. *.
primorski uMp
B časnik za obmoge občine Piran, Istre in zamejstva  J i
December 1996
leto 3 številka 36, cena 80 SIT
Adriatic
splošna banka koper
NAJBOLJŠI PIRANSKI ŠPORTNIKI V LETU 1996
Športni center Piran in Primorski utrip sta pripravila skupno akcijo izbora najboljših športnic, športnikov, športnih ekip in zaslužnih športnih delavcev v občini Piran za leto 1996. Slovesna prireditev, na kateri so župan Občine Piran Franko Fičur, direktor Športnega centra Piran Zdenko Vozlič ter glavni in odgovorni urednik Primorskega utripa Franc Krajnc podelili priznaja, je bila v petek, 20. decembra v športni dvorani v Luciji. (Več na 18. strani)_______________________________________
Ob praznovanju božičnih in novoletnih praznikov želim vsem občankam in občanom Občine Piran obilo sreče, zdravja in zadovoljstva ter še veliko nadaljnjih uspehov v novem letu 1997.
In occasione delle Peste di Natale e Capodanno porgo a tutti i cittadini del Comune di Pirano i miei migliori auguri di felicita' e di benessere nonche' e di ulteriori successi nelPanno nuovo 1997.
14
II Sindaco del Comune di Pirano Franko Fičur
||,« n |
II Presidente del Consiglio comunale di Pirano f.to dott. Milena Oblak- Juh
Župan Občine Piran Franko Fičur
Predsednica Občinskega sveta
Občine Piran
dr. Milena Oblak- Juh
GAŠPAR MIŠIČ s.p.
Ul. Svobode 1,
PIRAN- PIRANO 6330 Tel.: 066/ 747 1 53, 747
4 ASM VI
PE- IZOLA Ljubljanska 41,
NEPREMIČNINE IZOLA-ISOLA 6310
Te./ Fax: 066/ 67 218
ICI.. UUU/ /H/ IJJ,	^	p /	01
154. F« 066/ 747 153 POSLOVANJE IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI Mobitel: 0609/ 626
Mobitel: 0609/ 649 190	337
Vsem občankam in občanom, našim strankam, poslovnim partnerjem in prijateljem želimo vesele božične in novoletne praznike, srečno in uspešno 1997.
MLINOTEST
PEKARNA Koper d.nm.
Pobeška 15,66000 Koper Tel: 066/31-303 Fax: 066/31-303
SREČN01997
Novoletni sprejem pri Županu
Župan Občine Piran Franko Fičur in predsednica Občinskega sveta dr. Milena Oblak- Juh, sta v petek, 20. decembra ob 12. uri v glavni dvorani občinske mestne palače priredila svečani božično-novoletni sprejem za številne pomembne osebnosti družbenega, političnega in gospodarskega življenja v občini in zunaj nje, ter se jim zahvalil za prizadevanja in pomoč za vse kar so dobrega storili za piransko občino. Zaželel jim je srečno in uspešno leto 1997.
Za kulturni utrinek so poskrbeli glasbeniki- kvartet saksafonistov iz Pirana, na sprejem pa je prišel tudi dedek Mraz, ki je povabljenim delil sladke bonbončke za še bolj sladko leto, ki prihaja.
FOTO: FK- INFORMA
VESELE PRAZNIKE IN SREČN01997
Novost v naši ponudbi! Če pri nas kupite film, vam ga bomo brezplačno razvili.
Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6632L) Portoroa - Tel.: +386 66 775 664 Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 66320 Portoroa - Tel.: +386 66 770 537
IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV - IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ __________________ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTO MATERIALA IN OPREME

Slovenski turistični forum, Portorož, 3.12.1996
Usmeritve in zaključki
Vsebina dela 2. slovenskega turističnega foruma in ključne teme, ki so obravnavale razvoj turizma, kažejo na prave poti do ciljev, ki jih opredeljuje Resolucija o strateških ciljih na področju razvoja turizma.
Program ukrepov in aktivnosti iz te Resolucije pa je potrebno dopolniti po področjih v naslednjem smislu:
Področje materialnega razvoja
Osnovni cilji na področju materialnega razvoja, to je omogočiti obnovo obstoječe in izgradnjo nove turistične infrastrukture, bo možno le z:
*	doseganjem večje konkurenčnosti z znižanjem stroškov dela in povečanjem učinkovitosti upravljanja
*	s pridobitvijo tujega kapitala,
*	olajšavami pri najemanju kreditov s subvencioniranjem obresti in odlogom plačil kreditov s posebnimi sredstvi iz državnega proračuna v obliki, ki bo ta sredstva najučinkoviteje multiplicirala,
*	z združevanjem domačega kapitala različnih dejavnosti,
*	z operacionalizacijo sredstev iz koncesijskih dajatev iz posebnih iger na srečo,
*	z večjo izrabo ugodnosti, ki jih nudi država podjetnikom za odpiranje novih delovnin mest in z inštitutom javnih del.
Za pridobivanje soinvestitorjev v turizem pa je potrebno ustvarjati primerno klimo, ki bo spodbujala izrabo naložbenih priložnosti v turizmu, ki izhajajo iz njegove stopnje profitabilnosti. Osnovni motiv države in občin pri pospeševanju materialnega razvoja turizma pa mora biti ustvarjenje novih delovnih mest. Z naložbami v turizem se namreč zagotavlja največji multiplikator pri zaposlovanju.
Področje organiziranosti
Področje organiziranosti je pravzaprav ekonomsko področje. Zato je potrebno preseči subjektivna gledanja posameznih institucij na ta problem in doseči moderno, to je racionalno in učinkovito organiziranost turizma. K temu morajo prispevati tako podjetja na podlagi smotrnejšega gospodarjenja in zmanjševanja stroškov, kot tudi lokalne skupnosti, ki morajo nuditi podporo gospodarskim subjektom in društveni dejavnosti oziroma sodelovati z njimi pri razvoju in promociji turizma.
privlačnosti, tako da sami, s svojo gostoljubnostjo, narekujemo obnašanje kapitala in turistov.
V turizmu se sicer ob prioritetnem zagotavljanju pogojev za investicije domačih podjetnikov ne smemo zapirati pred tujim kapitalom, ki bo:
*	zagotovo ovrednotil in ne opustošil kulturno razpoznavnost in identiteto,
*	prispeval k posodabljanju vodenja in organiziranosti turizma,
*	povečal učinkovitost upravljanja,
*	pripeljal nove trge.
Področje promocije
Turistična promocija mora izhajati iz razpoznavnosti ponudb in ne na ustvarjanju izmišljene identitete. Večji povclarek je potrebno dati predvsem prodaji produktov, ki mora upoštevati sodobne načine in oblike trženja. Pri tem si mora ustvariti ugodne pogajalske pozicije in ne pristajati le na diktat kratkoročne profitabilnosti. Spodbuditi je potrebno predvsem prodajo na domačih tleh s pomočjo incoming agencij in direktno prodajo z vzpostavitjo prodajne mreže v tujini.
Za pospešitev promotivnih aktivnosti je potrebno zagotoviti: vsaj en odstotek letnega deviznega preliva iz turizma, ker ustreza tudi priporočilom Svetovne organizacije za turizem in na tej podlagi uresničiti izvedbam načrt trženja turistične ponudbe za leto 1997.
Področje igralništva
Igralništvo naj se opredeli kot sestavni del in spodbujevalec materialnega razvoja slovenske turistične ponudbe glede na to, da ustvarja preko 99% priliva iz naslova tujih gostov. Sedanjo situacijo v igralništvu je potrebno takoj preseči s čimprejšnjo zagotovitvijo jasnih pogojev za poslovanje in razvoj te dejavnosti. Z dokončnimi rešitvami na področju igralniške zakonodaje je potrebno uskladiti interese lokalnih skupnosti, države in razvoja turizma na lokalni in nacionalni ravni. Takoj je ptrebno zagotoviti operacionalizacijo 74. člena zakona o igrah na srečo, ki govori o namenskosti rabe koncesijskih sredstev iz naslova posebnih iger na srečo.
Forum zelo podpira sprejem strategije razvoja igralništva, ki naj bo osnova za jasno opredelitev Slovenije, da je igralništvo pomemben del slovenske turistične ponudbe in da je poterbno za njegov razvoj zagotoviti jasne in stabilne pogoje, ki bodo zagotavljali tudi tržno naravnan optimalen in harmoničen razvoj panoge.
Forum apelira na Državni zbor in Vlado RS, da upošteva usmiritve in zaključke 2. slovenskega turističnega foruma ter v okviru razvojne politike Slovenije zagotovita pogoje za hitrejši razvoj te gospodarske dejavnosti.
Področje pravnega urejanja
Glede na to, da je v postopku sprejemanja predlog zakona o pospeševanju turizma, je potrebno njegovo vsebino dopolniti tako, da bo v turizem finančno vpleteno tudi ostalo gospodarstvo. Ta vpletenost pa ne more izhajati iz zunanje prisile, ampak iz interesa po skupnem upravljanju turizma, ki nudi trg vsem gospodarskim subjektom. Dopolniti pa je potrebno še naslednje predpise:
*	zakon o gostinstvu
*	podzakonske akte, ki se nanašajo na spodbujanje kakovosti,
*	koncesije za izrabo navadnih in kulturnih objektov in danosti.
Soorganizatorji 2. slovenskega turističnega foruma:
Svet Vlade RS za turizem
Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za turizem in gostinstvo
Obrtna zbornica Slovenije, Sekcija za gostinstvo in turizem
Turistična zveza Slovenije
Center za promocijo turizma Slovenije
Ministerstvo za gospodarske dejavnosti - turizem
Predstavljamo vam
Področje kakovosti
Področja kakovosti ne moremo več ločevati na gostinske in ostale storitve in na okolje v turističnih krajih. Kakovost je podlaga celovite turistične ponudbe in hkrati priložnosti za ohranjevanje naravnega in kulturnega okolja ter ustvarjanja dodane vrednosti. To pa je osnova konkurenčnosti turističnih produktov. Povdarjamo turističnih produktov, ker na sodobnih trgih ne moremo več nastopiti s splošno turistično ponudbo, ampak s konkretnimi, čimbolj razpoznavnimi produkti za posamezne tržne segmente.
Področje usposabljanja in izobraževanja
Za dualni sistem izobraževanja za enkrat še ni pogojev, zato se naj ne uvede. Uspešnejši bi bili lastni gostinski obrati ob srednjih, višjih in visokih strokovnih šolah, ki bi jih študentje sami vodili in tako hkrati opravljali nadzorovano delovno prakso.
Da bi pokrili potrebe po usposabljenih mentorjih po najhitrejši poti, kaže izredne študente, ki se izobražujejo na višjih in visokih strokovnin šolah, izobraziti z dodatnimi pedagoškimi in andragoŠKimi znanji.
Mentorje bi pridobili tudi s participacijo šolnine učiteljem praktičnega pouka na srednjih šolah za izobraževanje na višjih in visokih strokovnih šolah iz sredstev Ministerstva za šolstvo, Ministerstva za delo, družino in socialne zadeve oz. resornega ministerstva, ki pedagoška in andragoška znanja že imajo. Neformalnemu usposabljanju študentov oz. nadzorovani delovni praksi, kateremu je namenjenega tretjina izobraževalnega časa, je treba zagotoviti sredstva iz proračunov MS, MDDSZ ter resornega ministerstva.
Za poklice, kjer je redno izobraževanje oteženo ali nemogoče, oz. za poklice na nižji izobrazbeni ravni, ki se želijo dodatno izobraziti, naj se čim prej uvede certifikatni sistem. Pri vzgoji turističnih in gostinskih delavcev na srednjih in nižjih izobrazbenih ravneh je treba dati večji povdarek tudi kulturi obnašanja, kulturi oblačenja, kulturi izražanja in sposobnosti komuniciranja v domačem in tujih jezikih. Obvezno delovno prakso naj študentje in dijaki opravijo v glavni turistični sezoni in ne izven nje, ko je turistov manj ali pa jih nemara sploh ni.
Turistično miselnost in vedenje o turizmu je treba vtkati v vse oblike izobraževanja in izpopolnjevanja na vseh ravneh od elementarne do visoke in doseči, da turizem ne bo izpuščen iz prenovljenih programov osnovne šole, nadaljevati z ozaveščanjem prebivalstva v turističnih krajih in regijah, ter ga uvesti tja, kjer ga še ni, po vzoru prizadevanj turistične društvene organizacije, in doseči, da bi bilo na lokalni in regionalni ravni sodelovanje med upravnimi in društvenimi organi ter gospodarskimi subjekti optimalno. Flkrati je potrebno zagotoviti premanentno izobraževanje mentorjev turističnih podmladkov.
Zoran Rodič
Načelnik Urada za komunalni nadzor Občine Piran
jc : T !
Zoran Rodič, inženir strojništva se ie na Uradu za komunalni nadzor zaposlil 1. julija letos kot komunalni inšektor II. Izjemno hitro je napredoval, saj je bil že 31. oktobra1996 imenovan na oogovorno mesto načelnika Urada.
Prevzeli ste zelo odgovorno nalogo dnevnega usklajevanja različnih problemov in interesov, vaša služba je tudi velikokrat tarča kritik in obtožb nezadovoljnih.
"Naša služba pokriva pomemben in zelo širok spekter različnih področij, zaradi novega prometnega režima pa so ljudje dobili vtis, da smo nekakšni preganjalci. Pa vendar, naš prvi cilj je, pomagati ljudem."
Letošnje poletje je bilo za vse vas kar vroče?
