GOZDAR noJo^o Leto Vlil Štev. 4 * DOLENJSKI GOZDAR GLASILO KOLEKTIVA GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO Novo nesto, februar 1972 Številka 4- Letnik VIII. IZDAJATELJ: DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: urednik ing. Jože Petrič in člani ing. Slavko Klančičar, Janez Šebenik, ing. Jože Vidervol, ing. Jože Palkner in Franc Markovič . '. . • • . VSEBINA Stran 1« Sklepi organov upravljanja 1 2. Razpis volitev v organe upravljanja 4 3» Pohitite s prijavani za letovanje v počit o donu 6 4-, Poslovanje podjetja v letu 1971 7 - Uvod 8 - Drevesničarstvo • 10 - Gojenje in varstvo gozdov 14 - Izkoriščanje gozdov 32 - Gozdna mehanizacija 37 - Gozdne Gradnje 43 - Urejanje gozdov in gozdni kataster 49 - Konerciala 52 - Počitniški don Novigrad 55 - Delo organov upravljanja 58 - Finančna analiza poslovanja 60 - Uspešnost poslovanja delovnih enot 64 5. Smučarski tečaji v Črnošnjicah 66 6. Konferenca sindikatov občine 67 7- Težki pogoji pri delu v gozdu 69 8o Tekmovanje za Fricov pokal 71 9o Kamen na kamen „„o dinar na dinar 72 ■ ' I . SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA 1. Delavski svet in svet lastnikov gozdov sta na seji 7» 2. 1972 sprejela predloženi območni gozdnogospodarski načrte Gozdnogospodarski načrt vsebuje kratko zgodovino razvoja gozdnega gospodarstva Novo mesto, površine gozdov, gozdne fonde /zaloge lesa/, prirastek, predvideni poseke Načrt za desetletje je sestavljen za izkoriščanje gozdov, gojenje in varstvo gozdov, gradnjo gozdnih cest, tehnično opremljenost podjetja /mehanizacija/, urejanje gozdov in ostale gospodarske ukrepe, ki so potrebni za gospodarjenje z gozdovi. Tako sprejeti gozdnogospodarski načrt mora še potrditi strokovna komisija pri sekretariatu izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, potem ko bo dobila mnenje vseh dolenjskih občinskih skupščin. 2. Plan poseka in gojitve gozdov v letu 1972. Na skupni seji sta sveta sprejela tudi plan prodaje. V tem letu bomo posekali v družbenih gozdovih 107»000 m3 vsega lesa. Od tega iglavcev 57»000 m3, listavcev 28.000 m3 in drv 42.000 m3» Za izdelan les bomo prejeli nekaj nad petindvajset mili j o-I nov din. Od te vsote bomo porabili za gozdnogojitvena dela štiri milijone din, za gozdne ceste en in pol milijona din, za mehanizacijo nekaj nad dva milijona din, razliko pa predstavljajo stroški poseka, spravila, prevoza, vzdrževanja cest, stavb in mehanizacije, stroški poslovanja in prispevki. Plan odkupa za leto 1972 znaša 40.000 m3. Za ta les bomo prejeli 11,3 milj. din. Od tega denarja bomo izplačali lastnikom gozdov 7»84 milijonov din, za gojenje gozdov bomo porabili 1,7^ milijona din. Ostalo pa predstavljajo stroški gozdarske službe, poslovanja in prispevki. •'* 3. Na skupni seji sta oba sveta sprejela sklep o minimalni ceni lesa na panju v gozdovih občanov. Po skupni seji je imel sejo delavski svet /7.2.1972/, ki je potrdil inventuro za leto 1971 in sprejel sklep o razhodova-nju oziroma prodaji nekaterih osnovnih sredstev. Na V. skupni seji, ki je bila 28.2.1972 sta delavski svet in svet lastnikov gozdov: * 1. Sprejela sklep o potrditvi zaključnega računa za leto 1971» V razpravi o zaključnem računu so člani sveta lastnikov gozdov in delavskega sveta ugotovili, da je rezultat ugoden, čeprav spremljajo izvrševanje plana težave., kot so splošna nelikvidnosl inflacija, zamrznjene cene itd. Dohodki podjetja so za 13 % večji kot so bili v letu 1970. Večji so tudi stroški in sicer za 13 %» Zaradi znanih razlogov - povečanih življenskih stroškov so bili v letu 1971 povečani osebni dohodki kar za 20 %. Taka delitev je v skladu s samoupravnim sporazumom. 2 Obračun gospodarjenja z zasebnimi gozdovi oziroma dohodek kaže v letu 1971 rahlo povečanje in sicer za 8 %. V istem sorazmerju so porasli tudi stroški. Namesto predvidene planske izgube je imel zasebni sektor ob koncu celo dobiček,, Temu je vsekakor pripomogla povečana blagovna proizvodnja v zasebnem sektorju« Na podlagi rezultatov poslovanja podjetja sta sveta odločila, da se nameni: 1. za osebne dohodke, v letu 1971 ali pa ki so že izplačani bodo še izplačani 230198.323,00 2. v rezervni sklad 293.596,00 3» v poslovni sklad 2.181,221,00 4. v sklad skupne porabe 1.596,800,00 Več o tem preberite v poročilu o poslovanja podjetja, objavljenem v tem glasilu« Oba sveta sta potrdila tudi zaključni račun počitniškega doma Novigrad« 2« Delavska sveta sta na seji sprejela sklep o pristopu gozdnega gospodarstva oziroma samoupravne skupnosti lastnikov gozdov v zadružno zvezo Slovenije« Za delegata sta predlagana predsednik sveta lastnikov gozdov tov. Ladislav Klinc iz Gor« Polja, ki^je istočasno pooblaščen tudi za podpis pogodbe in tov. Rajko Štefanič iz Dragatuša št. 22, ki je predlagan za kandidata za upravni odbor zadružne zveze. Tov. Ladislav Klinc se bo v začetku meseca marca udeležil sestanka vseh predsednikov svetov lastnikov gozdov gozdnih gospodarstev, kjer bodo razpravljali in dopolnjevali osnutek programa zadružne zveze in pogodbo ter v tej zvezi- sprejeli ustrezne rešitve. V kolikor bi se na tem sestanku predsedniki odločili, da ni dovolj jasno stališče v zvezi z delom zadružne zveze, si oba sveta pridržita pravico o zadevi ponovno sklepati. 3« Sveta sta sprejela tudi sklep o razpisu volitev v organe upravljanja in samoupravo lastnikov gozdov. Volitve' bodo 8. aprila 1972. Razpis volitev je objavljen v tem glasilu. 4. Delavski svet in svet lastnikov gozdov podjetja sta sprejela sklep, da se Zupančič Uršuli oziroma Ivanu vrne podarjena parcela št. 1879/13 v k.o. Korita. Ta sklep sta sprejela zaradi poenostavljenega postopka, saj je občinsko sodišče v Trebnjem v sodnem postoplcu odločilo, da se vrnejo vse tako podarjene parcele občanom vasi Vrbovec, ta parcela pa je bila pomotoma izpuščena. 5. Sprejala sta priporočilo občinske skupščine o nalogah gozdnega gospodarstva na področju varstva in gojitve gozdov. 6. Sklenila sta, da se še pred volitvami organizira ekskurzijo za člane svetov in sicer po objektih našega gozdnega gospodarstva, ki jih določi direktor« 7« 0 formiranju hranilno kreditne službe na GG razpravljamo, vendar za enkrat še nimamo pogojev, da bi jo ustanovili« Kazalo bi z zadevo še počakati. Sicer pa bomo še razgovarjali z Dolenjsko banko in hranilnico in drugimi gozdarskimi organizacijami. Odbor za kadre je na seji dne 21. 1. 1972 sprejel naslednje sklepe : - Stanislava Žuniča, diplomiranega gozdarskega inženirja je razporedil na delovno mesto referenta za gojenje gozdov pri GO Straža, - da se Vidmar Tone, diplomirani gozdarski inženir zaposli pri gozdnem gospodarstvu kot pripravnik, - da se konec februarja ali v začetku marca skliče sestanek vseh gozdarskih strokovnih delavcev po vprašanju razgovora o medsebojnih odi osih. - Zupančič Cilki in Ljubič Marij., GO Trebnje, je odobril plačilo šolnine za strojepisni tečaj, ki ga bosta obiskovali v Trebnjem Odbor za družbeni standard je na seji 22.2.1972 sprejel naslednje sklepe: - Turk Karlu, manipulantu na skladišču v Straži se dodeli družinsko stanovanje v upravni stavbi v Straži št. 83 pod pogojem, da v stanovanju ne izvrši nobene prezidave in da se preseli v novo stavbo na skladišču, ko bo ta zgrajena. Kletni prostori na obratu v Straži se preuredijo v pisarno za revirne gozdarje. - Vaščanom Kočevskih Poljan je bil odobren znesek 10.000,00 din za izgradnjo vodovoda. - Odboru za proslavo 30-letnice vstaje slov. ljudstva Črnomelj se zniža račun za dobavljen les za 50 % od zneska 18.861,90 din - Malenšek Jožetu iz Črmošnjic pri Novem mestu je bila_odobrena enkratna pomoč ob odhodu v pokoj v znesku 1.200,00 din. - Gačnik Antonu, revirnemu gozdarju GO Novo mesto, ki mu je pogorelo gospodarsko poslopje je odobrena enkratna pomoč v znesku 3-000,00 din. - Po 1.000,00 din denarne pomoči je bilo^odobreno naslednjim gasilskim društvom: Zapudje /v občini Črnomelj/, Uršna sela, Tanča gora Prošnja PGD Talčji vrh se odstopi GO Črnomelj. - Maturantom srednje kmetijske šole Grm je bil odobren znesek 300,00 din. xXx 4 RAZPIS VOLITEV V ORGANE UPRAVLJANJA Delavski svet in svet lastnikov gozdov gozdnega gospodarstva Novo mesto sta na skupni seji dne'28.2.1972 sprejela naslednji SKLEP 1. Razpišejo se volitve v delavski svet podjetja, svet lastnikov gozdov podjetja, v obratne delavske svete in svete lastnikov gozdov pri gozdnih obratih. 2. Volitve v delavski svet podjetja, svet lastnikov gozdov podjetja in obratne delavske svete bodo v soboto, dne 8.aprila 1972. Volitve v svete lastnikov gozdov pri gozdnih obratih pa bodo od 15» marca do 31« marca 1972. Člane sveta lastnikov gozdov gozdnega obrata volijo lastniki gozdov na zborih lastnikov gozdov. 3. Delavski svet ima 19 članov, v katerega volijo delovne enote naslednje število članov: GO Novo mesto 3 GO Straža 4 GO Podturn 3 GO Črnomelj 3 GO Črmošnjice 2 4. Svet lastnikov gozdov podjetja ima 19 članov, v katerega volijo sveti lastnikov gozdov pri gozdnih obratih naslednje število članov: Svet lastnikov gozdov pri GO Novo mesto 4 Črmošnjice 1 Straža 5 Črnomelj 4 Podturn 2 Trebnje 3 V obratne delavske svete se voli naslednje število članov: GO Novo mesto 9 GO Trebnje 5 GO Straža 9 Gradbeni obrat 5 GO Podturn 7 Obrat za g.načrt. 5 GO Črmošnjice 7 Uprava 3 GO Črnomelj V svete lastnikov 9 gozdov pri gozdnih obratih volijo lastniki gozdov na zborih naslednje število članov: Področje GO Novo msto: Uršna sela 1 Člana, Birčna vas 1 člana, Podgrad 1 člana, Stopiče, Dolž 1 Člana, Brusnice 1 člana, Šentjernej 1 člana, Smarjeta 1 člana, Otočec 1 člana in Mirna peč 1 Člana. Skupaj 9 članov. GO Trebnje 1 Gradbeni obrat 1 Obrat za g.načrt. 1 Uprava 1 - 5 - Področje GO Straža: Straža 1 člana,^Dvor 1 člana, Hinje 1 člana, Žužemberk 1 člana, Zagradec 1 člana, Ajdovec 1 člana in Šmihel 1 člana« Skupaj 7 članov. Področje GO Podturn: Podturn 1 člana, Toplice 1 člana, Podhosta 1 člana, Dol. Sušice 1 • in Gor. Sušice 1 člana. Skupaj 5 članov. Področje GO Črmošnjice: Semič 2včlana, Kot l^člana, Movrna vas 1 člana, Pribišje 1 člana, Črešnjevec 1 člana in Kašča 1 člana. Skupaj 7 članov. Področje GO Črnomelj: Črnomelj 1 člana, Suhor 1 člana, Metlika 1 člana, Gradac 1 člana,^Dragatuš 1 člana, Vinica 1 člana, Stari trg 1 člana, Adlešiči 1 člana in Sinji vrh 1 člana. Skupaj 9 članov. Področje GO Trebnje: Trebnje 1 člana, Nemška vas 1 člana, Knežja vas 1 člana, Sela-Sumberk 1 člana, Vel. Lokali člana, Vel. Gaber 1 člana in Dobrnič 1 člana. Skupaj 7 članov. 7o Delavski svet pooblasti predsednike obratnih delavskih svetov in svetov lastnikov gozdov, da skličejo zbore delovnih skupnosti in zbore lastrikov gozdov, na katerih naj obravnavajo poročila o gospodarjenju v prejšnjem letu, o delu organov upravljanja, zboru delovnih skupnosti predlagajo kandidate za člane delavskega sveta podjetja in za člane obratnih delavskih svetov, zbor lastnikov gozdov pa predlaga kandidata za svet lastnikov gozdov podjetja, neposredno pa voli člana sveta lastnikov gozdov obrata. 8. V volilno komisijo se izvolijo: 1. Povše Franc, GO Novo mesto, predsednik /predst.del.skup./ 2. Lapanje Radovan, član /predstavnik del. skupnosti/, 3. Avguštin Domine, član /predstavnik del.- skupnosti/, 4. Kump Franc, član /predstavnik lastnikov gozdov/, 5. Plut Martin, član /predstavnik lastnikov gozdov/. 9. V komisijo za potrditev volilnih imenikov članov delovne skupnosti in volilni imenik članov svetov lastnikov gozdov obrata se izvolijo: 1. Kovačič Alojz^ predsednik /predstavnik del. skupnosti/, 2. Puhan Alojz, elan /predstavnik del. skupnosti/, 3. Kotar Emil, član /predstavnik lastnikov gozdov/. 10. Volilne imenike sestavijo po delovnih enotah osebe, ki jih zadolži upravitelj. Predsednik DS: Rade Vrlini Novo mesto, 28/2-1972 Predsednik sveta last- nikov gozdov: Ladislav Klinc xXx 6 POHITITE S PRIJAVAMI ZA LETOVANJE V POČITNIŠKEM DOMU! Z ozirom na to, da se bliža sezona za koriščenje letnih dopustov je potrebno, da sindikalne podružnice zberejo prijave za letovanje svojih članov v počitniškem domu v Novigradu,, Po sklepu upravnega odbora počitniškega doma bo dom posloval od 10» junija do 20» septembra, to je 10 dekad po 10 dni. Pravice do storitev počitniškega doma uživajo vsi člani kolektiva Gozdnega gospodarstva Novo mesto in njihovi ožji družinski člani /mož, žena in otroci če jih^starši vzdržujejo/, ter tisti, ki jih člani kolektiva pošiljajo /štipendisti in upokojenci Gozdnega gospodarstva/. Za vse navedene regresira podjetje razliko do polne cene. Lastna udeležba zgoraj navedenih je po eklepu upravnega odbora in delavskega sveta za dnevni penzion naslednja: v Člani kolektiva, njihovi svojci in otroci starosti nad 10 let 20,00 din Otroci stari pod 10 let 10,00 din Vsi ostali, ki niso zgoraj navedeni in bodo koristili usluge počitniškega doma, bodo morali plačati polno ceno. Sindikalne podružnice naprošamo, da pridobijo čimveč fizičnih delavcev, ki bi izkoristili dopust na morju. v Cas obratovanja počitniškega doma, kakor je že omenjeno, je razdeljen na 10 dekad in to: I. dekada od 11.6. do 21.6. II. dekada od 21.6. do 1.7» III. dekada od 1.7. do 11.7» IV. dekada od 11.7. do 21.7. v. dekada od 21.7. do 31.7. VI. dekada od 31.7. do 10.8. VII. dekada od 10.8. do 20.8. VIII. dekada od 20.8. do 30.8. IX. dekada od 30.8. do 9.9. X. dekada od 9.9. do 19.9. Iz navedenega razpisa je razvidno, da smo čas obratovanja počitniškega doma podaljšali. K temu smo pristopili zaradi tega, ker so posamezne sindikalne podružnice želele, da bi njihovi člani koristili dopust tudi samo 3 dni in ki bi bil povezan z raznimi izleti, za kar pa je čas v septembru nekako najbolj primeren. Zato prosimo podružnice, ki so zato zainteresirane, naj pošljejo prijave posebej. Kakor vsako leto nameravamo tudi letos rezervirati 10 dni za letovanje otrok. Vendar so nastopile težave, ker se pouk na šolah konča šele 30. junija. Tako bi morali odstopiti za otroke dekado od 1.7. do 11„7« V kolikor se sindikalne podružnice strinjajo, naj zberejo otroke, ki so letovanja potrebni iz zdravstvenih razlogov ali pa so socialno šibki. Teh otrok naj bi ne bilo več kot 30 iz celotnega podjetja. Prijave članov kolektiva in njihovih svojcev je treba zbrati po dekadah /lahko tudi samo za 5 dni, pri čemer je treba navesti prvo in drugo polovico dekade/. Prosimo, da pri planiranju dopustov upoštevate naslednja priporočila : 1. V mesecu juliju in avgustu naj bi šle na letovanje družine, ki imajo šoloobvezne otroke. 2, V juniju in septembru naj bi šli člani, ki nimajo otrok, upokojenci in ostali. Prosimo, da takoj pristopite k zbiranju prijav in nam jih dostavite do 20„ marca 1972. Poznejših prijav in posameznih želja ne bomo mogli upoštevati. Upravni odbor počitniškega dna xXx POSLOVANJE PODJETJA V LETU 1971 Za nami je poslovano leto 1971« Pregled o tem, kako smo v tem letu poslovali, je v obliki izčrpnih poročil priobčen v pričujoči številki našega glasila. Poslovanju podjetja v letu 1971 je bila posvečena tudi skupna seja delavskega sveta in sveta: lastnikov gozdov podjetjavdne 28/2-1971» Na tej seji je bil potrjen zaključni račun. Čeprav so objavijena^poročila po posameznih panogah dejavnosti nekoliko obsežnejša, priporočamo članom kolektiva in predstavnikom lastnikov gozdov v organih upravljanja, da si vzamejo toliko časa, da jih temeljito preberejo. Le na ta način bodo seznanjeni s problematiko podjetja in bodo lahko uspešneje sodelovali^pri delu organov upravljanja, predvsem kadar bo šlo za pomembnejše odločitve. Poslovno poročilo o poslovanju podjetja v letu 1971 začenjamo z uvodnimi mislimi, ki jih je na skupnem zasedanju obeh svetov podal tovariš direktor, nadaljujemo pa s poročili o delu na področju posameznih panog dejavnosti. lo UVOD Zaključni račun bi lahko primerjali s spričevalom« Kot ob koncu šolskega leta spričevalo pokaže, kako je šolar delal vse šolsko leto, takovzaključni račun govori o uspešnosti gospodarjenja v podjetju« Številke, ki jih bo našteval računovodja, so kakor ocene« Celotni dohodek - čim večji je, tem bolje - je vsota prizadevanj vseh članov podjetja, je uspeh komerciale, strokovnih služb /gozdarjev in ekonomistov/, delavcev v neposredni proizvodnji in lastnikov gozdov, ki z blagovno proizvodnjo in pri gozdnogojitvenih delih sodelujejo s podjetjem« Ostanek dohodka je odvisen od stroškov« Čim nižji so le-ti, temveč je ostanka, ki ga bomo delili na sklade. V stroških je izražena naša varčnost, učinkovitost pri vseh vrstah del, naša naprednost ali zaostajanje v organizaciji in proizvodnji. Stroški pokažejo, če smo pametno porabili denar za nabavo osnovnih sredstev in če smo gospodarno izboljševali delovne postopke v vseh vrstah proizvodnje: v gojenju, izkoriščanju, gozdnih gradnjah in urejanju gozdov. Razpravo o zaključnem računu lahko delimo na dva dela. V prvem se seznanjamo s številkami, ki pomenijo posamezne vrste dohodkov in izdatkov ter jih kritično ocenjujemo, če so prave, prenizke ali morda previsoke, v drugem delu pa se moramo odločiti, kako bomo ostanek dohodka razdelili« Ni mogoče reči, da je eno pomembnejše od drugega, kajti drugo je posledica prvega in obratno. V prvem delu razprave nam bodo zato strokovnjaki kritično opisali način in uspeh dela po posameznih naših dejavnostih, v drugem delu razprave pa se bosta morala oba sveta odločiti za kar najbolj smotrno delitev. Odločitev glede delitve pa seveda ni tako enostavna, ker zadeva na dvoje med seboj - sicer samo na videz - nasprotujočih si koristi. Vprašanje, ki ga moramo rešiti, je, koliko sredstev naj namenimo v prid podjetju in koliko za blaginjo vseh zaposlenih. Ne enega, ne drugega ne gre zanemarjati. Za lažjo presojo nam bo primerjava naših osebnih dohodkov z dohodki drugih podjetij in zlasti s poprečji v občini in republiki ter primerjava z življenskimi stroški, ki žal močno rastejo. Na drugi strani je kot protiutež prvim težnjam /po višjem osebnem dohodku/ postavljeno vprašanje, kakšne bi bile posledice, če bi ne vlagali dovolj za osnovna sredstva /za stroje, ceste i.dr./, zaradi česar bi zaostajali v proizvodnji. Eno je takojšnja osebna korist, drugo je dolgoročnejša korist podjetja, zaradi katere je potrebno trenutno odrekanje, V pomoč nan je poznavanje potreb po napredni proizvodnji, ki išče vedno nove načine in sredstva« Za sklade se danes odločamo, ker vemo, da bi negospodarna proizvodnja in zaostalost v proizvodnji zmanjšali ostanek dohodka tako, da bi bili kasneje ogroženi osebni dohodki in skladi« Današnja odločitev pa ni samo stvar znanja in obveščenosti, temveč tudi stvar zavesti, pripadnosti podjetju in gozdarstvu na sploh. Ne da bi našteval številke, sen za predlog, ki ga bo podal računovodja, pa čeprav je nekako kompromisen - po eni strani bi bilo bolje, če bi še več denarja namenili za investicije - toda pred očmi smo morali imeti tudi osebne dohodke, ki naj bi bili približno na ravni občinskega in republiškega poprečja, To kar imate pred seboj pa je seveda samo predlog. Torej ga boste ocenili z da ali pa boste dali predlog za spremembo. Ob koncu vas obveščam, da smo od družbeno političnih organizacij /zveze komunistov, socialistične zveze in sindikata/ dobili odprto pismo, v katerem je nočno poudarjeno, da je potrebno vse delavce čin izčrpneje seznaniti o zaključnem računu. Tako naj bi proizvajalci dosegli nadzor nad izdatki in dejavnostjo v lastnem podjetju. Vpogled v bilanco naj bi jim pojasnil izgube in dobiček ter napredek in zaostajanje, investicijsko politiko in izplačila za osebne dohodke, dnevnice, kilometrine, reprezentanco i,dr. Lahko vam zatrdim, da pri nas ni nepravilnosti glede raznih izplačil in ne pretirane porabe za kilometrino, reprezentanco ali reklamo, vendar vas prosim, da se sami poglobite v predložene podatke ne samo tu na tej seji, temveč tudi doma, ko boste imeli več časa. Na kratko bi utemeljil svojo ocen/zaključnega računa takole: Celotni dohodek je za našo količino proizvodnje primerno visok. Zaloge- v dohočLku so ocenjene realno oz. zelo strogo. Stroški proizvodnje so sicer porastli za 15 %, vendar je tc^ p6večanje...opravičljivo, ker splošna podražitev v državi znaša okrog 18 - 20 %. Osebni dohodki niso pretirani - niti pri visokokvalificiranih delavcih niti pri fizičnih, ki delajo v gozdarstvu v zelo težkih razmerah. Svoje obveznosti do družbe in dobaviteljev plačujemo v redu. Kljub splošni nelikvidnosti nam je dosedaj uspevalo vedno plačevati delo voznikov in les, ki n-am ga prodajajo lastniki gozdov. Ob delitvi nameravamo izločiti primeren delež na poslovni sklad /za opremo, investicije ter za obratna sredstva/ in na sklad skupne porabe s čemer naj bi poleg drugih obvez vsaj nekoliko zvišali stanovanjski standard zaposlenih« Janez Penca, dipl« ing« 2o DREVESNIČARSTVO Proizvodni pogoji v preteklem letu so bili dokaj neugodni« Obilne padavine v poletnih mesecih, manj spomladi in jeseni, z daljšimi sušnimi razdobji, so nočno vplivale na razvoj in rast pred-vsem^presajenk v dobi vegetacije« Zastoj je bil občuten zlasti v višinskem prirastku« Poletne padavine so povzročale bujno rast raznih plevelov, kar je imelo za posledico tudi višje stroške vzdrževanja. V tabelarnem prikazu je podan celoten količinski in finančni potek proizvodnje v primerjavi z letom 1970. Setev v ha: Leto Smreka Ostali iglavci Skupaj 1 la ha ha iglavci listavci 1970 0,21 _ 0,21 . 