkalo! Kaj bi neki gospodarji rekli, če bi se vrnile? To bi se norčevali iz nas. In potem domači, kaj bi dejali šele ti?» In šle so dalje. Veter pa je divjal vedno boli in bolj in raznašal po polju cele oblake drobnega, suhega snega, ga odlagal na enem mestu, potem ga pa zopet grabil in hietal na drug kraj. Na nekaterih krajih so stopale po golih, trdnih, tleh kakor po sobi, drugod so pa zopet gnziie sneg do kolena in se obenem borile, z vetrom, ki jim je v telegrafnih žicah žvižgal svojo nenavadno popotno pesem. «Tako. sem trudna«, je rekla najmlajša, «najraje bi kar zaspala!» «Tudi jaz sem že vsa upehana», je pritrdila druga, «vei.dar ne sr-emo na pol pota obstati. — Ne daleč od tukaj je Marijin gaj, tam ne bo veter več tako močan in če je ravno treba, tam tudi lahko nekoliko počijemo v zatišji med drevjem*. Vihar je pa vedno silneje razsajal, trgal deklicam rute' z glave, jim pihal v obraz in pod noge s tako močjo, da so se opotekale, kakor pijane Mohorjevo knjigo, pravijo, da tako pohujšljive knjige še niso brali in da ne razumejo, zakaj se očita «Domo-vini» pohujšljivost. S tem je dosti rečeno in obsojeno. Vsi, ki ste bili dozdaj vneti bralci in naročniki «Do-movine», ostanite ji še naprej zvesti in dobite še druge za njo. Tudi v prihodnje bo prinašala novice iz doline. Najbolj bi nas veselilo, ko bi mogli prinašati novice brez vsake posebne strankarske primesi. Pa ker naši politični nasprotniki tako hočejo, se ne da pomagati. Vsem bralcem «Domovine» iz doline in tudi drugim: Vesele božične praznike in srečno.novo leto! Planina pri Rakeku. Človek bi mislil, ko sliši od Planine, da mora biti kje v hribih, kjer so pašniki in kamor človek le slučajno zaide. Ni pa temu tako. Planina pri Rakeku je bila nekdaj bolj znana, kakor je sedaj; bilo je tu pred več leti okrajno glavarstvo, sodišče, bili so možje napredni in značajni, bila je Čitalnica, katere predsednik je bil pokojni župnik g. Podboj. Danes je Planina po zaslugi črne roke popolnoma drugačna — nazadnjaška. Ugonablja se v boju proti učiteljstvu, proti šoli, proti Jugoslovanski Matici, proti Sokolu in sploh vsemu, kar ne diši po črnem. Vrši se divja agitacija za «ka-toliško» časopisje, za Marijino družbo, za škofovo knjigo, katero naj čita, kdor še ni dovolj pokvarjen, ker se bo potem popolnoma pokvaril. Pošteni stariši so vrgli knjigo v peč, da ne pride v roke mladini. Knjigo naj čitajo kaplani in župniki! Župnik je vedno na razpolago za «katoliško» časopisje, ni pa vedno na razpolago za krst, in botii morajo čakati včasih po več ur z malim otročičkom, pred-no se njemu poljubi priti. Ob nedeljah, ko imajo ljudje čas, on sploh noče krstiti; šele na prošnjo in s kregom se kaj doseže. — Dne 17. t. m. smo prvič obhajali tukaj rojstni dan našega ljubljenega kralja Aleksandra. Bodi omenjeno, da bi bilo bolj umestno, ko bi bila maša ob 9. uri, ne pa ob 8., ker morajo otročiči, ki so iz Garčerevca, Jakovic in Laz v tem mrazu tako daleč hoditi. Po maši je povabil g. šolski vodja naducitelj Tešnik v šolo, ki je bila primemo okinčana s sliko našega kralja, mladino, orožnike, finančno kontrolo in druge, ter nato razložil pomen dneva in zgodovino kraljevske obitelji. Ginljivo je bilo, ko je mladina pela iz srca «Bože pravde» in «Lepo našo domovino». Na mestu bi bilo, da bi tudi g. župnik kaj omenil v cerkvi, ker on je državni uradnik tiste države, kateri vlada kralj, ki je slavil svoj rojstni dan. Avstrijski časi so minuli, in gg. se bodo morali prej ali slej le privaditi današnjim razmeram, ker z avtonomijo s predsednikom šušteršičem ne bo nič. Sicer spočetka težko gre, al' treba bo privadit' se! Pa še drugič kaj! Trbovlje. Naš Kljukec je še vedno tu. Pravil je, da odrine oktobra t. 1. v Maribor in je že vse poprodal od gospodarstva. Zdaj pa se nikamor ne gane. Naprosil je tudi nekaj svojih podrepnikov, da so šli k dekanu moledovat, naj ostane še tu. In zdaj, ko ga menda v Mariboru ne marajo ali kaj, farba te uboge podrepnike, da je šla njihova prošnja naravnost na papeža, ki bo baje odločil, ali potrebuje sv. katoliška cerkev takega veleuma 2Žejq jajčeca okoli malih vej itd. Če poznamo vsa ta skrivališča in zavetišča škodlivcev, jih lažje uničujemo. Suho listje na drevju je treba vse porezati in vse vreči v ogenj. Deblo in veje naj se očistijo mahu, lišaja, stara skorja naj se spraska in vse dobro skrtači s takozvano žično krtačo. Vse, kar je pri tem delu padlo na tla, je treba pobrati in vreči v ogenj, kajti ako pustimo vse to na tleh ležati, lahko mnogo škodljivcev še srečno prestane zimo. Šele po tem očiščenju lahko pobeliš drevesa. Pred osnaženjem lahko z belenjem samo škoduješ, ker zamažeš razpok-line z apnom in tako pravzaprav zavaruješ škodljivce, da lažje prezimi-jo. Beleije, ki je pri nas tako v navadi, je pravzaprav cesto brez pomena, mlademu drevju pa večkrat celo škoduje. Odstranjene suhe veje moraš skrbno vse pobrati in sežgati. S tem uničiš celo vrsto glivic, ki povzročajo posušenje vej. To bi bila v glavnem dela, ki se morajo dovršiti do spomladi. Predvsem je treba opozoriti na to, da se mora delo vršiti z vso natančnostjo in vestnostjo. Površno delo skoro nič ne koristi. Zelo dobro je, da v eni vasi vsi očistijo svoje sadne vrtove, kajti potem bi bilo okuženje po bližnjih sadovnjakih izključeno. Ža-libog pri nas na to skoro ni misliti. Vendar naj oni, ki so uvidevnejši, skušajo dopovedati svojim sosedom, ki se za sadno drevje ne brigajo, kake koristi je čiščenje. Počasi bomo tudi pri nas dosegli, da se bo posvečala sadnemu drevju taka pazljivost kci v naprednejših državah. = Množina bankovcev v prometu. Dne 8. t. m. je bilo v naši državi v prometu za 4 milijarde 645 milijonov 878 tisoč 995 dinarjev papirnatega denarja. Od zadnjega izkaza se je množina bankovcev pomnožila za 26 milijonov 517 tisoč 550 dinarjev. r= Vrednost našega denarja. Dne 21. t. m. se je dobilo: za 257 do 258 naših kron en dolar, za 340 do 350 naših kron 100 češkoslovaških kron, za 153 do 158 naših kron 100 