" Uvajanje novega prometnega režima zahteva
precej strpnosti, sodelovanja in dognanih___________________________________________
rešitev. Apeliram na vse, ki menijo, da bi s svojimi predlogi lahko kaj prispevali, da se obrnejo na našo službo, saj bomo tako s skupnimi močmi in sodelovanjem veliko lažje odpravljali morebitne vsakodnevne in tudi dolgoročne probleme, ki se pojavljajo. Žal parkirišč še vedno ni dovolj, zlasti ne v središču mesta, vendar sem prepričan, da bomo v občini Piran že kmalu našli ustrezno rešitev."
Kako dobivate informacije od občanov?
" Ljudje včasih stresajo jezo na nas, mnogi dajejo pozitivne in dobronamerne pripombe.Pred dnevi smo izvedli anonimno anketo v mestu Piran in povprašali stanovalce
za mnenje o kvaliteti našega dela. Analizo ankete bo opravila svetovalna služba Time Manager International, ki bo na podlagi rezultatov izpeljala izobaraževanje vseh tukaj zaposlenih. Verjetno bomo iz ankete lahko izvedeli tisto najbolj pomembno, kaj bi bilo treba storiti, da bi bilo nam vsem boljše”.
Vaša pričakovanja?
"Želimo se približati ljudem. Vsi v Uradu želimo ustvariti pozitivne občutke prebivalcev občine Piran o nalogah, ki jih opravljamo. Veselimo se večjega sodelovanja in prepričani smo, da bomo tako lahko še izboljšali kakovost svojega dela.
Na koncu mi dovolite, da vsem zaželim srečno in uspešno novo leto 1997.
Foto: FK- INFORMA
Področje ohranjanja identitete
Potrebno je:
*	Spodbujanje ohranjanje kulturne dediščine, hkrati s spodbujanjem sodobne ustvarjalnosti,
*	svoje slabosti, ki jih vidimo v majhnosti, spremeniti v prednosti in turistične
Dve modni reviji
Skupnost italijanov Giuseppe Tartini Pirano je v soboto 14. decembra zvečer v dobro obiskani Tartinijevi hiši priredila zanimivo modno revijo na kateri so predstavili modele Ane m Antonija dei Rossi, Božislave Dražič iz Novigrada in Fulvie Zudič, Piran. Modno revijo so ponovili 21. decembra v Kulturnem domu ZKO v Izoli.
Metropol hoteli Portorož
Predstavili novo vsebino ponudbe
Na svečani otvoritvi nove garaže in nakupovalnega centra v Metropol hotelih Portorož ( 7. decembra '96), so številnim povabljenim gostom predstavili vsebino nove ponudbe, ki jo nameravajo tržiti v svetu pod skupno znamko Metropol Resori - Casino’ Portorož.
Približno ob 17. uri popoldne se je na vhodu podzemne garaže pod Metropolom zbrala množica ljudi, ki si je z zanimanjem ogledala prostore in v vsakem se je nekaj dogajalo.
Najprej so nastopile piranske mažoretke, zaigral je piranski mladinski orkester pod vodstvom Benjamina Makovca, nato pa so goste pozdravili direktor Metropol hotelov d.d. Vojko Starovič, direktor Centra za promocijo turizma Slovenije Franci Križan, direktor Turističnega podjetja Marina Portorož d.d. Enes Lojo in župan Občine Piran Franko Fičur, ki je svečano prerezal trak in tako odprl prvo veliko podzemno garažo v piranski občini v kateri je prostor za 417 avtomobilov.
Srečanje prijateljev so poimenovali ta velik dogodek. Odprla so se gostoljubna vrata vseh hiš v turističnem območju Metropol skozi katera so vstopali obiskovalci, gospodarstveniki, politiki.
Osnovna nosilca dejavnosti in progfama prenove sta podjetji Metropol hoteli d.d. s skupino hotelov, restavracijami, bazeni ter plažo in Turistično podjetje Portorož d.o.o. z Igralnico Casino' s pestrim izborom kakovostne igralniške ponudbe v povezavi z Marino in Športnim parkom Lucija.
Podjetji sta si začrtali svoje dolgoročno poslanstvo v odnosu gost- lastnik-osenje, pri čemer so za temelj uspeha opredelili zadovoljstvo gosta. Igralnica Casino' je postala samostojno podjetje v sklopu Turističnega podjetja Portorož (država jo bo olastninila do konca junija prihodnje leto), notelsko podjetje Metropol hoteli Portorož pa se je iz klasične enotne hotelske družbe spremenilo v holdinško družbo, ki s franšiznim sistemom poslovanja obvladuje posamezne proizvode na tem območju.
Vzporedno s tem izvajajo obsežna prenovitvena dela. Obnovljena in dograjena je igralnica, depandanse so spremenili v samostojne hotele, različna je ponudba v restavracijah, z obnovo Grand hotela Metropol pa sta nastala tudi dva pomembna projekta: Acqua - relax center in podzemna graža z nakupovalnim središčem Atrium.
Grand hotel Metropol z Igralnico Casino' bo tudi v bodoče hotel najvišje kategorije, ki bo nudil najvišji standard kakovostnih storitev ne le na Obali, temveč tudi v Sloveniji.
Z novim skupnim simbolom pod imenom Metropol Resori- Casino' Portorož, želijo bolj jasno izraziti obstoječo in načrtovano identiteto zaokrožene turistične ponudbe za zahtevnejše goste, ki si jih seveda tudi tukaj želijo.
turistične ponudbe za zahtevnejše g
Odmevna tiskovna konti
erenca
Na dobro obiskani tiskovni konferenci ( 3. decembra), ki jo je povezoval Sandi Čolnik, so predstavili novosti v ponudbi. Slišati kar nekaj pohval na račun prizadevanja turističnih delavcev, ki so počasi le našli skupni jezik in začeli ponujati zaokrožene storitve, ne glede na ograje, ki nekatere še ločujejo. Na tiskovni konferenci smo izvedeli, da ponekod ( v spodnji Avstriji) še vedno ni veliko znanega o naši turistični ponudbi. Turistična podjetja so veliko investirala, sedaj pa nimajo denarja niti za promocijo, zato upravičeno pričakujejo čimprejšnjo trajno rešitev tega problema - zagotavljanja trajnih virov sredstev za promocijo turizma.
Povsem nove razmere
V	turizmo se nekaj spreminja. Nove razmere na turističnem tržišču so takorekoč mnoge obsodile na kakovost in Portorož ni nobena izjema. To so spoznali tudi tukajšnji turistični delavci, ki dobro vedo, da bodo lahko le s kakovostnimi in pestrimi storitvami ter novimi proizvodi, pritegnili več elitnih gostov, ki so seveda tudi pripravljeni nekoliko globje seči v žep, a so veliko bolj zahtevni. Masovnega turizma m več. Ivan Silič je dejal, da se kkljub vsemu ne mislijo povsem odreči skupinskim gostom, ki jih v Portorož lahko pripeljejo veliki touroperaterji.
Prokurist v portoroški Igralnici je Karel Kokotec
Na tiskovni konferenci v Grand hotelu Metropol so predsatvili tudi novega prokurista v portoroški Igralnici. To je Karel Kokotec, pooblaščenec, ki bo opravljal zahtevne posle vodenja podjetja verjetno vse do vrnitve sedanjega direktorja Ernesta Dobravca oz. do imenovanja novega vodstvenega tima Igralnice.
Portorož slovenski Monte Carlo
V	imenu poslovnega sistema Turističnega podjetja Portorož je njegov generalni direktor Enes Lojo dejal:
" Otvoritev prenovljenega kompleksa in garažne hiše v okviru nove blagovne znamke je največja letošnja investicija v posodobitev in dograditev turističnih zmogljivosti, ne samo na Obali, temveč tudi v Sloveniji. Veseli me, da smo pri tem lahko sodelovali tudi mi.
Poslanstvo poslovnega sistema Turistično podjetje Portorož je jasno: pospeševanje turizma z izgradnjo turistične infrastrukture. V zaclnjih letih smo uspešno zaključili več investicij- med drugim smo obnovili igralnico v Portorožu ter razširili igralnico v Lipici, obnovili in dogradili smo športni center ter napravili poizkusno vrtino za nov vodni kompleks. Organizirali ali sponzorirali smo tudi več velikih športnih in kulturnih prireditev ter aktivno sodelovali pri promociji Obale in Krasa.
Izgradnja nove garažne hiše, razširitev in posodobitev objektov za prirejanje iger na srečo ter posodobitev objektov Metropol hotelov so prav gotovo dokaz pravilne usmeritve- usmeritve h kakovosti. Kakovostna storitev in skrb za gosta sta bili vseskozi naši poglavitni usmeritvi. Potrditev pravilnosti te usmeritve se kaže v dejstvu, da je Portorož, z več kot tridesetletno tradicijo prirejanja iger na srečo, poznan v svetu kot slovenski Monte Carlo.
Zadovoljni smo, da ste prišli na današnje srečanje.
Naj se na koncu za uspešno izgradnjo še posebej zahvalim investitorju, projektantom ter vsem izvajalcem, ki so uspešno končali svoje delo.
Nova vsebina ponudbe Metropol Resort- Casino' Portorož
Poslovni center
V	Grand hotelu Metropol so preuredili vhod, dokupili opremo, spremenili podobo recepcije in postorili še marsikaj s čemer so pridobili zaključeno celoto, ki skupaj s petimi različnimi dvoranami in pisarnami nudi vse potrebno za izvedbo seminarjev in poslovnih srečanj.
Acqua - relax center
V	sklopu prenove bazena v Grand hotelu Metropol so razširili ponudbo z vodnimi vrelci savnami, turšikimi kopeli masažami, fitnesom, zunanjimi bazeni in podobno.
Atrium - nakupovalni center
Nad parkirnimi površinami nove garažne hiše je 13 poslovnih prostorov, namenjenih za prodajo v katerih bodo osredotočili ekskluzivno ponudbo za vse okuse.
Igre na srečo kot zabava
Z uvajanjem široke ponudbe ameriških iger na srečo in zabavno- igralniških prireditev kot so Bingo, glasbene prireditve, modne revije, razstave in številne druge animacije, se portoroška igralnica približuje novim trendom v svetu, saj igralništvo postaja vse bolj tudi zabava, dostopna širši publiki.
Prireditve in dogodki
Sodoben gost išče tudi aktiven oddih zato bodo junija 97 v portoroški Marini organizirali prvi festival fitnessa z imenom Fitfest '97. Prav tako bodo verjetno na športnih igriščih Marine ponovno organizirali (letos uspešen) teniški turnir Challenger cristal Cup.
Fitness center
Na območju Metropola se pripravljajo na izgradnjo večjega fitness centra z dodatno ponudbo izbranih zdravstvenih storitev.
Sola golfa
V	parku poleg bodočega fitness centra nameravajo postaviti še en športni objekt, šolo za golf.
Metropol klub
Ob 25- letnici Grand hotela Metropol, ki jo bodo zabeležili prihodnje leto, bodo v znak zvestobe in prijateljstva Metropolo nekaterim gostom podelili člansko izkaznico Metropol klub, s katero bocio gostje lahko izkoristili številne dodatne ugodnosti pri koriščenju storitev.
Franc Krajnc
Na sliki: Vodstvo Metropol hotelov, Casinoja in Turističnega podjetja Portorož na tiskovni konferenci ob predstavitvi nove skupne ponudbe.
Župan Franko Fičur svečano odpira prvo veliko garažo v občini Piran.
Otvoritve seje udeležilo veliko radovednih gostov in obiskovalcev.
Letos nekoliko več kaznivih dejanj
Na območju UNZ Koper je bilo v enajstih mesecih 1996 obravnavanih 2.679 kaznivih dejanj ali za 13 odstotkov več kot v enakem času lani. Kljub temu velja varnostna ocena za ugodno. Večina, 66 % obravnavanih kaznivih dejanj že raziskanih.
(FK) Tradicionalno prednovoletno srečanje delavcev koprske UNZ z novinarji (10. decembra v Kopru), se je kar samo po sebi prelevilo v živahno razpravo o tako imenovanih temnih plateh našega življenja, ki so tako ali drugače zaznamovala utrip na območju Obale in Krasa in pritegnila pozornost javnosti. Podatke je zbrala analitična služba Urada načelnika UNZ Koper.
Statistični podatki kažejo, da so policisti in kriminalisti koprske UNZ imeli kar precej dela s preprečevanjem in odkrivanjem deliktov, saj se je na območju, ki ga pokriva koprska UNZ do novembra 1996 povečalo število kaznivih dejanj za 13 odstotkov. Materialna škoda, ki so jo povzročili storilci kaznivih dejanj znaša skoraj 3, 2 milijarde tolarjev. Največ škode so storili osumljeni kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Kriminalisti pri tem odkrivajo male in velike ribe. Zadnji primer "velikega ulova", je priprtje direktorja portoroške Igralnice Casino' Ernesta Dobravca, ki pa so ga, po mnenju policije, nekateri mediji spolitizirali.
Urad kriminalistične službe je obravnaval 260 kaznivih dejanj storjenih v gospodarstvu. Tako imenovana gospodarska kriminaliteta se je povečala, saj so v enajstih mesecih lani obravnavali nekoliko manj kaznivih dejanj (226). V skupnem številu kaznivih dejanj predstavlja gospodarska kriminaliteta 10%. Do vključno novembra letos so kriminalisti obravnavali 51 poslovnih goljufij (+ 31 %), bilo je 17 primerov zlorab položaja in pravic (+113%), uradni položaj so zlorabili v desetih primerih ( + 400 %), ponarejanja in uničenja uradnih listin je bilo 9 priimerov ( + 350%). Zmanjšalo se je število podkupnin s treh na en primer, poneverb z osem na šest primerov, davčnih zatajitev z dvanajst na osem primerov. Sklenjenih je bilo 12 škodljivih pogodb (+33%).
Z delavci Urada kriminalistične službe in policisti se je ( kajpak ne po svoji volji), srečalo 1.393 osumljencev.