1971 0,21 0,05 0,26 — Presajevanje v 000 : Leto Smreka Macesen Duglazija Skupaj komadov kom kom kom iglavci listavci 1970 639 13 9 661 1971 1.055 33 2 1.090 — Doseganje normativov po dejavnostih v poprečju: Vrsta dejavnosti Enota Norma Doseganje v poprečju mere 8 ur i?7o l97l Setev iglavcev n2 34 83 55 Izkop sojank kom 3.400 4.252 4.114 Izkop presajenk ročno kom 900 1.106 882 Izjcop presajenk strojno kom Presajevanje ročno kom Presajevanje strojno kom 31.272 1.092 43.626 1.140 51.000 986 57-140 11 Vrsta dejavnosti Enota Nc mere 8 )rna Doseganje v pop reč ju ur 1970 19 W Pletev setve 1» leto n2 34 58 45 pietev setve 2» leto n2 46 61 62 Okopavanje preš«ročno m2 114 136 171 Okopavanje preš»ročno za ■ frezo n2 206 362 Okopavanje preš.strojno- freza ha 0,57 0,80 0,82 Stroški brutto plač in porabljenih ur po ha v poprečju: Gozdni obrat Obdel.površ. Stroški plač po ha Porabljeno ur/h ha 1970 1971 1970 197 Novo mesto 5„99,oo 14.660,00 23.610,00 2.419 3.116 Stra,ža 1.16,20 11.871,00 29.400,00 1.168 2.831 Podturn 6.92,00 14.870,00 17.290,00 2.287 2.103 Čmošnjice 2.08,00 14.930,00 21.880,00 2„749 2.721 Črnomelj 5.06,11 12.550,00 14.830,00 1.642 1.620 Poprečje GG 21.21,31 14.070,00 19.700,00 2.099 2 „ 382 Skupni neposredni bruto stroški proizvodnje v din Leto Letni plan Realizacija Skupaj 1970 OD MAT 427.909.00 103.392.00 342.619,23 64.469,12 407.088,35 1971 OD MAT 519.993,00 142„552,00 418 „OH, 47 139.4-31,80 557 c446,27 Oddaja sadik za pogozdovanje v 000 . ■— ■ ■ .................... ^"1" 1 Leto Smreka Zel. bor Črni bor Mace- sen Dugla- zija Ost „ igl. Ost. list „ Skupaj kom igl. list. 1970 632 23 30 11 — 1 8 697 8 1971 Vj 765 14 85 33 3 — 900 Zaloge sadik nedovršene proizvodnje v 000 Leto Smreka Zel „ Črni Mace- Dugla- Ost. Ost. Skupaj kom bor bor sen zija igl. list „ igl. list. 1970 2.362 8 105 42 — 25 — 2.542 1971 1.934 - - 56 5 1 - 1.996 Od tega: ■ M ■■ Vzgojna oblika Smreka kom Macesen kom Duglaz. kom Ost.igl. kom Skupaj igl. kom list. 1,2,3 + 0 1.050 20 2 1.072 2 + 1 370 27 2 - 399 - 3 + 1 385 - - - 385 - 2 + 2 129 2 - - 131 - 1 + 1 - 7 - — 7 - 1 + 2 - - 2 - 2 - Skupaj: 1.934 56 4 2 1.996 v Setev: Setev je bila izvršena po planu« Sune snreke sno nabavili pri Gozdnem gospodarstvu Postojna, seme macesna pa iz uvoza preko podjetja "Senesadike" Mengeš. Uspeh setve je zadovoljiv in sejanke se lepo razvijajo. Presajevanje: Presajevanje je bilo površinsko v celoti izvršeno. Kljub kratki in neugodni spomladanski sezoni nam je v tej sezoni uspelo izvršiti 80 % del, 20 % pa v poletni sezoni. V istem razmerju je bilo delo izvršeno v korist strojnega pikiranja. Zaradi neugodnih vremenskih prilik v času vegetacije /občasnih lokalnih ploh/ so nekateri objekti zaradi suše utrpeli večje izpade, drugi nanj, nekateri so ostali pa neprizadeti. Tako računano na izpad celotne količine pri presajevanju do 10 %, kar je še v1mejah normalnega izpada. Iz navedenih vzrokov je manjši del prešajenk zaostal v višinskem prirastku, kar se bo odražalo v končni fazi /oddaji/ na račun sadik I. razreda in v korist II. razreda, vendar še v dovoljenih mejah standarda. Doseganje normativov: Normativi ročnih del so dokaj realni z manjšini nihanji, kar zavisi predvsem od vremenskih prilik, vrste kulture, strukture tal, zapleveljenosti, kakor tudi izurjenosti delavk /stalne in priložnostne/. Povsem drugo je doseganje učinkov pri strojni obdelavi. Strojna obdelava zahteva specifične pogoje za doseganje dobrih učinkov. Predpogoj je pravočasna priprava zemljišča z ozirom na talno vlago in pa razpoložljivi efektni traktor z reduktorjem. Močna iztrošenost obstoječega traktorja, zaradi pogostih okvar, nam je povzročila največ zastojev pri pikiranju in izkopu sadik. Pri normalnem delu traktorja bi s? efekt povečal najmanj za 10 %. * Neposredni stroški: Skupni neposredni stroški proizvodnje so za 16 % nižji od planiranih«. Poprečna uporaba ur po ha je za 11 % višja kot v letu 1970. Vzrok za to povečanje je v večkratni ročni obdelavi ppe-sajenk, ker se je pokazala nujna potreba pri rednen vzdrževanju nlajših kultur, zaradi vrenenskih prilik /večkratno ročno prašenje/o Na znižanje stroškov v celoti je v glavnem vplival strojni izkop presajenk, ki je bil poskusno izvršen jeseni s 55 % od skupne količine oddanih sadik za pogozdovanje« Oddaja sadik: Za pogozdovanje v sezoni 1971 je bilo oddanih iz lastnih drevesnic 900o000 sadik iglavcev« Sadike so bile v glavnem sortirane v dva kvalitetna razreda in sicer od 25 - 35 cm in nad 35 cm. Sadike črnega bora in duglazije smo sortirali po standardu. Nedovršena proizvodnja: Nedovršena proizvodnja saditvenega materiala se mora prilagoditi perspektivnemu planu obnove gozdov našega območja. V bodočih letih predvideva plan obnove okrog 140 ha iz lastnih virov finansiranja, dodatnih 60 ha je pa pogojenih z dolgoročnimi krediti. Če računamo poprečno gostoto sadik po ha 3«500 kom, bo morala proizvodnja znašati od 525-000 - 700.000 kom letno. Zdravstveno stanje: Med letom sta bila izvršena dva zdravstvena pregleda po republiškem pregledniku. Ugotovljeno ni bilo nikakih pojavov okužb pc karantenskih ali gospodarsko škodljivih boleznih. Mlajše kulture presajenk so deloma utrpele poškodbe po suši, nekaj primerov poškodb po miših pa je bilo opaziti tudi pri presa-jenkah. Na setvi je bilo opaziti minimalne poškodbe po ptičih. Kot preventivni ukrep smo spomladi izvršili večkratno škoplje-nje vseh sejank z Dithanom. Delovna sila: Za izvršitev celotnega plana drevesničarstva na obdelovalni površini ha 21.21,31 smo imeli zaposlenih 18 stalnih delavk. Ob sezonskih konicah smo po potrebi zaposlovali še priložnostno nekvalificirano delovno silo. V kolikor niso bile stalne delavke občasno polno zaposlene v drevesnici, so sodelovale tudi pri gojitvenih delih. Mehanizacija: Drevesničarska proizvodnja je že dokaj dobro mehanizirana. Priprava zemljišča, groba in fina obdelava tal, presajevanje, delno prašenje in izkop sadik se že v glavnem izvaja mehanizirano in sicer s traktorskimi priključki in frezami. Nujno je nabaviti nov vlečni traktor, ker je dosedanji že popolnona dotrajal- Dalje bo potrebno zamenjati priključek za presajeva-nje /dosedanji je že nočno dotrajan/ in nabaviti priključke za rahlanje ned vrstami ter za uničevanje plevela s herbicidi /Granoxon/o Z navedenimi priključki in z manjšini medvrstnimi razdaljami, bi na manjši površini lahko pridelali potrebno količino kvalitetnih sadik, kar bi se v končni fazi tudi odražali v znižanju stroškov. Celotna preusmeritev proizvodnje na ta način bi bila nožna v dveh letih po nabavi dodatnih priključkov. Danijel Adamič 5. GOJENJE IN VARSTVO GOZDOV Obseg izvršenih gojitvenih in varstvenih del v letu 1971 je bil v primerjavi s prejšnjim letom na zadovoljivi višini in v skladu s predvidenim obsegom del v gozdnogospodarskih načrtih. V precejšnji meri so k tenu pripomogli tudi republiški krediti, namenjeni za osnovanje nasadov iglavcev. Tudi v ten ,letu je bila velika skrb povečena negovalnim delom v mladih in sred-njedobnih sestojih. Podrobnejši pregled količinske in finančne realizacije s problematiko pri posameznih vrstah gojitvenih in varstvenih del je naslednji: 1/ Semenarstvo Z ozirom na obilno cvetenje smreke v spomladanskem času in z ozirom na ugodne vremenske prilike v času cvetenja, je bilo že tedaj mogoče z vso gotovostjo sklepati, da bo po dolgem času le prišlo do polnega obroda smrekovega semena. Zadnji obrod smreke je bil namreč pred petimi leti, to je leta 1366, ko so na gozdnih obratih Podturn in Cmošnjice nabrali 6.900 kg smrekovih storžev. Iz teh storžev pridobljeno smrekovo seme je za setev v lastnih drevesnicah zadostovalo za 4 leta, medteii, ko je bilo za setev v letu 1971 že potrebno nabaviti seme drugod / GO Postojna/. Da je seme nabrano v lastnih semenskih objektih kvalitetnejše in bolj primerno za vzgojo sadik domače provenience, bi bilo odveč posebej poudarjati. Zato so bile priprave za nabiranje smrekovih storžev v semenskih objektih temeljite. Tako so bili v poletnem času s strani pooblaščenega strokovnjaka z gozdarskega instituta v Ljubljani /dr. ing. Miran Brinar/ pregledani vsi semenski objekti smreke. Le-teh je po številu 9 s skupno površino 18,68 ha. Z namenom, da bi lahko nabrali čim več storžev, so bili poleg navedenih objektov na novo izločeni še trije začasni in sicer dva v gospodarski enoti Poljane /odd. 99/1 in 13/ ter eden v gospodarski e- noti Čmošnjice /odd. 117 a/. V teh oddelkih naj hi se v naprej označena najkvalitetnejša semenska drevesa posekala in storži obrali z njih na tleh, kar bi precej pocenilo stroške nabiranja., Za nabiranje storžev na stoječem smo nabavili 24 n švedskih lestev in 6 za obiranje posebej izdelanih varnostnih pasov. V septembru je podjetje Semesadike Mengeš organiziralo pa gozdnem obratu Podturn praktično demonstracijo o načinih obiranja storžev na stoječem drevju. Poten, ko smo nabavili še potrebno število vreč, so 2o. ok- ■ tobra na gozdnih obratih Podturn in Črmošnjice pričeli z obiranjem storžev oziroma s podiranjem izbranih senenjakov. Že takoj se je pokazalo, da so storži sumljivo odprti in del senena je ob stresanju izpadel. Čez nekaj dni je postalo izpadanje tako nočno, da je iz odprtih storžev izpadlo vse seme in^vsako nadaljnje obiranje bi bilo odveč. Dolgotrajna poletna suša je namreč povzročila predčasno odpiranje storžev in tako smo od planiranih 6.000 kg smrekovih storžev nabrali samo 2.780 kg. V podjetju "Semesadike" Mengeš so iz teh storžev pridelali 80 kg senena. Ta količina seveda ne bo zadostovala za lastne potrebe do naslednjega obroda in zopet bomo primorani nabadjati seme drugod. V bodoče bo potrebno posvetiti več pozornosti pravočasnemu obiranju in kolikor največ mogoče izkoristiti obrod v semenskem letu. 2/ Pogozdovanje, spopolnjevanje in osnovanje nasadov iglavcev Zaradi boljše preglednosti je v tabeli prikazano vse pogozdovanje skupaj, pri čemer je napravljena tudi primerjava z letnim planom in z realizacijo v letu 1970. V hektarih izražena količinska realizacija po posameznih obratih, ločeno po sektorjih lastništva je naslednja: (Grozdni ________Družbeni sektor_______________Zasebni s._____________Skupaj Plan Real. % Real. Plan Real. % Real. Plan Real. %,Real ______________1970_____________ 1970_______________ 1970 Novo m. 47 51 108 41 8 8 100 11 55 59 107 52 jBtraža 20 25 125 25 23 25 109 21 43 50 116 46 ^odturn 17 17 100 20 4 3 75 2 21 20 95 22 Črnošnj. 40 44 110 25 9 12 133 5 49 56 114 30 Črnomelj 37 36 97 29 8 20 250 18 45 56 124 47 Trebnje 3 5 100 11 5 6 120 5 10 11 100 16 GG SKUP. 166 178 107 151 57 74 130 62 223 252 113 213 Iz preglednice je razvidno, da je bil letni plan v obeh sektorjih skupaj presežen za 13 % in da je bila z 252 ha na n,ovo pogozdenih površin realizacija za 39 ha večja kot v letu 1970. Občutno je plan presežen v zasebnem sektorju /30 %/, kar gre na račun 4,35 ha pogozdenih opuščenih peskokopov, ki jih je V skladu z dolgoročno pogodbo financiralo podjetje "Kremen" in na račun tistega pogozdovanja, ki so ga opravili lastniki gozdov sami, tako da so dobili potrebne sadike od gozdnih obratov. Ta oblika sodelovanja z lastniki gozdov se je v letu 1971 precej razširila, o čemer pričajo podatki, po katerih so lastniki gozdov sami zasadili naslednje površine: Gozdni Št, obrat .posajenih sadik Posajena površina kosov ha Novo mesto 11.180 2,85 Straža 100 0,03 Qrmošnjice 8.400 3,30 Črnomelj 17.250 4,90 Trebnje 6.350 1,63 Skupaj: 43.280 12,71 V glavnem so lastniki te sadike posadili v spomladanidc i sezoni, precejšnje zanimanje za sadike pa je bilo tudi v jesenski sezoni, Žal je zgodnji sneg,^ki je zapadel že 20. novembra, onemogočil pogozdovanje /GO Črnomelj in Trebnje/. Ne glede na to je rezultat sodelovanja z lastniki gozdov zadovoljiv in bi kazalo tako obliko še nadalje širiti in spopolnjevati. Tudi v tem letu smo nadaljevali z osnovanjem nasadov iglavcev, za kar smo v letu 1970 dobili republiški kredit v znesku 176 milj. S din. Osnovanje nasadov se je odvijalo po izdelanem investicijskem programu, pri čemer so bile osnovane naslednje površine: Gozdni obrat 'i Objekt Osnovana povr. ha Porabij.sadike kosov Novo m. Jurenska gmajna 21,71 64.700 Straža Stara gora,Brezova r. in Pleški hrib 16,50 46.000 Črmošnj. Štale in Travnik 29,00 86,600 Črnomelj Planina 18,65 61.000 Skupaj: 85,86 258.300 Tako se je površina iz kreditov osnovanih nasadov, ki je znašala v letu 1970 - 4-1,93 ha, povečala na 127,79 ha. Za prihodnje, t.j. 1972 leto, preostane za osnovanje še 57 ha, nakar bodo krediti izčrpani. Navedene površine nasadov, ki so prikazane tudi v tabeli o celokupnem pogozdovanju, so bile osnovane izključno v družbenem sektorju. Na objektih je bilo od Celokupnega števila 258.300 sadik posajenih 17.000 sadik macesna in 1.600 sadik zelene duglazije. Vse ostalo so sadike smreke o Tako se je v 86 ha na novo osnovanih nasadov, površina le-teh na celotnem območju povečala od 1.488 ha na 1.574- ba. Od celokupnega pogozdovanja 252 ha je odpadlo na spopolnjeva-nje 9,92 ha, kar pomeni slabe 4 %. To je v mejah normalnega izpada pri pogozdovanju. Mišljeno je namreč samo spopolnjevanje v nasadih, medtem ko je morebitno spopolnjevanje naravnega mladja prikazano pri pogozdovanju v obliki reduciranih hektarov, izhajajoč iz števila posajenih sadik. Za vse pogozdovanje je bila priprava tal izvršena na površini 212 ha, kar pomeni pri odbitku spopolnjevanja nasadov /10 ha/, da je bila izvršena na 88 % zasajene površine. Preostali del, predstavljajo praznine. V nasprotju s preteklimi leti, ko je v sedemletnem obdobju znašal delež spomladanskega pogozdovanja 24 %, je bil letos ta odstotek precej višji. To ne gre pripisovati ugodnim vremenskim razmeram, saj je bila pomlad razmeroma sušna, ampak zalogi sadik v drevesnicah, ki so ostale iz leta 1970. Kakšen je bil delež spomladanskega in jesenskega pogozdovanja, prikazuje^ nasladnja tabela /vse pogozdovanje v obeh sektorjih lastništva/. Gozdni Pogozdena površina Pogozdena površina Skupaj obrat spomladi jeseni _____________ha_________%__________ha________%___________ha ' % Novo mesto 35 59 26 41 59 100 Straža 23 46 27 54 50 100 Podturn 11 55 9 45 20 100 Črmošnjice 23 41 33 59 56 100 Trebnje 5 45 6 55 11 100 Crnomelj •i, 4\ 29 52 27 48 56 100 GG skupaj 124 49 128 51 252 100 Iz preglednice je razvidno, da je bilo skoraj polovico v-sega pogozdovanja opravljenega v spomladanski sezoni, kar je bilo z ozirom na zgodnji jesenski sneg zelo dobrodošlo. V nasprotnem primeru bi se kaj lahko zgodilo, da bi del sadik ostal pod snegom neposajen. Poleg tega, da so, predvsem v spomladanski sezoni, pri pogozdovanju sodelovali lastniki gozdov, se je v akcijo vključila tudi šolska mladina in pripadniki JLA, ki so posadili naslednje število sadik: šola oziroma garnizija Število udeležen. Posajeno štev. sadik Pogozd.povr ha Osnov.šola Semič 225 23.700 6,20 Obnov.šola Mirna peč 40 1.500 0,40 Osnov.šola Vinica 16 • 690 0,20 Garnizija JLA Novo mesto 144 15.950 4,70 Garnizija JLA Črnomelj 80 4.800 Skupaj: 505 46.640 " 13,20 18 Tako sodelovanje mladine in pripadnikov armade prav gotovo ne predstavlja za podjetje nekega finančnega efekta in sploh hi bilo napačno, če bi ga pri tem iskali« Važnejši je pri tem vzgojni moment, kajti s sodelovanjem pri pogozdovanju se je v mladem človeku zbudil pravilen odnos do gozda in do narave sploh« Tako je tudi naše podjetje pripomoglo, da je akcija mladinskih pogozdovanj, ki jo je ob podpori republiškega sekretariata za kulturo in prosveto ter armadne vojne oblasti izvajalo Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, v celi Sloveniji lepo uspela« Poleg plačila za posajene sadike /denar so namenili za organizacijo ekskurzij, nabavo športnih rekvizitov in knjig/ so dobile osnovne šole Semič, Mirna peč in Žussnberk /sodelovala je pri pogozdovanju v jeseni 1970/ še posebne denarne nagrade v znesku 2.200 din, ki jih je v ta namen preskrbel republiški sekretariat za kulturo in prosveto iz republiškega proračuna. Vse šole in garnizije, ki so v akciji sodelovale, sovprejele tudi spominsko darilo v obliki Ingoličevega romana "Šumijo gozdovi domači" s posvetilom avtorja. Tako je akcija res lepo uspela in zaželeno bi bilo, da se tudi v prihodnjih letih nadaljuje. Vse sadike so bile pridelane v lastnih drevesnicah, jelka pa je bila nabrana v naravnem mladju. Poraba sadik po drevesnih vrstah je bila v obeh sektorjih lastništva za celotno območje-ob primerjavi z letom 1970 naslednja: Drevesna vrsta Leto 1971 kosov % Leto 1970 kosov % Smreka 774.411 85,4 631.523 88,1 Macesen 33.416 3,7 10.500 1,5 Crni bor 75.650 8,3 29.801 4,2 Zeleni bor 13.791 1,5 12.564 1,6 Jelka 6.220 0,7 24.560 3,4 Zelena duglazija 3.500 0,4 Domači oreh 3.361 0,5 Ostali iglavci 12.700 1,9 Skupaj : 906.988 100,0 717.055 100,0 Podobno kot prejšnje leto, je tudi tokrat največja udeležba smrekovih sadik, saj je smreka zastopana s 85,4 %, vse ostale vrste skupaj pa le s 14,6 %. V primerjavi s prejšnjim letom je precej več macesna in črnega bora, medtem ko so bile sadike zelenega bora zadnje, ki smo jih še imeli na zalogi v drevesnicah. Za nekaj časa jih bomo namreč zaradi bojazni pred mehur-jevko prenehali pridelovati. Kvaliteta sadik je bila zelo dobra in je v marsikaterem pogledu prekašala določila JUS. Glede manipulacije s sadikami ob priliki oddaje iz drevesnic in pri samem pogozdovanju je bilo ponekod opaziti preveliko površnost in malomarnost /GO Črnomelj/. Pri tem se je vedno treba zavedati, kolikšni so stroški predno v štirih letih vzgojimo sadike v drevesnici in kako lahko zaradi malomarnosti vse skupaj propade. Kakšna je bila poraba sadik po gozdnih obratih, kolikšna je bila gostota sajenja in koliko je bilo v poprečju posajenih sadik na hektar gozdne površine, prikazuje naslednja tabela: Gozdni obrat Porabljeno štev. sadik Popre č„ ■ gostota sadik/ ha Štev.sadik na 1 hf gozdne površine Družb. Zaseb. Skuj sek. sek. Družb.s. Zaseb.s. Skupaj Novo mestc i 189=016 35=930 224.946 3 = 781 32,3 2,9 12,3 Straža 89=750 85=560 175=310 3 = 534 18,9 7,5 10,S Podturn 60.500 11.700 72.200 3=518 12,7 6,9 11,2 Crmosnj. 