nemških mark, za 1200 do 1205 naših kron 100 laških lir, za okoli 4 in pol naše krone 100 avtrijskih kron, za 42 do 43 naših kron 100 madžarskih kron. = Kratice za naš denar je odredil finančni minirier sledeče: za dinarje se piše Din (brez pike), za pare pa p (brez pike). = Žitne cene. Pretekli teden so bile n? Hrvatskem sledeče žitne cene za 100kg: pšenica 1400 do 1460 kron, rž 1175 kron, oves 950 do 970 kron, ječmen 1050 kron, stara koruza 1200 do 1250 kron, nova koruza 1050 do 1070 kron, moka št. 0 prvovrstna 21-10 kron (za kg). ~ Tržne cene živini v okolici Zagreba. Od 7. — 13. t. m. so bile na institucije, da pri občinskih uradih pravočasno prijavijo vrsto, serijo in iznos posameznih avstro-ogrskih vojnih posojil, ki so jih podpisale. Interesente opozarjamo na tozadevna razglasila, ki jih bodo občinski uradi objavili. = Trgovinski dogovor z Avstrijo je podaljšan do junija prihodnjega leta. — Zveza vinogradnikov, d, d., se je ustanovila v Sremskih Karlovcih z glavnico v znesku treh milijonov kron. Naloga družbe je v glavnem nakupovanje in prodaja vina in sadja. = Trboveljska premogokopna družba je sklenila, da preseli z Dunaja v Ljubljano svoje centralno ravnateljstvo. Tudi glavno knjigovodstvo pride z Dunaja v Ljubljano. — Dva tridnevna tečaja o umetnem ribogojstvu. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo, namerava prirediti v ribjem vališču na Bledu dva tridnevna tečaja o umetnem ribogojstvu, in sicer bi prvi tečaj, ki bi se imel vršiti okrog novega leta, podajal navodila za pridobitev in valitev ribjih iker, a drugi tečaj spomladi bi obravnaval odgo-jevanje in nasajanje ribjega zaroda. Tečaj bo vodil rib. konzulent prof. Iv. Franke. Prijave je poslati z ozirom na omejeno število udeležencev čim prej, najkasneje pa do 24. t. m. na Pokrajinsko upravo, oddelek za kmetijstvo. Potrebnim, manj premožnim interesentom bo imenovani oddelek Pokrajinske uprave podeljeval podpore po največ 300 kron za vsak tečaj. Prošnje za podporo s potrebnimi prilogami je istotako vložiti do zgoraj označenega dne pri oddelku za kmetijstvo. Katere dneve se bodo vršili tečaji, se pravočasno objavi potom časopisja. = Občeslovensko obrtno društvo v Celju sklicuje za 26. t. m., dopoldne ob devetih v veliko dvorano hotela «Balkan» redni društveni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Pozdrav. (Govori predsednik.) 2.) Poročila gospodarskega sveta. (Poroča društveni tajnik.) 3.) Volitev. 4.) Socialna zakonodaja z ozirom na malo obrt. (Poroča minister dr. V. Kukovec.) 5.) Obrtnik in + «Domoljub» in kvantanje. Zadnji «Domoljub» se je obregnil nad «Domovino» s sledečimi besedami: «Domovina» se je vrgla na najostud-nejše kvantanje o duhovnikih kar na splošno. Iz vsega pisanja se vidi, da piše človek, ki se najbolje počuti, kadar zadovoljuje svojim najbolj živinskim strastem itd.» — Ta odgovor je zelo lahek, ne ovrže pa ničesar. Mi ne maramo nikake gonje proti duhovščini kar na splošno, temveč smo samo navedli par resničnih do-godb, da pokažemo, da so duhovniki ravno tako ljudje z vsemi svojimi slabostmi in da niso pol-bc^;ovi, kakor jih častijo ponekod zapeljani revčki, ki so čestokrat tako omejeni, da ne verjamejo, če vidijo na lastne oči, da je kak duhovnik zagrešil kakšno falotstvo ali zločin. Ali je mogoče vnebovpijoča svinjarija župnika Magajne samo ostudno kvantanje? Zakaj pa o tem «Domoljub» ne črhne besede? Vse tiste svinjarije moralno popolnoma propadlih duhovnikov, o čemur smo pisali v zadnjih številkah, so resnične. Vemo pa tudi, da niso vsi duhovniki takšni in da je med njimi mnogo pravih poštenjakov. Žalibog je teh vedno manj. Celo med našimi sotrudniki imamo dva duhovnika poštenjaka, katerima se gabi klerikalno bogokletno izrabljanje vere v politične svrhe. Mi nismo proti duhovščini, če je poštena. Pošten pa ni oni duhovnik, ki ima v cerkvi politične shode, mesto da bi učil božjo resnico. + Hinavci! «Domoljub» je začel prinašati storije v obliki razgovorov, da bi v taki obliki lažje doprinesel svoje in prišel ljudem do živega. 7 Občni zbor demokratske kra- Postavil je par oseb tipičnih kleri-jevne organizacije za Celje se je vr-jkalnih lovcev, ki kimajo, grunta-šil 19. t. m. v Narodnem domu. Na 1°» gruntajo in jo pogruntajo pac piilah, ki začne vreti in se pretvarjati v alkohol. Da se ta alkohol ne izgbui, denejo naši kmetovalci tropine takoj po prešanju v kako posodo, kjer jih dobro poteptajo in na-phejo in potem zavečijo, da ne more alkohol izpuhtevati. Mpogi pokrijejo tropine tudi s papirjem ali trsnim listjem in še zamažejo z debelo plastjo ilovice. Pri tem je treba paziti, da se špranje, ki nastanejo vsled sušenja ilovice in radi pritiska odhajajoče oglenčeve kisline, zopet dobro zamašijo. Alkoholno' vrenje tropin je končano po preteku 6 do 8 tednov in tropine so zrele za žganje. Prežgane in posušene tropine so dobro krmilo za svinje, govedo in celo za konje. Posebno letos, ko primanjkuje kimei se naj porabijo za živalsko hrano. V Nemčiji stane kilogram suhih tropin 30 do 40 v. Vroči podliv, to je tekočina, s katero so se zalile tropine, da se ne prismode, vlivajo mnogi nemški vinogradniki, ki izkoriščajo vsako gospodarsko snov do zadnjega, v odprte polov-njake ali kadi, v katere so na gosto vtaknili brezove vejice in šibice. Ko se ta podliv ohladeva, se izkristalizira iz vroče tekočine na šibicah vinski kamen (Weinstein), ki je dandanes precej v ceni. Kilogram stane 20 do 25 K. Šibice se potem z lesenim kladivom potolčejo, da se spravi od njih vinski kamen. Umni in skrbni gospodarji pazijo na vsak vinar, da nc gre v izgubo. Letošnje tropine je vredno žgati, ker dajo ocl kotla 3 do 4 litre žganja. Cena tropinskemu žganju je 70 do 90 K za 1 liter. zborovanju, ki je bilo tako dobro obiskano, da je bila mala dvorana s sosednjimi prostori vred nabito polna, sta poročala o političnem položaju minister dr. Vekoslav Kukovec in dr. Albert Kramer. Zborovalci so spremljali njuna izvajanja z veliko takšno, kakršno more pogruntati kak nahujskan in na pameti udarjen klerikalni zaslepljenec. Seveda pride v storiji na vrsto tudi župnik, ki svojim kimovcem razlaga in razlaga tako, da vsi udani v božjo voljo potrjujejo. «Tako je, v državi se slabo prometni davek. (Poljudno predava- nje fin. tajnika Josipa Mosetizh.) 