3.840 prekrškarjev
Policisti so v enajstih mesecih 1996 na območju UNZ Koper obravnavali 3.480 prekrškov ali 4 % manj kot v enakem času lani.	.
Kar 984 prekrškarjev je bilo pod vplivom alkohola. S sodnikom za prekrške se je, ali se bo moralo srečati 2.162 oseb. Največ prkrškov je bilo storjenih prav na vrhuncu turistične sezone-v avgustu.
Obravnavali so 2.298 kršitev Zakona o javnem redu in miru. Precej prekrškov (566) so morali policisti obravnavati na znanih mestih-v gostinskih lokalih.
Nič incidentov na prireditvah
Na policiji z zadovoljstvom ugotavljajo, da na letošnjih velikih obalnih prireditvah ( koprska noč, izolski ribiški praznik itd.) niso zasledili nobenega kaznivega dejanja ali, da bi sicer morali ukrepati zoper kršitelje javnega reda in miru. K temu, da se je vse lepo izteklo, so v veliki meri pripomogli tudi organizatorji prireditev, ki so organizirano poskbeli za varnost udeležencev na prireditvah.
Število kaznivih dejanj z elementi nasilja se je zmanjšalo za 3 odstotke, medtem ko so se rahlo povečala kazniva dejanja lahke telesne poškodbe in grdega ravnanaja.
ssm.	a	Btm
sr rssarr rr srrr	rrrrrr:
Javno podjetje Azienda pubblica
OKOLJE
PIRAN d.o.o. PIRANO s.r.l.
Fornače 33
Vsem občankam in občanom, uporabnikom storitev našega podjetja ter poslovnim partnerjem, znancem in prijateljem se zahvaljujemo za letošnje sodelovanje in
želimo
Srečno 1997
Naj naša občina postane bolj zelena, do okolja bolj prijazna
Kolektiv Javnega podjeta OKOLJE Piran
Družinska nesoglasja in spolni napadi na otroke
Najbolj neprijetna (tudi za policiste), so dolgotrajna družinska nesoglasja in prepiri, ki se včasih sprevržejo v fizična obračunavanja med partnerji. Sosedje ponavadi nekaj časa to prenašajo, potem pa pokličejo policijo, ki se odzove na vsak klic. Vendar se večkat zgodi, da je tam, ko prispe na kraj prepira, "že spet vse tiho in mirno". Ko policija zapusti "vroče" okolje se spet vse ponovi... Kaj se v resnici takrat dogaja za štirimi zidovi, kako naj ukrepa policija, so resna pravna vprašanja s katerimi se ne ukvarjajo le pri nas v Sloveniji.
Doslej so zabeležili 28 primerov pri katerih so bile žtrve mladoletniki. Spolnih napadov na otroke je bilo 12 primerov, 2 primera spolnega nasilja, prikazovanje in izdelave pornografije 4 primeri.
Napadi na policiste
V	enajstih mesecih 1996 je bilo storjenih 14 kaznivih dejanj v zvezi s preprečitvijo uradnega dejanja in napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti. Policisti so bili sedemkrat napadeni med opravljanjem del in nalog s področja javnega reda in miru, štirikrat s področja varnosti cestnega prometa, dva krat s področja raziskovanja kaznivih dejanj in enkrat s področja varovanja državne meje. Nekdo je celo z bagerjem hotel povoziti policista, ki je opravljal svojo dolžnost. Vsi storilci so imeli ob tem priložnost spoznati policiste in pojasniti svoja kazniva dejanja.
Več tatvin in vlomov v prostore
Tako imenovani premoženjski delikti so se povečali za 11 %. Policija ( Urad kriminalistične službe in policijske postaje) je obravnavala v tem času 463 kaznivih dejanj tatvin. Tukaj ločijo velike in male tatvine. Število kaznivih dejanj velikih tatvin ( vlomi v prostore) se je povečalo za 160, sicer pa tatvine in velike tatvine predstavljajo skupaj skoraj polovico vseh obravnavanih kaznivih dejanj na območju, ki ga pokriva UNZ Koper.
Roparji in tatiči včasih nimajo težkega dela
V	enajstih mesecih se je število ropov povečalo z lanskih 7 na 12, število kaznivih dejanj odvzema motornih vozil pa se je zmanjšalo z lanskih 56 na 40. Manj je bilo tudi poškodovanj tujih stvari in kaznivih dejanj nasilništva.
Mladoletniki so v enajstih mesecih 1996 storili 185 kaznivih dejanj ( - 7,5 %). Med njihovimi kaznivimi dejanji je bilo največ tatvin in velikih tatvin.
Načelnik UNZ Koper Emil Čebokli je opozoril, da bi ljudje morali nekoliko bolj paziti na svoje premoženje. Odprti avtomobili in v njih nastavljene torbice, slabo zavarovani lokali in podobno, privabljajo tatove in jim ponujajo lahko lahko delo.
Mamila vse bolj občuten problem
Preprodaja in uživanje mamil na tem koncu Slovenije zadobiva razsežnosti, ki kličejo po večji angažiranosti celotne družbe. Policija je obravnavala 163 kaznivih dejanj ali 85 več kot v nenajstih mesecih lanskega leta.
Manj ponarejevalcev denarja
Za 14 % so se zmanjšala kazniva dejanja ponarejanja denarja. Obravnavali so 115 primerov.
Ljudje velikokrat kličejo policijo
V	enajstih mesecih je Operativno komunikacijski center UNZ Koper na številki 92 sprejel 5.971 klicev interventne narave (+ 4%).
Ljudje so se preko te številke 7.500 krat (+ 30%), obračali na policijo za različno pomoč, pojasnila in informacije.
Največ intervencij policije je bilo potrebnih na področju prometne varnosti ( 1.887 ali 32 %), sledi področje kriminalitete ( 1.742 primerov ali 29%), kar 1. 367 krat so morali poskrbeti za javni red in mir, vseh ostalih interventnih dogodkov pa je bilo 965.
Največ dogodkov in pojavov, ki so terjali intervenne ukrepe je bilo Mestni občini Koper (3.040), sledijo občine Piran (1.178), Izola (597), Sežana (565) in Hrpelje- Kozina (145). V nekaterih občinah (na primer v Piranu) so z organizacijo redarske službe kar dodobra razbremenili policijo.
Operativno komunikacijski center je javnost obveščal o dogodkih in pojavih s pisnimi obvestili (265 krat) in z neposrednim oglašanjem preko javnih medijev ( 635 krat).Javnost je bila 122 krat obveščena o hujših in pomembnih pojavih, 56 krat pa so zaprosili za pomoč javne medije.
Ugodna ocena nove organizranosti policije
Analiza, ki so jo opravili na koprski UNZ je potrdila določene prednosti, ki so jih v policijskih vrstah pričakovali z uvedbo projekta Vodja policijskega okoliša.
Načelnik UNZ Koper Emil Čebokli je povedal, da je analiza pokazala, da so ujeli smisel dela, ki naj bi ga ti policisti opravljali v svojem okolišu - med ljudmi. Policistova prisotnost na terenu je vse bolj opazna, ljudje ga spoznavajo in cenijo. Ne nazadnje to potrjuje vrsta pisnih zahval občanov vodjem policijskih okolišev. Vodje policijskih okolišev so se še najbolj ujeli na podeželju, v vaseh, skratka v manjših urbanih naseljih, za razliko v večjih mestih, kjer je ta problematika mnogo bolj izpostavljena.
Tudi pritožbe nad delom policije
Policija skrbno obravnava vsako pritožbo državljanov in tujcev nad njenim delom. V enajstih mesecih 1996 se je pritožilo 146 ljudi, vendar so ugotovili, da je bilo zelo malo pritožb (9) upravičenih. Največ pritožb je bilo v zvezi z ukrepanjem policije zoper storilce prekrškov (41). V 14 primerih so se ljudje pritožili nad netaktnimi postopki policistov, 12 krat zaradi neukrepanja policistov in 6 krat zaradi žaljenja in grobega ravnanja policistov.
Na sliki: Načelnik koprske UNZ s sodelavci na pogovoru z novinarji.
Hoteli Bernardin
Še ena velika prelomnica
Podjetje Hoteli Bernardin postaja pomemben člen verige Intercontinental
S svečanim podpisom pogodbe o sodelovanju med Hoteli Bernardin in svetovno znano hotelsko verigo Intercontinental Hotels & Resorts ( 27. novembra) v Smaragdni dvorani Grand hotela Emona, se hotelskemu kompleksu Bernardin obeta kakovosten preskok in nov način delovanja na področju trženja storitev.
Podjetje Hoteli Bernardin je že takoj po nastanku leta 1976, zaradi prevelikih bremen mednarodnega kredita, kazalo znake stagnacije in se kljub različnim poizkusom ( ustanovitev vzporednega podjetja, razmišljanje o igralnici) , skorajda ni moglo izvleči iz težav in se verjetno tudi ne bi, če mu ne bi priskočila na pomoč država, ki pa Bernardina le ne misli zadržati zase in bo torej dopustila privatizacijo oz. ga bo prodala.
Sklad RS za razvoj kot večinski lastnik, ki sedaj že uspešno zaključuje sanacijo tega podjetja, je skupaj z novim vodstvom Hotelov Bernardin zasnoval vizijo dolgoročnega razvoja podjetja in prvi znaki so se začeli kazati takoj po znameniti naložbi v hotelski kongresni center, saj se lahko pohvalijo s precejšnjim povečanjem obiska kongresnih gostov, kar potegne za seboj tudi druge oblike potrošnje- svečani sprejemi, banketi in podobno.
Tako kot znajo, so tudi tokrat javnost presenetili z umno poslovno potezo in podpisali pogodbo o najemu z omenjeno hotelsko verigo za čas 12 let od katere si obetajo večjo zasedenost hotelskih zmogljivosti in elitnejšo strukturo gostov.
Službe Intercontinental Hotels & Resorts bodo Bernardinu (seveda ne brezplačno), pomagale pri trženju, hkrati pa se pogodbeni partner Hoteli Bernardin oz. Sklad RS za razvoj zavezuje dvigniti standard hotelskih storitev na raven Intercontinentalovih hotelov. Grand hotel Emona bo tako že kmalu nosil še označbo Bernardin Inter-Continental, hotel Bernardin pa Bernardin Forum.
Naložba v kakovostno prenovo
Smisel pogodbenega sodelovanja in nekatere podrobnosti o dosedanji poti razvoja so razložili na tiskovni konferenci Dr. janez Prašnikar, prof. na Ekonomski fakulteti in predsednik Nadzornega sveta Hotelov Bernardin, Tom Krooswijk, podpredsednik Intercontinental Hotels & Resorts za srednjo in vzhodno Evropo, Terje Myklebust, podpredsednik za razvoj, John VVright, direktor hotelske verige Intercontinental Hotels & Resort za Evropo, Gorazd Buda, direktor sektorja za privatizacijo in član Nadzornega sveta Hotelov Bernardin ter David Dauby, regionalni direktor za marketing.
Čedomil Vojnič, direktor Hotelov Bernardin je povedal, da že takoj po novem, letu začenjajo uresničevati drugo fazo razvoja oz. prenove Hotelov Bernardin. Načrtujejo 7, 5 milijona mark investicij v prenovo pet nadstropij Grand hotela Emona v katerih je sedaj 135 sob, ki jih bodo popolnoma prenovili in pridobili 128 novih nastanitvenih enot- apartmajev in podobno, seveda v skladu z zahtevanimi najvišjimi kakovostnimi in tudi varnostnimi standardi. Nekaj prenovitvenih posegov (klima), je predvidenih tudi v hotelu Bernardin. Na spodnjem delu Grand hotela Emona pa nameravajo zgraditi tudi zunanji bazen z ogrevano morsko vodo.
Z novimi naložbami bodo še bolj popestrili ponudbo kar bo tudi podlaga za višji cenovni razred storitev.
Piranski umetniki za Carpaccia
Piranski umetniki, slikarji, kiparji in fotografi, so se v velikem številu odzvali prošnji Samostana Sv. Frančiška v Piranu in poklonili svoja dela, ki so na ogled v prostorih samostana in jih je mogoče kupiti. Končna licitacija podarjenih slik in drugih umetnin bo 23. decembra ob 16.00 uri. Izkupiček bodo porabili za prenovo renesančne edikule , bisera kiparske umetnosti kamor bodo že v nekaj mesecih ponovno slavnostno postavili sliko V. Carpaccia, ki je bila odnešena pred nevarnostjo vojne v Italijo.
Za prenovo renesančne edikule bodo potrebovali 6 milijonov tolarjev, poleg tega pa še nekaj denarja tudi za popravilo strehe.
Foto: Na otvoritev razstave slikarskih del je prišel tudi minister za kulturo, vendar ni mogel obljubiti konkretne finančne pomoči.
Spreminja se počitniški koncept
Nove naložbene aktivnosti Hotelov Bernardin so tudi porok, da bodo lahko uresničili zamisel o prodoru na popolnoma nova tržišča na področju kongresnega, poslovnega in športno rekreacijskega turizma. V hotelskem kompleksu beležijo poleg glavne poletne še dve sezoni, jesensko zimsko in spomladansko. Očitno je, da se koncept turizma s tako zasnovano ponudbo tukaj že nekoliko spreminja.
Pozitivni finančni rezultati
Hoteli Bernardin v zadnjih treh letih (1993,94 in 95), kljub šestkratno povečani amortizaciji, beležijo pozitivno poslovanje. Poslužujejo se tudi že novih metodologij ugotavljanja zasedenosti hotelskih zmogljivosti ( zasedenost sob) ter potrošnje "per capita”, ki se je v zadnjih dveh ali treh letih skoraj potrojila in znaša že blizu 150 mark na nočitev. Pozitiven premik lahko opazimo povsod, že na vratih, v recepciji, restavraciji.