151=621 46.230 197=851 3 = 514 29,6 13,8 23,4 Črnomelj 111.902 80.715 192.617 3 = 445 20,5 5,0 9,c Trebnj e 18.408 25.656 44.064 3 = 973 24,4 3,5 5,4 GG skupaj 621.197 285=791 906.988 3 = 586 23,3 5,5 H,5 Od celokupnega števila je bilo 68 % sadik pogozdenih v družbenem in samo 32 % v zasebnem sektorju, kar je približno v obratnem sorazmerju s površino gozdov«, Ce bi pri tem odšteli sadike posajene v nasadih družbenega sektorja /le-teh je bilo 258o300 ali 4-1 % od porabljenih v družbenem sektorju, oziroma 28 % od celokupno porabljenih/, bi se razmerje bistveno spremenilo«, Nehote se pri tem vsiljuje vprašanje, kako bo s porabo sadik potem, ko bodo v letu 1972 dokončno izčrpani krediti za osnovanje nasadov in če ne bo formiran republiški sklad namenjen za dopolnilno proizvodnjo lesa. Z ukinitvijo dodatnih virov za biološka vlaganja se bo ravno pri pogozdovanju in drevesničarski proizvodnji stanje močno poslabšalo. V pogledu gostote sajenja so vsi obrati več ali manj izenačeni, na splošno pa lahko trdimo, da je postala 'gostota okrog 3=500 sadik/ha že ustaljena. Malenkostne razlike gredo na račun različne strukture, porabi jenih sadik z ozirom na drevesne vrste, ki terjajo različno gostoto. Medtem ko je poprečno število posajenih sadik na hektar gozdne površine v družbenem sektorju zadovoljivo /23,3 sadik/ha/, pa je v zasebnem sektorju /5,5 sadik/ha/ zelo nizko. Sedemletno poprečje znaša namreč za družbeni sektor 18,7, za zasebni sektor pa 11,0 sadik na hektar gozdne površine. Od celokupnega števila 906.988 sadik je bilo v spomladanski sezoni posajenih 452.581, kar predstavlja 50 %= Odstotek se ujema s površinsko razmejitvijo pogozdovanja na spomladansko in jesensko sezono. Kakšna je bila dosežena storilnost pri pogozdovanju /obgfeek-torja lastništva skupaj/ v pogledu porabljenega časa za enoto površine in v pogledu posajenega števila sadik v 8 urah, prikazuje naslednja tabela: Gozdni obrat Pogozd. površ. ha Porabljene ure - Ure za enoto Ure za en. v 1.70. Popreč. gost. kom/ ha St. St. sadik sad. na na 8 uro ur St.sa-, dik na 8 ur v 1.1970 Novo m. 59,50 12.713 213,9 190,2 3.781 17,7 142 140 Straža . 49,60 8.678 174,9 198,1 3.534 20,2 162 146 Podturn 20,52 2.974 144,9 169,2 3.518 24,3 194 160 Črmošnj.. 56,30 13.212 234,7 198,7 3.514- 15,0 120 112 Črnomelj 55,88 7.612 136,2 123,2 3.445 25,3 202 206 Trebnj e 11,09 1.185 106,8 132,4 3.973 30,0 240 208 GG skupaj 252,89 46.374- 183,4 172,3 3.586 19,5 156 157 Poprečno število posajenih, sadik v 8 urah se v primerjavi z letom 1970 praktično ni spremenilo. Med posameznimi obrati pa so v pogledu storilnosti precejšnje razlike, ki so pogojene z različnimi drevesnimi vrstami /n.pr. večji delež dvoletnega črnega bora in jelke iz naravnega mladja, kjer je možna hitrejša saditev v zasek/ in z večjim ali manjšim sodelovanjem lastnikov gozdov pri pogozdovalnih delih. Vsekakor pa je poprečno dosežena storilnost, ki znaša 156 posajenih sadik v 8 urah zadovoljiva, saj je znašalo sedemletno poprečje 135 sadik. Kakšna je bila dosežena storilnost pri pripravi tal prikazuje naslednja tabela: Gozdni obrat Površina ha Porabljene ure Ure za enoto Ure za enoto v letu 1970 Novo mesto 62,72 8.526 135,9 130,3 Straža 45,50 5.338 117,3 99,1 Podturn 15,60 I.374- 88,1 125,2 Grmošnjice 51,26 6.459 126,0 130,1 Črnomelj 26,99 2.569 95,2 69,7 Trebnje 9,61 440 4-5,8 70,1 GG skupaj 211,68 24.706 116,7 107,7 Poprečna poraba časa za hektar površine se je v primerjavi z letom 197C dvignila od 107,7 na 116,7 ur/ha. Tako povečanje je opravičljivo zaradi večjega deleža priprave tal v nasadih, kjer je bila izredno močna zarast raznih grmovnih vrst /GO Novo mesto na objektu Jurenska gmajna/. Na splošno pa lahko ugotovimo, da je priprava tal ena od zelo zahtevnih faz v strukturi gojitvenih del, saj znaša poraba časa kar 64% od potrebnega časa za pogozditev enega hektara /117 ur napram 183 ur/. 3. Dognojevanje ii/okopavanje z dognojevanjem Podobno kot prejšnja leta je bilo tudi tokrat dognojevanje izvršeno na tistih delih nasadov iglavcev, kjer so tla siromašna na mineralnih snoveh. V hektarih izražena realizacija je bila naslednja: Gozdni ~ obrat Dognojevanje Okopav.z dog. Skupaj Skupaj v 1.1970 Novo m« Straža 21,64 8,81 23,22 4,20 25,84 8,81 8,43 14,10 Podturn 1,00 24,22 24,50 9,72 7,00 29,50 Qrmošnjice Črnomelj Trebnj e 20,50 9,72 7,00 4,00 1,00 2,50 3,20 GG skupaj 90,89 9,20 100,09 58,73 Skupaj je bilo pognojenih 100 ha nasadov, kar je skoraj še enkrat več kot v letu 1970= Vse dognojevanje z izjeno 1 ha je bilo opravljeno v družbenem sektorju« 92 ha dognojevanja je bilo izvršenega na račun kreditov za ..osnovanje in vzdrževanja nasadov« Za dognojevanje smo porabili 30 ton nitrofoskala N:P:K = 4:14:11, kar pomeni, da je znašala poprečna poraba 300 kg gnojila po hektaru, oziroma 8-10 dkg na sadiko« Razen nekaterih površnosti, ko so delavci trosili gnojilo na'• kupčke in ne v kolobarju /GO Novo mesto/ je bila kvaliteta ppravljenega dela zadovoljiva. V zvezi z dognojevanjem je treba omeniti tudi ponovitev gnojilnega poskusa na zelenem boru na objektu Sončnik, ki ga je opravil gozdarski institut« Ploskev je bila zastavljena in gnojilni poskusi izvršeni pred petimi leti, vendar se'je pa • -preteku 5 let pokazalo, da praktično na posameznih poljih ni bilo razlik. Ker bi bilo škoda zastavijeni^poskus opustiti,- -smo se dogovorili, da ga bomo ponovili pričakujoč, da bo ponovitev le dala določene rezultate z ozirom na različne doze gnojila in z ozirom na uporabo različnih gnojil«, Gnojilni poskus v smrekovem nasadu pri Konjem hribu /GO Črnomelj/ je zaključen,. niso pa še znani rezultati meritev, ki jih bo izdelal gozdarski institut« 4. Obžetve v nasadih Količinska realizacija izražena v hektarih je ob primerjavi s planom in realizacijo v letu 1970 naslednja: Gozdni obrat Družbeni sektor Zasebni sektor Skupaj Plan Real. % Real.'. !?7 0 Plan Real . % Real« 1970 , Plan Real . % Rea 197 Novo m. 240 218 91166 75 78 107 -Tj3 913 296 94 239 Straža 83 69 83 44 60 29 48 39 143 98 68 83 Podturn 72 65 90 69 9 8 89 9 81 73 90 78 Črmošnj. 61 37 61 45 13 14 108 9 74 51 69 54 Črnomelj 88 88 100 88 153 125 82 159 241 213 88 247 Trebnje 39 34 87 36 64 53 83 49 103 87 84 85 GG skupaj 589 511 88 448 372 907 82 358 933 818 86 806 22 Z 818 ha izvršenih obžetev v obeh sektorjih lastništva skupaj je bil letni plain dosežen z 86 %, hkrati pa je realizacija za 12 ha večja kot v prejšnjem letu. Količina izvršenih obžetev se ravna po obsegu pogozdovanj v zadnjih nekaj letih, kar se lepo vidi, če primerjamo n.pr. izvršene obžetve v zasebnem sektorju s preteklim obdobjem. Le-te so se zaradi zmanjšanega obsega pogozdovanj zmanjšale, v družbenem sektorju pa povečale /nasadi iz kreditov/.^Sicer pa se v zadnjih treh letih kaže očitna tendenca zmanjševanja obžetev, kajti precejšnje površine pred leti!, osnovanih nasadov so že toliko odrasle, da na njih obžetve ne bodo več potrebne. Kvaliteta opravljenih del je bila nazSovoljivi višini. JPonekod so nastale težave zaradi pomanjkanja delovne sile /GO Črnomelj/. Ta problem so obrati rešili na ta način, da so organizirali prevoze delavcev, pri čemer je prišlo tudi do sodelovanja med obrati /GO Cmošnjice in GO Črnomelj/. Porabljeni fond časa za obžetve prikazuje naslednja tabela: Gozdni Površina Porabljene obrat ha ure Ure za enoto Ure za enoto v letu 1970 Novo mesto 296,12 11.690 39,5 37,7 Straža 98,50 3.877 39,4 43,3 Podturn 72,80 2.482 34,1 31,4 Čpmošnjice 51,45 1.381 26,8 20,2 Črnomelj 213,79 5.764 27,0 28,2 Trebnje 86,87 3.332 38,3 49,2 GG skupaj 819,53 28.526 34,8 35,4 Poprečni normativ določen s pravilnikom o normah znaša 41,2 ure/ha, kar pomeni, da je bila s 34,8 m/ha norma presežena za 18 %, hkrati pa je bilo v poprečju porabljeno za hektar 0,6 ure manj kot v letu 1970. Razlike med posameznimi obrati so precejšnje, vendar so pogojene z rastiščnimi prilikami. 33 ba obžetev v družbenem sektorju je bilo izvršenih na račun kreditov za aaiovanje in vzdrževanje nasadov, vse ostalo pa je bilo plačano iz lastnih sredstev. 5, Čiščenje gošč in kultur /j Medtem, ko pri obžetvah letni plan ni bil dosežen, pa je bil pri čiščenju močno presežen. Kakšna je bila količinska realizacija, prikazuje naslednja tabela: Gozdni Družbeni obrat Plan Real. sektor , % Real. 1970 Zasebni sektor Plan Real. % Real. 1970 ' k Skupaj Plan Real. % Rea] 197C Novo n. 226 24-1 107 235 107 98 91 83 333 339 ■ 102 318 Straža 137 144 105 113 88 138 157 107 225 282 125 220 Podturn 85 121 142 60 2 7 350 3 87 128 147 63 Črnošnj. 34- 37 109 47 22 24 109 19 56 61 109 66 Črnone1j 97 142 146 118 87 124 142 99 184 ‘266 144 217 Trebnje 62 63 102 73 84 74 88 62 146 137 94 135 GG skupaj 64-1 748 117 646 390 465 ON 1—1 1—1 373 1 .031 1213 118 101c S 1.213 ha izvršenega čiščenja je bil letni plan presežen za 18 hkrati pa je bila realizacija kar za 194- ha večja kot v letu 1970o Del presežka gre na račun čiščenja v starejših na-šadih. Zaradi nočnih odganjkov iz panjev je bilo nanreč v nar-sikateren nasadu iglavcev potrebno čiščenje. Značilno za čiščenje je bila tudi časovno prenaknjena dinanika. Zaradi ugodnih vrenenskih prilik /februar je bil brez snega/ je bilo no-ž-no izvajati čiščenje že pred zacetkon vegetacije. 0 ten priča tudi podatek, da je bilo n.pr. v prven polletju izvršenega že 259 ha čiščenja, nedten ko je v isten obdobju leta 1970 znašala realizacija sano 106 ha. Ugodne vrenenske prilike na začetku leta so onogočile tudi racionalno zaposlitev tiste delovne sile /drevesniča.rk/^ki bi sicer zaradi zine bila brez dela in po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov dobivala plačo za deževne dneve. Porabljeni fond časa je prikazan v naslednji tabeli: Gozdni Površina .obrat ha Porabljene ure Ure za enoto Ure za v letu enoto 1970 Novo nesto 339,22 18.009 53,1 53,7 Straža 281,81 17.173 60,9 • 66,3 Igbdturn 128,02 6.966 54,4 4-7,1 Črnošnj ice 60,60 2.547 42,0 34,8 Črnone1j 266,31 12.119 4-5,5 • 4-9,8 Trebnje 136,66 -6.041 44,2 63,6 GG skupaj -1212,62 -62.855 31,8 55,3 V poprečju je bilo za hektar površine porabljenih 51,8 ur/v letu 1970 je bilo poprečje 55,3 ure/, kar poneni, da je bil s pravilnikon določen nomativ, ki znaša 58,3 ure/ha, presežen za 12 %o Zahvaljujoč dobri organizaciji dela /prevozi na delo in uporaba primernega orodja / je rezultat dela pri Čiščenju na zadovoljivi višini. 6. Redčenje sestojev____ Zaradi boljše preglednosti sta prvo in ostalo redčenje prikazana skupaj, realizacija pa je bila naslednja: Gozdni Družbeni sektor Zasebni sektor Skupaj obrat Plan Real, % Real« Plan real« % Real« Plan Real. % Real. 1970________________1970_______________1970 Novo n. 163 155 95 154 2 2 100 4 165 157 95 130 Straža 190 116 61 164 27 25 92 43 217 141 65 238 Podturn 56 37 66 63 2 1 50 1 58 38 65 26 Cmošn j. 117 103 88 123 117 103 88 87 Črnomelj 180 180 100 135 180 180 100 178 Trebnje 20 15 75 36 20 15 75 33 40 30 75 51 GG skup. 726 606 83 675 51 43 84 81 777 649 83 710 Medtem, ko smo pri čiščenju ugotovili presežek letnega plana, pa je bil pri redčenju dosežen samo z 83 %. Ne glede na to pa je 649 ha preredčenih sestojev v obeh sektorjih lastništva zopet dokaz, da se posveča izboljšanju kvalitete mladih in srednjedobnih sest o jev-vsa skrb. Da plan redčenja ni bil dosežen je iskati vzroke predvsem v neugodnih vremenskih razmerah, saj se od 2o. novembra, ko je zapadel prvi sneg, ni dalo več izvajati redčenja. Če tega snega ne bi bilo, bi bil plan prav gotovo dosežen. Največ površin so z redčenjem zajeli na gozdnih obratih Črnomelj in Novo mesto. Po ustaljenih principih, bi lahko redčenje za celo podjetje razdelili na prvo in ostalo takole: Vrsta Družbeni s. (Zasebni s. Oba sek .skupaj redčenja Površ.-ha % Površina-ha % Površina- ha % Prvo redčenje 232 38 35 81 .267 - 41 Ostalo redčenje 374 62 8 19 382 59 Skupaj /1+II/ 606 100 43 100 649 100 Prevladuje ostalo redčenje, ki je zastopano z 39 %• Na splošno je v zadnjih nekaj letih opazna tendenca zmanjševanja prvega in povečevanja ostalega redčenja. Ta pojav je povsem razumljiv, kajti pri vsakoletnem intenzivnem redčenju prihajajo nekateri sestoji že drugič na vrsto. Zanimiva je slika o odkazani lesni masi in napadlih sortimen-tih pri redčenju. V poštev je pri tem vzet samo družbeni sektor in tisti sestoji, kjer so se pri redčenju izdelovali sor-timenti. Podatki o tem so naslednji: Gozdni obrat Površina redčenja ha Odkazilo v bruto m3 Napadli Teh.les sort.v Prost.1 neto m3 . Skup. Popreč. bruto m3/ha Popreč neto m3/ha Novo m. 151,76 7.987 1.577 6.110 7.687 52,5 50,6 Straža 83,75 3.915 1.057 3.165 4.222 46,6 50,2 Podturn 33,50.. ■—.1.148 312 686 998 34,3 30,0 Crmosnjice 101,70 5.514 1.423 3.389 4.812 ‘54,2 47,3 Črnomelj 179,40. 7.285 1.581 4.945 6.526 40,6 36,4 TpebnJ e 14,72 237 137 132 269 ' 16,1 18,3 £ • 1 1 GG skupaj 564,83 26.086 6.087 18.427 24.514 46,2 43,4 Pri 118.755 m3 gozdnih sortimentov, ki so napadli pri sečnji v dpužbenih gozdovih v letu 1971 predstavlja 24.514 m3 izde- . lanih sortimentov pri redčenju kar 21 % celokupne lesne mase«, Torej Je bila dobra petina vseh sortimentov izdelanih v redčenju, kar potrjuje dejstvo, da bi si danes težko predstavljali izkoriščanje gozdov brez tega gozdnogojitvenega ukrepa- Res da Je bilo pri redčenjih izdelano kar 75 °/° prostorninskega lesa /18.427 m3/, venda^Je pri tem dobrodošlo dejstvo, da za enkrat s prodajo drv in celuloznega lesa listavcev na tržišču še nismo imeli posebnih težav. Kaže, da bo v tem pogledu Ugodno tudi v bodoče, saj bo z montažo modernih lupilnih strojev v tovarni celuloze in papirja "LJuro Salaj" v Krškem odprta široka možnost prodaje nemaklane bukove celuloze. Kar zadeva intenziteto redčenja, znaša_le-ta v poprečju 46,2 bruto m3/ha, oziroma 43,4 neto m3/ha. Ce računamo, da imajo letvenjaki in drogovnjaki lesno zalogo nekje v poprečju 200 m3/ha, bi to pomenilo okrog 23 % 'intenzitete z ozirom na lesno zalogo. Odstotek Je razmeroma visok, vendar gre precejšen delež na račun predrastkov /košev/. Po večini Je bilo redčenje izvršeno v sestojih listavcev /bukev s primesjo plemenitih listavcev in iglavcev/, nekaj pa Je bilo preredčenih tudi čistih smrekovih sestojev. Kvaliteta opravljenega dela Je povsod zadovoljiva, saj se Je od-kazilo povsod izvajalo po principih sodobne metode izbiralne-ga redčenja. V ta namen spremljajo tudi rezultate na poskusnih ploskvah. V naslednji tabeli so v urah prikazani nadstroški po enoti površine, ki bremenijo panogo gojenja gozdov. Podatki so nasled-' nji: Gozdni obrat Površina ha Porabljene ure Ure za enoto" Ure za enoto leto 1970 Novo mesto 154,99 1.094 7,5 3,6 Straža 140,40 3 • 7^-3 26,6 20,8 Podturn 57,20 419 11,3 " 22,0 Qrmošnjice 102,70 3.507 34,1 19,7 Črnomelj 180,10 4.550 25,3 24,0 Trebnje 30,17 278 9,2 22,7 GG skupaj 645,56 13.591 21,0 17,9 V poprečju je bilo za hektar preredčene površine porabljenih 21,0 ur /ostale stroške poseka in izdelave krijejo napadli sortimenti/ oziroma upoštevaje poprečje 43,4 m3/ha 0,48 ure za izdelan m3 sortimentov. Res da je porabljeni čas po enoti površine nekoliko večji kot je bil v letu 1970 /21,0 ur napham 17,9 ur/, vendar je to v primerjavi s porabljenim časom pri drugih gojitvenih delih zelo malo. Od vseh obratov najbolj izstopa^v pozitivnem smislu gozdni obrat Novo mesto, saj je v poprečju porabil samo 7,5 ur/ha. Take razlike ne gre pripisati zgolj stanju in starosti sestojev, ampak tudi dobri organizaciji dela in izurjenim delavcem, ki delajo v redčenju. V neposredni zvezi z redčenjem je tudi kleščenje vej na stoječem drevju. V^poštev pridejo predvsem košati predrastki, ki bi sicer neokleščeni povzročili pri podiranju veliko škode na sosednjem drevju. Okleščene so bile naslednje količine drevja /samo v družbenem sektorju/: Gozdni Okleščeno drevje Porab.ure obrat m3 Ure za m3 Leto 1970 m3 Ure za m3 Novo mesto 1.121 1.041 0,9 1.568 0,9 Straža 363 568 1,5 659 1,5 Podturn 94 135 1,4 46 2,1 Črmošnjice 134 160 1,1 477 1,1 Črnomelj 330 303 0,9 1.104 1,4- 'jjrebnje 240 416 1,7 301 1,6 GG skupaj 2.282 2.623 1,1 4-.155 1,2 Iz preglednice je razvidno,^da so največ košev pospravili na gozdnem obratu Novo mesto. Če primerjamo okleščene m3 stoječega drevja z letom 1970 opazimo, da so se občdno zmanjšali, kar je dokaz, da koši iz naših letvenjakov in drogovnjakov radikalno izginjajo. Pri redčenju je treba omeniti tudi obžagovanje vej. Le-to so izvajali na gozdnem obratu Straža v smrekovem drogovnjaku tako, da so obžagali izbrana drevesa z nasajeno žago v obliki čeljusti. V nasadu Mlake na GO Črnomelj so obžagali zelene bore na površini 30 ha, pri čemer so odstranjevali 2-3 spodnja venca vej. 7° Reševanje iglavcev V hektarih izražena količinska realizacija- je bila naslednja: Gozdni obrat Družbeni sektor Plan Eeal. % Real, 1970 Plan Zasebni sektor Skupaj Real. °/o Real. Plan Real. % Reg 1970 197 Novo m. 1 2 2 100 2 2 2 100 3 Straža 27 17 63 18 14 19 136 16 41 36 88 34 Podturn 17 16 94 19 7 4 57 11 24 20 83 30 Crmosnj. 29 29 100 41 2 3 31 29 93 44 Črnomelj 14 17 121 21 44 43 98 32 58 60 103 53 Trebnj e 1 2 3 2 67 9 3 3 100 11 GG skupaj IN- ČO 80 OJ CN 102 72 70 97 73 159 150 94 175 Letni plan je bil v obeh sektorjih skupaj dosežen s 94 %, hkrati pa je bilo napravljenega 25 ha manj kot v letu 1970o Podobno kot pri redčenju je tudi tukaj zgodnji'sneg onemogočil večjo realizacijo., Največ so reševanja iglavcev izvršili na GO Črnomelj, kjer so med drugim odstranjevali tudi predrastke listav-pev v nasadih iglavcev,, Pri tem so ponekod uporabljali tudi preparat "Tormona-80". Lepe rezultate so dosegli tudi na GO Crmošnjice, kjer so reševali iglavce predvsem ob robovih sestojev /Stale/. Porabljeni fond časa je bil naslednji: Gozdni obrat Površina ha Porabljene ure Ure za enoto Ure za leta enoto 1970 Novo mesto Straža 1,50 36,11 1.886 52,2 26,0 92,0 Podturn 20,10 29,25 1.084 53,9 55,6 grmošnjice 1.548 52,9 58,1 Črnomelj 59,32 2.191 36,9 31,3 Trebnje 2,45 189 77,1 36,2 GG skupaj 148,73 6.898 46,4 54,3 Porabljeni čas za enoto površine je nekoliko nižji kot v letu 1970, med posameznimi obrativpa so precejšnje razlike. V tem pogledu izstopa predvsem GO Črnomelj, kar gre pripisati boljšim rastiščnim pogojem in uporabi "Tormone-80". Pri tem gojitvenem ukrepu, ki bi ga lahko imenovali tudi indirektna premena, bi bilo potrebno v večji meri angažirati lastnike gozdov. 