6.) j vataemutajniku'g. ŠpTndlerjuTIV bil živinskih sejmih v zagrebški zupaniji Celjsko okrožje v vprašanju razde-1 izvoIjen novj odbor z g dr Kalanom za kg žive teže sledeče cene: voli : litve Slovenije v oblasti. (Poroča k t predsednikom in g. Iv. Rebekom 1 j _ f^a i___~ u:i ' 1 a A ~ oa tz lr—rt h r a nlnn ka-71p i / i wci7tinrpmctt 1 _ 16 do 26 kron, biki 16 do 20 K, kra- dr. Anton Božič.) 7.) Raznoterosti, ve 12 do 20 K, junice 14 do 22 K, j — Obrtna razstava v Ptuju. Ptuj-teleta 18 do 24 K, debele svinje 38 ; ski obrtniki so se začeli pečati z do-do 46 K, manj rejene svinje 35 do bro idejo, da se priredi prihodnje 40 K. leto obrtna razstava tudi v Ptuju. Na mariborski svinjski semenj, ki Zadnjo nedeljo so imeli že prvi to-«e je vršil dne 16. decembra, je bilo zacjevni sestanek, kjer se je izvolil prij>eljanih 36 prašičev in 2 kozi. Cene so bile sledeče: o do 6 tednov stari prašiči komad 200 do 250 K, 6 do 8 tednov 300 do 400 K, 4 do 6 mesecev ■stari 650 d-o 700 K, 8 do 10 mesecev stari 1500 do 1600 K, eno leto stari 2000 do 3500 K, poldrugo leto stari 3000 do 3800 K, plemenske svinje kilogram žive teže 28 do 30 K, polpita;:3 kilogram mrtve teže 34 do 40 K, koze 300 do 350 K komad. = Cene žitu na Madžarskem padajo največ vsled tega, ker Madžarska skoro nič ne izvaža. V Budimpešti je bila te dni pšenica po 2100 modžarskih kron za 100 kg, kar je v našem denarju samo okoli 880 K. Madžarska pšenica je skoro za 600 kron cenejša nego je naša. = Popis avstro-ogrskih vojnih posojil. Doznavamo, da zbira oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani materijal za očuvanje koristi tistih korporacij, ki so podpisale kako avstro-ogrsko vojno posojilo. Občine bodo ta vojna posojila popisovale do 15. januarja 1922! Poživljamo občinske urade, zadruge in razne druge občekoristne poseben pripravljalni odbor, ki naj poskrbi vse potrebno. = Kisik za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, je preskrbel za obrtnike večjo množino kisika. Intere-sentje naj prijavijo svoje potrebščine na gornji naslov čim prej. = Kaj smo prejeli od Nemčije na račun vojne odškodnine. Po podatkih repajacijske komisije smo do sedaj prejeli na račun vojne odškodnine od Nemčije materijal v vrednosti 10 milijonov nemških zlatih mark, in sicer: 10.000 koni, 10.000 kg kemiškili proizvodov, 50.000 kg lekarniških potrebščin, 5000 plugov, 60 strojev za setev, en stroj za tiskanje železniških voznih listkov.' 100.000 vreč in 50.000 kg olja. = Vrednost iz naše države v prvih 9 mesecih izvoženih predmetov znaša okrog 1 milijarde 668 milijonov dinarjev. Letos smo izvozili zlasti mnogo razne živine. = Žganje iz tropin. Četudi se grozdje še tako dobro izpreša, osta- pozornostjo in ponovnim odobrava- gospodari», pravijo, «ker niso pravi njem in so izrekli po živahni debati : ljudje na krmilu». Seveda si mislijo zahvalo in zaupanje demokratski pri tem, da so le klerikalci pravi stranki in posebno njenim delavnim ljudje, ki bi znali kaj napraviti. Kaj poslancem. Po absolutoriju staremu znajo klerikalni poslanci v Beogra-odboru s posebno zahvalo požrtvo- du in kaj delajo, je pa razvidno iz tega, da pravzaprav niti ne vemo, da so v Beogradu. Klerikalni poslanci v Beogradu le vlečejo denar. Včasih se kateri oglasi s kako interpelacijo samo zato, da se pokaže in da malo poropoče, češ da so še klerikalni poslanci na svetu. Resne pa so njihove interpelacije redkokdaj. To naj bi tud; povedal «Domoliu-bov» župnik, ki bi moral biti kot božji namestnik resnicoljuben, potem pa naj bi rajše kaj učil, ne pa hujskal. Pouka so naši ljudje tu-di potrebni. Povedal bi naj, da ima Slovenija, kjer je klerikalna stranka tako močna, kot nikjer v državi, največ nezakonskih otrok, potem to, da se je v Sloveniji izpilo leta 1920. za okoli ene in pol milijarde kron alkoholnih pijač, in to samo obdavčenih. Koliko se je izpilo doma, pa ni znano. Brez dvoma nosi Slovenija tudi v pijančevanju krono v naši državi. Tako je v Sloveniji, kjer so svoj čas neome.jno paševali klerikalci in kjer imajo še sedaj največ pristašev v celi državi. Tak je klerikalni upliv! Tu bi bilo hvaležno polje za «Do-moljuba», ne pa v hujskanju in far-banju. «Domoljubu» pa na tem ni ležeče. On hoče le lagati in pridobiti ne še vendar nekaj sladkorja v tro-|cini, kot podpredsednikom. + Nagrade županom v kmetskih občinah. Po volitvah v občinske odbore je prišlo povsod na dnevni red vprašanje naerade županu navadno takoj v prvih sejah po konstituiranju novega občinskega odbora. — Občinski red pravi, da odloča občinski odbor o tem, kakšna nagrada se naj da županu za njegov posel. Posel občinskih odbornikov kakor tudi županov je častni posel, ki se smatra za .zaupanje, ki mu ga je poverilo ob-čanstvo potom odbornikov. Vsled tega bi bilo pravilno, da za svoj častni posel župan ne zahteva nobene nagrade. Komur je res na tem, da služi občini 'v vrši svojo dolžnost nesebično, ta s-e ne bo pehal za župansko plačo. ZlasLi bi moralo veljati to pravilo v malih občinah, kjer županska služba ne zahteva ocl župana več kot nekaj ur tedenskega opravila na domu ali pa v občinski pisarni. Kdor ni pripravljen žrtvovati nekoliko truda v javni blagor občine, naj se i tudi ne peha za mestom občinske- , „ . . v ga odbornika ali žu.oana. To stali- z lažmi novih pristasev za svojo šče naj zavzamejo občinski odbor- 1 stranko. In ce so h pnstasi propa-niki vselej, kadar si voliio izmed lice, pijanci, pretepači, to mu je vse-sebe svojega župana, pa bodo ma- eno, samo da oddajo glas za klen-terijelno in moralno koristili ob- kalne poslance, da potem vlečejo ti i brez dela denarce v Beogradu. imo Božič je praznik miru in sprave. Vsi kristjani, vsi narodi ga slavijo kot takega. Ljudje