O prednostih vključitve Hotelov Bernardin v to znano svetovno hotelsko verigo z razpredeno mrežo 170 hotelov iz 67 držav, službami komuniciranja, informiranja in (elektronskega) rezervacijskega sistema, je govoril John VVright, direktor hotelske verige Intercontinental & Resorts za Evropo. Menil je, da je podjetje že kar dobro poznano v svetu in da si lahko ob opaznem izboljšanju kakovosti storitev vsekakor obeta boljše poslovne uspehe.
Slovesnosti ob podpisu pogodbe so se udeležili tudi vidni predstavniki družbenega, političnega in gospodarskega življneja, med njimi tudi Peter Vesenjak, državni sekretar za turizem in Franko Fičur, župan Občine Piran.
Franc Krajnc
Na sliki: Tiskovna konferenca v Grand hotelu Emona pred podpisom pogodbe.
John VVright, direktor hotelske verige Intercontinental Hotels & Resorts za Evropo (na levi) in Gorazd Buda, direktor sektorja za privatizacijo- Sklad RS za razvoj in član Nadzornega sveta Hotelov Bernardin, podpisujeta najemno pogodbo.
“THadenato- fiAHto&ile
Prodaja modnih oblačil
Portorož, Obala 4c, Bernardin Tel.: 066/ 746-433
Trgovina za ženske, ki želijo biti lepo in dobro oblečene
Obiščite nas v naši trgovini na Bernardinu in izkoristite poseben
MvolettU fc&fuc&t
15%
za nakup z gotovino Priporočamo se in želimo
‘Vesele ‘Sriflette fna$*u6e
ttt
sušeno %ouojLsnc mi
Strunjan
Podelili priznanja obrtnikom
Na ll.tradicionalnem srečanju obrtnikov piranske občine v Strunjanu, ki ga je tudi tokrat organizirala Območna obrtna zbornica Piran s sedežem v Luciji, so podelili priznanja dvanajstim članom zbornice, ki že 30 oz. 20 let opravljajo obrtno dejavnost.
Obrtniki in podjetniki, organizirani v Območni obrtni zbornici Piran so se v petek, 29. novembra zvečer zbrali v hotelu Svoboda v Strunjanu na svojem 11. rednem letnem srečanju, ki so ga popestrili, glasbenimi utrinki ansambla Capris iz Kopra, večerjo in srečelovom.
Na tem srečanju ni bilo izrečenih veliko besed, ali kritik na obstoječe stanje obrtništva in podjetništva, ki v svojem krogu združuje okoli 800 članov, obrnikov in samostojnih podjetnikov.
Udeležence sta pozdravila Pavel Lovrečič, predsednik UO Območne obrtne zobrnice Piran in tajnik OOZ Piran, Milan Emeršič.
Pavel Lovrečič v kratkem pozdravnem nagovoru poudaril, da se je v letošnjem letu v obrtništvu zgodilo veliko novega. Dobili so nove predpise v avtoprevozništvu, pravilnike v gostinski dejavnosti, ustanovili so gostinsko sekcijo in kar je za OOZ Piran zelo pomembno- v obrtni coni Lucija so pridobili okrog 240 kvadratnih metrov sodobno opremljenih novih prostorov za svojo dejavnost. Nekaj pisarn celo lahko oddajajo, imajo pa tudi manjšo in večjo dvorano, ki lahko služi tudi kot učilnica.
Vodstvo OOZ Piran se je letos kar precej časa moralo ukvarjati tudi s problematiko prometa v Piranu in v Luciji. Znano je, da so na občino naslavljali celo proteste, ki so vsaj kar se tiče cestnih ovir v Luciji, zalegli. Sedaj vsi čakajo na trenutek, ko naj bi občina v obrtno cono vendarle speljala ločeno cesto cesto za tovorni promet in tako uresničila obljubo izpred nekaj let.
Pavel Lovrečič je dejal, da obrtniki in podjetniki v piranski občini niso zadovoljni s tem kako po polževo se razvija obrtna cona v Luciji, vendar kljub vsemu verjamejo, da bo v tem predelu Lucije počasi le nastal nov razvojni obrtniško- podjetniški center, ali kot mu pravijo Bussines inovation Center (BIC), ki naj bi obrtnikom in podjetnikom nudil nove razvojne možnosti.
h*
■M
marma
portorož
portorose
MARINA PORTOROŽ Turistično podjetje Portorož d.d.
Vsem občankam in občanom piranske občine, našim gostom, delničarjem in poslovnim partnerjem voščimo
TSiifsaS
Priznanje za 30 let dela v obrti so prejeli:
Branko Čepar, avtotaksist iz Portoroža
Pavo Marič, zidarstvo Lucija
Mirko Semec iz Pirana, avtotaksist v Portorožu
Valter Sluga, popravilo gospodinjskih aparatov,Portorož.
Priznaje za 20- letno zvestobo obrtni dejavnosti so prejeli:
Besir Behadini in Demalj Behadini, slaščičarstvo Piran
Ivan Breščak, popravilo izvenkrmnih motorjev, Parecag
Milovan Gregorovič, avtoprevoznik in gradbena mehanizacija Liminjan
Mario Klarič, vodoinštalaterstvo, Lucija
Lazar Savič, avtoprevoznik in avtotaksist, Lucija
Nue Seli, zlatarstvo Portorož (Bernardin)
Veljko Vidič, avtotaksist iz Lucije.
Milan Emeršič, sekretar zbornice, je kot posebno priznaje prejel najnovejšo knjgo Philipa Kotlerja Podjetništvo in management.
Na Sliki: Mirko Semec, avtotaksist taksist v Portorožu in Milovan Gregorovič, prevoznik iz Liminjana prejemata priznanje za 30 oz. 20- letno zvetobo obrtništvu v občini Piran.
FOTO: Franc Krajnc - Primorski utrip
Občina Piran
Trnova pot do celostne podobe
V občini Piran so pripravili osnutek odloka o uporabi celostne grafične podobe in sistema zunanjega označevanja v občini Piran (prvo branje). O odloku je razpravljal Občinski svet na seji 19. decembra in po daljši, na trenutke ostri razpravi, kjer so imeli največ pripomb svetniki - predstavniki Italijanske narodne skupnosti češ, da so pri pripravi celostne zasnove oz. grafične podobe, ki jo je izdelala agencija ATIS ( prva nagrajenka), kršena statutarna in celo ustavna načela glede dvojezičnosti. Imeli so pripombe tudi "na skrivnosten" potek izbora nagrajenca in s tem zasadili sum v početje komisije.
Nekateri so bili mnenja, da so oblikovalci celo "oskrunili" nedotakljivost občinskega grba. Svetniki so podprli odlok in idejo o celostni podobi, vendar se bodo očitno k temu vprašanju še vračali, saj mora stvari preveriti še statutarno- pravna komisija.
Zelo dobro bi bilo, da občina dobi celostno podobo in njeno uporabo vgradi v pravila odloka, ki bodo strogo določala kdaj, v kakšne namene in kako se lahko uporabljajo občinski grb in neprometna signalizacija.
OPTIKA VENTLR A*OTTICA
Obala 112, Lucija, 6320 Portorož Tel.& fax: 066/ 772 - 005 Vsem našim strankam, kupcem, poslovnim partnerjem in prijateljem želimo
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1997
Hkrati vas vabimo, da nas obiščete v naši poslovalnici Optika ventura v Luciji, kjer boste ob pestrem izboru naše znane ponudbe, lahko opravili tudi specialistični okulistični pregled.
Odprt Nakupovalni center Minicoop
minicoop
V nekdanjem skladišču soli Monfort, nasproti bencinske črpalke v Portorožu, so v petek, 13. decembra odprli Nakupovalni center Minicoop v katerem bodo potrošniki našli bogat izbor živil in pijač, mesa in mesnih izdelkov ter druge vsakodnevne potrebščine.
Prizadevanja vodstva znanega marketa Minicoop na Bernardinu, da bi se s svojo trgovsko ponudbo še bolj približali potrošnikom, zlasti pa, da bi ponudbo razširili, so obrodila sadove. Po večmesečnih NclkUDOVctlllO Sr0(liŠČ0 pripravah in temeljiti preureditvi zunanjih in notranjih prostorov skladišča Monfort, je tukaj nastalo n, , o D . večje nakupovalno središče s 300 m2 čiste nakupovalne površine in 100 m2 skladiščnih in aa oi/U ortoroz
*i
pisarniških prostorov.
Tel.& Telefaks: 066/ 747- 023
Večja izbira, nižje cene
Novost v ponudbi tudi mesnica.
Okoliški prebivalci in turisti, šolska mladina in drugi, so tako po dolgem času in po nekaterih ponesrečenih poizkusih predhodnikov, vendarle dobili trgovino, ki pa se po svoji vsebini, ponudbi in urejenosti precej razlikuje od prejšnje in ima, čeprav so jo odprli na petek trinajstega, dobre perspektive za uspeh. V nakupovalnem središču Minicoop najdemo praktično vse kar potrošnika zanima; od pestre izbire zelenjave, kruha, mleka, pijače, do mesa in mesnih izdelkov. Zlasti mesnica predstavlja novost v njihovi ponudbi. Takšen je torej pravi odgovor na vprašanje, kam po novoletnih nakupih, saj prav zaradi veliko večje ponudbe lahko pričakujete tudi nekoliko nižje cene.
To pa je poleg vsega nedvomno bil tudi cilj vodstva, ki se posveča domačim potrošnikom. Minicoop deluje že šesto leto in si je v tem času s solidnim poslovanjem pridobil številne kupce, ki se radi vračajo v njihovo trgovino.
Market Minicoop na Bernadinu bo zaradi prenovitvenih del do začetka turistične sezone zaprt. Vse potrošnike vabijo, da pridejo po nakupih v novo nakupovalno središče ob bencinski črpalki v Portorožu.
Zahvala Drogi Portorož
Minicoop se ob tej priložnosti zahvaljuje dobaviteljem in vsem, ki so pomagali pri nastajanju tega novega nakupovalnega središča v Portorožu. Zlasti se zahvaljujejo Drogi Portorož za razumevanje in ugodno reševanje vseh formalnosti glede dolgoročne oddaje prostorov v najem.
Kolektiv Nakupovalnega centra Minicoop se predstavi
Edita in Mihael Guzič, Orjana Rumin, Liljana Rajčevič, Nevenka in Albin Barbarič, Polona Praprotnik, Jelko Poženel, Vesna Žimič in Andrej Kocjančič.
Vsem našim zvestim potrošnikom, kupcem, dobaviteljem in
poslovnim partnerjem želimo
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1997
Kolektiv Nakupovalnega središča Minicoop Portorož
EpU- INFORMA FOTO: Quicklab Bernardin
Piran
Podelili odličja ZKO
Zveza kulturnih organizacij je na svečanem sprejemu pri Županu Občine Piran ( 29. novembra) v občinski palači, podelila zlata in srebrna odličja kulturnim delavcem.
------------- —_»*■
Kulturno umetniško društvo Karol Pahor Piran je bilo gostitelj XVIII. konference Zveze kulturnih organizacij Slocvenije ter Srečanja predstavnikov Občinskih zvez kulturnih organizacij in slovenskih organizacij v zamejstvu,
'Vedele
fvuvfrttille
AiEsr*'
E0U7IQU£
skzšw
mi
Lucija, Obala 120, 6320 Portorož Tel.: 066/ 773- 385
Izkoristite priložnost ugodnega nakupa vseh vrst junečega, telečjega in svinjskega mesa ter perutnine slovenskih proizvajalcev v našem mesnem butiku v Luciji.
Vsak mesec od 1. do 5. poseben, 5- odstotni popust.
Novoletna ponudba
Kakovostno meso in mesne izdelke s 5- odstotnim novoletnim popustom lahko kupujete tudi v decembru.
URNIK: Ponedeljek- petek: 7.00 -13.00 in 16.00 -19.00 Sobota: 7.00-13.00 Nedelja: 8.00-12.00
Konferenca je bila 29. in 30. novembra v Restavraciji Ljubljana v Portorožu, udeležence-nagrajence in organizatorje konference pa je 29. novembra v občinski stavbi sprejel tudi piranski župan Franko Fičur. Kulturni program ob podelitvi odličij je izvedel piranski kvartet saksafonov KUD Karor Pahor pod dirigentno palico Benjamina Makovca.
Pred mikrofon je stopila in pozdravila nagrajence Sonja Gašperšič, predsednica Odbora za priznanja, odličja je podelil Franček Rudolf, predsednik ZKO Slovenije.
Zlata odličja so prejeli trije nagrajenci:
Marij Maver, Lajko Milisavljevič in Rudi Šimac
Marij Maver, predsednik Slovenske prosvete iz Trsta. Lajko Milisavljevič, poklicno zavezan ljubljanski televiziji, s srcem predan zborovstvu.Več kot 30 let je že povezan s koroško ljudsko pesmijo in šegami. Posnel oz. zapisal in transkribiral je nad 400 pesmi, zlasti v Rožu in Zilji, kar ga uvršča med pomembne sodelavce inštituta Urban Jarnik pri odkrivanju, zbiranju in ohranjanju slovenskega narodnega blaga.
Rudi Šimac iz Breginja je uspešno vodil več podjetij in ustanov. Kot župan Nove Gorice je bil še posebej pozoren na razvoj kulture v občini. Od leta 1981 je predsednik Združenja pevskih zborov Primorske. Z velikim žarom in delavnostjo je nenehno navzoč, nedvomno je osrednja gonilna sila združenja. Izjemno je učinkovit tudi pri zagotavljanju finančnih sredstev za uresničevanje programov združenja, od revije Primorska poje, tekmovanja radijskih posnetkov in nakupa strokovne literature do založniške dejavnosti, zlasti izdaje plošč in cedejev.