8» Varstvo gozdov Količinski obseg izvršenih del, ki jih prištevamo k varstvu gozdov za celo podjetje je naslednji: Vrsta dela Družb mere . Zaseb. Skupaj Skupaj " letu 70 1. Polaganje in izdelava lovnih dreves m3 440 81 521 414 2„ Posek in izdelava slučajnih pripadkov m3 9.601 9o601 9.954 3. Kleščenje stoječega drev j a m3 2.182 - 2.182 4.155 4. Čiščenje protipožarnih pasov m3 'Ul 0 00 0 0 114.960 120.760 124.310 5« Ograja proti divjadi m 500 500 1.440 6. Ostala varstvena dela . ure 3.642 601 4.243 6.708 Močno postavko v strukturi varstvenih del predstavlja posek in izdelava slučajnih pripadkov. Le-teh je bilo izdelanih celo nekaj manj kot v letu 1970, vendar je treba pripomniti, da je moker sneg združen ponekod z žledom ob koncu novembra in v začetku decembra povzročil veliko škode v srednjedobnih sestojih, predvsem iglavcev«, Točnejši podatki o povzročeni škodi bodo razvidni šele v letu 1972, ko se bodo izdelovali snegolomi, vendar je po grobih ocenah sneg samo v družbenem sektorju polomil 12.330 m3 iglavcev in 3*900 m3 listavcev. Moker sneg in žled sta povzročila največ škode v letvenjakih in drogovajakih iglavcev v starosti 20-80 let. Delno so bili poškodovani tudi epodobni bukovi drogovnjaki, vendar v tem primeru škode niso tako očitne kot pri iglavcih /povita vitka drevesa in močneje polegli sestoji v fazi gošče/. Sneg je povzročil največ škode v pasu z nadmorsko višino 300-600 m. Na splošno so bili močneje poškodovani tisti drogovnjaki, ki so bili redčeni pred kratkim. K večjim škodam na iglavcih je pripomoglo tudi semensko leto smreke /s storži obložene krošnje/. Podobno kot prejšnja leta je bila v spomladanskem času posvečena vsa skrb sistematičnemu pregledu nasadov zelenega bora zaradi morebitne okužbe po mehurjevki /Cronartium ribicola/. Ugotovljeno število okuženih primerkov je bilo v primerjavi z letom 1970 naslednje: Gozdni Število okuženih primerkov v letu obrat 1971 1970 Novo mesto 473 389 Straža - 4 Podturn 26 70 ^rmošnjice - - Črnomelj 492 390 Trebnje ?6 - 24 &G skupaj 1.027 577 Primerjava s prejšnjim letom pokaže, da se je intenziteta o-kužbe nekoliko povečala. Največ je bilo okuženih primerkov na področju gozdnih obratov Novo mesto in Črnomelj, kjer je tudi največ nasadov zelenega bora. Nadaljnja prisotnost te nevarne bolezni potrjuje upravičenost preventivnih ukrepov /začasna prekinitev pridelovanja sadik zelenega bora in vzporedno z občinskimi odloki o rajonizaciji zatiranje ribezovih grmičkov/ V nasadih smreke in macesna, se je v približno istem obsegu kot prejšnje leto, pojavila smrekova uš šiškarica /Chermes albietis/. Ta škodljivec sicer ni tako nevaren, vendar se je letos pojavil v kombinaciji z macesnovim moljem /Coleophora Laricella/, ki je močno prizadejal večje skupine macesna v nasadih Vahta, Sredgora in Smrečnik. Zaradi občutnih škod, ki jih ta škodljivec povzroča, bo potrebno v spomladanskem času škropljenje ogroženih nasadov z ustreznimi kemičnimi preparati. Zalubniki, razen na posameznih drevesih in manjših skupinah, niso povzročili večje škode, pač pa preti večja nevarnost v predstoječi spomladanski sezoni, ko je velika verjetnost, da se bo zaradi snegolomov in semenskega leta smreke /drevje je v večji meri izčrpano/, škodljivec pojavil v večjem obsegu. Potrebno bo čim hitreje izdelati snegolome in vzpostaviti gozdni red. Od ostalih škodljivcev in bolezni je treba omeniti škodo po divjadi /jelen/, ki je očitna predvsem na naravnem nladju jelke /Rog/ in v nasadih ter prisotnost bele koreninske trohnobe /Armilaria mellea/. Medtem ko so bil^V letu 1970 še vsi nasadi protipožarno zavarovani pri zavarovalnici, pa v letu 1971 tega ni bilo mogoče storiti zaradi previsoke premije, ki jo po novem pravilniku zahteva zavarovalnica. Sušno vreme se je odrazilo tudi na številu gozdnih požarov. Medtem ko jih je bilo v prejšnjem letu samo 6, ki so prizadejali 15,10 ha gozdnih površin, pa jih je bilo v letu 1971 kar 19, pri čemer je pogorelo 124,96 ha gozdnih površin /vštet je tudi požar v varovalnem gozdu na površini 75 ha v gospodarski enoti Tanča gora, katastralna občina Radenci/. Prvi požar je bil že 5» februarja, zadnji pa 17» novembra. V 7 primerih je gorelo tudi v nasadih, pri čemer jih je bilo uničenih 3,18 ha. Skupna ocenjena škoda zaradi gozdnih požarov znaša 83.360 din. Kar v 5 primerih /26 %/ je bil vzrok nastanka požara iskra iz lokomotive tovornega vlaka. Preventivnim ukrepom proti gozdnim požarom bo potrebno še nadalje posvečati vso pozornost. Na nevarnih mestih bo potrebno obnoviti ali na novo postaviti opozorilne table, v nevarnem sušnem obdobju pa organizirati dežurno opazovalno službo. -3o - 9. Porabljena sredstva in viri Poleg lastnih sredstev podjetja in zbrane biološke amortizacije v zasebnem sektorju gozdov, so bila gozdnogojitvena dela v letu 1971 financirana iz republiških kreditov, nekaj denarja pa je prispevalo tudi podjetje Kremene Od skupne vsote v letu 1970 odobrenih republiških kreditov v znesku 1 <560.000 din je bilo v letu 1971 izčrpanih 764.198,90 din. S tem denarjem je bilo osnovanih 86 ha nasadov, dognojenih 52 ha in obžetih 55 ba nasadov /vse v družbenem sektorju/. Podjetje "Kremen" je za osnovanje 9-,55 ba nasadov na opuščenih peskokopih po pogodbi prispevalo 32.750 din. Upoštevajoč vsa sredstva je bila celotna finančna realizacija v primerjavi s planom naslednja: Sektor lastništva Plan Eealizacija % Družbeni 4.119.147 ,00 4.139.121,50 100,4 Zasebni 1.694.833 ,00 1.810.010,1C ) .106,7 Skupaj 5.813,980 ,00 5o949.131,6C ) 102,3 Presežek v zasebnem sektorju gre na račun tistega pogozdovanja. ) ki so ga opravili lastniki gozdov. Kakšna je bila finančna re- alizacija po posameznih gozdnih obratih kaže naslednji pregled: Gozdni obrat Družbeni % Zasebni % Skupaj % Novo mesto 1.141.484,45 27 302.631,80 17 1.444.116,25 24 Straža 770.698,05 19 493.976,05 27 1.264.674,10 21 Podturn 569.133,20 14 59.866,60 3 628.999,80 11 Črmošnjice 621.869,55 15 168.501,50 9 790.371,05 13 Črnomelj 829.484,15 20 541.629,35 30 1.371.113,50 23 Trebnje 206.452,10 5 243.404,80 14 449.856,90 8 GG skupaj 4.139.121,50 100 1 .810.010,10 100 5.949.131,60 10( Primerjava finančne realizacije z letom 1970 ne bi . bila na mestu, kajti cene so bile takrat nižje. Ne glede na to pa 1 lahko trdi- mo, da je skoraj 600 S milijonov porabljenih za biološka vlaganja v letu 1971, kar zadovoljiv rezultat. Pri približno 5 miljard in 280 starih milijonih celotnega bruto produkta podjetja v letu 1971, predstavlja to dobrih 11 %. Zanimiva pri bioloških vlaganjih je analiza, ki pove, koliko je bilo poprečno vloženih sredstev za m3 posekane oziroma odkupljene lesne mase, koliko na hektar gozdne površine in kakšno je na posameznih obratih odstotno razmerje med vloženimi sredstvi, blagovno proizvodnjo in površino gozdov. Podrobnejšo sliko o tem nam daje naslednja tabela: Gozdni Sekto Površo Sečnja in Vložena sredo Odstotno razmero! obrat lasto gozdov blago pro- din/ din/m3 Vloži Blag. 'Povnf v ha izvod.m^ ha sredo proiz. gozdi SLP 5»850 20.235 195,10 56,40 27 17 22 Novo m. ZAS 12.491 6.074 24,25 49,80 17 15 24 SK 18.341 26.309 78,75 54,90 24 16 23 SLP 4.740 27.260 162,60 28.25 19 23 18 Straža ZAS 11.348 12.382 43,55 39,90 27 30 22 SK 16.088 39.642 78,60 31,90 21 25 21 SLP 4.745 33.621 119,95 16,95 14 28 18 Podturn ZAS 1.682 4.342 35,60 13,80 3 10 3 SK 6.427 37.963 97,85 16,55 11 24 8 SLP 5 c 120 21.700 121,45 28,65 15 18 19 Crmosnj. gAS 3° 343 3.151 50,40 53,45 9 8 6 SK 8.463 24.851 93,40 31,80 13 15 11 SLP 5.449 14.167 152,20 58,55' 20 12 20 Črnomelj ZAS 16.047 6.387 33,75 84,80 30 15 31 SK 21.496 20.554 63,80 66,70 23 13 27 SLP 755 1.772 273,45 116,50 5 2 3 Trebnje ZAS 7.369 9.191 33,05 26,50 14 22 14 SK 8.124 10.963 55,35 41,05 8 7 10 GG SKUPAJ : SLP 26.659 118.755 155,25 34,85 100 100 100 ZAS 52.280 41.527 34,60 43,60 100 100 100 SK 78.939 160.282 75,35 3° 10 100 100 100 Poprečna vlaganja po hektaru gozdne površine so znašala v družbenem sektorju 155,25 din v zasebnem pa 34,60 din. Drugačno je razmerje pri vlaganjih po m3 blagovne proizvodnje. Le-to je znašalo v družbenem sektorju 34,85 din, v zasebnem pa 43,60 din. Seveda so med posameznimi obrati precejšnje razlike, ki so pogojene s stanjem gozdov. Iz tega sledi tudi dejstvo, da so se ustvarjena sredstva prelival-a med 'obrati, kar je pravzaprav smoter gozdnogospodarskega območja. Tako je n.pr. gozdni obrat Podturn dal v okviru podjetja 24 % blagovne proizvodnje na 8 % površine in porabil za biološka vlaganja 11 % sredstev, gozdni obrat Črnomelj pa je dal 13 % blagovne proizvodnje na 2/ % površine in porabil 23 % sredstev. Prelivanja so bila v glavnem znotraj sektorjev lastništva, le manjši del sredstev se je prelil iz•družbenega v zasebni sektor. Petrič Jože, dipl. ing. 4. IZKORIŠČANJE GOZDOV Program sečnje in izdelave gozdnih sortimentov je bil v preteklem 1971 letu uspešno izvršen. Realizacija proizvodnje je potekala skozi vse leto več ali manj uravnovešeno po dinamiki plana. Relativno ugodne vremenske razmere so poleg zadostnega števila gozdnih delavcev vplivale na takšno uravnovešenost. Uspeh realizacije nam kažejo primerjave z letom 1970, kakor tudi s planom za leto 1971 in sicer: Tabela I. GO Straža Črnom. Črmoš. Podt. N.mes. Trebnje GG iglavci 1970 8.074 3 = 032 7 = 183 21.903 2.044 243 42.499 m3 1971 8.597 2.571 8.041 21.338 2.942 506 43=995 teh.les 1970 12.163 4.369 4.661 5 = 976 6.447 552 34.168 list.m3 1971 11.076 3 = 962 5 = 697 6.837 5 = 632 518 33=722 prostor. 1970 13=090 co co 0 OJ 1—1 13=946 8.825 18.164 2.789 69=703 les prm 1971 11.672 11.744 12.250 8.378 17=940 1.148 63=132 listavci 1970 20.671 12.747 13=726 11.712 18.254 2.356 79=476 m3 1971 18.663 11.596 13=659 12.283 17=293 1.264 74.758 Skupaj 1970 28.765 15=779 20.909 33=615 20.298 2.608 121.974 m3 1971 27.260 14.167 21.700 33=621 20.235 1 = 772 118.755 Tabela II. Iglavci Plan 7 = 941 2.210 6.700 17=528 1.928 106 36.413 m3 Real« . 8.597 2.571 8.041 21.338 2.942 506 43=995 Teh.les Plan 8.145 3 = 720 3 = 557 5 = 585 4.266 302 25=755 lis. m3 Real« .11.076 3 = 962 5 = 697 6.837 5 = 632 518 33=722 Prost. Plan 8.088 8.208 8.350 5 = 355 10.048 709 40.752 les prm Real« .11.672 II.744 12.250 8.378 17=940 1.048 63=132 Listavci Plan 16.233 11.928 II.907 10.940 14.314 1.011 66.327 m3 Real. ,18.663 11.596 13=659 12.283 17=293 1.264 74.758 Skupaj Plan 24.174 14.138 18.607 28.468 16.242 1.117 102.740 m3 Real. .27=260 14.167 21.700 33=621 20.235 1.472 118.755 Podatki prve primerjave /TAB..I/ nam kažejo, da je posekano in izdelano okrog 3200 m3 lesa manj kot v letu 1970. Razlog je v tem, ker je realizirano nekaj manj redčenj. Iz druge primerjave je razvidno, da je plan poseka in izdelave gozdnih sortimentov presežen za 15 %= Presežek pri iglavcih je bil - 33 12 %, pri listavcih pa 13 %» To je posledica deloma več napad-lih slučajnih pripadkov in mase iz redčenja, kakor tudi več napadle mase. Zaloge lesa 25„12.1971 Gozd igl« Ustav, prm jel. Kamion, list. , cesta prm Skupni GO Straža 505 1.699 GO Črnomelj 122 290 Črmošnjice 83 805 GO Podturn 2.219 1.863 GO Novo m. 130 201 834 354 2.290 2.335 3.116 272 174 353 . 1.635 86 473 141 430 528 686 2.405 2.110 1.459 1.256 3.937 2.520 4.531 8.lil 3.259 3.059 4„258 25.12.1970 2.251 4.510 8.929 14.286 2.520 1.651 1.572 1.251 7.916 3.948 22.358 21.519 Zaloge iglavcev 23°12.1971 HI. J.Cel. P M Skupaj GO Straža 145 36 367 228 776 GO GO Črnomelj 70 Črmošnj„ 223 37 621 13 176 296 844 GO Podturn 2„319 1.210 180 145 3„854 GO Novo m. 151 177 11 28 367 2.908 2.081 591 577 6.137 25. ,12.1970 2.523 1.188 115 153 4.000 Zaloga "bukove hlodovine 25.12. 1971 Skupaj 1.736 m3 414 m3 1.170 m3 1.689 m 3 1.028 m3 GO Straža GO Črnomelj GO Črmošnjice GO Podturn GO Novo mesto Bk.hl. 1.356 399 1.054 1.449 914 Bk.p. 245 116 210 114 Bk„JI. 135 15 21 10 5.172 685 181 6.038 m3 25.12.1970 4.994 234 402 5.630 m3 Zaloge ostale hlodovine 25.12. 1971 J Hr Hrp ost„1. Jh Jbk Skupaj GO Straža 140 65 97 GO Črnomelj 41 3 11 GO Črmošnj„ 31 8 25 GO Podturn 39 17 GO Novo mesto 34 67 64 83 49 135 569 m 3 11 2 15 83 m3 18 21 78 m3 41 10 132 m3 48 96 309 m3 181 1.171 m3 285 160 197 201 147 ialoge prostornine 25° 12.1971 Bk Hr. Ost„1. Tan. C.lis. C bk. D igl. Skupaj rO Straža 1.460 60 — — — — 1.520 'iO Črnome 1 j 1.786 427 - 10 602 - 2.825 tO Črmošnj. 3->963 - 409 153 - - - 4.525 tO Podturn 3.106 — 220 - 54 — 3.380 jO Novo m. 2.832 1.476 200 293 48 91 4.940 13.147 2.372 573 303 704 91 17.190 25-12.1970 18.328 689 19.017 Poprečna storilnost delavcev v 1971 Št. n Popr. , Dni Ur Not. m3 Storil/ m3 del. del. dni skup. žage skupaj dan letno 00 Straža 56 134 7.503 59.522 30 27.260 m3 3,6 487 m3 GO Črnomelj 36 121 4.346 36.247 18 14.167 m3 3,2 393 m3 GO Črmošnj. 29 157 4.575 37.723 20 21.700 n3 4,7 748 m3 GO Podturn 32 175 5.587 45.501 20 33.621 m3 6,0 1051 n3 GO Novo m. 40 141 5.656 46.117 24 20.235m3 3,6 584 m3 193 143 27.665 225.IIO 112 116.983 m3 4,2 606 m3 25- »12.1970 193 150 28.878 228.610 109 119.366 m3 4,1 620 m3 Poprečna storilnost nakladalcev v letu 1971 Št. Št. n3 m3 prm e 13 m3/delavca del. dni igl. list. skupaj dnevno GO Straža 6 1.437 10.273 15.353 15.070 32.828 23 n3 GO Črnomelj 5 492 2.018 8.233 10.859 17.318 35 n3 GO Črmošnj. 6 935 7.403 8.060 13.032 22.635 24 m3 GO Podturn 6 1.014 23.263 7.161 8.163 35.706 35 n3 GO Novo mes, . 9 1.060 6.421 7.006 15.109 23.386 22 m3 32 4.936 49.378 45.813 62.433 131.873 27 m3 25- .12.1970 34 5.754 35.198 40.619 57.775 116.331 20 h3 Odkup lesa v letu 1971 1971 m3 1970 m3 GO Novo mesto 6.074 _ 5.949 GO Straža 12.382 11.824 GO Podturn 4.342 5.O65 GO Črmošnjice 3.151 3.425 GO Črnomelj 6.387 5.907 GO Trebnje 9.191 8.306 41.527 40.476 Vso to lesno maso je posekalo in izdelalo v gozdne sortinente 193 gozdnih delavcev s 112 motornimi žagami. Za to so porabili 27.665 delovnih dni. Te številke nam kažejo, da je vsak gozdni delavec ostvaril v preteklem letu 143 delovnih dni. Pri tem je njegova storilnost bila 4,2 m3 na dan ali 606 m3 izdelanega lesa v letu c V primerjavi z letom 1970 je storilnost relativno večja, letna količina na enega delavca pa manjša. To je posledica manjšega ostvarjenega števila delovnih dni v letu. Število delovnih dni v letu 1970 na enega delavca je bilo namreč 150. Iz povedanega sledi, da niso vse možnosti oziroma rezerve izkoriščene, ljub nenehnemu izboljšanju pogojev dela. Pri spravilu lesa ni bilo ekstremnih težav. Z živinsko vprego oz c sjconji smo v preteklem letu spravili iz gozda 52.000 m3 tehničnega in 54.000 prostorninskega lesa. Ostalo pa je opravila mehanizacija s traktorji, žičnicami, vitli in Timberjackom. Spravilo lesa se še vedno opira na konjsko vleko, ki je v vsakoletnem upadanju. V lanskem letu smo s 25 pari konj spravili 30.000 n3 okroglega lesa iglavcev in listavcev. S konji samčar-ji je bilo spravljeno 27.000 m3 obeh vrst lesa. "Bosanski konji" pa so iznosili iz gozda 54.000 prostorninskega lesa. Storilnost pri tem je bila pri prvih 7,1 m3/dan, pri drugih 5,7 m3/dan in pri iznosu 5,4 prostorninskega lesa/dan. Ker takšen način spravila lesa postaja vedno dražji, pa tudi vedno nanj je ljudi, ki se ukvarjajo s ten delom, je treba pospešiti zamenjavo oziroma nadomestiti konje z mehaničnimi spra-vilnini sredstvi. Prevoz gozdnih sortimentov do odjemalca ali železniške postaje se je odvijal z lastnimi kamioni. Njihov delež ni bil nič manjši pri prevozu lesa odkupljenega iz zasebnega sektorja. Lahko trdimo, da je prevoz lesa iz zasebnega sektorja z manjšini izjemami bil v celoti izvršen z našimi kamioni. Z 21 kamioni različnih nosilnosti smo speljali okrog 140.000 n3 gozdnih sortimentov. Pri tem je sodelovalo pri nakladanju lesa 32 nakladalcev. Njihova storilnost v poprečju je bila 27 n3 gozdnih sortimentov dnevno na enega delavca oz. nakladalca. Ko primerjano nakladanje lesa z letom 1970, je bilo v letu 1971 naloženo več lesa z manjšim številom nakladalcev. V ten letu je bila storilnost nakladalcev večja za 7 n3 lesa. Omeniti je t treba, da je nakladanje okroglega lesa popolnoma mehanizirano in je primerjava narejena pri mehaniziranem nakladanju. Neposredni stroški v vseh treh fazah proizvodnje so porasli riapran planu, kar je odraz nestabilnosti gospodarstva na celotnem jugoslovanskem prostoru. Naslednji prikaz nam to ilustrira: Plan Tabela IV. Dejan. Iglavci: posek m3 spravilo n3 kan.prevoz m3 skupaj m3 21,74 din 28.46 " 20.46 " 70,66 " 24,95 din 29,42 " 16,85 " 71,22 " Plan Dejan« Listavci: posek n3 i 20,60 din 21, ,57 din spravilo n3 31,01 II 28. ,02 It kan.prev.n3 26,88 II 39; ,96 II Skupaj n3 78,49 M 89, ,55 tl Drva: posek prm 24,27 din 24. ,39 din iznos prm 20,05 II 21, ,88 II kam.prev.prm 16,63 II 14. ,40 II Skupaj prm 60,95 II 62; ,67 It Neposredni stroški v odnosu na leto 1970 so porastli za iglavce 15 %, listavce 28 % in za drva 23 %. Prikazani stroški po gozdnih, obratih silno variraj o« Prehodne zaloge lesa v gozdu in kamionskih cestah so bile za 800 n3 višje kot v primerjalnem letu« Odkup lesa iz zasebnega sektorja je potekal kontinuirano in je za 1.000 m3 večji kot v letu 1970« V preteklem letu je bilo odkupljeno 41«527 m3 raznih lesnih sortimentov« Vpliv lastnikov gozdov skozi samoupravne odnose in njihovo sodelovanje v organih upravljanja je čutiti kot korak naprej« Te odnose je treba še nadalje poglabljati, kar bo zbudilo večji interes pri gospodarjenju z gozdovi zasebnih lastnikov« Posebno je to treba graditi preko revirnih gozdarjev, ki so nosilci strokovnih nasvetov kmetu-lastniku. Ta osnovni najčešči kontakt je tolmač predpisov o gospodarjenju z gozbvi, kakor tudi lastnikov svetovalec. Kar zadeva četrto fazo gozdne proizvodnje oz. prodajo lesa, je v preteklem letu bilo prodano za 1.500 m5 več lesnih sortimentov kot v letu 1970« Ta presežek prodaje je predvsem iz družbenih gozdov. Iz gozdov SLP je bilo prodano 126«576 m3 gozdnih sortimentov, iz gozdov zasebnega last. " _______34.682 m3 Skupaj: 161.257 m3 Podčrtati je treba,^da je proizvodnja gozdnih sortimentov s komercialnega stališča v preteklem letu bila v družbenih gozdovih prilagojena tržiščnim zahtevam. To pomeni, da je les izdelan in oddan več ali nanj kot tvarina iskana za predelavo v lesni industriji, ne pa kot standardna zahteva vnaprej preraz-podeljena na določeno predelavo. Verjetno se bo taka oblika v perspektivi vsled kompleksnosti in sodobnosti predelovalne industrije nadaljevala in bo skupaj z mehanizacijo spravilnih sredstev vplivala na sp omembo tehnologije izdelave gozdnih sortimentov. Kalinovič Radomir, dipl. ing. 5. GOZDNA MEHANIZACIJA I. Investicije v mehanizaciji V letu 1971 sno v okviru plana investicij mehanizacije nabavili: 1. Kamion TAM 6500 z opremo 4 kom 2. Kamion FAP 223 s kas.brez ročic 4. Enoosna prikolica 8 ton 5c Dvoosna prikolica ITAS 1C 60 Hiab dvigalo 193/15 7« Žični žerjav Hinteregger D2 z motornim vitlom 8c Kombi IMV 9. Teren*vozilo Campanjola 10. Robilnik desk-Modesto Mino 11. Stroj za izkopav.sadik 12. Vrtalni stroj-Pionir 13. Minerski strojček 14. Cisterna za gorivo 15o Škarpirna deska 16. Plug za oranje snega 17. Pisarniška oprema a/ kopirni stroj b/ računski stroji c/ elekt.pisalni stroj d/ Ostala pisar.oprema /peči,šted.,mize,omare/ 18. Oprema žage Poganci a/ kovinski silos za žagal b/ Transportni voziček 1 3 kom 668.092,80 GO Novo mesto GO Straža GO Črnomelj kom 254.425,85 GO Črmošnjice kom 405.223,00 GO Podturn kom 86.352,00 GO Straža GO Podturn kom 43.950,00 GO Črmošnjice kom 36.223,00 GO Straža kom 102.691,90 GO Novo mesto kom 127.140,00 GO Črmošnjice Gradb.obrat Šol.cen.Podtur kom 50.223,00 uprava kom 75.254,00 žaga Poganci kom 28.740,00 GO Podturn kom 15.530,40 GO Trebnje kom 6.000,00 4.032,00 Gradb.obrat kom GO Podturn kom 10.540,00 Gradb.obrat kom 18.011,85 GO Straža GO Črmošnjice GO Črnomelj kom 28.500,00 Obr.za g.načr. kom 45.562,50 GO Novo m. GO Straža GO Podturn kom 9.562,50 Uprava 11.785,20 Obrati,uprava 62.848,70 GO Novo m. 5.379,00 GO Novo mesto SKUPAJ 2.096.067,7Q Kot je razvidno iz pregleda nabave investicij v mehanizaciji, je bilo leto 1971 s stališča nabave mehanizacije in opreme zelo ugodno, saj je bilo zato porabljenih 2.096.067,70 din. V primerjavi z letom 1970 je indeks vloženih sredstev 1,00 /2,096.067,70 : 2.090,301,50/, kar pomeni, da so bila leta 1970 in 1971 v mehanizaciji vložena enaka finančna sredstva. V primerjavi s predvidenimi sredstvi za nabavo v letu 1970 - 2.105.700,00 din predstavlja nabava v višini 2.096.067,70 din 99,5 % realizacije. Količinsko so bila razen transporterja-viličarja za poganško žago, nabavljena vsa predvidena sredstva. Nabava viličarja je bila zaradi objektivnih razlogov preložena na leto 1972. II. Motorne žage Po inventurnem stanju leta 1971 imamo pri nas v proizvodnji 214 motornih žag, leta 1970 pa jih je bilo 217, V letu 1971 se je torej skupno število motornih žag v primerjavi z letom 1970 zmanjšalo za 3 kom. Od skupno 55 novih motornih žag danih v proizvodnjo v letu 1971, so bili zastopani tile tipi: Stihi 050 35 kom Stihi 041 9 " Husguarna 11 " J onsereds________2 "_____ Skupaj: 55 kom Iz proizvodnje smo v letu 1971 izločili, oziroma prodali skupno 58 že iztrošenih ali uničenih motornih žag. Od tega jih je bilo prodanih kmetom 44, 14 pa jih je bilo odpisanih, ker jih je v celoti plačala zavarovalnica. Za izobrazbo gozdnih delavcev-sekačev sta bila v letu 1971 organizirana dva tečaja za delo z motorno žago in varnost pri delu. Tečaja sta trajala po 8 dni. Na njih je pridobilo pot-* rebno znanje za delo z motorno žago 28 delavcev. Po podatkih plansko analitskega sektorja so primerjalni stroški motornih žag za leto 1970/71 naslednji: 1971 Količi-na Stroški po n3 1970 Stroški po n3 Indeks m- GO Novo mesto 17.998 4,85 4,14 117 GO Straža 29.120 3,80 3,53 108 GO Čmošnj. 