tudi. O Božiču je vsakdo rad doma, pod toplo streho, med bratskimi srci. Naj si bo človek drugače še tako samosvoj, o Božiču se mu duša raznezi; kakor da je neka čudna luč posijala vanjo postane mehka in usmiljena zase in za druge. Zato se o Božiču obdarujejo sirote. Sirot je mnogo med nami. Predvsem so to oni, ki nimajo lastnega doma in se morajo potikati po svetu. Brez svojcev so, pa zaslužijo, da se jih naša srca usmilijo. Dobro-je nam, težko njim! Kdo je zato letos o Božiču več in večje podpore vreden kot Rusi, naši slovanski bratje s severa? Pustimo zato letos o Božiču na stran vse predsodke, dajmo človeku kar je človekovega! Mnogo je bilo zgražanja in besedičnega otepa-vanja nad ruskimi izgnanci; vsakdo, skoraj vsakdo je tožil, da so nam Rusi le v breme in zato jih je gledal z neprijaznim očesom. Danes moramo na tisto neprijaznost pozabiti. Usmiliti se moramo Rusov kot bratov in kot ljudi. Mar niso naposled Rusi ginevali tudi za našo svobodo? Ej, drugače bi bilo, ko bi majčica Rusija danes cvetela kot cvetejo druge države. Drugače bi potem tudi na Jugoslavijo gledal svet. Pa česar ni bilo, lahko še bo. Upajmo, verujmo z ljubeznijo, da mine tudi za nesrečne brate Ruse trdi čas trpljenja, ki jim je odmerjen zdaj in da bo doba Nove Rusije tudi doba nove sreče za našo državo. Manj kot od Rusije moremo pričakovati od zamorcev. Pa se vendar narobe godi, da nabiramo darove za zamorce v Afriki prej kot za Ruse. Od Rusov lahko pričakujemo brato-Ijubja v bodočnosti, od zamorcev pa ne moremo pričakovati nič drugega kakor da perejo svoje umazanosti po našem «katoliškem» časopisju. Odri-nimo torej zamorce na stran in darujmo Rusom! Potem razglejmo se nekoliko po lastni hiši. «Vse je pri.nas narobe, na glavo postavljeno,» tarnajo neza-dovoljneži. Narobe, na glavo postavljeno? Ej, pa povej mi dragec, kje je danes vse v redu, vse prav? Naše gospodarstvo je slabo, praviš? Katero gospodarstvo pa je po svetovni vojni dobro? Niti ameriško, niti angleško, in vendar sta Amerika in Anglija stari državi, katerim ne more nihče očitati, da jih ne vodijo pametni možje. Jugoslavija je agrarna država, je država kmeta, ki dela z rokami in glavo, da se preživi. Bogu bodi hvala, jugoslovanska zemlja rodi dobro, daje dovolj vsega, kar je potrebno za vsakdanje, življenje: dovolj pšenice za kruh, dovolj drugih pridelkov, ki jih imamo vsak dan na mizi. Da, celo vedno rodovitna je naša zemlja, da nam privošči za božične praznike potico. Pa še godrnjajo «da se nam slabo godi!» Slabo? Ob potici ter končno tudi ob čaši dobrega vina nam ni in ne more biti slabo. In vendar godrnjamo nad lastno državo! Mrmramo nad Beogradom, nad Srbi. Ali se pa tudi zavedamo, kaj so nam Srbi, kaj pomenijo za nas? Ali vemo, kaj bi mi bili brez Srbov? Bili bi samotno drevo na ravnini, koder vihar razsaja in mu veje skrivenči, da mu več ni življenja. Bili bi biez Srbov kakor mladoleten otrok, ki ga je mdti zapustila in mora sedaj po mestu beračit kruha. Bili bi torej siromaki. Od zuraj in od znotraj bi bili izpostavljeni napadom sovragov. Italijani bi nas hoteli podjarmiti, klerikalni voditelji tudi. Morali bi torej postati hlapci, sužnji. Hlapčevstva, suženjstva in jerobstva pa smo se otresli 29. oktobra 1918. Poslej se nočemo nikdar več vrniti v tisfe čase! Lepo bi bilo na svetu, ko bi človeku leteli v usta pečeni golobi. Ali zakon narave pravi drugače. Od lenobe se nihče ne redi. Pošten človek še celo ne. V čem leži torej naš spas in odrešenje? V nas samih! Imejmo vztrajnost, razum, zaupanje v sebe, verovanje v lastno silo! Vrzimo raz sebe verige suženjstva, ki nam jih hoče naprtiti nezadovoljstvo, naš največji sovražnik. Ko se nam to posreči, potem ne bOmo več jadikovali, da se nam godi slabo; zadovoljni bomo, srečni, uživali bomo ne le o Božiču, temveč skozi leto in dan «mir ljudem; na zemlji». INVALIDSKI DOKUMENTI. Oddelenie za socialno politiko pri pokrajinski upravi v Ljubljani razglaša sledeče: Ker so bili v času od 1. septembra t. 1. dalje ponovno pregledani vsi vojni in vojaški invalidi v vsej državi in je bilo vsakemu izročeno od pregledne komisije posebno potrdilo o invalidnosti, preneha s 1. januarjem 1922. veljavnost vseh dosedanjih invalidskih dokumentov (Izvid nadpre-gleda, Plačilni nalog (Zahlungsauf-trag), Invalidska knjižica, Platežni nalog, od italijanskih oblasti izdani «Libretto personale») in veljajo od tega dneva dalje edinole sledeča iz-kazila: 1.) za stalne invalide «Invalidsko uverenje» ali «Invalidsko izpričevalo^ 2.) za one, ki jim je bila invalidnost priznana le začasno, «Privre-mena objava» ali «Začasna objava»; 3.) za one, ki so se priglasili k pregledu, a jim ni bilo priznano obeležje vojnega, oziroma vojaškega invalida, «Rešenje». Te tri vrste dokumentov so izdajale na tiskanih obrazcih (}A pole) edino pregledne komisije pri komandah vojnih okrugov. 4.) Za invalide prejšnje srbske vojske in dobrovoljce-invalide je poleg navedenih dokumentov veljavno tudi še Rešenje prvostepenog suda v Beogradu. Opozarjamo vse urade, javne in dobrodelne korporacije na to, da ni več smatrati invalidom onih oseb, ki bi se izkazale z drugimi dokumenti od katerekoli oblasti. Vesele božične praznike želimo vsem cenjenim čitateijem in čitateljicam «Domovine». * Današnjo številko «Domovine» smo izdali z ozirom na božične praznike na osmih straneh. * Železnice se še ne bodo podražile. Prometno ministrstvo je zaradi težkoč, ki so nastale, sklenilo, da se odgodi uvedba nove železniške tarife za blagovni in potniški promet, ki bi imela stopiti v veljavo od 1. januarja 1922. Zato ostane še stara tarifa in se izprememba izvrši pozneje. * Znižanje števila državnega urad-ništva. V finančnem odseku narodne skupščine se je pretresalo vprašanje, kako naj se zniža število državnega uradništva. Dosegel se je sporazum, da je znižanje vsekakor potrebno, ker preveliko število uradništva mnogo stane, vendar pa se mora to vprašanje rešiti z vso opreznostjo, da se ne bi delala uradništvu krivica. * Radič