Srebrna odličja so prejeli:
Mirko Florvat iz zgornje Kungote, predsednik Zveze kulturnih organizacij Pesnica. Geza Kišfalvi iz Murske Sobote, tajnik Zveze kulturnih organizacij Murska Sobota. Laci Korpič, godec in raziskovalec ljudske dediščine iz Monoštra v Porabju. Mirko Rabič, predsednik kulturnega društva Jaka Rabič iz Dovja in Ivana Žvipelj, tajnica Zveze kulturnih organizacij Mozirje.
V imenu nagrajencev se je zahvalil za priznanja in slavnostni sprejem pri županu Rudi Šimac. Dekleti v narodnih nošah KUD Karol Pahor Piran sta udeležencem podelili izvirno darilo Društva oljkarjev Slovenske Istre, stekleničko olivnega olja in vrečko morske soli.
----------------------->£
NAROČILNICA

Fržno komuniciranje in informiranje Lucija, Liminjanska 91, 6320 Portorož Telefon & telefaks: 066/ 770 - 185
* Izdelava in vodenje celostnih tržno- komunikacijskih projektov;
* Informiranje;
* Promocijske, posredniške in zastopniške storitve;
* Izdajanje javnega informativnega glasila - Časopis Primorski utrip;
* Storitve za tisk: Računalniška postavitev besedila, publikacije, prospekti, vizitke, praznične novoletne voščilnice. Sodelujemo z renomirano tiskarno VEK Koper;
* Oglasi, storitve ekonomske propagande in reklame.
Prispevke za časopis, oglase in naročila za tisk, sprejemamo tudi v pisarni uredništva v Luciji, Obala 105- 107 tel.: 773-602 (prostori Krajevne skupnosti).

v/
I7
naročam
primorski uMp
Ime in priimek. Točen naslov _ Poštna številka.
Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 960 SIT bom poravnal spoložnico (fizične osebe) oziroma osem dni po prejemu računa (nravne osebe).
Datum ------------------------------podpis______________________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
' INFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož
Qbalna cesta
Štiripasovnice do Lucije ne bo?
Trasa mestne hitre ceste od Kopra do Lucije , kot sedaj v Ljubljani imenujejo bodočo obalno hitro cesto, še ni dokončno začrtana. Ugibanja, ali je sploh smiselno speljati v Lucijo štiripasovnico?
Kaj se torej dogaja s pripravami na gradnjo hitre obalne ceste od Kopra do Lucije, ki naj bi bila dokončana do leta 2004? Ko smo zadevo hoteli nekoliko pobliže spoznati, smo lahko le ugotovili, da predlogi, kje naj bi cesta potekala še niso usklajeni, oziroma so v postopku usklajevanja na lokalni in republiški ravni. Najbolj prizadeti - podjetniki v lucijski obrtni coni, pa se še vedno bojijo, da jim bo bodoča cesta cono presekala na dvoje. Vse kaže, da je njihov strah odveč. Vprašanje je, če bo do prvotne inačice - štiripasovnica do Lucije- sploh kdaj prišlo.
Poklicali smo Urad RS za prostorsko planiranje v Ljubljani, kjer nam je Slavko Mezek dejal, da republiški plan na tej trasi predvideva hitro mestno cesto in da čakajo na dopolnilne pobude lokalnih skupnosti. Ko bo izbrana najustreznejša trasa se bodo lotili izdelave lokacijskega načrta, ki ga potrdi država, konkretno Ministrstvo za okolje in prostor.
Cesta se bo izognila morju
Pristojni na ministrstvu se nagibajo k rešitvi, da bi obalno cesto speljali skozi tunel pri Slavniku oz. izlivu Badaševice. Tako bi prihranili lep košček obale (okoli 4 km) med Koprom in Izolo, ki bi jo lahko namenili dnevnim kopalcem. Sicer pa na tem območju pri Zusterni načrtujejo izgradnjo tudi večjega pokritega bazena.
Razcep hitre ceste že v jagodju?
Hitra mestna cesta naj bi pokukala na piano nekje pod bolnišnico in bi potekala vse do lagodja, kjer bi se razcepila na dva kraka. To hkrati pomeni, da štiripasovnice ne bi "vlekli" v Lucijo, saj, razen tega, da bi jo Hrvatom postavili pred vrata in še bolj usmerjali turistični promet v Istro, ne vedo kaj z njo tam početi. Od Jagodja bi tako en krak še naprej potekal po stari trasi skozi Strunjan do Valete, na novo pa bi speljali pas dvopasovnice skozi Dobravo ali Malo Sevo do Lucije. Ta cesta naj bi razbremenila promet na sedanji regionalni cesti Jagodje- Lucija- Pula, vendar se takoj postavlja vprašanje, ali bi lahko ukinili del regionalne ceste, ki sedaj ločuje naselje Lucijo. Po sedanji inačici cesta, ki bi jo speljali skozi Dobravo ali Malo Sevo ne bi dobesedno presekala lucijske obrtne cone, saj bi potekala med trafo postajo in betonarno, ali pa čisto ob vznožju hriba. Verjetno pa bo treba žrtvovati kakšno stanovanjsko hišo.Tovorna cesta do lucijske obrtne cone je v pristojnosti lokalne skupnosti.
Boris Kočevar, Načelnik urada za urejanje prostora Občina Piran
O trasi hitre ceste skozi obrtno cono v Luciji
Na zadnji obravnavi v KS Lucija, kjer je potekal pogovor tudi o nadaljevanju izgradnje ceste v obrtno cono Lucija, dajemo zaradi boljše informiranosti krajanov sledečo obrazložitev:
Za cesto v obrtno cono je bil sprejet idejni načrt, ki je predvideval izgradnjo ceste od sedanjega križišča štiripasovnice z magistralno cesto naprej po Liminjanski cesti. Priključek na Liminjansko cesto je bil predviden v bližini zadnjih stanovanjskih blokov na Liminjanski cesti. V javni obravnavi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega planskega dokumenta je bilo veliko pripomb na predlagani potek trase obalne hitre ceste skozi obrtno cono v Luciji. Zato so strokovne službe Občine Piran, Urad za urejanje prostora, pripravile nov predlog trase poteka hitre ceste ter ceste v obrtno cono. Trasa hitre ceste sedaj poteka skozi obrtno cono, kot je bila predvidena že v prejšnjem in še vedno veljavnem planskem dokumentu, to je med sedanjo elektro postajo in stanovanjskimi hišami, ki so tik ob obstoječi betonarni.
Potrebna bo prestavitev ene stanovanjske hiše.
Trasa hitre ceste nato poteka pod vznožjem vinjolskega hriba do križišča s cesto v obrtno cono. Pri trasi ceste v obrtno cono so v postopku pred pridobivanjem dovoljenja nastali predvsem pravno premoženjski problemi, ki pa so sedaj načelno rešeni. Treba je samo še izpeljati potrebne postopke na sodišču, da oodo strokovne službe občine nato sprožile pridobitev ustreznih dovoljenj. S potekom in umestitvijo hitre ceste ter ceste v obrtno cono smo v strokovnih službah skušali čim bolj upoštevati pripombe in želje krajanov in obrtnikov, prav tako smo skušali zadevo racionalizirati tako, da bi bilo čim manj prizadeto okolje in da se ne bi ceste podvajale.
Z izgradnjo hitre ceste in ceste v obrtno cono, bodo izpolnjeni vsi pogoji za ukinitev dela magistralne ceste skozi Lucijo, kar bo bistveno pripomoglo k večji varnosti, kakor tudi k izboljšanju življenskih pogojev v samem naselju Lucija.
Obrtna cona v Luciji med možnostmi in željami
Bodo v lucijski obrtni coni ustanovili Center za pospeševanje podjetništva?
Območna obrtna zbornica Piran in nekateri podjetniki si že veliko let prizadevajo in spodbujajo razvoj obrtne cone v Luciji. Kaj je bilo medtem že doseženega in kakšni so načrti razvoja, o tem smo se pred nedavnim pogovarjali s predsednikom Območne obrtne zbornice Pavlom Lovrečičem, sekretarjem OOZ Milanom Emeršičem, predsednikom delovne skupine za ustanovitev BIC centra in podpredsednikom Sveta KS Portorož, Borisom Pliškom in svetovalcem za gospodarstvo in turizem pri | upanu Občine Piran Dimitrijem Živcem. Morebitna skorajšnja ustanovitev Centra za paspeševanje podjetništva Lucija bi pomenila za cono nove razvojne možnosti, saj bi se tukaj počasi, a zanesljivo začel koncentrirati duh podjetništva z mendarodnimi razsežnostmi.
Boris Pliško, vodja projektne skupine Pospeševalnega centra za razvoj malega gospodarstva v Občini Piran je za 20. sejo Občinskega sveta Piran (19. decembra), pripravil poročilo o dosedanjih aktivnostih za ustanovitev lokalnega centra in predlog nadaljnjih postopkov. Ustanovitelji centra naj bi bili Občina Piran, Območna obrtna zbornica Piran, Zavod za zaposlovanje Koper in Unija Italijanov. Občinski svet Piran je že aprila lani podprl aktivnosti v zvezi z uskladitvijo BIC Piran, imenovana je bila projektna skupivva, OOZ Piran pa je bilo dano pooblastilo za izvajanje nadaljnjih aktivnosti. V projektno skupino so bili imenovani Ljubo Bertok, Milan Emeršič, Marko Zorman, Sandro Kravanja, Boris Pliško in Sašo Sedmak z Ministstva za gospodarske dejavnosti.
Projekt je podprl tudi | upan Občine Piran. Nato je skupina pripravila tudi nekaj srečanj in pogovorov v Italiji, začelo se je delo na usklajevanju vseh podobnih projektov v Sloveniji z metodologijo Evropske unije za program Crossborder. 26. septembra je bil sestanek na deželni vladi Furlanije Julijske Krajine v Trstu, kjer so bili prisotni tudi predstavnik Evrapske unije, predstavniki Ministrstva za znanost in tehnologijo in Ministrstva za gospodarske dejavnosti ter predstavniki obmejnih občin - predlagateljev projektov. Namen sestanka je bil uskladiti projekte in dokončni izbor posredovati ustrezni komisiji Evropske unije. Lucijski projekt je pa dolgotrajni diskusiji prišel v ožji izbor z možnostjo financiranja s strani EU v višini 180.000 ECU. Iz naslova mednarodne tehnične pomoči jim je, preko Ministrstva za gospodarske dejavnosti, bilo odobreno 4 milijone SIT.
Projektni svet Ministrstva za gospodarske dejavnosti, je nekoč že odobril nesojenemu Razvojnemu centru Piran 3 milijone SIT za razvoj projekta. Med Ministrstvom in RCP je bila podpisana pogodba o dveh tranšah izplačila, ker pa je bilo vse to vezano na uspešnost opravljenih aktivnosti, je druga tranša dveh milijanov SIT padla v vodo. Upamo, da se zgodba ne bo ponovila.
V četrtek 19. decembra je o Centru Lucija razpravljal tudi piranski občinski svet in z nekaj pomembnimi pripombami (npr. Razvojni center ne more biti d.o.o. itd.) podprl idejo in občina bo verjetno pristopila k ustanovitvi Centra. V ta namen bo, zagotovila tudi nekaj zagonskih sredstev.
Programi so, vendar jih očitno ni tako lahko uresničevati, saj bi sicer obrtna cona v Luciji danes lahko že kazala drugačno podobo. V njej še ni zaznati pravega poslovnega in trgovskega utripa. Nedoločni prostorski načrti, cesta, ki je še ni, visoka cena gradbenih zemljišč oz. komunalnega prispevka, ali morda še kaj? Nekaj življenja v obrtno cono je prinesla nova poslovna zgradba, ki jo je zgradila Metalcheramica. Poleg tega sta že zgrajeni dve veliki proizvodni hali, tretja, prav tako za trg, pa je že tudi pod streho. Ob znani betonarni v prostorih nekdanjega Pirnarja deluje kar nekaj podjetij; TSP - Diskont Petra, Prodajalna in servis Renault koprskega Trgoavta, Marikultura, trgovina Felolux, trgovina z gradbenim materialom Finali, Hidrogradnje... V neposredni bližini na pogorišču nekdanjega Istrametala, si je našlo svoje mesto skladišče Degro, nedaleč proč je pralnica, poleg nje samski dom, na drugi strani je semenarna, blizu lepe zgradbe OOZ pa bode v oči odpad, ki naj bi ga preselili drugam.
Na sliki:
Pogovor o razvoju Obrtne cone v Luciji. Nova poslovna zgradba in proizvodne hale Takšen je načrt trase nove ceste Kdo bo pospravil pozabljene stare barke?
Dragonja
Nova deponija že služi svojemu namenu
V četrtek, 21. novembra so v Dragonji slovesno odprli veliko novo deponijo komunalnih odpadkov (ll.faza) in tako rešili problem odlaganja odpadkov z območja piranske občine morda celo za 12 let. OKOLJE plačalo letošnji obrok posojila. Čistila naprava šele naslednje leto.
Investitor del na sanaciji in razširitvi sanitarne deponije komunalnih odpadkov, ki so jo zgradili tik ob menda že nekoliko previsoki stari deponiji, je bilo Javno podjetje OKOLJE d.o.o. Piran. Tehnično dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja je izdelala Projektiva inženiring Piran, za izvajalca (na podlagi javnega razpisa) pa je bila izbrana HIDROGRADNJA Križman iz Portoroža.
Visoka naložba
Za relativno visoko naložbo v razširitev deponije namenjajo nekaj več kot 137 milijonov tolarjev, ob tem pa bo treba postoriti še marsikaj. Zlasti zagotoviti obljubljeno čistilno napravo, da ne bi izcedne vode odtekale v Dragonjo in onesnaževale okolja. Prav to najbolj skrbi tamkajšnje stanovalce.