21.700 3,45 3,81 90 GO Podturn 34.076 2,98 2,35 126 GO Črnomelj 14.167 6,24 4,86 128 GO Trebnje 2.441 6,10 7,10 85 Skupaj 119.502 4,00 3,61 111 Iz podatkov .je razvidno, da so se v letu 1971 stroški notornih žag po n3 dvignili poprečno za 11 %. Največji dvig je o-paziti v procentualnen iznosu pri gozdnih obratih Črnonelj in Podturno Medten^ ko dvig v absolutnem znesku pri.GO Podturn ni zaskrbljujoč saj znaša le 63 din po n3 in so stroški po n3 pri GO .Podturn še vedno najnižji pri podjetju - 298/n3, pa je absolutni dvig stroškov pri GO Črnonelj 138 din/n3 zelo zaskrbljujočo GO Črnonelj je tako s stroškon 6,24 din po n3 najvišji in je prišel v vodstvo pred GO Trebnjen, ki je vodil ddgo let. Kje so vzroki za dvig stroškov? i 1/ Neznanje ne sne biti vzrok, saj gredo delavci zato preko potrebnih tečajevo i 2/ Verjetni vzroki za dvig stroškov so: a/ splošni dvig cen rezervnih delov b/ malomarnost vzdrževanja c/ Nevodenje evidence delovnih ur notornih žag v gozdnogojitvenih delih« Motorne žage se nanreč v teh delih veliko uporabljajo. Evidenca o ten pa je kljub večkratnin opozorilon zelo ponanjkljiva, največkrat je pa sploh ni. III. Prevozni park Za prevoz gozdnih sortinentov in ostalega nateriala je imelo podjetje po stanju ob koncu leta 1971 22 kanionov, 5 dvoosnih in 4 enoosne prikolice, s skupno tonažo 227,5 ton. Od-tega kani oni 160 ton, dvoosne prikolice 40 ton in enoosne prikolice 27,5 ton. V. primerjavi z leton 1970 predstavlja to povečanje pri isten številu kanionov-vlečnih vozil, za 22,5 ton. To povečanje gre predvsem na račun nabave dveh 1-osnih 8 tonskih prikolic, ene dvoosne 10 tonske prikolice in zanenjave kanionov manjše tonaže z večjimi. Iz nabave investicij je nanreč razvidno, da so ned novo nabavljenimi kamioni 4 kom TAM 6500 z nosilnostjo 6 ton in 1 kamion EAP z nosilnostjo 11,5 ton. Odprodali pa sno 5 za nas že dotrajalih kanionov. Od tega TAM 4500 2 kom, Tigrotto 55 2 kon, FAP 1 kon/. Za prodajo v letu 1972 je predvidenih še 5 kanionov /PAP 1 kon, TAM 4500 2 kon, Tigrotto 2 kon/. Prodaja teh rabljenih kanionov bo šla deloma na račun nabave novih kanionov v letu 1971 in delno na račun nabave novih kanionov v letu 1972. V letu 1972 bono nanreč po planu investicij nabavili 2 nova kamiona /TAM 6500 in TAM 5000/» Za nakladanje oblega lesa sno v letu 1971 nbavili še eno dvigalo Hiab 195/15. S poskusnim nakladanjen oblega lesa smo v letu 1971 začeli tudi na skladišču v Straži z nakladalcen Volvo LM 620. Dal je zelo dobre rezultate in tako postal nepogrešljiv stroj na skladišču v Straži. Z njin je bilo naloženih na vagone 13.844 n3 oblega lesa. 40 - Obstoječi prevozni park je leta 1971 dosegal sledečo količinsko realizacijo v ton kn in m3 po posameznih obratih. Prevoz s kanioni in prikolicami skupaj Gozdni Št. Prevoz v ton kn 1971 Real. Prevoz v n3 - v 1.1971 obrat kam 0 Let. Realiz. % plan 1 1970 n3 % skupaj W" kam.br.pr. Grad.ob. Novo n. Straža Podturn Cmošn j. Črnomelj 4 1 45.000 4 350.000 4 330.000 4 500.000 3 350.000 ,5 255.OOO 12.258 434.114 356.132 592.279 526.065 303.343 27,2 95,0 124.0 99,0 108.0 12,0 118,8 100,0 150,3 133,0 119,0 98,0 1*155 18.225 28.426 31*332 23*864 18.323 1*155 4.556 7*055 6.138 6.197 4° 07i Skupaj 20 ,5 1830.000 2226.191 121,6 108,0 121.325 - Prevoz samo s prikolicami: Straža 1-osna ■1 15*000 8.707 58,0 _ 403 403 Podturn 1-osna 1 20.000 9*697 48,0 — 436 436 Podturn 2-osna 2 60.000 124.167 207,0 — 6.343 3*172 črnošnjice 2-osne 3 55.000 146.221 265,8 - 5*271 1*757 Skupaj: 150.000 288.792 192,0 - 12.453 - Iz tabelarnega pregleda količinske realizacije v ton kn in n3 lahko ugotovimo: 1. Da so kanioni skupno s prikolicami prevozili 2.226.000 ton kn, oziroma 121.325 n3, in so svoj letni plan v ton kn realizirali s 121 %o To predstavlja v primerjavi z letom 1970 /2.038.000 ton km/ za 188.000 ton kn več, kar pomeni indeks 111 ali povečanje za 11 %. V primerjavi z letom 1969 pa je indeks prevoza 165 ali povečanje za 65 %. 2. Da se prevoz iz leta v leto povečuje in da je vzletu 1971 znašal 288.800 ton km, oziroma da je bilo prevoženo s prikolicami 12.453 n3 lesa. Prevoz s prikolicami se je v primerjavi z leten 1970 povečal za 90.000 ton kn v primerjavi z letom 1969 pa za 173*000 ton km. 3. Iz pregleda prevoza s prikolicami je razvidno, da odpade na eno dvoosno prikolico v Podturnu 3*172 n3 prevoženega lesa, kar je polovica od prevožene količine lesa, ki odpade na en kamion pri istem obratu. 41 - 4. Medtem ko je prevoz z dvoosnimi prikolicami v poprečju že kar zadovoljiv, čeravno še ne povsod, pa prevoz z enoosnimi prikolicami ne zadovoljuje, saj odpade na eno enoosno prikolico le 400 m3 lesa- V bodoče se bo to stanje moralo pospraviti in prepričan sem tudi, da se bo, saj so zato že dani pogoji - spravilo z mehanizacijo in temu primerni kamioni za prevoz. Bolj kot do sedaj, bo potrebno ves les, ki bo daljši od 5 n prevažati z eno ali dvoosnimi prikolicami. Tudi krojenje bo potrebno prilagoditi temu načinu prevoza. Usluge, ki so jih v lanskem letu izvršili našemu podjetju tuji avtoprevozniki znašajo 320=000 din, oziroma okrog 235«000 ton km. Tj4>revozi se nanašajo v glavnem na usluge gradbenemu in gozdnim obratom največ za prevoz peska, manj pa tudi za prevoz lesa. V letu 1970 je bilo takih uslug za okrog 260.000 ton km. Analiza izpadov prevoznega parka iz voženj z ozirom na število možnih delovnih dni v letu 1971: Kamioni: Gozdni Št. Možni Vozilo na delu Dnevi izpadov obrat kam. del.dn. dni % poprav. % Ostalo Skup. Gradb.ob 1 86 55 63,9 11 12,3 20 31 Novo mesto 4 1.159 ' 872 75,2 182 15,8 105 287 Straža 4 1.065 842 79,1 131 12,3 92 223 Podturn 4 1.060 261 71,8 97 9,2 202 299 Crmošnjice 3 798 620 77,7 66 8,3 112 178 Črnomelj 4,5 1.181 787 66,6 279 23,6 115 394 Skupaj 20,5 5.349 3.937 73,6 766 646 1.412 1971 % 100 73,6 14,3 12,1 26,4 1970 % 100 67,0 12,6 20,4 33,0 Iz analize izpadov prevoznega parka iz voženj v primerjavi z letom 1970 se vidi, da se je povečal procentualni iznos vozil na delu in znaša 73,6 % in to predvsem zaradi ugodnih vremenskih prilik v letu 1971» deloma pa tudi zaradi nekoliko drugačnega načina evidence vozil na delu. Narastli pa so izpadi vozil na delu za 1,9 % /od 12,6 v letu 1970 na 14,3 % v letu 1971/-V primerjavi z letom 1969 pa so izpadi vozil zaradi popravil narastli celo za 6,2 VZroke za tolikšne izpade zaradi popravil je iskati predvsem v pretiranih okvarah lažjih tipov kamionov, nastalih kot posledica pretiranih obremenitev, prevelikih hitrosti vožnje, neustreznost kamiona OM Tigrotto za gozdarske namene in pa teža-v pri nabavi rezervnih delov, predvsem za kamione OM Tigrotto. Potrebno pa je upoštevati tudi dejstvo, da so današnji kamioni po večini vsi opremljeni z nakladalnimi dvigali, kar ima za posledico upravičene večje okvare na vseh delih kamiona. Pregled in primerjava direktnih, stroškov prevoznega parka po ton km od 1/1-31/12-1971/70 /brez amortizacije/. Vrsta vozila Stroški po ton km Št.kam. 1971 1970 Št.kam. I. Kamioni s Hiab dvigalom 1. TAM 4,5 ton 3 1,55 0,97 3 2. TAM 6 ton 4 0,84 3c OM Tigrotto 4 1,42 0,78 1,27 4 4o OM 10 ton 8 0,64 8 Skupaj I. 19 0,99 0,70 15 II. Kamioni brez hiab dvigal 1. TAM 4,5 ton 2 1,28 1,27 0,76 3 2. OM Tigrotto 1 0,56 1 3. KAP 1 0,83 0,61 2 Skupaj II. 4 1,13 0,66 6 Skupaj kamioni I + II. 23 1,02 0,84 22 III. Kamionske prikolice eno in dvoosne 7 0,13 0,04 6 IV. Traktorji na spravilu 7 5»028/obr. 3.350/ 6 V. Kombiji VI. Avtobus 7 1 ura 1,37/km 2,94/km obr.ura 1,14/km 2,25/km Iz primerjave stroškov med letoma 1971 in 1970 se vidi, da so stroški povsod narastli. Vzrok za to je deloma posledica splošnega dviga cen popravil, dviga osebnih dohodkov, večja popravila zlasti lažjih kamionov TAM in Tigrotto, deloma pa tudi zaradi načina evidentiranja stroškov /investicijska popravila so evidentirana kot tekoča popravila/, kar zlasti vpliva na letna nihanja pri posameznih kamionih. JV. Mehanizacija spravila Animalni transport lesa na drugi fazi dopolnjuje podjetje s 3 traktorji Pergusoni, opremijenimi z vitli za spravilo, enim zgibnim traktorjem Tiberjack, tremi žičnimi žerjavi in enim tribobenskim vitlom. Uspeh, oziroma realizacijo te mehanizacije na drugi fazi nam prikazujeta naslednji tabeli: a/ Spravilo lesa s traktorji Gozdni Št. Št.del. Obrat - .ure Učinek 1971 Učinek 1970 obrat trak. dni Plan Real. m3 m3/dan m3 m3/dan Straža 1 200 1.300 1.016 2-598 13,0 2.514 13,0 Podturn-Ferg . 1 250 1.300 1.420 4.057 16,2 5-155 14,0 "Timberjack 1 99 650 952 4.148 42,0 - Crmošnjice 2 263 1-950 2.076 3-253 12,4 2.800 14,3 Črnomelj 1 — - - - - 361 13,4 Skupaj: 6 842 5-850 5-464 ^0 Lf\ 0 it 4- 1 1 - 10.830 14,2 b/ Spravilo lesa V • N/ • • z žičnimi . žerjavi 1 N ovo m. KS-1 1 60 500 501 1.074 11,7 793 14,7 " HA-2 1 100 300 833 2.325 23,3 1.204 20,8 " HD-2 1 13 - 104 327 25,2 - - Straža 3BV-250 1 147 800 811 3-411 23,2 2.587 20,2 Skupa j: 4 320 1.600 2.249 7-137 - 4.584 Spravilo z mehanizacijo skupaj _______1971_______1970 a/ Spravilo s traktorji 14. G 56 10.830 b/ Spravilo z žičnimi žerjavi 7-137 4.584 Skupaj: 21»193 15-414 Primerjava podatkov v tabelah a/ spravilo lesa s traktorji, b/ spravilo lesa z žičnimi žerjavi med učinkom leta 1971 in 1970 nam kaže, da je celotno z mehanizacijo transportirana količina lesa na II. fazi v letu 1971 za 5-779 m3 večja kot v letu 1970. Indeks spravila med letoma 1971/70 je 138. To povečanje gre delno na račun večjega letnega efekta že obstoječe mehanizacije, največ pa na račun novo nabavljenega zgibnega traktorja Timber-jack. V .primerjavi s posekano neto količino lesa v letu 1971? ki je znašala v družbenem sektorju 118.755 m3, predstavlja spravilo lesa z mehanizacijo 17,8 % in se je v primerjavi z letom 1970 povečalo za 5,2 %. Stroški spravila z mehanizacijo, upoštevaje pomožne delavce in amortizacijo brez režije, znašajo: 44 1971 1970 Spravilo s traktorji GO Straža 27,81 din/m3 21,17 din/m3 GO Podturn Pe 533 29,20 din/m3 24,00 din/m3 GO Podturn Timberjack 25,12 din/m3 - din/m3 GO Črmošnjice GO Črnomelj 39,37 din/m3 27,00 Spravilo z žičnimi žerjavi GO Novo mesto KS-1 58,65 din/m3 65,40 din/m3 GO Novo mesto HA-2 GO Novo mesto HD-2 47,68 din/m3 53,20 din/m3 GO Straža 3BV-250 22,84 din/m3 21,20 din/m3 Iz primerjave stroškov po m3 leta 1971/70 je razvidno: 1/ Da so se nekoliko dvignili stroški spravila pri traktorjih Fergusonih in 3 BV pač zaradi znanih vzrokov, t»j. dviga OD in stroškov popravil. 2/ Znižali so se stroški po in3 pri žerjavih zaradi večjih dnevnih in letnih efektov v letu 1971» 3/ Stroški po m3 niso povsem primerljivi med obrati zaradi različnih pogojev spravila in dajejo torej le približno razmerje med obrati. V. Gradbeni stroji V okviru gradbenih del, ki jih je naš gradbeni obrat izvajal z gradbenimi stroji bodisi pri našem podjetju, bodisi izven podjetja, je doseženo realizacija v obratovalnih urah in stroških naslednja: Stroj Mož. del. dni St. del. dni Pop- rav. dni Obratovalne Letni Real. plan 1971 ure Real. 1970 Primer, stroš. po obrat.uri 1971 19/Č" Buldožer TG 90-SH I. 265 161 37 1.200 1.183 1.647 125,86 59,42 Buldožer TG 90-SH IL 265 195 25 1.200 1.547 1.581 86,68 53,57 Nakladalec Volvo 265 192 5 1.200 1.561 806 45,67 25,93 Valjar 265 84 6 700 686 679 25,49 27,37 Traktor Fe 533 265 127 21 1.300 973 - - - Fagrarn 3 kom 795 255 163 2.400 1.983 2.759 59,63 25,92 Pionir 4 kom 1060 151 261 800 1.116 551 20,26 19,02 Skupaj: 3 o 180 1168 518 8.800 9.049 8.023 100 36.7 16,2 100 31^5 n,i Indeks= im 1970 9049 8023 112 ali 112 % 1971 % 1970 % - 45 - Iz tabele je razvidno: 1/ Da je gradbeni obrat v celoti realiziral svoj letni plan obratovalnih ur in jih v primerjavi z letom 1970 povečal za 12 % /indeks je 112/ v primerjavi z letom 1969 pa celo za ■ 29 %. 2/ Število delovnih dni strojev se je povečalo za 5»2 /od 31,5 % v letu 1970 na 36,7 v letu 1971/« 3/ Povečalo se je tudi število izgubljenih dni zaradi popravil in sicer za 5,1 % /od 11,1 % v letu 1970 na 16,2 % v letu 1971/c 4/ V primerjavi z letom 1970 so se občutno povečali tudi stroški po obratovalni uri za vse stroje„ Vzrok tej podražitvi je dvig osebnih dohodkov, dvig cen popravil in nekoliko nadpoprei ne okvare /buldozer/c Zaključek Iz celotnega poročila lahko naredimo zaključek, da je bilo gospodarjenje v letu 1971 s stališča vloge, ki jo ima mehanizacija, dokaj ugodno, čeprav tudi ne manjka slabih momentov« Stopnja mehaniziranosti podjetja se je dvignila zlasti z investicijskimi vlaganji v kamione, traktorje, žago Poganci in ostalo opremo, saj je bilo leto 1971, leto, ko se je že drugič v mehanizacijo in opremo investiralo 209 starih milijonov, kar predstavlja več kot 100 % povečanje v primerjavi z letom 1969» V letu 1972 bomo med drugim spet zamenjali nekaj že iztrošenih kamionov in povečali število traktorjev na spravilu, ki predstavlja sedaj, najožje grlo pri podjetju. Z nabavo avtobusa pa bomo še nekoliko izboljšali delovne pogoje delavcev. Upajno, da bomo vsaj z enakim, če ne boljšim uspehom zaključili tudi leto 1972. Kure Jože, dipl. ing. 6. GOZDNE GRADNJE Gradbeni obrat je leta 1971 v okviru investicijskega programa in tekočih potreb opravljal v glavnem naslednja dela: - novogradnje in rekonstrukcije gozdnih cest, - projektiranje gozdnih cest, - razna dela vzdrževanja stavb po gozdnih obratih, - gradnja skladišča lesa v Straži, - ureditev dvorišča na upravi podjetja, - opravljanje strojnih in minerskih uslug gozdnim obratom, drugim podjetjem in zasebnikom. 46 Predvsem nas zanima gradnja gDzdnih cest, ki predstavlja tudi osnovno dejavnost obrata« Naslednja tabela nam prikaže, katere ceste smo leta 1971 gradili in kakšna so bila porabljena finančna sredstva« I. Ceste - investicije Predvideno Predračun Porabljeno Laze-Srednja vas Luža-oddo47 Nemec-Vel„prepadna Mrzle doline-Ambrož.ovinek Cinkarska-Cink 700»000,00 50.000,00 150«000,00 240o 000,00 585*957,25 204.179,90 76.048,85 127.727,15 185*460,65 543.650.00 204.509,80 70.378,15 118.412,25 176.591.00 SKUPAJ: 1.120.000,00 1179*373,80 1113*5^1,30 = =2 = = = =:=:=: = =: = = =: = =: = =: = = ==:=:=: = =: = = ==: = = =:=:=:=: = = = = =: = = = = =:=== = = =:=:=: = =: = = = = =:== = =:=: II. Ceste - investicijsko vzdrževanje Jerkotov ovinek-Pragozd 112.553,85 128.508,46 Dol.Straža-Hostni hrib 59*721,40 27.160,48 Skupaj: 172.275,25 155*668,94 Iz podatkov je razvidno, da med predvidenimi in porabljenimi sredstvi za investicije ni bistvenih odstopanj, oziroma da so porabljena sredstva manjša za 6.458,70 din. Razvidno je tudi, da je zgrajena cesta Luža-odd.47 kljub temu, da za njo ni bilo predvidenih sredstev. Naknadno smo z gradnjo začeli zato, ker je bilo iz predračunov in iz izdanih situacij razvidno, da bomo lahko z razpoložljivim denarjem zgradili tudi to cesto. Ludi za investicijsko vzdrževanje cest, ki ga je izvajal gradbeni obrat je porabljeno 16.606,31 din manj kot je bilo predvideno v predračunih. Predvsem nas pa zanima, po kakšni ceni smo lansko leto gradili naše ceste. Po dejanskih situacijah smo izračunali poprečno . ceno za km gozdne ceste, ki znaša: - novogradnja - utrjena I. faza - spodnji ustroj 70.732,57 din II. faza - zgornji ustroj 94.177,46 din Skupaj: 164.910,03 din - novogradnja - neutrjena I. faza - spodnji ustroj 68.596,68 din II. faza - zgornji ustroj 28.920,30 din Skupaj: 97*516,98 din Pri cenah za leto 1971 naj omenim, da smo kljub splošnemu dviganju cen ij/osebnih dohodkov, ceno za km ceste nekoliko znižali, za približno 2 - 3 %. To znižanje je sicer minimalno, vendar je ze to, da cene niso porasle, važen podatek., Skupno smo v letu 1971 iz sredstev za investicije na novo pridobili 80O86 m cesto Če pa porabljena sredstva preračunamo po ceni 164.910,03 din za km, kar predstavlja poprečno ceno enega km novogradnje i#htrjene ceste, smo zgradili 6,702 m cest. Vse te ceste so bile grajene v družbenih gozdovih. Poleg navedenih cest je obrat sodeloval še pri rekonstrukciji ceste Tretji ovinek-Rampoha na GO Podturn s tem, da je opravil strojna in minerske dela. Pri gradnji javnih cest pa smo sodelovali pri gradnji ceste na Podgrad s strojnimi deli v vrednosti 20,365,60 din. Pri cesti Globodol-Brezova reber smo z buldožerjem zgradili spodnji ustroj v vrednosti 5«063,90 din, Ta cesta spada sicer v kategorijo krajevnih cest, ker pa poteka precej po gozdu, ima večji gozdarski kot javni pomen. Največ pa bo koristila prevozu naših delavcev iz Globodola na Brezovo reber. Stropki za navedeni cesti se smatrajo kot prispevek GG h gradnji javnih cest. Pri projektiranju je projektiva opravila terenska dela na cesti Gaber-Smuška luža na Semiški gori v dolžini 2.704 m, kar se zopet smatra prispevek za javne ceste. Ima pa ta cesta delno tudi gozdarski pomen. Izmed gozdnih cest je bila projektirana gozdna^cesta Podgrad-Piščalp v dolžini 4.483 m v predelu Radohe. Precejšnje terensko delo je oilo opravljeno tudi na bodoči cesti Otovec Sredgora, kjer je 'bila poiskana trasa in položena nulta linija na dolžini okrog 10 km. Pisarniška dela projektiranja smo opravljali za vse projektirane ceste *in za ceste, ki so bile v gradnji, saj je bilo potrebno izdelati nove predračune. Precej projektantskega dela je bilo^opravljenega tudi za območni načrt, ker je bilo potrebno položiti po karti okrog 100 km