pride pred sodišče. Imunitetni odbor je sklenil izročitev seljač-kih poslancev Stjepana Radiča, Ni-kole Srdoviča in Vrtarja zaradi zlo- čina proti zakonu o zaščiti države, ker so osumljeni, da so za časa mobilizacije poživljali vojne obvezance, da ne gredo k vojakom. * Volitev vodstva ljubljanske Mestne hranilnice. Pri volitvah v vodstvo ljubljanske Mestne hranilnice so seveda nastopali klerikalci, socijalni demokrati in narodni socijalci skupno proti demokratom. Za predsednika je bil izvoljen socijalni demokrat dr. Petrič, za podpredsednika pa narodni socijalec Riko Jug. V ravnateljstvo so bili nadalje izvoljeni: klerikalca Albin Zaje in znani načelnik Orlovske zveze Josip Pire ter samo eden demokrat in sicer dr. Pavel Pestotnik, dasi bi morali demokrati po številu svojih odbornikov v mestnem svetu dobiti več članov v ravnateljstvu. Za namestnika sta bila izvoljena demokrat Ivan Frelih in narodni socijalec Stane Vidmar. Tako so izrinili iz zavoda demokrate v objemu socijalni demokrati, narodni socijalci in klerikalci, največji svobo-domisleci in največji papeževci, med njimi nekdanji odličen sokolski voditelj Vidmar in načelnik Orlovske zveze Pire. + Dvojno lice klerikalne stranke. Demokratski občinski svetnik doktor Pestotnik je v seji ljubljanskega občinskega sveta ostro napadal klerikalno stranko, ki igra dvolično ulo-go. Dočim na deželi stranka naravnost hujska kmete k podraženju živil, posebno živine, zavzema njen klub v ljubljanskem občinskem svetu popolnoma nasprotno stališče. Pozval jih je zato, naj gredo na deželo in tudi tamkaj pred svojimi kmet-skimi volilci prično enako akcijo. Klerikalci so na te besede molčali. — Tako vlečejo klerikalci povsod ljudi za nos. Kmetom pravijo, naj le podražijo živino, uradnike in druge, ki živijo iz rok v usta, pa hujskajo na kmete, češ da ti povzročajo draginjo. * Slovenski škof v Ameriki umrl. V Št. Pavlu v Minnesoti je umrl slovenski škof Jakob Trobec v visoki starosti 83 let. Rojen je bil v Logu pri Polhovem gradcu. Gimnazijske študije je končal v Ljubljani. Leta 1864. je odšel v Ameriko, kjer je bil leta 1897. imenovan za škofa v St. Cloudu. Za slovenske izseljence si je pridobil velike zasluge. Pokoj njegovi duši! * Smrtna kosa. V Ljubljani je u-mrla gospa Marija Skale, soproga ravnatelja mestne klavnice. — V Leo-nišču v Ljubljani je umrla gospa Ro-zalija Wester, mati višjega šolskega nadzornika g. Josipa Westra. — V Novem mestu je umrl mestni tajnik g. Leopold Stukelj, tast opernega pevca g. Betetta. — V Ljubljani je umrl g. Ivan Rotar. — V Krepljah je umrl posestnik g. Fran Tavčar. N. v m. p.! *■ V starosti 100 let je umrl v Zagrebu višji davčni inšpektor Josip Blagajič. Bil je do svoje smrti svežega duha. * Umrl je v Kranju dr. Valentin Štempihar, odvetnik, eden najstarejših zastopnikov svojega stanu. Bil je vedno naprednjak in vnet Sokol. Dolgo časa je bil tudi podžupan v Kranju. Bodi mu lahko žemljica! * Koliko ljudi odide iz Jugoslavije v Ameriko. Meseca julija letos jih je odšlo 1310, avgusta 1403, septembra 1192, v treh mesecih skupaj torej 3905 oseb. * Dečja zavetišča v Jugoslaviji. V celi državi imamo 56 državnih in 99 zasebnih dečjih zavetišč, katere podpira in nadzoruje ministrstvo za socijalno politiko. Samo v beograjskih zavetiščih se nahaja okoli 10.000 siromašnih otrok. * Trpljenje koroških Slovencev. Iz Podhpe pri Rudi poročajo: Vedno bolj se kaže, da avstrijske oblasti niso zmožne, ali pa nočejo narediti reda. Pretepi se vedno bolj ponavljajo, tako da Slovenec ni varen ne pc dnevi in ne ponoči. Posebno se v tem oziru odlikuje občina Ruda. Na | dan obletnice plebiscita so nahuj-skani nemškutarji grozno pretepli nekega kočarja v Gaberjah. Dne 2. novembra so lovci iz Rude pod vodstvom posestnika Eharta iz Sv. Ra-degunde, ki vedno hodi v Jugoslavijo in pridno tihotapi, napadli najemnika Ivana Reka ter ga tepli in zmerjali. Dne 30. novembra so kmetje iz Gurčič pod vodstvom posestnika Smetanika napadli starega možaka kočarja Ivana Petriča pri Dravi. * Na smrt je bil obsojen pred celjsko poroto roparski morilec Janez Špiler iz Brežjc, ki je umoril in oropal posestnika Jakopinčiča. * Nesreča v Grgarju. V hiši kmeta Antona Trnovca v Grgarju na Primorskem je sedela okrog ognja vsci družina, obstoječa iz 4 oseb in še dve drugi ženski. Kuhali so večerjo. Da bi bolje gorelo, so prinesli vrečico s smodnikom in vrgii na ogenj navadno količino. Zgodila pa se je nesreča, da je padla iskra v vrečico in se j'e v hipu vžgal ves smodnik. Vai navzoči so bili več ali manj težko ranjeni in so jih v groznem stanju prepeljali v bolnico v Gorico. * Nesreča v rožcah. Franc Ocepek, posestnikov sin iz Vrha pri Litiji je spremljal na kolodvor tovariše-prijatelje, ko j so odhajali k vojakom. Medpotoma so pridno obiskovali lokale, «kjer Bog roko ven moli», in tako so se ga do večera pošteno, nalezli. Ko so se. poslovili, je šel 7. drugimi prijatelji vred proti do- i mu in so seveda za to «rajžo žalostno* zopet pridno zalivali. Domov grede, pa | je vsled teme na zledeneli poti padel | in si. pri padcu zlomil desno roko. j * Smrtna nesreča. Na ljubljanskem državnem kolodvoru je povozila lokomotiva snažilca vozov Ivana Boršt-narja in mu odtrgala obe nogi. Ponesrečenec je vsled izkrvavljenja umrl. * Tramvaj je do smrti povozil v Ljubljani staro ženico Škuljevo iz Iga? * V Višnji gori je nastal pred nekaj dnevi v podstrešju Pajkove hiše ogenj, ki so ga pa kmalu omejili. Kako je ogenj nastal, ni znano. * V Ljutomeru je uradnik tamošnje hranilnice Milan Čeh poneveril za 200.000 kron menic. Bil je aretiran. * V Rimskih toplicah je nastal požar v skladišču tovarne podpetnikov in parne žage na Gračnici. Požar je uničil tovarno in žago. * V Dobrunjah se je omračil um posestniku Jakobu Anžiču. V zmedenosti je napadel svojo ženo in 2 meseca starega sinčka in ju pretepel. Otrok je na poškodbah umrl, ženo so prepeljali v bolnico, dočim so moža odvedli v opazovalni oddelek javne bolnice. * V Selnici pri Rušah je