Finančna konstrukcija za izgradnjo II. faze velikega odlagališča smeti v Dragonji je sestavljena takole: 45 milijonov SIT predstavljajo sredstva Sklada stavbnih zemljišč občine Piran, od Ekološko razvojnega sklada RS so pridobili kredit v višini 49 milijonov SIT ( doba vračanja deset let z letnima anuitetama 31.5. in 30.11.). Občini Piran pa je v sodelovanju z JP OKOLJE uspelo pridobiti tudi nepovratna sredstva R Slovenije za sofinanciranje lokalnih javnih služb v višini 43 milijonov SIT za kar so konec aprila letos sklenili posebno pogodbo.
OKOLJE založilo lastna sredstva
Problem vračila druge letošnje anuitete v višini 3,904 milijona SIT za najetje posojila od Ekološko razvojnega sklada v znesku 49, 264 milijona tolarjev ( o tem je razpravljal tudi Odbor za finance pri Občinskem svetu Piran), so medtem že rešili. Kot nam je povedal Denis Birsa, vodja finančne službe pri JP OKOLJE, je podjetje iz svojih sredstev založilo in plačalo zapadli obrok 3,904 milijona tolarjev v pričakovanju, da bodo to dobili povrnjena iz zbranih sredstev od vplačil namenskega prispevka za posebno ekološko takso. Odlok o tem novem viru dajatev oz. prejemkov še ni bil sprejet.
Čistilna naprava šele naslednje leto
Novo pridobljena deponija zagotavlja odlaganje okoli 230 tisoč kubičnih metrov odpadkov in bo služila svojemu namenu od 10 do 12 let.
Izkopali so 25 tisoč kubičnih metrov zemlje in zavarovali dno deponije z vodotesnimi materiali. Izcedne vode, ki se zbirajo na dnu deponije se zajemajo z drenažnimi cevmi in odvajajo v tako imenovano sanitarno močvirje. Tako prečiščeno voda bodo predvidoma odvajali po tlačnem vodu v bodočo čistilno napravo v naselju Dragonja, ki naj bi jo začeli graditi prihodnje leto. Uredili so tudi plato za poskusno obratovanje kompostiranja. Večje kose odpadnega materiala bodo odlagali posebej, tako da bi čim bolj podaljšali življensko dobo nove deponije.
V skladu s projketno dokumentacijo in investicijskim programom bi iz proračuna občine morali zagotoviti še dodatna sredstva za zasipanje in hortikulturno ureditev obstoječe stare deponije, asfaltiranje dovozne ceste, izvedbo priključka na vodovodno, elektro in kanalizacijsko omrežje in še nekatera druga dela.
EK
Franko Fičur: "Preudarno ravnanje"
" Z vlaganjem v komunalno infrastrukturo smo ravnali preudarno," je na otvoritvi nove deponije v Dragonji rekel župan piranske občine Franko Fičur.
Ob tej priložnosti se je zahvalil za prizadevanja zlasti Občinskemu svetu, Javnemu podjetju OKOLJE, občinski upravi ter tudi državnim institucijam za konkretno finančno pomoč pri izvedbi tega zahtevnega projekta.
Dejal je, da v zadnjem času v piranski občini skorajda ne mine mesec ali četrtletje, da se pri plemenitenju kakovosti ne bi zgodilo kaj novega. Nova deponija komunalnih odpadkov je za našo zeleno občino in njen turizem izjemnega pomena. Občino Piran s tem uvršča na zemljevid Slovenije kot pravo redkost. Besede "nova lokalna samouprava", niso le same sebi namen. Občine bi jih morale pisati z veliko začetnico, saj dejansko pomenijo obvezo za njene prebivalce v smislu, da na svojem območju samostojno urejajo svoje zadeve. Med osnovne naloge lokalne samouprave sodijo tudi urejena deponija komunalnih odpadkov, čistilna naprava ter splošna urejenost in čistoča v mestnih naseljih, vaseh in zunaj njih.
Za občino, ki ima te reči urejene lahko rečemo, da je rešila osnovne probleme in da lahko dobro funkcionira.
V	občini Piran z izrazito turistično usmerjenostjo, je ta skrb še toliko pomembnejša, saj moramo poleg svojih 17 tisoč prebivalcev, v turistični sezoni skrbeti še za proko 40 tisoč gostov.
V	Občinskem svetu in na občinski upravi smo se tega problema vseskozi dobro zavedali in mu posvečali še posebno pozornost. Občinski svet je po hitrem postopku sprejel odlok o novi deponiji, za investicijo pa nam je v relativno kratkem času, poleg občinski sredstev, uspelo pridobiti tudi znaten delež državnih sredstev. Tako smo deponijo v sorazmerno kratkem času tudi zgradili in sedaj predstavlja enega nasodobnejših tovrstnih objektov v Sloveniji, na kar smo lahko ponosni!
Naša nadaljnja razmišljanja na tem področju gredo v smer priprave odloka o odvažanju in odstranjevanju komunalnih odpadkov, kar pomeni nov koncept zbiranja in sortiranja odpadkov s čimer naj bi se zmanjšala količina odpadkov na deponiji in hkrati podaljšala tudi življenska doba novega odlagališča.
Franko Fičur je dejal, da bi v občini lahko pri načrtovanju razmišljali tudi tako, da bi se namesto za življnesko pomembne investicije, odločili za tako imenovane spomenike, ki bi bili morda bolj na očeh občanov kot pa ta, nekoliko oddaljena očem skrita deponija. Prepričan je, da so z vlaganjem v komunalno infrastrukturo ravnali bolj preudarno, saj so si
ALI NOVA DEPONIJA RES ZE SMRDI?
Kmalu po odprtju nove deponije v Sečovljah je v tej krajevni skupnosti že slišati pripombe, da iz deponije zelo zaudarja. O problematiki je razpravljal tudi Svet krajevne skupnosti Sečovlje, njihovo nezadovoljstvo je dobilo precejšen odmev tudi v medijih. Zagotovo je res, da je deponija manj ugleden objekt od | kakšnega drugega in da si je nihče ne želi v soseščini, vendar je res, da sodobna tehnologija v veliki meri preprečuje negativne vplive takega objekta.
Fotografija je z otvoritve, vendar je dejanje možakarja v ospredju bolj simbolične kot dejanske narave.

Enotni v navzkrižju interesov
Na pogorišču regijskega Protoura nastaja novo lokalno gospodarsko turistično /druženje Protour Piran.
V	piranski občini so se že začela intenzivna pogajanja o ustanovitvi nove občinske organizacije za turizem. Prva temeljna dokumenta - pogodbo o ustanovitvi Gospodarskega interesnega združenja za turizem in predlog odloka o posebni turistični taksije-na svoji 19. seji (28. novembra) že vzel v precep piranski Občinski svet, ki bo odslej imel pomembno vlogo pri organizaciji in pospeševanju turizma. Za vršilca dolžnosti direktorja novega Protourja je bil imenovan dolgoletni turistični delavec Ivan Silič.
Organiziranje gospodarskih interesnih združenj omogočajo določila Zakona o gospodarskih družbah, precej novosti na področju lokalne organiziranosti turizma pa naj bi prinesel pripravljeni Zakon o pospeševanju turizma Slovenije, ki je v postopku sprejemanja v Državnem zboru. Osnove za podpis pogodbe in za začetek nove organizranosti turizma v piranski občini so takorekoč na dlani, vendar bi očitno bilo preveč enostavno, če se ne bi začelo zatikati. Kakšna bo vloga občine?
Turizem 1-10 1996
Najslabše v obmorskih krajih
Za praznične dni so obmorski hoteli spet solidno obiskani in to bo verjetno pripomoglo k nekoliko boljši sliki o letošnji zasedenosti nastanitvenih zmogljivosti ob našem delu Jadranu.
Uradni podatki so zani šele do konca oktobra, kažejo pa, da so najslabše indekse rasti števila prenočitev dosegli obmorski kraji.
Po podatkih Statističnega urada R Slovenije smo do konca oktobra 96 v Sloveniji zabeležili 5.262.408 prenočitev domačih in tujih gostov oziroma še vedno 2 odstotka manj kot v desetih mesecih preteklega leta. Prenočitev domačih turistov je bilo 6 odstotkov manj, prenočitev tujih turistov pa 4 odstotke več.
V	strukturi prevladujejo prenočitve domačih gostov : 2.968.968 ali 56 % vseh gostov, medtem ko smo zabeležili 2.293.448 prenočitev tujih gostov kar v strukturi predstavlja 44%.
Podatki o prenočitvah po vrstah krajev kažejo, da so najslabše indekse rasti zabeležili obmorski kraji z indeksom 95. V Ljubljani so dosegli indeks 99, v zdraviščih tudi 99, v gorskih karjih 97, v drugih turističnih krajih pa indeks 110. V krajih, ki niso povsem turistični so našteli le 54.171 prenočitev, vendar z indeskom rasti 136.
Zelo dobre indekse rasti (vse nad 100), so dosegli v cenejših nastanitvenih objektih ( prenočišča, turistična naselja, gostilne, ki nudijo prenočišča, počitniški domovi in kampi), nekoliko slabše pa v hotelih (indeks 97). V zasebnih sobah je bilo kar 12 odstotkov manj prenočitev.
V	piranski občini so do konca oktobra letos našteli za 5 odstotkov manj skupnih prenočitev. Prenočitev domačih turistov je bilo 7 odstotkov manj, tujih pa 2 odstotka manj.
Na turistično statistiko v piranski občini predvsem vplivajo rezultati, doseženi v Portorožu. V tem kraju je bilo 5 odstotkov manj skupnih prenočitev. Prenočitev domačih turistov je bilo za 7 odstotkov manj, prenočitev tujih pa 3 odstotke manj.
Zanimivo je, da je v desetih mesecih letošnjega leta obiskalo piransko občino 5 odstotkov več turistov, vendar so se očitno zadrževali pri nas nekoliko krajši čas. Na to po svoje vpliva tudi tako imenovani kongresni turizem, ki traje ponavadi največ dvo do tri dni in odžene goste, ki bi radi bivali v hotelu morda celo 14 dni. Po drugi strani pa kongresna ponudba prinaša več denarja.
PORTOROŽ
Vsem občankam in občanom, kupcem, poslovnim partnerjem in delničarjem se zahvaljujejmo za uspešno sodelovanje in zaupanje v letošnjem letu in želimo
EDINA DROGA, KI JI LAHKO POVSEM ZAUPATE
Kolektiv Droge Portorož
Hoteli Palače
Novoletno srečanje z zdravniki
Hoteli Palače Portorož so v ponedeljek, 16. decembra zvečer priredili svečani sprejem za zdravstvene delavce in predstavili ponudbo novega termalno- rekreativnega centra.
Terme Palače so že dolgo priznano naravno zdravilišče. Z novejšo ponudbo je tukaj nastal pravi termalno rekreacijski center v katerem obiskovalci najdejo takorekoč vse za sprostitev in zdravje. V Termah delujejo trije glavni centri; Talasoterapevtski, Beauty (lepotilni) in Termalno rekreacijski. Osnova zdravljenja so naravni faktorji; solinsko blato, slanica, morje, klima in termalno mineralna voda.
Goste je pozdravil generalni direktor Hotelov Palače Danilo Daneu, nekatere podrobnosti iz ponudbe pa sta predstavili Dr. Lepa Veljanovič in direktorica Term Vlasta Vadnjal.
V	Termah so zaposlene 3 zdravnice Dr. Mirana Male, Dr. Lepa Veljanovič in dr. Nastja Lazar-Pirc. Direktorske posle vodi Vlasta Vadnjal. Sicer pa je v termah kar nekaj delavcev, ki skrbijo za dobro počutje gostov; imajo kopališkega mojstra, 6 fizioterapevtov, 10 maserjev, 4 balneoterapevtke, nekaj zdravniških sester in receptorje.
V	Termah imajo vse ustrezne certifikate in ekspertize o termalni vodi, nimajo pa še koncesije za njeno uporabo. Nekatere tehnične težave, ki pač rade nastopajo pri novogradnjah, sproti odpravljajo tako, da večjih ovir praktično ni več, so dejali.
Tudi zdravniki, ki so si prišli ogledat Terme, lahko veliko prispevajo k večjemu izkoriščanju precejšnjih zmogljivosti tega centra, seveda z napotitvijo pacientov na zdarvljenje. Tu pa se začne že nova zgodba.
Koliko stane kopanje?
Za dve uri kopanja v bazenih s termalno vodo v dneh od ponedeljka do petka plačajo odrasli 600 SIT (otroci od 6 do 14 let 500 SIT). Ob sobotah, nedeljah in praznikik odrasli 900 SIT ( otroci od 6 do 14 let 700 SIT). Otroci do petega leta starosti imajo prost vstop, slovenskim upokojencem pa nudijo 20 % popusta. Nočno kopanje velja 1500 SIT. Ce prekoračite pol ure boste doplačali 150 oz. 200 SIT, če pa se vam zgodi da bi "izgubili" kartico, boste plačali 2000 SIT.
Pregled pri ortopedu vas bo veljal 4300 SIT, prvi pregled pri specialistu 3400 SIT, prvi pregled pri zdravniku 2.500 SIT, za kratek posvet pri zdravniku, ali kontrolo pa boste odšteli 2200 SIT. Za pravo ugodje- kompletno 45- minutno ročno masažo boste plačali 3500 SIT, prva akupunktura vas bo veljala 3000 SIT, naslednja 2500 SIT. Blatna obloga - cela 2000 SIT.
Pozitivno poslovanje tudi pozimi?