tras. Zidarska grupa stalnih delavcev je opravljala dela pri vzdrževanju gozdnih stavb, zidarskih delih pri preureditvi žage v Pogancih, pri preureditvi pisarniških prostorov in šolskega centra na obratu Podturn, dokončala stanovanje v Žužemberku ter zidarska dela na dvorišču uprave. Opravljali so tudi usluge zasebnim graditeljem stanovanj, predvsem delavcem GG. Sezonska skupina Mujakič je poleg gradnje cest opravila tudi vsa dela pri gradnji skladišča lesa v Straži in pripravila dvorišče uprave za asfaltiranje. Kar se tiče opravljanja strojnih uslug izven podjetja naj omenim, da sta bila buldožerja zaposlena izven sezone gradnje cest največ pri rigolanju za vinograde in delno pri Cestnem podjetju. Kako je bila zaposlena gradbena mehanizacija nam prikaže naslednji pregled opravljenih strojnih ur: 48 Stro i Zaposlitev v urah Gradb.obr. Gozd.obrati Drugod Skupaj Buldožer I. 233 65 885 1.183 Buldožer II. 590 341 616 l«547 Fagram I. 272 104 91 467 Fagram II. 513 215 76 804 Fagran III. 666 36 7 709 Pionir /4 kom/ 811 122 183 1.116 Nakladalec 267 lo097 197 1.561 Valjar 521 56 109 688 Traktor Kamion TAM 714 207 52 973 12.258 Na splošno vzeto je opravljenih kar precej strojnih ur, vendar hi bilo to število lahko še večje, če hi bilo kaj več povpraševanja po uslugah, predvsem za kompresorje, valjar in traktor« Najmanj ton km je prevozil kamion, katerega smo kmalu na začetku leta prodali« Ob koncu leta je bil oddan tudi traktor na goOo Črnomelj in nakladalec na g. o. Straža, ker je pretežno delal na skladišču lesa v Straži« Od nameravanega nakupa tež-jega^kamiona smo med letom odstopili, ker je bilo kočljivo vprašanje polne zaposlitve. Prevoz buldožerja pa smo kar zadovoljivo rešili s Cestnim podjetjem« Obrat je med letom dobil tudi kombi za prevoz materiala, gorivo in delavcev na raztresena delovišča« V preteklem letu je bilo skupno zaposlenih na obratu poprečno 30 delavcev« Od teh je bilo v sezoni gradnje cest sezonsko zaposlenih 16^delavcev in 2 kuharici. Dva delavca sta obiskovala minerski tečaj in ga uspešno končala. Promet v peskokopu Soteska je bil precej manjši od predhodnega leta. Oddali smo le nekaj slabšega materiala Cestnemu podjetju, nekaj peska za zidavo raznim zasebnikom, precej posipnega materiala pa je bilo porabljeno pri gradnji cest« Točne količine oddanega materiala bodo razvidne iz obračuna za peskokop« Za masovno oddajo kvalitetnega peska za malto bo treba peskokop še dodatno opremiti z mlinom za pesek in transportnimi trakovi, V letu 1972 bo potrebno nabaviti močnejši traktor in grejderski priključek za vzdrževanje cest, da bo traktor bolj zaposlen. V prihodnjem letu nameravamo uvesti tudi to, da bo na vsakem delovišču poleg buldozerista le še en strojnik, ki bo istočasno tudi miner. V eni osebi združen strojnik in miner se je poka-kazal zelo ugodna tudi pri opravljanju uslug. S tem v zvezi bomo poslali enega minerja v strojniški tečaj, ostala dva minerja sta pa že sposobna upravljati tudi s kompresorjem. Zaradi navedene razporeditve delavcev, bomo v letu 1972 imeli viška 2 strojnika, ki jih bo treba zaposliti na drugih obratih. Kure Danilo, dipl. ing. 7« UREJANJE GOZDOV IN GOZDNI KATASTER Osnovna dejavnost obrata za gozdarsko načrtovanje je urejanje gozdov - sestava gospodarskih načrtov« Obratu je priključen še referat za gozdni kataster in arondacije gozdov« Po sistenatizaciji delovnih nest ina obrat za gozdarsko načrtovanje sledečo kadrovsko strukturo: I« Urejanje gozdov: Tek. ,T v. Naziv st. Število zaposl. Strokovna izobrazba 1. ing. projektant 2 dipl.ing. gozdarstva 2. ing. taksator 2 dipl.ing. gozdarstva 3. tehnik taksator 2 gozdarski tehnik 4. geometer 1 geometer s pooblastil 5« Administrator-knjig. 1 srednja šola 6. Vodja obrata 1 dipl.ing. gozdarsh® Skupaj urejanje 9 II. Gozdni kat.in arond. l gozdarski tehnik Skupaj I + II - obrat 10 Vsa delovna mesta so bila zasedena preko celega koledarskega leta, razen geometra, ki je začel z delom šele 1« 5° 1971« Poleg delovnih mest po sistematizaciji so bili na obveznem pripravniškem stažu: 2 inženirja in 2 tehnika - po nekaj mesecev« Dninarji in študentje na praksi so opravili okoli 2.500 ur, za dobo 6 mesecev pa je bil zaposlen tudi 1 nekvalificirani delavec. Obrat za gozdarsko načrtovanje je v letu 1971 ustvaril 809«854-,40 din realizacije, pri čemer so nastali direktni stroški v višini 580.723,20 din. Urejevalna dela znašajo po ceniku za leto 1971» a/ za popolno premerbo drevja 150,06 din/ha b/ za delno premerbo drevja /Bitterlich/ 86,55 din/ha c/ za okularno in tablične -cenitve 81,56 din/ha Dokončno urejenih gozdov je bilo okoli 8.000 ha, kar predstav- lja približno 1/10 površine gozdov, s katerimi gospodari Gozdno gospodarstvo Novo mesto. Terenska in pisarniška dela obrata za gozdarsko načrtovanje so se izvajala na enotah Novo mesto-jug, Trebnje I in Trebnje II, pisarniška dela pa še na enotah Tanča gora in Črnomelj, Obrat je v pomladanskem času 1971 izvedel terensko signalizacijo družbenih gozdov za izdelavo osnovne državne karte na področju Roga, Radohe in Gorjancev, Preko celega leta je obrat, predvsem pa vodja obrata sodeloval pri sestavi gozdnogospodarskega načrta za novomelko gozdnogospodarsko območje za dobo 1971-1980o Osnutek območnega načrta je bil izdelan v oktobru 1971 in posredovan Sekretariatu za gospodarstvo v Ljubljani, Območni načrt predstavlja timsko delo, ki sc ga opravili strokovni delavci pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto. Načrt je proučil strokovni kolegij na posebni seji, V dokončen sprejem je bil načrt predložen na skupno sejo delavskega sveta in sveta lastnikov gozdov pri GG Novo mesto dne 5»5»1971, ko sta oba sveta dala soglasje na planirani 10-letni etat in dne 7=2,1972, ko sta oba sveta dala soglasje na načrt kot celoto. Sedaj je načrt v potrditvenem postopku na Republiškem sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo v Ljubljani, Potrditev pričakujemo v prvi polovici leta 1972. Obrat za gozdarsko načrtovanje^/ letu 1971 sestavil in posredoval 12 letnih načrtov v potrditev skupščinam občin Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje. Vsi načrti so bili potrjeni. Na sekretariatu za gospodarstvo v Ljubljani so bili v letu 1971 potrjeni načrti naslednjih gozdnogospodarskih enot: 1, Črmošnjice 2, Semič 3, Trebnj e I 4, Straža-Toplice 5» Šentjernej 6. Novo mesto-sever 7. Metlika 8. Trebnje SLP-1 9. Padež 10. Hmeljnik 11. Radoha 12. Soteska 13. Brezova reber obnovitveni osnovni prilagoditveni obnovitveni obnovitveni obnovitveni osnovni prilagoditveni prilagoditveni prilagoditveni prilagoditveni prilagoditveni prilagoditveni Za 11 gospodarskih načrtov so bile izdane tudi odločbe^o potrditvi, medtem ko za 2 enoti /Semič, Črmošnjice/ odločbi še nista izdani zaradi neurejenih lastninskih odnosov med KZ Črnomelj in GG Novo mesto. Obe gospodarski organizaciji sta se že tudi o tem sporazumeli, časovni zadržek predstavlja le tehnična izvedba /prepisi/. Za izvedbo urejevalnih del so nujno potrebne ustrezne katastrske, gospodarske ter osnovne državne karte. Za to delo je na obratu zadolžen geometer, ki je pooblaščen tudi za terenske izmere, katere po potrebi tudi opravlja. Te izmere so vezane predvsem na površine družbenih gozdov v spornih primerih z zasebnimi površinami, kakor tudi za arondacije. Geometer aktivno sodeluje pri izdelavi osnovne državne karte M 1 : 5000 in 1 : 10 000 za desni breg Krke - področje Koga, Radohe in Gorjancev s skupno površino 22-700 ha- Od tega je-okrog 1/2 družbenih gozdov - GG Novo mesto, ostala polovica pa so zasebne gozdne in kmetijske površine- Izvajalec del je geodetski zavod Ljubljana- Karta se izdeluje na moderen način s pomočjo snemanja terena iz aviona. Stroške izdelave karte si delijo: republika 70 %, ostalih 30 % pa občina Novo mesto in Gozdno gospodarstvo Novo mesto- Tako osnovno državno karto imamo že izdelano in v uporabi za področje Mirne gore z o-kolico s skupno površino okrog 19-000 ha. Kot posebno prilogo podajamo tudi poročilo referenta za arondacijo in gozdni kataster tov- Franca Kopiča- Le-to je naslednje: Arondacijo gozdne posesti Gozdnega gospodarstva Novo mesto so v tem letu izvajali v glavnem gozdni obrati- Gozdni obrati so dajali tudi predloge za zamenjavo ali odkup gozdnih zemljišč na podlagi prošenj občanov in lastne pobude- Izvajali so cenitve ggzdnih parcel. Vse zadeve pri zamenjavi in odkupu zemljišč je dokončno potrjeval delavski svet podjetja. Pogodbe, zemljiš-* koknjižne predloge in zemljiškoknjižne sklepe je sestavil referent za arondacijo in gozdni kataster. Kupoprodajnih pogodb je bilo sklenjenih 25, pri čemer se je gozdna posest GG Novo mesto povečala za 13 ha. Tudi v tem letu zamenjave gozdnih parcel v korist našega podjetja niso napredovale, čeravno so imeli obrati večjo samostojnost. V tem letu je bilo sklenjenih 7 menjalnih pogodb- Obravnavala so se še druga vprašanja pri^arondaciji kot so razna od-pisna dovoljenja med KZ Metlika in Črnomelj, ki so bila le delno realizirana, delno pa tudi ne zaradi raznih zaprek zemljiškoknjižnih zadev, kot so pravica uporabe družbene lastnine ene ali druge organizacije, ki nimajo pooblastil in zakonitih odločb o lastnini in podobno. Tudi nerešenih zadev, ki smo jih imeli skozi vse leto, je bilo precej. Pri tem so nastale razne zapreke, zaradi ovir pri zemljiškoknjižnih zadevah, kot so zemljiškoknjižna bremena, neurejenost lastništva in podobno. Gozdni kataster se je tudi v tem letu urejeval in dopolnjeval ža gozdove last 'Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Gozdni kataster za območje občin Črnomelj in Grosuplje je še vedno neurejen, ker občini še nista izdali odločb o dodelitvi gozdov Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto. Tu so predvsem gozdovi vk-njiženi že na bivše podjetje KGP Novo mesto in občino Novo mesto. Po oceni je vknjiženih na Kmetijsko gozdarsko posestvo Še 600 ha gozdov, na občino Črnomelj 5500 - 6000 ha in Kmetijsko posestvo Kočevje 1000 ha gozdov. To je skupaj 8600 ha gozdov na področju občine Črnomelj. S kmetijsko zadrugo Črnomelj smo se sporazumeli za ureditev tega problema. Pripravili smo spiske gozdnih parcel in sestavili dokument za prenos teh parcel na Gozdno gospodarstvo Novo mesto. Tudi za občino Črnomelj smo pripravili vso dokumentacijo za prenos pravice uporabe občinskih gozdov na našo gospodarsko organizacijo. Vsa dokumentacija je že dostavljena občini. Na področju občine Grosuplje gospodari naša gospodarska organizacija s 240 ha gozdov. Približno 90 ha gozdov je ostalo še ne-preknjiženih na ra šo gospodarsko organizacijo. V naslednjem letu bo potrebno intenzivno delati na ureditvi gozdnega katastra in arondaciji zasebnih enklav. Tone Hočevar, dipl. ing. 8, KOMERCIALA Organizacija dela komercialne službe se v primerjavi s prejšnjimi leti ni bistveno spremenila. Sprememba je nastala samo pri odpremnih službah, ki so sedaj priključene k posameznim obratom. Ravno tako so priključena h gozdnim obratom tudi skladišča za maloprodajo. Tudi v tem letu smo se dogovarjali z lesno industrijo^ potrošniki celuloznega lesa in ostalih gozdnih sortimentov o količinah dobav posameznim kupcem. Na podlagi dogovorov so bile sklenjene pogodbe, ki so več ali manj realizirane, izjema je le pogodba s tovarno celuloze Krško,,ki ni bila realizirana zaradi prevelike zamude v poravnavi dolgov. Isto velja tudi za HW Novo mesto ter še za nekatere manjše kupce, kar pa ni v večji meri vplivalo na realizacijo. Pogodbe so bile sklenjene v glavnem za letne dobave z obrestno mero 9 do 12 %. Pridržali smo si pravico, da v primeru neplačila lahko odstopimo od pogodbe, vendar se te pravice nismo posluževali, ker bi morali spričo splošne nelikvidnosti odstopiti dejansko od vseh sklenjenih pogodb. V tem pogledu so izjeme le izvozna podjetja kot so Slovenijales Ljubljana, Jadran Sežana ter Kurivoprodaja Ljubljana, ki v glavnem vse račune poravnajo še pred iztekom dogovorjenega roka plačila. Realizacija v letu 1971 Če navedemo nekaj podatkov lahko ugotovimo, da je bila fakturirana realizacija v letu 1971 nekoliko večja kot v letu 1970. Če jo primerjamo po posameznih mesecih ugotavljamo, da je bila včasih nižja od preteklega leta, včasih pa višja. Primerjava je naslednja: Mesec Realizacija Razlika V letu 1970 v letu 1971 Januar 1.857.470,65 Q62.660,80 3.870.372,40 - 894.809,85 Februar 2.704.550,15 + 1.165.822,25 Marec 2.576.033,85 4.466.273,10 + 1.890.239,25 April 3.604.002,95 4.882.249,00 + 1.278,246,05 Maj 4.078.088,15 4.113.872,25 + 40.784,10 Junij 3.719.416,20 3.055.448,55 4.571.757,95 + 852.341,75 Julij 3.141.958,65 + 86.510,10 Avgust 3.556.617,80 3.481.018,85 - 75.598,95 September 3.589.989,60 3.659.481,30 4* 69.491,70 Oktober 4.176.385,35 3.883.855,60 - 292.529,75 November 3.187.643,56 3.009.184,45 - 178.459,10 December 3.555.111,40 3.272.244,75 - 282.866,65 Skupaj: 39.660.758,20 43.319.889,80 + 3.659.131,60 v/ Ce primerjano realizacijo v I. in II. polletju bomo ugotovili, da je realizacija v I. polletju občutno porasla, medtem ko je v II. polletju nekoliko padla. Primerjava je takale: 1970 1971 I. polletje 18.539.561.95 22.872.165,50 +4.332.605,5 II. polletje 21.121.196 25 20.447.724,30 - 673.471,9 Zgoraj navedeni potek realizacije je med drugim rezultat ugodne pomladi in slabih vremenskih prilik v jeseni. Omenimo še, da smo imeli v letu 1971 v maloprodaji še za 1.906.198,05 din prometa, kar je za 67,7 % več kot v letu 1070. Izvoz Z večjim prizadevanjem pri izvozu gozdnih sortimentov je komercialni službi uspelo plasirati, precejšnje količine sortimentov na zunanje tržišče in to predvsem v države s konvertibilno valuto. Pri ten smo dosegli precej višje prodajne cene posameznih sortimentov, pa tudi hitrejši dotok denarja. Tako smo izvozili blaga v letu 1970 za 4.231.793,40 din vrednosti, v letu 1971 pa za 7*993.451,95 din vrednosti. Razlika jc torej + 3*761.658,55 din ali za 88 % več kot v preteklem letu. Izvažali smo predvsem bukova drva za kurjavo, hlodovino raznih trdih in mehkih listavcev, bukove in hrastove železniške prage, jelove pilote ter bukov in hrastov jamski les. Izvoz bi bil lahko večji, če povpraševanje na zunanjem trgu v drugi po]ovici leta ne bi stagniralo. Mogoče tudi včasih sami nismo bili dovolj elastični pri sami pripravi iskanih sortinen-tov. Od skupne vrednosti smo izvozili na tržišča s konvertibilno valuto 98,2 % in le 1,8 % na tržišče s klirinškim obračunom. - 54 - Izvoz važnejših, gozdnih sortinentov je bil naslednji: Sortiment Količina Vrednost din Poprečna Cena na cena dom.trgu Jamski les iglavcev 97,61 m3 42. 211,45 432,45 200,00 Drogovi iglavcev 36,20 M 19. 607,75 541,65 313,65 Piloti jel.smreke 1 .229,16 tl 656. 144,45 533,81 289,53 Drob.tehn.les iglav. 380,00 ft 192. 954,55 507,77 300,00 Bukovi hlodi III. 374,95 It I25c 325,70 334,25 298,85 Hrastovi hlodi 675,20 II 324. 410,85 480,46 402,13 Javor hlodi 1 .320,45 tt 755» 771,42 572,35 418,37 Brestovi hlodi 358,36 tl 145. 051,40 404,76 348,78 Orehovi hlodi 10,23 tt 10. 547,15 1.031,00 Češnja hlodi 94,38 tt 39. 812,40 421,83 340,10 Hlodi lipe 32,10 tt 13. 484,25 420,07 178,20 Hlodi akacije 41,34 tt 16. 341,70 395,30 Hrastov jam.les 231,65 tt 95« 216,05 411,05 170,00 Bukov jamski les 1 .335,87 tt 369« 219,05 276,38 150,00 Hrastovi piloti 58,58 tt 36. 840,50 628,90 Cel.les mehk.list. 1 .871,00 prn 269. 267,40 143,91 109,55 Taninski les 362,00 tl 43« 200,60 118,35 103,70 Drva listavcev 22. .485,16 tt 2948, 916,20 131,14 92,35 Hrastovi pragi 8 545 kom 742. 182,00 86,85 Bukovi pragi 13. .265 tt 1030. 731,60 77,70 Hrastov kretn.les 72,85 m3 93« 832,15 128,80 Cene Če primerjamo dosežene izvozne cene s cenami na domačem tržišču, opazimo velika odstopanja, ki se kažejo v tem, da so cene na zunanjem tržišču znatno višje od cen na notranjem trgu. Slednje so že od novembra 1970 pa vse do danes zamrznjene in je bilo izključeno vsako zvišanje cen. Bile so sicer razprave o formiranju prodajnih cen na podlagi družbenih dogovorov, do konkretnega sporazuma med proizvajalci t.j. gozdnimi gospodarstvi in potrošniki kot so lesna industrija, tovarne celuloze in rudniki ter ostali potrošniki, pa ni prišlo. Sporazum o višjih cenah je bil dosežen samo za taninski les kostanja in za celulozni les mehkih listavcev. Tako je bila prodajna cena tanins-kega lesa zvišana od 70,00 din na 110,00 din za prm, cena celuloznega lesa mehkih listavcev pa od 85,00 din na 100,00 din za prm. Da so kljub težavam dosegli pri nekaterih sortimentih višje cene, smo to uspeli le z izdelavo vrednejših sortinentov ter z izdelavo imenovanih komisionov po posebnem naročilu kupca. Reklamacije V letu 1971 smo imeli nekaj prigovorov s strani odjemalcev glede na količino in kakovost dobavljenega blaga. Največ prigovorov smo imeli pri celuloznem lesu in to zaradi količine, manj pa v pogledu kvalitete. Zelo neprijetne reklamacije smo imeli pri dobavi drogov za vodnjake, ko so nam jih zaradi slabe kvalitete ter neustrezne izdelave stavljali kupci na razpolago« Te reklamacije smo mogli rešiti le z odbitki bodisi na količini, ali pa na ceni. Ten problemom se lahko izognemo samo s pravilno izmero naloženega blaga ter s pravilno izdelavo kot to zahtevajo predpisi standarda. Jakah Koloman 9. POČITNIŠKI DOM NOVIGRAD Dom je bil v letu 1971 odprt od 21.6. do 31»8.1971, to je 72 dni. V ten Času je dom dosegel naslednji finančni rezultat v primerjavi z letom 1970. Celotni dohodek Porabljen material Neproizvodne storitve Terenski dodatek in dnev, Amortizacija Izredni izdatki 1970 150.426,54 89.569,70 4.490,00 . 6.528,00 8.968,42 4-.776,50 1971 178.455,10 115.536,65 10.092,30 9.804,00 3.069,65 768,15 Indeks 119 129 225 150 34 16 Skupaj porabljena sred. 114.332,62 139.270,75 122 Doseženi dohodek 36.093,92 39.184,35 109 Osebni dohodki 21.477,25 19.308,10 90 Pogodbene obveznosti 356,75 869,05 244 Zakonske obveznosti 5.214,70 6.052,95 116 Doseženi dobiček 9.045,22 12.954,25 143 Doseženi dobiček je bil po sklepu upravnega odbora razdeljen na: Rezervni sklad - obvezni 1.122,40 1.733,95 154- Poslovni sklad 5.222,82 9.020,30 173 Od tega v skup.rezerve 317,25 537,70 169 Na osebne dohodke 2.700,00 2.200,00 81 V letu 1971 v domu ni bilo nobenih investicij. Nabavljeno je bilo le za 890,20 din drobnega inventarja, ki je v celoti odpisan in je v stroških. Doseženi dohodek ni porasel v sorazmerju s celotnim dohodkom, predvsem zarad/povečanja cen prehrambenih artiklov in drugih režijskih stroškov /najemnina sob/. Veliko povečanje dobička za 4-3 % je posledica nizkih osebnih dohodkov, saj so le-ti manjši od leta 1970 za 10 % in pa nižje amortizacije v letu 1971» Ta dosega v letu 1971 komaj 34- % vkalkulirane amortizacije v letu 1970, ko je bila obračunana za celo leto. V samem poslovanju doma ni bilo zastoja pri plačilnih obveznostih, Dom je bil ves čas likviden. Dom je v letu 1971 posloval 72 dni, kar predstavlja pri kapaciteti 35 ležišč 2520 dnevnih penzionov. Le-ti so bili izkoriščeni takole: 1970 1971 Indeks Člani kolektiva 1503 1890 126 Otroci članov kolektiva 74-3 805 108 Tuji gosti 1511 1010 67 Skupaj: 3757 . 