preteklo soboto izbruhnil požar pri Pečniku nad Janževim vrhom in uničil vsa gospodarska poslopja in hišo. * Pokvarjenost na Dunaju. Pred dunajskim sodiščem se je zagovorja-la te dni neka 361etna žena tovarniškega delavca, Celestina Kern, mati nedoraslih hčerk. Namesto, da bi učila svoje otroke le dobro, jih je navajala in celo silila k nemoralnemu življenju. Razen nje sta se morala zagovarjati tudi ključavničar Hartmann in uradnik dunajske policije, Leopold Hopp. Kernova je bila obtožena, da je silila svoji hčerki, da se udata tajni prostituciji, kljub temu, da sta še hodili v šolo, ključavničar Hartmann pa ji je pri tem pomagal na ta način, da je dovajal «gcste». Hopp je bil obtožen, da je z eno izmed hčerk občeval, kljub njeni mladoletnosti. Kernova in Hartmann sta bila obsojena na dve leti težke ječe, dočim je bil Hopp radi pomanjkanja dokazov oproščen. * V Rušah je nastal ogenj v hlevu tvornice za dušik. Ogenj so kmalu pogasil. * Aretacija radičevskega poslanca. V Zagrebu je bil aretiran poslanec Radičeve stranke dr. Pernar, ker je na shodu seljačke stranke pred občinskimi volitvami poživljal volilce k uporu proti policiji. Izročen je bil državnemu pravdništvu, pa so ga j spet izpustili. __ Sokolska konferenca v Pragi. Dne Strašen zločin v Trstu. Kakšne 11? f m ge je ot^orila korifercnca ditvi državne in narodne misli tega našega doslej zapuščenega ozemlja. Obračamo se do dobrih src dragih naših rojakov, da nas v tem stremljenju podpirajo vsak po svoji moči. Denarne prispevke blagovolite nakazati na «Telovadno društvo Sokol v Kočevju, odsek za zgradbo Sokolskega doma*, Slovenija. — Zdravo! razmere vladajo v Trstu, naj služi za vzgled sledeča dogodba, ki se čuje, kot da se je dogodila kje med Indijanci. Pretekli teden v pondeljek zvečer sta bite namreč umorjena lastnika gostilne «Pri Karlu* v Trstu v samotni ulici della Tessa. Lastnik gostilne in iudi Nadstropne hiše, v kateri se nahaja gostilna «Pri Karli.^, je bivši postajenačelnik v Ajdovščini Kar! Košuta, ki se je lansko leto z ženo in dvema otrokoma preselil v Trst, kjer je skupno s prijateljem Jerkičem kupil omenjeno hišo in otvoril gostilno. Ko je Košuta v ponedeljek zvečer ravno z nekim gostom obračunal, so se naglo odprla vrata in v gostilniško sobo sta stopila cva oborožena razbojnika, ki sta imela krinke na obrazu. Prvi razbojnik ni zinil besedice, nameril je samokres proti gostilničarju in ustrelil. V glavo smrtno zadet se je Košuta zgrudil mrtev na tla. Drugi strel je nameril proti gostilničarjevi ženi. Tudi ta se je zgrudila. Krogla, ki je smrtno ranila m-ater, je težko poškodovala tudi otroka, ki se je skrival za njo. Razbojnika sta se potem naglo odstranila, ne da bi bila vzda v gostilni vinarja. Komisija, ki je prišla na lice mesta, je konstatirala smrt Karla Košute; tudi njegova žena ie kmalu izdihnila. Sinček je ranjen v desno roko. Policija je aretirala pet oseb. * Patriotizem v gostilni. V neki gostilni v Frankopanski ulici v Maribora so se sprli gostje zaradi petja narodne himne. Z alkoholom prešinjeni patriotizem se je razvil končno v pobijanje šip v gostilni, vsled česar se bodo morali nekateri še zagovarjati pred sodiščem. * Aretiran madžarski špijou. V Zagrebu so aretirali nekega Franca Reicha, pri katerem so našli važne dokumente. Reich je doma v Legra-du in ima v Jugoslaviji in Madžarski posestvo. Aretiranec je prinašal razne važne vesti iz Jugoslavije madžarskemu generalnemu štabu. zastopnikov češkoslovaškega in jugoslovanskega sokolskega saveza v Pragi. Naš Sokol je zastopan po petih zastopnikih pod predsedstvom drja. Ravnikarja. Prosvetni odsek Sokola v Litiji je otvoril letošnjo sezono z mladinsko igro «Trnjulčica», ki je lepo uspela. Igra se je ponovila še v Litiji in v Šmartnem. z Svinjska kri je izborna hrana za slabokrvne. Svinjska kri ima razmeroma mnogo železa v sebi. Ker je železo jako važna sestavina naše krvi, je svinjska kri jako priporočljiva hrana za bledičrie in slabokrvne ljudi. z Rak. Kako se dobiva raka, še ni dognano. Vendar pa se ve za posredne povode tej bolezni. Tako se n. pr. pojavlja rak na maternici pri ženskah, ki so mnogo rodile, na jeziku največkrat pri kadilcih, v gol-tancu pri ljudeh, ki radi pijejo žganje, konjak, rum itd. z Dihajte skozi nos! Dihanje skozi nos je najpiirodnejše. Vdihani zrak se v nosu najprej segreje in prečisti od prahu ter pride v dušnik in pljuča tako izboljšan, da ni od njega več nevarnosti za zdravje. Skozi nos pa je treba zrak tudi izdihavati. Izdihani zrak je nasičen z vlago ter z njo napravi vlažno tudi notranjo površino nosa, kar je potrebno, ker suha notranja povrrjna (sluznice) ne more pridrževati prahu in nalezljivih kali, vdjhanih z zrakom. Glavno pravilo ti bodi vedno in povsod: Vdihavaj in izpuščaj zrak vedno skozi nos! z Hrano je treba dobro prežvečiti, aho hočeš, da ti bo teknila in kaj zalegla. Jed se mora v ustih premešati s slino. NOVO ŽIVLJENJE NA LUNI. Ameriški profesor Pickering iz Bostona je objavil svoje zanimive študije o luni. Pickering je deloval več let na neki zvezdami na otoku Jamajka. Od meseca avgusta 1920. do februarja t. 1. je v kratkih presledkih fotografiral del lunine površine. Fotografirana površina meri 37 kvadratnih milj. Imenovani učenjak je izvršil stotine fotografij, katere pr.čajo, da je življenje na luni. Na površini lune divjajo od časa do časa strahoviti viharji in izbruhi ognjenikov. Rastlinstvo se rasvija v kratki dobi, ko obseva dotično površino solnce, s čudovito hitrostjo in umira preko noči. Slike kažejo jasno spremembe v naravi: rastlinstvo, ki je pognalo preko dneva, snežne viharje, izbruhe ognjenikov in razdejanje. Po njegovem mnenju se godi na luni sedaj preporod narave. Solnce je pričelo upljivati na površino, ki je bila mogoče milijone let mrtva. Solnčni žarki so omehčali trdo mrtvo skorjo in pričela se je tvoriti mehka površina, v kateri se oživljajo prve kali življenja. — Zdi se pa, da ameriškemu učenjaku ni vsega verjeti. * » * ANGLEŠKI LANDRU. ropi se govori okrog 90 jezikov, v Afriki 114, v Aziji 123, v Ameriki 416 in 107 jezikov pride na Oceanijo, pod katero se razume veliko število večjih in manjših otokov od Indije do Južne Amerike. Zanimivo je, da se na več manjših otokih v Južnem morju, ki niso zelo oddaljeni drug od drugega, govori na vsakem drugaVn jezik, tako da se prebivalci teh otokov, kadar stopijo v stike, morejo med seboj razumeti samo z miganjem. 