Hoteli Palače Portorož so zaradi sezonskega značaja poslovanja v zimskih mesecih doslej skorajda vedno poslovali negativno. Sedaj stvari kažejo precej na bolje. Direktor Danilo
Daneu nam je povedal, da je novembrska bruto bilanca podjetja pozitivna. Dober obisk gostov pa pričakujejo tudi za božične in novoletne praznike.
Na sliki: 1. Udeleženci srečanja v Hotelih Palače 2. Danilo Daneu, generalni direktor Hotelov Palače pozdravlja zdravnike
FOTO: FK- INFORMA
Krajevna skupnost Lucija
Vsem krajankam in krajanom Krajevne skupnosti Lucija želimo
prijetne božične praznike in veliko osebne sreče v Novem letu 1997
Srečanje slovenskih farmacevtov
Implementacija evropske farmakopeje
S podpisom Evropske konvencije se je naša država obvezala s 1. 1. 1997 sprejeti standarde Evropske farmakopeje. Kemikalije, droge, zdravila, ki so bila narejena po postopkih jugoslovanske farmakopeje od tega datuma naj ne bi več veljala. Sprejeta angleška verzija.
Osrednja tema dvodnevnega strokovnega srečanja slovenskih farmacevtov 28. in 29. novembra v portoroškem Avditoriju, ki ga je sklicala Lekarniška zbornica Slovenije, je bila Implementacija evropske farmakopeje; o pripravljanju in uporabi zdravil, učinkih, lekarniški knjigi. Govorili so tudi o nalogah novega Urada za zdravje, in o tretji izdaji Evropske farmakopeje in njeni implementaciji v Sloveniji, o istovetenju in vrednotenju drog in podobnih strokovnih vprašanjih.
Tik pred koncem tega zanimivega srečanja lekarnarjev v Portorožu, smo zaprosili docenta dr. Miroslava Činča z republiškega Zavoda za farmacijo in za preizkušanje zdravil za kratek pogovor.
Kako ocenjujete pomen tega srečanja?
" V glavnem smo se zbrali na tem strokovnem srečanju zaradi tega, ker je pred nami implementacija Evropske farmakopeje. Slovenija je podpisnica Evropske konvencije o sprejetju Evropske farmakopeje in je tudi že tri leta redna članica Evropske komisije za to področje. S podpisom konvencije smo pristali na to, da sprejmemo Evropsko farmakopejo in da jugoslovansko 4. farmakopejo proglasimo v doglednem času za neveljavno.
Pri tem je potrebno sprejeti cel kup praktičnih rešitev o katerih smo govorili na tem srečanju. S 1. 1. 1997 prihaja ta trenutek prehoda, zato se je bilo treba dogovoriti kako bomo ravnali v bodoče.
Vse kemikalije, vse droge, vsa zdravila, ki so bila narejena po postopkih jugoslovanske farmakopeje potlej ne veljajo več. Seveda so potrebna natančna navodila. Potrebno se je dogovoriti za pametne roke kako to uveljavili, kako postopoma, brez strokovne škode, predvsem brez škode za paciente, preiti na evropski sistem.
Ugotovili smo, da je naša stroka dovolj razvita in da je takšen izziv lahko torej tudi sprejela.
Poleg tega imamo inštitucije; Farmacevtsko fakulteto, Zavod za farmacijo, Inštitut za varovanje zdravja, Zavod za transfuzijo krvi..., ki v tem procesu močno sodelujejo."
Farmacevtska industrija paradni konj našega izvoza?
"Ugotavljamo, da je slovenska farmacevtska industrija paradni konj našega izvoza, saj že vrsto let izvaža kar okoli 75% svoje proizvodnje."
Evropska farmakopeja prostovoljna prisila?
" Tudi, če ne bi pristali na Evropsko farmakopejo, bi nas situacija v to tako ali tako prisilila. Tudi, če ne bomo nikoli članica Evropske zveze, se moramo držati pravil igre in standardov v farmacevtiki, ker smo uvozniki in tudi veliki izvozniki zdravil. Naše inštitucije so na sprejem evropskih standardov na srečo že pripravljene, tako, da 3. Evropska farmakopeja, torej lekarniška knjiga spiska zdravil in drog s predpisi o pripravljanju, uporabi itd., za nas ne predstavlja več problema. Kot člani Evropske komisije v Strasbourgu se redno vključujemo v delo te komisije in tudi predlagamo "vgraditev" zadev nacionalnega pomena, kajti zagotovo so tudi pri nas v Sloveniji določene posebnosti."
Sprejeli ste angleško verzijo farmakopeje?
" Zmenili smo se, da se bomo ravnali po angleški verziji farmakopeje. Evropska farmakopeja upošteva tudi posebnosti posameznih članic. Zato moramo te posebnosti predpisati sami in to delo lahko opravi tudi naša komisija. Izdali bomo tako imenovani nacionalni dodatek Evropski farmakopeji.
Ocenjujemo, da bo to blag prehod z jugoslavanske farmakopeje v evropsko-nekakšna žametna revolucija v farmacevtiki, torej ne na škodo uporabnikov zdravil."
Drobitev lekarniške mreže?
Tu in tam se pojavljajo tendence drobitve lakarniške mreže v Sloveniji. Ali bi to vplivalo na slabšo izbiro oz. založenost lekarn z zdravili?
" V principu ne bi smelo, dejansko pa lahko vpliva. Večji centri in združene lekarne imajo boljše možnosti za organiziranje, ' nakup in prodajo večjih zalog in s tem tudi možnosti večje ponudbe, da ne omenjam
potrebnih laboratorijev in podobno. Večje združbe lahko krijejo stroške poslovanja nerentabilnih lekarn v posameznih krajih. Menim, da je razdrobitev lekarniških enot zaradi tega, ker morda tako želijo občinske strukture, nesmiselna. Če pa gre pri tem za boljšo preskrbljenost z zdravili, lastnikom tega seveda ne moremo oporekati."
Kakšna je v zadnjem času poraba zdravil v Sloveniji?
" Glede porabe zdravil nismo ne na repu, ne na vrhu evropske lestvice. Smo nekje na sredini. Poraba zdravil se bo zmanjšala, finančni izkupiček pa bo večji. Kajti nova, sicer učinkovita zdravila, ki skrajšujejo čas zdravljenja, so tudi zelo draga. To žal tudi pomeni, da bodo slovenski uporabniki zdravil morali segati še nekoliko globje v žep. Bodisi zaradi vse več "samoplačniških" zdravil, ali zaradi večjih stroškov socialnega zavarovanja."
Franc Krajnc
Marinko Babič s.p. Lucija, Obala 127 Tel.: 066/ 772 516 Mobitel: 0609/ 615 943
PROMET Z NEPREMIČNINAMI
RENT- A - CAR
ORGANIZACIJSKE STORITVE VZDRŽEVALNA DELA NA STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTIH
Jl&LA
OKREPČEVALNICA Lucija, Obala 120 Tel.: 066/ 771 866
Vesele božične in novoletne praznike vsem občanom, strankam in poslovnim partnerjem želi firma LeLa.
Marinko BAbič
A f / -JU-
SPLOŠNA PLOVBA
Podjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu, d.o.o. International Shlpplng and Charterlng Ltd.
Obala 55, 66320 Portorož, Slovenia
Tol.: +386 66/73 881 Tlx.: 34 122 Fax: +386 66/73 886
* T ■. f	' -• ,
, o
primorski uVp
Zahvala in čestitka
Kulturno umetniško društvo "Karol Pahor" Piran se zahvaljuje vsem, ki so s sodelovanjem in finančno pomočjo omogočili uspešno delovanje našega društva, naših skupin in izvedbo prireditev v letu 1996
Še posebej se zahvaljujejmo generalnemu pokrovitelju- Občini Piran in vsem tistim, ki so finančno podprli izvedbo projekta Božično novoletnih prireditev 1996: Radio Capris Koper, Nepremičnine Lela Lucija, Gymco Security d.o.o. Portorož, Turistično podjetje Marina d.d. Portorož, Hidrogradnje Križman Portorož, Bitermo d.o.o. Portorož, Finali d.o.o. Portorož, JP OKOLJE d.o.o. Piran, Igralnica Casino' Portorož, Partes d.o.o. Izola.
Hoteli Bernardin, Hoteli Palače d.o.o. Portorož, Restavracija Božiček Edvina, Valeta d.o.o. Portorož, Nimm d.o.o. Portorož, Biba d.o.o. Portorož, I & I Koper, Abanka Koper, Metropol hoteli d.d. Portorož, Agracos d.o.o. Portorož- Trgovina Edi Lucija, Hotel Barbara Fiesa, Restavracija Fancy Portorož, Mizarstvo Pero Vidovič Piran.
VSEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO POSLOVNO LETO 1997.
Zaznamki preteklosti in sedajnosti
Eden ni nobeden, vsi smo vse
*	Od znamenite nacionalizacije zasebnih gospodarskih podjetij v nekdanji naši skupni državi Jugoslaviji je minilo pol stoletja. Zakon, na podlagi katerega je začelo svoj pohod veliko enoumje, ki je desetletja dušilo privatno iniciativo, je bil sprejet 5. decembra 1946. Povzročil je tudi veliko krivic posameznikom, ki jih v Sloveniji odpravljamo še danes. Proces denacionalizacije pa kljub počasnosti menda ne bo potekal petdeset let. Če velja rek, da se zgodovina rada ponavlja, bi kazalo s tem pohiteti.
...odpusti jim, saj vedo kaj delajo
*	Slovenski privatizacijski zakon je prava antiteza nekdanjemu denacionalizacijskemu izpred petdeset let. Takrat je posameznikom jemala država in nikoli ni priznala kraje. Tudi grehi so ji bili že zdavnaj odpuščeni. Danes posamezniki jemljejo državi, a nikoli ne priznajo kraje. Le tega še ne vemo, ali jim bodo kdaj odpuščeni tudi grehi.
Slovenci "neradi" jedo teletino
*	Nekateri trdijo, da so Slovenci zaradi strahu pred boleznijo norih krav, letos pojedli za tretjino manj teletine. Mi bolj verjamemo onim, ki menijo, da ubogi telički ne gredo v promet predvsem zaradi visoke cene.
Nehvaležni
*	Slovenci res niso hvaležen narod. Nočejo več poslušati zgodbic o uspehu s katerimi bi se lahko še naprej redili. Naš Inštitut za raziskovanje lačnih želodcev je ta nenavaden pojav že začel raziskovati in prišel do odkritja: Nič več novih zgodb, le še trdo delo.
Prazne Županove kleti
*	Če bi še veljalo določilo statuta mesta Piran izpred nekoliko stoletij, ki menda določa, da je vsakdo, ki kakorkoli obrekuje ali žali njegovo svetlost-Župana, dolžan plačati kazen 300 litrov vina. Glede na to, da so posamezniki v letu Gospodovem 1996 nanj stresali precej jeze in ga obrekovali češ, da je kriv za vse tegobe tega mesta, bi moral imeti polne kleti vina.
Politična narava praznika
*	Na dnevnem redu Občinskega sveta Občine Piran se je po daljših (bolj tihih kot glasnih) razparavah znašlo kar nekaj inačic kdaj in s kakšnim namenom naj bi v bodoče praznovali Pirančani. Ali bo občinski praznik še naprej vsako leto po starem, to je 15. oktobra, ali pa morda po novem, 7. marca, 8. aprila, 24. aprila, 24. avgusta? Odgovor je v božjih rokah politike.

RAZVIJANJE BARVNIH FOTOGRAFIJ V 1 URI EXPRESS IZDELAVA FOTOGRAFIJ ZA DOKUMENTE FOTOGRAFIRANJE PRIREDITEV, SVEČANOSTI IN POROK PRODAJA FILMOV, FOTOAPARATOV, ALBUMOV BARVNO FOTOKOPIRANJE PRODAJA ROČNIH UR PRIZNANIH ZNAMK
POSLOVALNICA TPC LUCIJA	POSLOVALNICA KOPER
Obala 114	Pristaniška 2
Tel.: 066/773-296	Tel.: 066/24-654
Naše storitve opravljamo na najsodobnejših strojih zadnje generacije.
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO V LETU 1997
im,
#7
Sfcalfovtutt oščaa&e tu dfeoifotmtti	cOuzc^i
fisUfateljl
tetu 1997 ikuh felittio.
vedetfa itt,
uAjieA&a
ttuvKZdjei i*t
'Datteitup 'TUcmiaa 'PatUttoteca 'Kč&č Aucčjti 7etti& ha/i Pfratoao-f
t-lHlllI
/]f&<vUdtite	zpieAteUte <ie fuvit&uM&i
vtuviitti i*t v- ttjej, o&ižčite ftiettavijetM. aedUwn<icCj,o.

itt (tt&nuTt AfiecieUitet ten, fcečetUA, v fautfoti peči, (MUH huno. fodfriejli f C4£ste6imi hrfUči, fefo, ctoMočimc ttja&i, l<z$<z*tpZMt,	'lajttčttU
teitettiuamč ifiartuiCce ut dfcarfrte 'le&aeatit/ce, fattč6<Mi frečatutt ffiad "čaifcttj-e", cOutuičutU ifrutlUji 6% 6/iuhte {teči ten, % (icllCčttutU doittačutti ut heteifeitutti (/uti- <Me fin tufneliti/t cettah.
Od četat&a dn nedelje (*<Mte	a aaii reitac/raciji
dlajcuta ut “Dtuteituf hanu yifitei<zti	v- jtvn.
lelefaa: 066/ 772- 150
. o
primorski u^p
Prejeli smo
ZASTONJ V AMERIKO !?
Priznajte, da zveni noro. Če vas mikajo pustolovščine, potovanja in neobičajne poletne počitnice, je ta predlog kot nalašč za vas.