3705 99 Iz gornje tabele je razvidno, da je zasedenost doma presegla dejansko kapaciteto za 4-7 %, kar gre predvsem na račun prehodnih tujih gostov. V letu 1971 je bil občuten premik v korist članov kolektiva, napram tujim gostom in sicer v razmerju 75 : 27 napram letu 1970 ko je bilo 60 : 4-0. Število dnevnih penzionov je prekoračeno tudi zaradi najemanja spb pri zasebnikih. V letu 1971 je bila določena cena za člana kolektiva v polnem znesku 32,00 din. Od tega je plačal član kolektiva 15*00 din, razliko 17,00 din pa je regresiralo matično podjetje. Cena za otroke članov kolektiva je bila 16,00 din od tega je plačal član 7,50 din, razliko 8,50 din pa je regresiralo podjetje. Pregled cen: Indeks 1969 1970 1971 1969:71 + 1970/71 Polna cena član.kolek. 25,00 31,00 32,00 128 103 otroci član.kolekt. 12,50 15,50 16,00 128 103 Tuji gosti 28,00 38,00 38,00 136 100 Dejanska cena članov kolektiva 12,50 15,00 15,00 120 100 Otroci član.kolektiva 6,75 7,50 7,50 111 100 Regres podjetja je zna šal za odrasle 12,50 16,00 17,00 125 106 Otroci član.kolekt. 6,75 8,00 8,50 126 106 t Iz gornjega je razvidno, da so se cene v ktu 1970 napram 1989 veliko povečale, v letu 1971 pa je to povečanje minimalno in znaša samo 3 %• Lastna udeležba članov kolektiva je v letu 1971 ostala nespremenjena, dočim se je regres podjetja povečal za 6 %. Cene se v letu 1971 niso dvignile, četudi so narasle cene prehrani in režijski stroški. Za leto 1972 pa bo potrebno izvršiti korekturo cen. V letu 1971 je^bilo porabljeno za 138.525,80 din prehrambenih artiklov in režijskih stroškov. Na en dnevni penzion odpade 138.525,80 : 3705 = 37,39 din, kar je za 8,17 din več kot v letu 1970. Lastna cena je res veliko porasla, to je za 28 %, a to je bilo le odraz splošnega porasta cen. Da dom ni bil tako polno zaseden, bi bila polna lastna cena mnogo večja. Pregled lastne cene: 1970 1971 Indeks Stroški prehrane 109.776,52 138.525,80 127 Lastna c.za vse ; penzione 29,22 37,39 128 Lastna cena brez tujih gostov 4-7,81 44,65 94 v/ Ce odbijemo za tuje goste direktne stroške prehrane, ugotovimo da je lastna cena za elane kolektiva padla za 6 % zaradi večje udeležbe. V bifeju doma je bilo v letu 1971 prodanih pijač v primerjavi z letom 1970: 1970 1971 Indeks Prodane pijače 42.035,20 45.513,20 108 Stroški nabave 22.388,30 21.506,90 96 Prometni davek 5-265,35 3.805,50 72 Osebni dohodek 4.700,00 4.700,00 100 Doseženi dohodek 9-681,55 15.500,80 160 Iz gornjega je razvidno, da je bil v letu 1971 velik porast dohodka od prodanih pijač, kar za 60 %. To je predvsem razul-tat večje nabave in prodaje vina, kjer ni velik prometni davek in pa zaradi precejšnjega dviga cen pri pijačah. Dohodek od pijač je dejansko pripomogel k dobremu uspehu doma v letu 1971. Ta bi bil veliko večji, če bi se osebje znalo prilagoditi popraševanju gostov. V domu so se v letu 1971 zopet pojavile težave z osebjem, šaj se jpV strežbi in administraciji zamenjalo 6 deklet. Zaradi tega tudi poslovanje ni bilo urejeno tako kot bi bilo normalno. Zaposlena pa je bila tudi 1 oseba nanj, kar je preveč obremenilo 4 zaposlene. V letu 1972 je potrebno zagotoviti, da bo zaposlenih 5 oseb, da bo delo normalno teklo in da osebje ne bo preobremenjeno. Ravno tako je potrebno, da se sezona v letu 1972 glede na prijave podal jša vsaj za 20 dni«. Do začetka sezone pa je treba popraviti postelje in obložiti stene ob norski stranic Kovačič Alojz 10 o TaKLO ORGANOV UPRAVLJANJA Organom upravljanja je potekla dveletna mandatna doba o Dosedanja organizacija upravljanja je zgrajena v smislu dogovora v javni razpravi, ki jo je vodila Socialistična zveza o zakonu o gozdoviho Ta se deli na samoupravno skupnost lastnikov gozdov, ki obravnava ^zadeve privatnih gozdov in organe upravljanja podjetja, ki obravnavajo zadeve družbenih gozdov. Oboji skupaj pa obravnavajo oziroma odločajo o zadevah, ki so skupnega. pomena. Od volitev do danes sta imela svet lastnikov gozdov in delavski svet 5 skupnih sej. Na sejah sta sklepala: - o periodičnih obračunih in zaključnih računih podjetja in o delitvi dohodka, - sprejela sta določilo o količinah in vrstah lesa za domačo uporabo, - potrjevala sta gozdnogospodarske načrte, - sprejemala sta letne gospodarske načrte, - sprejela sta dokončno besedilo statuta podjetja, - razpravljala sta o vrnitvi gozdnih parcel kmetom vasi Vrbovec, ki so jih v letih 1960 do 1962 podarili kmetijski zadrugi Trebnje, - sprejela sta območni načrt za novomeško gozdnogospodarsko območje, - razpravljala in sklepala sta o samoupravnem sporazumu, - sprejela sta sklep o ceni lesa na panju. Delavski svet podjetja je imel v tej mandatni dobi 12 sej, na katerih je sklepal o naslednjem: - o delitvi osebnih dohodkov, - o nabavi osnovnih sredstev, - dopolnjeval je pravilnik o normah in druge pravilnike in poslovnike za katere je po statutu pristojen, - potrjeval je nakup, prodajo in zamenjavo gozdnih parcel, - odločal je o pristopu GG v poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij in mehanografskemu centru Ljubljana, - potrjeval je letne inventure, - razpravljal je o varnem delu na delovnih mestih, - razpravljal je o splošnem ljudskem odporu in organizaciji civilne zaščite, - reševal je razne prošnje in pritožbe. Svet lastnikov gozdov je imel 3 seje na katerih je: - odločal o višini biološke amortizacije in režije, - o problematiki odkupa lesa gozdnogojitvenih in varstvenih delih v privatnih gozdovih, - o višini odkupnih cen za gozdne proizvode, - reševal je razne prošnje in pripombe o Delavski svet podjetja in svet lastnikov gozdov imata po 19 članov. Zaradi hitrejšega izvrševanja nekaterih konkretnih zadev sta oba sveta izvolila naslednje odbore in komisije: Odbor za cene /po trije člani iz kolektiva in od lastnikov gozdov/. Ta odbor je inel 2 seji, na katerih je povečal nekatere cene gozdnih sortimentov. Odbor za prošnje in pritožbe /po dva člana vsakega sveta/. Statutarno komisijo /po pet članov vsakega sveta/, ki je zasedala dvakrat v zvezi z uskladitvijo statuta s pripombami občinske skupščine Novo mesto. Komisijo za usklajevanje gozdnogospodarskih načrtov. Svet lastnikov gozdov je imenoval 3-članski odbor za prošnje in pritožbe z nalogo, da rešuje pritožbe, ki se nanašajo na biioš-ko amortizacijo. Delavski svet pa je izvolil: Odbor za družbeni standard /9 članov/. Imel je 11 sej,- na katerih je poleg ostalih zadev reševal prošnje za posojilo za gradnjo stanovanj. Odbor za kadre /9 članov/. Sestal se je 14 krat. Kazpravljal je predvsem o kadrovskih zadevah. Odbor za izrekanje ukrepov /3 člane/ se je sestal osemkrat in je rešil 29 zadev. Odbor počitniškega doma /5 članov/ je na petih sejah razpravljal o poslovaiju počitniškega doma. Uredniški odbor Dolenjskega gozdarja /6 članov/ se je sestal 1-krat. Komisija za nagrajevanje /7 članov/ je na štirih sejah razpravljala o spremembah in dopolnitvah pravilnika o delitvi OD. DS je imenoval tudi razne druge komisije. Skratka v raznih organih upravljanja v merilu podjetja in na obratih sodeluje 229 delavcev in lastnikov gozdov. Gozdno gospodarstvo Novo mesto sestavlja 6 gozdnih obratov, gradbeni obrat, obrat za gozda:dto načrtovanje in uprava« Skupaj je zaposlenih 690 delavcev, od tega: inženirji 16 tehniki 57 logarji 27 delov knjig«in adnin« 50 gzdarjev-delavcev v izkoriščanju šoferji, traktoristi, strojniki cestarji 25 vozniki in nosači 24 nakladalci 64' delavci v drevesnici 57 ostali 29 in gojenju gozdov 34 527 Gozdno gospodarstvo ina 78499 ha gozdnih površin, od tega 26.219 ha družbenih in 52.280 ha privatnih gozdov. Po podatkih, ki jih inano, je na obnočju gozdnogospodarskega obnočja 17.564 lastnikov gozdov. Od tega je 7900 gozdnih posestnikov, ki se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom. Franc Markovič 11. FINANČNA ANALIZA POSLOVANJA Podjetje dosega svoje dohodke s prodajo vseh vrst gozdnih proizvodov iz družbenega in zasebnega sektorja, kar predstavlja pretežni del realizacije in s svojini storitvenimi dejavnostmi kot so: gojenje gozdov, gozdno gradbeništvo, prevozništvo, razrez lesa na žagah ter druge storitve. Vsi dohodki sestavljajo celotni dohodek, ki je bil v letu 1971 dosežen v višini 52,788.305.- din. V primerjavi z letom 1970 je le-ta povečan za 12,9 %* Na povečanje je vplivalo delno povečanje prodaje gozdnih proizvodov /za 1 %/, povečan obseg storitev /za 35 %/ in povečanje prodajnih cen, doseženih pri izvozu gozdnih proizvodov /poprečno povečanje vseh cen za 8 %/. Celotni dohodek in delež izvoza v letih 1970 in 1971 je razvi- den iz tabele: 1970 1971 Indeks Celotni dohodek-domači trg 42.550.842.- 44.794.855«- 105,5 Celotni dohodek-izvoz 4,231.794.- 7.995.452.- 188,9 Skupaj 46,762.636.- 52,788.305.- 112,9 Delež izvoza v celot.dohod. 9 % 15 % 166,7 Iz celotnega dohodka nora podjetje pokriti vse stroške poslovanja z obveznostni do družbe in skrbeti za to, da ustvari sredstva za razširitev materialne baze podjetja /akunulacija/ in za zadovoljitev skupnih potreb delovne skupnosti« V navedenih dveh letih je podjetje krilo iz celotnega dohodka naslednje stroške: 1970 1971 Indeks 1/ Poslov«stroški in družb. obveznosti 2/ Amortiz.osnov.sredstev 3/ Osebni doh. prispevki 20,505.465°- 2,121.565°- 19,835.829«- 23-213-141.- 2.305.314.- 23.198.323°- 113,2 108,6 117,0 Skupaj 42,462.859°- 48,716.687°- 114,7 Ostanek dohodka za sklade Delitev na sklade podjetja 4,299-777-- 4,071.618.- 94,7 - rezervni sklad 213-310.- 293°597°- 137,6 - poslovni sklad 3,186.467°- 2,181.221.- 1,596.800.- 68,5 - sklad skupne porabe 900.000.- 177,4- Delitev dohodka na osebne dohodke in sklade podjetja je izvršena po določbah samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov gozdarstva. Pri ten ugotavljamo, da in< podjetje doseženo stimulacijo, ki znaša 12 minimalna akumulacija pa je presežena za 4 kratni znesek. V letu 1971 je oilo poprečno zaposlenih 746 delavcev, od tega 708 v rednem delovnem razmerju in 38 pogodbenih delavcev. Poprečni osebni dohodek za leto 1971 znaša 1.674,55 din na delavca in je za 20 % večji od leta 1970. Posebni podatki za leto 1971: Znesek Stroški reklame 27»318,- din Stroški reprezentance 38.025«- din Izplačane kilometrine 271.826.- din Izplačane dnevnice in sejnine 147.689«- din Izplačani terenski dodatki 995-4-99°- din Delež v celotnem dohodku 0,05 % 0,07 % 0,51 % 0,28 % 1,89 % Ti stroški so izplačevani po pravilnikih in sklepih organov podjetja na podlagi odobrenih računov in obračunov. Stroški so nizki. Terenski dodatki, dnevnice in kilone.trina so izp-lačovane v nižjih zneskih, kot jih dovoljuje samoupravni sporazum. Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v letu 1971: 62 Znesek din Struktura Celotna prodaja lesa iz zas.sek. 41.527 n3 x 296,74 = 12,322.728.- 100 % Stroški, ki jih je inelo podjetje z odkupom in prodajo pa so: Stroški odkupa,odpreme Popravila poti Biološka amortizacija Stroški gospodarjenja /fiksni/ 41,527 n3x 204,67 = 41.527 m3x 3,61 = 41.527 n3x 45,38 = 41.527 n3 x 42,32 * 8,499.235»- 69,0 % 150.000.- 1,2 % 1,884.490.- 15,3 % 1,757.349.- 14,3 % Skupaj 41.527 n3 x295,98 =12,291.074.- 99,8 % Poleg 150.000,00 din je bilo za popravilo gozdnih cest in poti porabljenih iz naslova družbenih gozdov 275.^50 din ali skupaj 425.450,00 din ali na vsak odkupljen m3 lesa 10,35.din. Dobiček 41.527 n3 x 0,76 din 31.654.- din 0,2 % Dobiček zasebnega sektorja je skupaj s sredstvi, ki jih daje podjetje namenjen za popravila gozdnih poti v zasebnem sektorju v letu 1972. Ta sredstva skupaj znašajo 200.000.- din, ki se bodo porabila kot soudeležba za popravilo gozdnih poti. Razdeljena pa bodo v razmerju s količino odkupljenega lesa. Gozdnogojitvena in urejevalna dela v zasebnem sektorju v letu 1971: Vrednost izvršenih del znaša: znesek Struktura gozdnogojitvena dela 1,810.010.- din 73,7 % urejevalna dela ________646.844.- din 26,3 % Skupaj: 2,456.854.- din 100 % Ta dela so bila plačana: iz zbrane biološke amort.zaseb.sek. 2,212.347«- din iz sredstev podjetja /družb.sekt./ 244.507«- din Investicije in druge naložbe v gozdove: 1970 1971 Gradbeni objekti /ceste,zgradbe/ 1,224.167.- Nabava opreme 2,081.902.- Drugo /gozdovi,nasadi, in drugo/ 54.716.- 1,348.295.- 2,116.068.- 1,464.114.- 90,0 % 10,0 % Indeks 110,2 101,6 146,6 Skupaj: 3,360.785.- 4,928.477.- 1970 1971 Indek; Gozdnogojit„in urejeval.dela Druge naložbe Popravila poti v zaseb.gozd. 4,983.578.- 144.579.- 317.388.- 5.906.696.- 287.562.- 275.450.- 118,5 198,3 86,9 Vsega 8,806.330.- 11.398.185.- 129,4 Te naložbe so bile plačane: Iz lastnih invest„sredstev Iz biološke amort.ZS Iz kreditov Iz dohodka podj„ /stroški/ 3,360.784.- 1,757.310.- 3,688.236.- 3.820.948.- 2.212.347.- 1,107.528.- 4,257.362.- 113,7 125,9 115,4 Za investicijo v intenzivne nasade ina podjetje odobren investicijski kredit v znesku 1.760.000 din. Od teh sredstev je bilo porabljenih v letu 1971 din 1,107.528.-. Terjatve in obveznosti: Terjatve od kupcev za prodano blago in opravljene storitve znašajo ob koncu leta 1971 lin 14,64-2.707°- in so za 22,4 % večje kot ob koncu leta 1970. Plačevanje s strani kupcev se je v letu 1971 poslabšalo, poprečno pa so kupci poravnavali svoje dolgove v 89 dneh, medtem ko je bilo v letu 1970 plačevanje vezano na 67 dni. Obveznosti do dobaviteljev znašajo 2,528.340.- din in so v primerjavi z leton 1970 za 26,2 % večje. V poslovanju v letu 1971 je podjetje uporabljalo 9,786.556.-din obratnih sredstev, od tega 8,185»755«- din lastnih in 1.600.821.- din izposojenih. Počitniški don Novigrad je v letu 1971 realiziral 114.322,'62 din dohodka ali 22 % več kot prejšnje leto. V takem razmerju so tudi stroški. Dom je posloval 72 dni in je bil popolnoma zaseden. V tem času je bilo opravljenih 3705 dnevnih penzionov ali za 47 % več kot je zmogljivost doma. V domu je koristilo svoj redni dopust 88 članov kolektiva, 185 družinskih članov in 14 drugih, ali za 26 % več kot prejšnje leto. Dnevni penzion za člane kolektiva je bil 32,00 din za ostale pa 38,00 din. Na kratko lahko ocenimo zaključni račun takole: - Celotni dohodek je za našo količino proizvodnje primerno visok. Zaloge v dohodku so ocenjene realno oz. zelo strogo. - Stroški proizvodnje so sicer porastli za 15 % vendar je to^ povečanje opravičLjivo, ker splošna podražitev v državi znaša okrog 18 - 20 %. Osebni dohodki niso pretirani - niti pri visokokvalificiranih delavcih niti pri fizičnih, ki delajo v gozdarstvu v zelo težkih razneraho * T" T - ... - V zaključnem računu je razvidno, da pri GG ni nepravilnosti glede raznih izplačil in ne pretirane porabe za kilometrino, reprezentanco in reklamo. - Svoje obveznosti do družbe in dobaviteljev plačujemo v redu, Kljub splošni nelikvidnosti nam je dosedaj uspevalo plačevati v kratkih rokih delo voznikov in les, ki nam ga prodajajo lastniki gozdov. - Z izločitvijo primernega deleža na poslovni sklad /za opremo, investicije ter za obratna sredstva/ in na sklad skupne porabe bomo vsaj nekoliko zvišali stanovanjski standard zaposlenih. Tone Kraševec 12. USPEŠNOST POSLOVANJA DELOVNIH ENOT Številke iz zaključnega računa za leto 1971 nam povedo, da smo kar dobro gospodarili. Dosegli smo višino dohodka, ki omogoča pokritje vseh osebnih dohodkov, ki smo jih izplačali med letom, omogoča pa tudi zvišanje osebnih dohodkov in poslovnih skladov, K dobremu finančnemu uspehu so pripomogli člani vseh delovnih enot, le s to razliko, da so imeli nekateri več uspeha, drugi pa nekoliko manj. Več uspeha so imeli tisti, ki so se bolj trudili, pa čeprav so imeli boljše pogoje /"boljšo hosto"/ za gospodarjenje kot drugi. Kako smo gospodarili na posameznih obratih, nam povedo številke, ki jim pravimo količniki uspešnosti poslovanja. Količnik je lahko enak številki 1, večji od 1 ter manjši od 1. Če so člani delovne enote poslovali v dveh obdobjih z enakim številom zaposlenih in z enakimi sredstvi in pri tei/dosegli v obeh letih enak obračunski neto dohodek, ima ta delovna enota količnik enak 1. /Kako ugotavljamo uspeh poslovanja, imamo bolj podrobno opisano v pravilniku o delitvi dohodka/. Ppi vseh delovnih enotah so dosegli količnik uspešnosti poslovanja, ki je večji od 1, kar je razvidno iz sledeče tabele: Delovna enota Leto Leto Leto 1970 1971 za 1971 9 neso GO Novo nesto 1,44 1,02 1,10 GO Straža 1,50 1,13 1,06 GO Podturn 1,53 1,31 1,09 GO Cmosnjice 1,26 1,34 1,25 GO Črnone1j 1,51 1,41 1,02 GO Trebnje 1,56 1,47 1,28 Gradbeni obrat 1,38 - 1,14 Poprečni količnik 1,21 1,10 Navadno nisno zadovoljni s ten, da izveno sano za količnike, posebno, če je za našo enoto nepričakovano najhen. Takrat ho-ceno slišati tudi nekaj o ten, kaj je bilo dobrega in kaj slabega. O količnikih uspešnosti poslovanja sno razpravljali že na vseh sestankih. Povsod sno prišli do zaključka, da je na'_ način ugotavljanja uspešnosti poslovanja zelo "lepo" zanišljen, nina pa pogojev, da bi lahko prišli do tistega, kar se je v resnici v pos lovnen letu dogajalo v proizvodnen procesu vsake delovne enote. Najosnovnejši pogoj so vsekakor cene, ki se iz leta v leto ne bi snele bistveno spreneniti. Ko sno leta 1966 študirali in sestavljali ta naš pravilnik, nisno nogli predvideti tako strahotnega vsakoletnega /celo vsakonesečnega/ dviga cen. Takrat sno ravno govorili o refomi jugoslovanskega gospodarstva v snislu d.okončne uravnovešenosti, a sno le sano lepo govorili, delali pa drugače. Zato ni čudno, če ob vsaken izračunu naših količnikov uspešnosti poslovanja raznišljano o drugačnen načinu ugotavljanja uspeha poslovanja. Kljub tenu, da količniki ne izražajo sano lastnega truda članov delovnih enot, anpak tudi nekaj tistega, za kar ninajo neposrednih zaslug /v£>liv činiteljev izven podjetja/, lahko na osnovi količnikov zapiseno, da se le nisno vsi enako trudili. Gozdni obrat Trebnje in Gozdni obrat Črnošnjice sta nesporno nekolike več doprinesla k skupnenu uspehu, saj znatno odstopata od ostalih obratov v odkupu in sečnji lesa. Na koncu pa norano nekaj zapisati tudi o poprečnenu količniku, to je količniku, ki predstavlja hkrati vse delovne enote. Ta količnik znaša 1,10, kar poneni, da sno v 1971» letu ustvarili za 10 % večji neto dohodek v prinerjavi z 1970. leton. To poneni, če sno v letu 1970 ustvarili 100 din dohodka, sno ga v letu 1971 110 dinarjev. V začetku naslednjega leta bono zopet izračunali količnik uspeha poslovanja. Ce bo večji od 1, bodo večji tudi osebni dohodki in poslovni skladi. Zato norano ineti vsi ta količnik celo leto vedno pred očni in se pri delu truditi, kolikor se noreno. Rustja Janez xXx SMUČARSKI TEČAJI V ČRMOŠNJICAH Snučarski klub "Gozdar" pri Gozdnen gospodarstvu, je v zinskih šolskih, počitnicah organiziral v Crnošnjicah začetniški in nadaljevalni snučarski tečaj za otroke svojih delavcev i ".uslužbencev. Tečaj je bil od 23° 1» do 28. 1. 1972° Uajnlajši, stari od šestih do osnih let, so stanovali v Črnoš-njicah, starejši pa so se vsak dan vozili tja in nazaj s kon-bijen podjetja« Vodji tečaja sta bila Rustja Janez in Virant Kost j a,, vaditelji snuČanja pa Bobnar Prinož, Legan Miha, Legan Jure, Svent Marko in Švent Andrej« Vodstvo tečaja se je zelo trudilo, saj ni tako enostavno skrbeti za kopico nadebudnih otrok. Nekateri od njih so bili celo prvič na snučeh in od dona. Tečaja se je udeležilo hi tečajnikov, ki so bili zelo zadovoljni, nekateri ned njini pa so si pridobili kar precej snučarskih veščin. Izrazili so željo, da bi se taki tečaji ponovili vsako leto in v še večjen številu. Po zaključku tečaja je bilo izvedeno teknovanje v veleslalonu. Rezultati: 1. Štublar /Čmošnjice/, 2. Lukšič B„ /Novo ne sto/, 3. Kranpelj /N.n./. Stroški tečaja: 1. Stroški tečajnikov, ki so stanovali v Črnošnjicah 1.820,00 2. Enolončnice 1.140,00 3. Stroški vaditeljev snučanja 2.700,00 4. Vlečnice 1.080,00 Skupaj :______6.740,00 Tečaja so se udeležili naslednji otroci: GO Straža Štor Ada Muhič Jure GO Novo ne sto Gričar Ljuba Gašperšič Peter Šprajcar Marko Kastelic Urška Pavec Brane Pavec Ladi Kranpelj Tonaž Uprava Markovič Miran Kovačič Jože Lukšič Gorazd Klobčar Vladka Klobčar Andreja Mazovec Mateja Mazovec Iztok Kure Irena Kure Brigita Ban Andrej Padovan Jože Lukšič Rok Lukšič Frenk Zupančič Mišo Lapajne Andrej Avbar Tono Gozdni obrat Črnonel,j GO Črmošnjice Fabjan Boris Hrovatič Tonaž Brodarič Peter Barič Vili Rade Gorazd Štublar Branko Žvab Iger GO Podturn Klančičar Dejan Na^koncu še obvestilo, da je bilo 22. 