1 X Kako se norčujejo z ničvrednim avstrijskim denarjem. Trgovci in drugi podjetniki se poslužujejo najrazličnejših sredstev za reklamo. Nek švicarski pivovarnar je prišel na idejo, da porabi za svojo reklamo — denar; seveda ne mogoče švicarske franke, temveč ničvredne avstrijske krone. Avstrijske dvo!;ronske bankovce je dal nalepiti na steklenice. Nekdo drugi pa je dal natiskati na avstrijske bankovce sledeče besedilo: Halo! Kam gremo danes? Na veselico v____!» in delil te bankovce po ulicah kot reklamne letake. X Slamnata ura. Uro iz slame je napravil čevljar Oton V/e^ener v Frankfurtu ob Majni. Pri uii je do zadnjega kolesca vse iz slame. Ako gre ura točno, še ni ugotovljeno. ROJAKI! Sokol v Kočevju is sklenil, da si »stanovi svoj lastni do>n. Zaveda s2 velikih težkoč, ki so združene s tem vprašanjem, ali cilj je tako vzvišen, da je vreden največjih žrtev. Živimo sredi ozemlja, ki je bilo do našega osvobojenja središče naših narodnih nasprotnikov. Naš živc-!j, dasiravno številno močno zastopan, je bil pod bivšo vlado brezpraven. Pod solncem svobode mora to biti drugače. Če je glavna naloga Sokolstva poleg gojitve telovadbe vzbujati v vseh slojih narodno in državno zavest, potem je naloga našega društva dvojno težka, ker ima računati z narodnimi nasprotniki, ki so bili doslej navajeni samo gospodovati, in drugič tudi z ljudmi našega naroda, ki so bili navajeni in primorani Vsled sile razmer slepo se pokoravati svojim tiranom. Telovadno društvo Sokol v Kočevju ie vsled tega sklenilo, pred pomočjo naših .ameriških Ki nas še niso pozabili, vsem s rojakov, zgraditi Sokolski dom, ki naj bi služil izobrazbi duha in telesa kočevskih Slovencev in utr- ,, . , T/ -« Čevljar-umetnik je svojo iznajdbo Zanimiva razprava v Versaillesu . rdzs^avil čudovito uro prihaja proti proti Landruju, ki je umoril deset j vstopnini gleda(. dnevno na stotine v vei6dHiCi3u razstavii. Čudovito uro prihaja proti umoril deset ___ žensk in enega moškega, je končala, kakor smo poročali, s smrtno obsodbo. Sedaj ves svet pričakuje, ali bo Landru pomiloščen, ali pa bo obsodba potrjena: Francoski listi so te dni poročali tudi o nekem takem angleškem «Lan-druju». Ta sicer ni zažigal svojih nevest kakor francoski Landru, pač pa je vse utopil v kopalnici, dokler ga ni dosegla roka pravice. Proces proti njemu se je'vršil med vojno, ! zato o njem mi dosedaj nismo nič ! vedeli. domačinov in tujcev. Neki Amerika-nec je rekel, da je ura vredna 150.000 dolarjev, to je okoli 40 milijonov naših kron. Bržkone je Amerikanec gledal skozi preveč hude «špegle», pa se mu je zaletelo. X Od pastirja do milijarderja- V Londonu je umrl pred par dnevi 921etm lord Mount Stephen, eden najbogatejših mož na svetu. V svoji mladosti je bil ta bogataš čisto navaden siromašen pastirček, a vstopil je kot učenec v trgovino z manu-j fakturnim blagom. „ .. , . . , , . , ——,— —s— Pozneje pa se Pričel ,e stoj posel 22. avgusta le-, je d tako vjsok da je d)1 ta 1910. Tega dne je prišel v ma3lmo |znanQ pacifiško žeieznico. Lord Ste- j angleško mestece Weymoth s svojo | ben je bi) ; Kanadec kateremu nevesto ter se nastanil v nekem ta- j x čliden ron5an dveh 2aij3,bljenib mosnjem hotelu Drugi dan ]e poku- sester v nekem sodjšču v Iaamostu cal posestnika notela ter ga prosil, -e išel na d.an IjubeZenski roman ŠTEVILO PREBIVALSTVA NA SVETU. Človeštvo se stalno množi. Letos je na vsepi svetu 1 milijarda 800 milijonov' ljudi. Od tega se jih nahaja nad 900 milijonov v Aziji. V bodoče se prebivalstvo v Aziji ne bo moglo več v taki meri množiti, ker je Azija, zlasti Kitajska in Indija, že tako preveč obljudena. Največ prostora za pomnoževanje prebivalstva imata Amerika in Avstralija. Afrika sicer ni obljudena, vendar pa ima preveč puščave, da bi se moglo prebivalstvo v večji meri množiti. Evropa je tudi prenapolnjena. Prebivalstva pride: na Azijo 900 milijonov, na Evropo 500 milijonov, na Afrika 150 milijonov, na Ameriko 220 milijonov, na Avstralijo 7 milijonov. Zanimivo je dejstvo, da Velika Britanija .šteje 447 mil da s{a pripra_ pomirila sta se zopet ter najela skup-| vili dve čaši) e.no s čisto vodo in no stanovanje. drugo z zastruoljeno. Nato sta po-Že dva dni potem pa je ona nena- , t m žr*5> in ona> ki :.e izgubila, doma- obolela. Poklicani zdravnik m jeJzpila strup {er umria. Ko je bila mogel dognati nobenega vzroka ali Dreživela sestra aretirana, je lepi bolezni. D-rugo jutro je pnhitei Wili- madžarski junak neznanokam izginil, ams zopet k zdravniku, ces, da zena Pred so^em je bila osumljenka umira. Ko sta oba prišla na stano- 0Dr0ščena. vanje, sta našla nesrečnico mrtvo v kopalnici. Zdravnik je o vsem tem molčal, misleč, da je sam vsled pre-male pazljivosti kriv njene snrv X Nadarjeni dečki. V Parizu ži»i 121eten deček, ki igra tako izvrstno šah. da ga ne more nihče prekositi. Poleg tega ja bilo še več drugih ta- Na isti načm je umoril pozneje s kih čudovitih dečkov. Tako je lOletni Wiliams se pet zen. Najprej jih je s i Saumaize prevei Pindara, njegov so-kloroformom omotil, potem položil vrstnik Sagrange-Chamel pa je pisal v'kopalnico, kjer so se utopile. Končno pa ga je zadela reka pravice in dobre pesmi. Ko je bil !4 let star je spisal žaloigro. Albe de Ranče je s m bil je obsojen v dosmrtno ječo, v j ^ leti preVedel Anakreonta. Šestlet-kateri se nahaja še danes. ni Anglež Malkin je napisal roman, v katerem je na originalen način opisal ljudi, nošnjo in običaje. Umrl je X Koliko jezikov se govori na s sedmim letom. Zdravniki so ugo-svetu. Po/nekem preračunanju se go-j tovili, da so bili njegovi