1. 1972 v Črnošnjicah občinsko prvenstvo v veleslalomu. Na ten tekmovanju so sodelovali tudi nekateri člani SK "Gozdar" in dosegli naslednje rezultate : I. KONFERENCA SINDIKATOV OBČINE NOVO MESTO V sindikalnem domu je bila dne 26. februarja 1972 I. konferenca sindikatov občine Novo mesto. Sestavljali so jo izvoljeni delegati osnovnih sindikalnih organizacij podjetij, člani občinskega sindikalnega sveta in nadzornega odbora ter predsedniki in tajniki strokovnih odborov in komisij. Na to konferenco so bili povabljeni tudi gostje iz sosednih in obalnih občinskih sindikalnih svetov, ter predsednik sindikatov Slovenije tovariš Kropušek, ki so ga delegati navdušeno pozdravili z aplavzom. Konferenca je obravnavala zelo bogato gradivo, ki se je v glavnem nanašalo na pogoje dela in življenja zaposlenih delavcev v občini Novo mesto. Uvodni referat je imel predsednik občinskega sindikalnega sveta Novo mesto tovariš Adolf Šuštar. V njem je zajel v širšem smislu vso problematiko delovnih in živijenskih pogojev naših delavcev. V svojem referatu se je posebno zavzemal za minimalne osebne dohodke delavcev, ki na našem območju ne bi sneli biti nižji kot 1.000 din mesečno. Dalje je govoril o problematiki nadurnega in nočnega dela, o varstvu pri delu, o prihodih in odhodih z dela, prehrani delavcev, nadomestilih osebnega dohodka za čas bolezni, o dopustih in regresiranju dopustniške dejavnosti, o športni in kulturni dejavnosti, o samoupravnih odnosih, o stanovanjskem vprašanju delavcev itd. Legan Jure 6. mesto Legan Miha 7» mesto Bobnar Primož 9» mesto Jarc Stane 11. mesto Alojz Serini xXx Na konferenci je bilo navzočih okrog 110 delegatov in gostov, V razpravi je sodelovalo 20 delegatov, ki so predvsem poudarjali, da je potrebno takoj pristopiti k delu in reševati položaj naših delavcev v podjetjih in drugih institut, jah. V razpravi sta sodelovala tudi delegata našega podjetja tov. Markovič Franc in Kopič Franc« Tovariš Markovič se je v svoji razpravi v glavnem zavzemal za našega gozdnega delavca in prikazal dejansko stanje zaposlenih pri podjetju. Posebno se je zavzemal za fizične delavce, ki delajo na težkih delovnih mestih, Vsa ta problematika, ki jo je nakazoval za gozdnega delavca je bila zelo pozitivno ovrednotena in jo bo morala celotna družba tudi upoštevati in reševati. Tovariš Kopič Franc je v svoji razpravi nakazal problematiko nočnega dela žensk in mladoletnikov na področju občine Novo mesto. Zavzemal se je za prepoved nočnega dela žensk, mater in gospodinj ter mladoletnikov in za njihovo zaščito v težkem položaju nočnega Jela, ki je zdravju škodljivo. Njegova razlaga je bila pozitivno ocenjena, V štiriurni razpravi se je izkristaliziralo mnenje,da je potrebno vso problematiko reševati kar najhitreje in čimbolj učinkovito, da se našemu delovnemu človeku nudi tisto, kar je neobhodno potrebno za normalno delo in življenje. Delovne organizacije in samoupravni organi bodo morali skupaj s sindikati posvetiti veliko pozornosti in skrbi za svoje delavce, da jim bD življenje lepše in boljše. Konferenca je sprejela zelo obširne sklepe, zajete v 15 točkah, ki se nanašajo na nadaljnji razvoj in napredek naših delovnih ljudi v okviru občine. Na koncu svojega dela je konferenca predlagala, da se maršala Jugoslavije Josipa Broza - Tita drugič proglasi za narodnega heroja, zaradi njegovih zaslug pri izgradnji socialističnega družbenega sistema.in za velik ugled, ki ga ima Jugoslavija v svetu. Franc Kopič xXx TEŽKI POGOJI PRI DELU V GOZDU * Rad bi pojasnil nekatere probleme, ki zadevajo pogoje dela in življenja gozdnega delavca« Že na začetku moram opozoriti na izjave nekaterih ljudi, ki pravijo, da je delo v gozdu užitek, da je tan čist zrak, da je gozd prineren za sprehode itd. Toda na žalost to velja sano za turista, ki si zaželi nedeljski vikend preživeti v gozdu« Gozdni delavec pa se nahaja v popolno-na drugačnih pogojih. Pogoji dela gozdnega delavca so fizično zelo naporni. Po analizah, ki jih je napravil zdravstveni zavod v Ljubljani na podlagi neritev dr. Sušnika, pogoji gozdnega delavca ne zaostajajo prav nič za pogoji, v katerih delajo rudarji in železarji. Zamislite si gozdnega delavca, ki gre vsak dan, razen v izrednih vremenskih neprilikah,po več km peš do delovišča in nazaj, brez ustrezne prehrane. Na delovišču mora prenašati do 12 kg težko motorno žago ii s tem bremenom obdelovati gozdne sortimente. Pri vsem tem je gozdni delavec podvržen vrsti bolezni kot so prehlad, revmatičnost, bolezni želodca, zmrzline in razne poklicne bolezni, med katere v prvi vrsti spada omrtvičenje rok, naglušnost in kila. Da je gozdno delo zares tovarna invalidov povedo naslednji podatki : V letih 1961 do 1970 je bilo od 284 gozdnih delavcev kar 47 invalidsko upokojenih, kar predstavlja 16 %. Od teh sta samo dva imela pri 55 letih starosti 35 let pokojninske dobe. 14 delavcev prejema sicer polno pokojnino po predpisih, ki veljajo za borce, 31 gozdnih delavcev pa je bilo invalidsko upokojenih z 20 - 30 let 'pokojninske dobe in od 10 do 20 let delovne dobe v gozdarstvu. Na druga lažja dela v podjetju ali izven podjetja se je zaposlilo 64 delavcev. Le-ti so delali v gozdu največ 20 let. Glede boleznin je gozdarstvo v Sloveniji, to velja tudi za nas, blizu vrha. Smo med tistimi panogami, ki imajo največ boleznin. Po podatkih, ki jih imamo na razpolago, je 5 % delavcev stalno v bolniškem staležu. Tudi nesreče pri delu so najpogostejše med vsemi panogami in kljub vsem možnim ukrepom, ki jih podvzemamo v gozdarstvu, ne upadajo. Zaradi poklicnih bolezni pri našem podjetju trenutno ne sme delati, ali pa ima omejen čas dela z motorno žago,21 delavcev. * Iz razprave na konferenci sindikatov občine Novo mesto če upoštevamo, da dela v gozdu 184 sekačev, od tega 96 iz drugih republik, ki pa so zaradi večkratnega menjavanja delovnih organizacij in s tem tudi delovnih mest manj podvrženi tem boleznim, je odstctek obolelih občutno previsok« Prihajamo v položaj, ko ne moremo delavca, ki je dal vse svoje fizične sposobnosti, skratka svojo mladost in zdravje gozdu, nikjer zaposliti, saj je večina delovnih mest, kjer so lažji pogoji, s takimi delavci že zasedena« Zaposlitev v drugem podjetju pa je ža delavca in delovno organizacijo, v tem primeru za gozdno gospodarstvo neprijetna, lahko trdim, nepravična, pa vendar smo se morali in se bomo morali tudi v bodoče tega posluževati« Povedal sem, da je večina gozdnih delavcev invalidsko upokojenih že s petdesetimi leti starosti in 25 - 35 let pokojninske dobe« V tem primeru gre za popolno izčrpanost delavca« Ta pa se seveda odraža tudi na osebnem dohodku« Ugotavljamo, da s starostjo gozdnega delavca učinek rapidno pada« Skratka, osebni dohodek je manjši, kar je ravno nasprotno od industrijskega delavca« Nižji osebni dohodek pa vpliva na višino pokojnine oziroma invalidnine« Zato se ne smemo čuditi, da prejemajo invalidski upokojenci 400,00 - 700,00 din invalidnine. To je denar, s katerim se ne da živeti, niti umreti. Samoupravni organi podjetja so ves čas imeli pred očmi ta nezavidljiv položaj gozdnega delavca. Na področju zaščite delavca je bilo veliko storjenega, pa vendar še nismo^dosegli vsega v smeri izboljšanja pogojev gozdnega delavca. Naša skrb je, da položaj gozdnega delavca nenehno izboljšujemo. Ne^gre samo za osebne dohodke, ki jih delavec prejme na roko. Več kot doslej bo treba nuditi gozdnemu delavcu, predvsem z naslednjimi ukrepi: - Nadaljevati z izobraževanjem delavcev za delo na delovnem mestu. Izboljševanje organizacije in tehnike dela,^pravilne priprave delovnega orodja, uporabe vseh možnih zaščitnih sredstev, izvajati letne preizkuse znanja iz tvarine varstva pri delu in tečaje za vse delavce s področja prve pomoči. - Uvajanje nove tehnike dela in nabava potrebnega in primernega delovnega orodja, kot so lažje motorne žage, primerne sekire in osebna zaščitna sredstva. - Seznanjanje delavcev z analizami nezgod in poklicnih bolezni, skratka prikazovanje posledic nepravilnega dela. - Redni preventivni periodični pregledi vseh delavcev, ki delajo na fizično težkih delovnih mestih. - Preskrbeti vsem delavcem toplo malico. Ne ostati pri številu 170 delavcev, ki že prejema toplo malico. - Redni prevozi delavcev na delo. Čeprav se že vozi 32 % delavcev na delo s svojimi ali podjetniškimi vozili, še ni dovolj storjenega. - Bolj energično se je treba zavzemati za uvedbo benificira-nega staža gozdnega delavca« Utemeljitev je že podana« - Proučiti je treba dodatek na stalnost in ga korigirati v smislu ustavnih amandmajev, ki urejajo minulo delo« - Delavcu, ki je dal vse svoje sposobnosti v mlađh letih pripada v starosti večje plačilo, pa čeprav je njegov uspeh manjši« - VeČ rekreacije gozdnim delavcem in namensko koriščenje letnih dopustov« - Tudi osebni dohodki morajo biti primerni delu in pogojem pod katerimi gozdni delavci žive in delajo« Franc Markovič xXx TEKMOVANJE ZA "FRICOV POKAL" 23. januarja je bilo v Črmošnjicah tradicionalno smučarsko tekmovanje gozdarjev in lesarjev za prehodni "Fricov pokaL"« Tekmovanje je obeležilo 18-letnico svojega obstoja, udeležilo pa se ga je 21 tekmovalcev. Letos je bila udeležba številnejša kakor prejšnja leta. Novoles je na to srečanje poslal 6 tekmovalcev, od strani gozdarjev pa je tekmovanje popestrilo kar 15 smučarjev, ki so zastopali vse naše gozdne obrate in upravo podjetja. Konkurenca je bila zelo močna, ne samo zaradi veteranov, ampak tudi zaradi rastočega števila mladih obetajočih smučarjev, ki že spreminjajo večletni vrstni red tekmovanja. To je zdravo in hvale vredno. Celo kaže, da bodo ti mladi tekmovalci pred proslavo 20-letnice "Fricovega pokala", nosilci novega vrstnega reda. Proga je bila precej zahtevna in je bila dolga nekaj več kot 300 m. Vreme je bilo ugodno. Tekmovanje se j e končalo brez "padavin". Rezultat tekmovanja je bil naslednji: Posamezniki: 1. Medle Slavko - Novoles 11, 2o Bobnar Primož - GO Straža 12, 3° Serini Alojz - Taksacija 13° A, Rustja Janez - GG 14-0 5° Rebernik Drago - Novoles 15° 6, Golež Janko - Novoles 16° 7° Legan Martin - GO^Straža 17° 8o Knez Prane - GO Črmošnjice 18» 9° Japelj Boštjan - Novoles 19° lo. Adi Štor - GO Straža 20* 21, Ekipno: 1. Novoles: Medle-Rebernik 6° 2„ GG uprava: Serini-Rustja 7° 3° GO Straža: Bobnar-Legan 8» 4. Novoles II: Golež-Japelj 9° 5° GO Črmošnjice:Knez-Šebenik Krštinc Dušan - Novoles Grabrijan Andrej - GO Črnomelj Rade Jože - GO Črnomelj Šebenik Janez - GO Črmošnjice Šepec Tone - Taksacija Legan Ludvik - GO Straža Lapajne Rade - Taksacija Puljak Branko - GO Črmošnjice Peterlin Zvone - Novoles Zupančič Bogdan - GO Straža Jarc Mirko - GO Straža GO Črnomelj:Grabrijan-Rade GO Straža II: Štor-Legan Novoles III: Krštinc,Peterlin GG uprava II: Šepec-Lapajne in dvoboj: Novoles - Gozdno gospodarstvo I„ GG: Bobnar-Serini 11° Novoles: Medle-Rebernik Letos so smučarji gozdarji bili uspešnejši in so osvojili prehodni "Fricov pokal" 1971° Vsi udeleženci tekmovanja so po končanem tekmovanju prejeli praktična darila, ki so jih prispevali poleg GG in Novolesa še tovarna zdravil Krka, Labod in Novoteks, Udeležencem k uspehu čestitamo, tistim, ki so omogočili izvedbo tekmovanja in prispevali za darila pa se zahvaljujemo. RoKo xXx KAMEN NA KAMEN °.° DINAR NA DINAR °,. Ne, nobeno prosvetiteljstvo nas ni gnalo, da smo se odločili za našo akcijo, pa tudi slučajno sov^danje leta kvalitete ni bilo povod, da smo se hitro odločili organizirali razgovore z lastniki gozdov na štirih krajih v okviru našega obrata. Kratki razgovori v tej smeri in opažanje na terenu so nam dali pobudo, da smo prijetno združili še s koristnim. Ko govorim o prijetnem, mislim na razgovore., Vse premalo jih imamo, zato bo upravičen ugovor, da niso vedno prijetni« Če so dolga obdobja, ko se dva prijatelja ne srečata, je nujno, da se nakopiči toliko stvari, ki jih eden ali drugi ne pozna, da se med njima, ko se pogovarjata o njih, najdejo tudi neprijetne« Teh sploh ne bi bilo^ali pa bi jih bilo manj in njihov neprijeten učinek bi^bil blažji, če bi se pogosteje videvala in skupaj reševala težave, ki^so prizadele enega ali drugega« Zavedam se, da ne bom povedal nič novega, če prejšnje ugotovitve prenesem tudi na gospodarjenje z zasebnimi gozdovi in za prijatelja vzamem gozdno gospodarstvo na eni strani in lastnike gozdov na drugi strani« V vsakem medsebojnem razgovoru med prijateljema, je eden in e-dini aksijom prijateljstvo, ki zahteva enakopravnost obeh partnerjev, upoštevaje izjav obeh in kasneje sledijo skupni napori za reševanje težav, za katere sta oba ugotovila, da res obstajajo« Ko govorim o koristnem pa mislim, da je neovrgljiva resnica, dinar na dinar .»«, kamen na kamen ««« Na terenu samem in na skladiščih smo opazili, da se ta dinar na dinar .«. dostikrat zanemarja, pa ne namenoma, ampak povsem nevede« Velikokrat gremo mimo mesta, kjer ta dinar leži, skoro ga že imamo v rokah, pa nas premami naglica v nepravem trenutku in dinar nam tako-rekoč pade iz rok« Mesta, kjer ta dinar leži, so mesta preža govanja na deblu drevesa« No, in res pade marsikak dinar iz žepa lastnika gozda, ki se je prehitro odločil kje bo drevo prežagal. Navsezadnje pa tudi gozdno gospodarstvo iz tako prežaganega dela drevesa ne iztrži tistega kar bi lahko. Torej je' to skupen problem, ki ga morata reševati oba partnerja. Ker smo ga najprej opazili mi, smo dali pobudo, da jo začnemo reševati. V ta namen smo v štirih krajih, Nemški vasi, Vel. Loki, Dobrniču in Sela-Šumberku, organizirali razgovore, kjer naj bi se predvsem pogovarjali o krojenju s posebnim poudarkom na listavce, dodali pa smo še osnove za vzdrževanje žage in obvezni "razno" -razgovor, kjer smo imeli namen odkriti še kakšno težavo. Na teh razgovorih je bilo skupno 70 lastnikov gozdov, ki so z zanimanjem spremljali tolmačenje, navidez enostavnih stvari /p napakah, ki določajo mesto prežagovanja, o tem kakšen je ta ali oni kot brušenja, katerih vijakov se lahko dotaknemo in katerih ne itd/ Vsi so si bili enotni v tem, da so taki razgovori pametni in potrebni ter, da bi jih bilo v bodoče treba organizirati vsako jesen, pred sečnjo, kjer bi se morali nujno pogovoriti tudi o tem, kateri sortimenti bodo za tržišče interesantni in kateri ne. Tisti, ki imajo že drugo žago so pojasnjevali, da so prvo uničili samo zaradi tega, ker niso • poznali navidez tako enostavnih stvari, o katerih smo se pogovarjali. Vsi pa vemo kako težko je za kmeta zbrati denar za prvo, kaj šele za drugo notorko. Še težje pa je zbirati den-ar za drugo, če je bila prva uničena v kratkem času samo zaradi nevednosti. Ta prvi del razgovora smo izkoristili tudi zato, da smo pojasnili zahteve tržišča, podali odkupne cene za najbolj interesantne sortimente, še enkrat razčlenili dimenzije posameznih sortimentov in podali še niz drugih stvari, ki so zanimale naše, na vseh razgovorih, živahne sogovornike. V prvem delu je za majhno stopnjo prevladovala beseda članov našega -7 4 - kolektiva, v drugem pa sno želeli poslušati besedo lastnikov gozdov. Brez večjih naporov je vedno stekel razgovor o rečeh, kjer sicer ni večjih težav, t.j. o gozdnih poteh in razdeljevanju denarja v ta namen, kakšni pragi gredo, kakšni ne in zakaj ne gredo hrastovi pragi 1,60 n pri katerih je moč izkoristiti neko debelejšo vejo, kaj so se zamerili prevzemalcn, da ne bo ve^prevzemal na terenu itd. čisti gozdarski razgovor se je lahkotno, brez večjih težav, prelevil v kmetijskega, kjer je bilo prerešetano vse od krompirja do silosov, strojev in pitanja bikov. Vmes pa je večkrat udaril refren, ki ga naše uho pogosto sliši, refren, ki je za trenutek postal pregrada, ob kateri se je ustavilo žuboreče govorjenje: "Zakaj moramo biti kmetje pri vseh rečeh ob strani? Zakaj slišimo iz dneva v dan samo nešteto obljub, ki pa nam nič ne koristijo? Zakaj ne moremo za naš 12 urni delovni dan na polju ali v gozdu dobiti vsaj toliko kot dobi delavec za svoj osem urni delovni dan? Zakaj..., zakaj..., saj smo delavci kot drugi!" V/ Ce smo prijatelji, če hočemo skupaj reševati obojestranske težave, potem se moramo ustaviti ob: "Zakaj ne morem v gozdu zaslužiti vsaj toliko kot delavec, ko vendar zraven sebe mučim še živino?" Ce od tega vprašanja odvzamemo patetiko, ki mu je skoro vedno pridana, če izluščimo vso tegobo, bo še vedno ostalo nekaj, o čemer je vredno razmišljati, kar je vredno reševati. Delavski svet našega podjetja je v tej smeri še zavzel nekatera stališča. Dolžnost nas vseh je, da bomo pomagali pri uresničevanju le-teh. Samo obljube lahko privedejo do tega, da se bo blagovna proizvodnja občutno zmanjšala, to pa spet pomeni dodatne težave za nas, člane kolektiva, ki si jih na nob^n način ne želimo. Torej, skupno težavo, ki pa ni nova, mogoče samo aktualnejša, smo našli tudi na naših razgovorih. Ker v taki ali drugačni niansi nastopa povsod kjer prideta v stik gozdar in lastnik gozda, smo dolžni, da poiščemo njeno optimalno rešitev, ki je enaka optimalni odkupni ceni. Nikjer ni rečeno, da mogoče taka cena ni dosežena že sedaj. Dejstvo je res tako, da kljub monopolnemu položaju, s katerim nas nekateri, po navadi tisti najmanj seznanjeni s stvarnostjo, takorekoč zmerjajo, stvari ne bomo mogli sami premakniti do tiste mere, po kateri kličejo medklici na zborovanjih, pripombe v razgovorih na štiri oči in umestna, trezna razmišljanja na zasedanjih samoupravnih organov. Pri tem obstoja meja, ki jo jasno začrtuje kvaliteta naših gozdov in s tem potrebe po vlaganjih na eni strani in struktura gozdne posesti na drugi strani. Reševanje izven te meje ni v odvisnosti le od naše dobre volje. Zato pa imamo v notranjosti zgoraj navedene meje dolžnost poiskati še tako majhne možnosti na poti do optimuma, ki bo najbolj odgovarjal obema partnerjema. Niti malo ne mislim pri tem na umetno ustvarjanje zadovoljstva, ampak na resna prizadevanja v tem, da od "a" do "ž" raziščemo, kej je možno in kaj ni možno v sedanjosti ali perspektivi in da vsako možnost, pa tudi če je še tako majhna pokažemo tudi v odkupnem ceniku. Pri iskanju realnih možnosti, kako primakniti kak dinar, da bo pogača naše ga kneta večja, pa čeprav le za drobtinico, ne smemo pozabiti tudi na tiste, ki jih v odkupnem ceniku ne bomo mogli izraziti Mednje prav gotovo sodi pobuda lastnika gozda o tem, kako naj kroji, da bo več dobil, o tem kako naj vzdržuje žago, da bo imel dalj časa itd. Če je naš obrat pomagal samo udeležencem naših razgovorov, da bodo lahko brez večjih naporov prišli do kakšnega dharja več, smo z uspehom razgovorov lahko zadovoljni. Jože Falkner, dipl. ing. xXx ■ J