možgani vori na vsem svetu okrog 860 jezi- mnogo težji nego možgani drugih kov s 5000 posebnimi narečji. V Ev- dečkov v istih letih. X ^ Svojo lastno hčer prodala v j nanje posojilo, pri kakšnem evropskem j val živi ob vodi, kjer gradi samica sramotno hišo. Slika strašne propad-' zavarovalnem društvu. ; čuden dom, ki je' podoben mišjemu, losti se je pokazala te dni pred du-i- X Goreč plinov vrelec. Strašna je in sestoji iz mnogih hodni!oy, ki najskim najvišjim sodiščem. Pred pol leia je baje pregovorila lastnica sramotne hiše Karla Scheinova ženo mestnega delavca Marijo Stretovo, da bi ji za njen salon prepustila svojo petnajstletno lepo hčerko. Stretova je po kratkem premisleku privedla svojo hčer k Scheinovi in ta ji je odštela za njo 8000 avstrijskih kron. A tega ni napravila baje toliko iz pomanjkanja, kakor za to, da bi ji mogla kupiti svilene nogavice, laka-ste čeveljčke in druge take reči, katere si je mlada deklica toliko želela. Stvar pa ie prišla v javnost in Scheinova je bila obsojena zarad-i zapeljevanja v trimesečno težko ječo, Stretova pa je bila oproščena, češ, da ni svoji hčerki prav nič prigovarjala, ko jo je peljala k Scheinovi. Državni pravdriik je imel kazen za premajhno. Napravil je priziv, nakar sta bili obsojeni Scheinova na pet, Stretova pa na bi mesece težke ječe, češ, da mati, ki odda svojo hčerko v sramotno hišo samo zaradi tega, da bi jo mogla lepo, elegantno obleči, mora biti kaznovana prav tako, kakor tista, ki jo je k temu činu pregovorila. X Usoda nezveste žene. Pred dvemi Jeti je odpeljal Amsrikanec Berkmos iz New Yorka ženo svojega prijatelja Wintersa ter tako uničil njegov dom in njegovo srečo. Pred nekaj dnevi pa so našli zapeljivca Berkmosa mrtvega v stanovanju; izvršil je samomer, ker je našel'svojo ljubico, ženo drugega, v rokah novega ljubimca. Berkmos ni zamogel prenesti njene nove nezvestobe, zato si je korčal življenje, še tisti dan pa ie novi ljubček pahnil nezvesto ženo od sebe, ko je videl mrtvemu prijatelju v obraz. Ona se je potem obrnila na svojega prvega moža, toda v njem je že vsahnila vsaka ljubezen, in tako je ostala sama in zapuščena. moč ognja in težko ga je obvladati, j končujejo v velikem skupnem prosto-ce izbruhne y večjem obsegu. Še ne- s ru. Hodniki so na več mestih zaprti Vameisi na ip op sp np ris nnorncifi ^ ,1.. ______r.« varnejši pa je, če se ne da pogasiti niti z vodo. Strahote takega požara so občutili nedavno Amerikanci. V Kaliforniji se nahaja ogromen plinov vrelec, ki daje več milijonov kubičnih metrov plina. Vsled neprevidnosti se je ta vrelec vnel in gorel z velikanskim plamenom. Voda seveda ni mogla ničesar pomagati in dozdevalo se je, da bo to ostal večni požar. Toda Amerikanci so si tudi tukaj znali pomagati. Pogumni delavci v oblekah iz azbes«, ki ne gori, so napeli preko žrela železno vrv. Na vrv so obesili neko posodo, ovito z azbestom, tako, da je visela ravno nad odprtino, ki je bruhala ogenj. Na njo so pritrdili zavoj di-namita, istotako trdno povifega z azbestom ter se na to umaknili. S pomočjo elektrike so nato dinamit užgali; grozen pok — in ogenj je ugasnil. Zračni pritisk, ki je- nastal vsled eksplozije, je «upihnib to nenavadno luč. X Materinska ljubezen pri živalih. Letos spomladi se je pasla v bližini cerkve v Pišecah srna z mladim srnjačkom; izsledili pa so jo psi ter nagnali v beg. Ker mali srnjaček ni mogel tako teči kakor mati, je za- s prstjo, tako da je skoro nemogoče pogoditi, kje se žival nahaja. Plati-pusa je vsled tega silno težko najti in vloviti. Poizkusili pa so ga tudi že prenesti tudi v Evropo, kar pa ni uspelo, ker je poginil, menda vsled tega, ker ne prenese evropskega podnebja. Slovenski izraz za to žival je kljunač. X Petelin, ki leže jajca. Na razstavi perotnine v Londonu so imeli obiskovalci priliko videti tudi petelina, ki leže jajca. Na tem petelinu se je namreč zgodila Čudna sprememba. Letos poleti je naenkrat spremenil spol in je začel leči velika rjava jajca, drugače pa je obdržal vse znake kokošjega moža. X V Rusiji jedo mačke iu miši. Iz uradnih poročil sovjetske vkrde je razvidno, da postaja vsled lakote povzročena beda z nastopom zime vedno večja. V guberniji Saratov, kjer strada skoro 400.000 kmetov, so siali celo majhni otroci po pet dni brez hrane. Številni ljudje postanejo blazni. Mnogo jih je, ki v svoji blaznosti domnevajo, da imajo v izobilju kruha, katerega ponujajo tudi drugim. Tekom poletja je živelo do- «Elsafluid» je mnogo močnejši, izdatnejši in bolje delujoč nego francosko žganje. 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica z zamotom in poštnino vred 48 kron. Razpošilja ga: Evgen V. Feller v Slabiti donji, Elsatrg št. 360 (Hrvaško). Tigcoi ljudi v vseh deželah sv«ta oposi&jajs že 25 let prijeto« dišeči h * žigi lepotiig (tofitej za nego zob, zobcema mesa in glave ter kot dodatek k vodi za umivanje, kar učinkuje zaradi svojega antiaeptkraga, iistečega in osvežujočega delovanja kar najbolje. Eavnc tako je priljubljen kot krepko, blago delajoče ia ?r!o priletno sred-siva za drgntcase * ostal in so ga psi nagnali v vas, kjer j st* tej? ,kmetov od samih poljskih se je v strahu zatekel na dvorišče ! SedaJ zavzivajo mačke ki travo. ______i T rr . . . Prtrnciia r*rn\7l-irv na d', ia rlo posestnika Ivana Kostevca, ki ga je vjel ter oddal lastnici lova, graščini v Pišecah. Tam so vtaknili srnjaka v za to pripravljeno kolibo, kjer ga lepo hranijo, tako da razen svobode ne pogreša ničesar. Toda mati srna ni pozabila na svojega mlaoiča; iska- j------------------------- la ga je toliko časa, da ga je končno * . našla v omenjeni kolibi, čeprav več £@t$Sltl 8€©tiC®8C kilometrov daleč. Sedaj ga mati red- Poročila pravijo nadalje, da kopljejo številne matere svoje otroke v strupenem ekstraktu iz ovčje volne v upanju, da bodo na ta način povzročila smrt malih ter napravile konec njih trpljenju. no vsako noč obiskuje ter postaja po L .. Noseča zen« se mora mnogo gi-več časa pri njem pred mrežo. ! *ko hocev lme is.