Kar nekaj agencij po svetu se ukvarja z organizacijo poletnih počitnic v tujini. Ponujajo več možnosti zaradi katerih se nadobudneži odločajo za skoK v neznano. Spoznati svet, nove kulture, aktivno uporabljati tuj jezik, spoznavati drugačno, nenavadno in zanimivo. Da pa ne gre za turistično Klasiko, je mogoče ugotoviti že na prvi pogled, ko zveste, da vam bo organizator podaril nekaj žepnine za brezplačno letalsko vozovnico...
V	Sloveniji se pojavlja Čamp America kot organizator opisanih aktivnosti. Usluge organizacije lahtco koristite vsi, ki ste dopolnili 18 let in se želite podati čez Atlantik. Tam lahko ostanete nekaj mesecev. Nikar ne razmišljajte o denarju, ki bi ga potrebovali za letalsko vozovnico, pa ga nimate! To je delo agencije Čamp America. Po vaši želji in izbiri datuma bodo rezervirali in tudi plačali vozovnico za vas. In čemu vse to, se boste vprašali?
Kar težko si predstavljamo, da bi slovenska družina poslala svojega mladiča za dva tedna ali celo meseca v poletni kamp v Ameriko, kjer bi si našel zabavo, prijatelje in ob različnih aktivnostih preživel poletno vročino in se medtem morda še kaj koristnega naučil. Pa vendar, mnogi se tovrstne pomoči agencije Čamp America že poslužujejo.
V	Ameriki je to nekaj povsem obiičajnega.
Starši bodo seveda pred poletjem skrbno pretehtali svoje zahteve in se nato odločili komu bodo zaupali svojega varovanca. Možnosti je kar nekaj. Od enodnevnih kampov, skavtskih, verskih, pa vse do kampov za otroke s posebnimi potrebami, kot so invalidi in mentalno prizadeti otroci, otroci z učnimi motnjami in podobno.
Vaša obveznost je pač taka, da na delovnem mestu, ki ste si ga izbrali, proti plačilu seveda, nudite svoje veščine in znanje; od dela z otroki, učenja plavanja, jahanja, jadranja, smučanja na vodi, prostega plezanja, igranja tenisa, različnih iger, družabnih srečanj itd.
Najbolj vabljivo pride potem, ko se delo v kampu konča. Takrat imate možnost potovanja po mili volji. Seveda je tak način potovanja finančno precej razbremenjen, saj imate v rokah brezplačno letalsko vozovnico in ko ste že v Ameriki, si jo kajpak splača malo ogledati. Ne pozabite še na vizo.
Sama sem se na tak način že dvakrat odpravila v Ameriko. Kamp, kjer sem na moč uživala ob sprščenem delu in v lepi družbi, je bil v državi Nevv YorK. Prvo leto sem prepotovala Californijo, Nevado, Colorado, Utah, Arizono, Montano, Idaho, Oregon, Wyoming, pa Nevv York vse do Niagarskih slapov. Letos me je bila zamikala Aljaska, zato sem se čez VVashington, Britansko Kolumbijo in Yukon podala v samotno deželo medvedov, volkov in brezkončnih ledenikov.
Tudi vi lahko preživite poletje, ki ga ne boste nikoli pozabili. Poletje novih življenskih in delovnih izkušenj. Brez vsake obveznosti se lahko obrnete na sedež Čampa America v Londonu, kjer vam bodo posredovali ustrezne informacije. Naslov: Čamp America, Dept.NA 37a Queens Gate, London SW7 5HR, England.
Bernarda Benka- Pulko, Ljubljana
"Sosed si je zavaroval svoja parkirišča"
Se problematika parkiranja prenaša v Lucijo?
Ne le v Piranu, tudi v Luciji postaja vse bolj aktualna problematika parkiranja, zlasti okrog stolpičev, športnih in trgovskih objektov.
Pred nedavnim smo od stanovalca in našega bralca Mirana Gasparija iz Lucije, prejeli ogorčeno pismo v katerem navaja nekaj neprijetnih izkušenj in s tem v zvezi tudi problemov s parkirnimi prostori blizu "našega najboljšega soseda"- firme Mercator - Degro iz Lucije, ki si je poleti dokončno zavarovala svoja parkirišča na južnem delu cestišča. Ta so namenjena ( glede na prometni znak) njihovim zaposlenim. Manjše parkirišče pred njihovim diskontom za okoli 20 vozil pa so zavarovali že pred časom in jih očitno namenili svojim strankam. Tako premorejo skupaj okoli 45 parkirnih mest, ne upoštevaje onih za novo ograjo. Ta parkirišča so dejansko last Mercator - Degroja in je tako njihovo nastopanje mogoče tudi razumeti.
To pa ne spreminja dejstva, da stanovalcem treh stolpičev nasproti M- Degroja tako preostaja okoli 80 parkirnih mest na celotni severni strani cestišča, vključno s parkirišči, rezerviranimi za invalide, ki jih sicer žal le malokdo upošteva.
Situacija, ki jo je s tem povzročil Mercator Degro je povsem jasna; svoje stranke je dobesedno porinil nam ( stanovalcem) v breme, ki tako ne bomo imeli niti približno dovolj parkirnih mest. Upoštevati je namreč tudi treba dejstvo, da so v naših stolpičih lokali, v katerih so tudi zaposleni, ki prihajajo na delo z vozili. Nekateri lastniki lokalov v naši neposredni okolici, so si že prilastili parkirišča in celo peš poti okoli stolpičev so spremenili v svoje terase. Tako nastaja pred našimi očmi "parkirni" kaos, ki kulminira v turistični sezoni, ob vikendih in pred prazniki.
Ob tem pa lahko celo popoldne opazujemo prazna parkirišča, ki jih je Mercator- Degro zavaroval za svoje zaposlene, medtem ko njihove stranke parkirajo na preostalih- naših parkiriščih.
Skratka, nova parkirna "ureditev", ki jo je uveredl M- Degro, nakazuje na to, da se je rak rana piranske občine - "ureditev mirujočega prometa" v Piranu in Portorožu, uspešno preselila pred naša vrata.
V Krajevni skupnosti Lucija so bralcu potrdili, da so ob izgradnji stolpičev predvideli in zgradili parkirišče za potrebe stanovalcev, kar je bilo vračunano tudi v ceno stanovanja. V stolpičih nasproti M- Degroja je okoli 90 stanovanj, parkirišč pa, če upoštevamo vse našteto, veliko premalo.
Večini stanovalcem je firma s tem ukrepom krepko zagrenila življenje, vendar bralec meni, da ne bi bilo prav, če bi si vsak na svoj način zavaroval "svoje" parkirišče.
.:T“
(ev«firvo
PORTOROŽ -PORTOROSE
SLOVENIJA
Vsem gostom, poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem
voščimo
vesele božične praznike in SREČNO NOVO LETO 1997
da pridete in poizkusite tudi Vi.
KOLEKTIV IGRALNICE CASINO PORTOROŽ - PORTOROSE
IN IGRALNICE V LIPICI
Izolan pojasnjuje rešitev za Piran
Leon Bernetič, upokojeni elektrikar iz Izole, je 22. julija pri Avtorski agenciji za Slovenijo v Ljubljani zavaroval avtorske pravice idejne rešitve prometnega režima v Piranu. Predlaga razširitev, prometa in možnosti parkiranja v mestu Piran v prihajajočem 21. stoletju. Novost: številni predori, razgledni in kontrolni stolp, dva otoka in kar 360 metrski most na jeklenih vrveh.
Vse dokler v prečudovitem umirajočem mestecu ne bodo obelodanili prvih konkretnih, strokovnih in dolgoročnih rešitev kako iz zdajšnje prometne zagate in mestnega mrtvila, bodo ljudje s svojo bujno domišljijo in predlogi poskušali predlagati in vnovčiti svoje.
Zamisel Leona Bernetiča iz Izole, ki jih je razodel na treh tipkanih straneh in z grafičnim prikazom na mapni kopiji 1:1300 dal celo avtorsko zaščititi, zares ni kar tako. Ne vemo, ali je njegov načrt v Piranu vzbudil že kakšno pozornost, ali pa bo šel v pozabo.
Predlaga namreč kar deset novih objektov s katerimi bi dokončno rešil piranski problem mirujočega prometa.
" V varstvo vam dostavljam moj idejni načt rešitve prometa in parkiranja v mestu Piran za naslednje stoletje, 2001 - 2100. Kot novost ponujam izgradnjo 360 metrskega mostu na jeklenih vrveh od Oljčne poti do Vrtca pod obrambnim zidovjem. Moj načrt zajema 11 objektov", je zapisal.
Garaža, parkirišča in lokali pred mestom Piran
Na pobočju pred mestom, nad bivšim Film servisom, bi zgradil predor z dvosmerno cesto in peš pot. Predor bi bil dolg 400 m. Tu bi bilo dovolj prostora za parkirišče najmanj 10 avtobusov, v podzemni garaži, ki bi pravtako nastala, pa še za 200 osebnih avtomobilov. Na tem območju bi lahko zgradili tudi potrebne poslovne objekte za prodajo različnih storitev.
Ob izhodu tunela oz. predora smer Oljčna pot - Grudnova ulica, bi pod primarnim zemljiščem zgradil krožno pot. Na začetku Tomšičeve ulice bi našel prostor še za 500 avtomobilov.
Most na jeklenih vrveh
Pod obrambnim zidom od Oljčne poti do Vrtca bi postavil 360 m dolg pokrit I most na sedmih jeklenih vrveh aerodinamične oblike zaprt z vseh strani s prozornim plastičnim steklom.
Podporni stolp jeklene konstrukcije bi zgradil blizu Gradnikovega trga. V mesto in iz mesta bi se ljudje lahko vozili z dvigalom.
Krtinovec pod Piranom
I Objekt št. 5 predvideva vhod v drugi predor na Rozmanovi ulici, ki bi bil dolg nekaj več kot 150 m, začel pa bi se pod staro bolnišnico. Po zavitih cik cak poteh, i tudi s pomočjo pomičnih stopnic, bi tako prispeli do Tartinijevega trga. Vsi j Morebitni objekti bi se ujeli v krajino.
' Sicer pa Leon Bernetič predlaga še nekaj predorov, ki vodijo bodisi v središče Testa, ali celo do Fiese.
Kar dva umetna otoka
Otoka bi nastala po znanih zgledih z nasutjem odvečnega izkopanega materiala Zaradi graditve podzemnih garaž ali tunelov. Eneden bi počasi vzniknil nekje blizu Fiese, drugi pa pred Pomorsko biološko postajo. Na otokih bi nastali bi objekti za počitek, zabavo in sprostitev, sladkosti življenja, skratka, obeta se pravi raj- na Tiorju
Pomične stopnice
S tartinijevega trga naj bi peljale pomične stopnice, tudi do ulice IX. korpusa, kjer bi po njegovi zamisli lahko zgradil še eno veliko garažo.
Razgledni stolp
Ob obrambnem zidovju bi stal razgledni stolp s katerega bi prometni strokovnjaki lahko nadzirali ves promet v mestu in v predorih, seveda s pomočjo televizijskih kamer...
Avtor na koncu še dodaja, da bi se za pametno rešitev piranskega prometa moglo ^ajti dovolj denarja.
FK
NAJ BO METROPOL TUDI VAŠ !
PONOVNO SKUPAJ
VSI ZAPOSLENI, NEKDAJ ZAPOSLENI IN UPOKOJENCI V SISTEMU TIMAV, KI ŠE IMATE
LASTNINSKI CERTIFIKAT,
/MATE MOŽNOST SODELOVATI PRI LASTNINJENJU DRUŽBE METROPOL HOTELI PORTOROŽ D.D. OZIROMA GRAND HOTELA METROPOL D.D. PORTOROŽ
Vabimo vse bivše zaposlene in upokojence SOZD TIMAV KOPER, D0J0ZD in DSSS v njegovi sestavi;
■DO TOP Portorož	-DO JADRAN SEŽANA
■DO DROGA, Portorož	-DO MPI KRAS SEŽANA
■DO PRESKRBA SEŽANA	-INTERNE BANKE SOZD TIMAV DSSS
■DO S0CA KOPER
udeležite se zamenjave lastninskih certifikatov za delnice Metropol Hotelov Portorož d.d. Portorož in Grand Hotel Metropol d.d., Portorož v postopku lastninskega preoblikovanja. Prav tako vas vabimo k sodelovanju v notranjem oakupu delnic. Delnice se v programu notranjega odkupa prodajajo s 50% popusta v skladu z zakonom.
ROK ZA VPIS DELNIC
Vpis in vplačilo delnic v zamenjavo za certifikate in v notranjem odkupu poteka ao 26.01.1997
VPISNO IN VPLAČILNO MESTO Metropol Hoteli Portorož d.d., Obala 77, Portorož
Vse podrobnejše informacije lahko dobite na sedežu družbe ali po telefonu 746-042 ali 746-930.
o
METROPOL , RESO RTI C AS I NO
PORTOROŽ
S
OJ
«3
Manj prehodov čez mejo s prepustnicami
Državni meji z Republiko Italijo in Republiko Hrvaško je do novembra letos prestopilo 49.913.931 potnikov. Število potnikov na mejnih prehodih se je zmanjšalo za odstotek, mednarodni promet je bil večji za 3 odstotke, medtem ko se je število prehodov v obmejnem prometu s prepustnicami Videmskega sporazuma zmanjšalo za 8 %. 280 tujih državljanov v prehodnem domu za tujce.
V	Republiko Italijo je v enajstih mesecih letošnjega leta potovalo 37.100.455 potnikov ali 4 % manj. Potnikov v mednarodnem prometu ( s potnimi listi) je bilo za odstotek manj, število prehodov čez mejne prehode s prepustnicami Videmskega sporazuma pa se je zmanjšalo za 8 odstotkov.
Promet potnikov na državni meji z Republiko Hrvaško se je v letošnjih enajstih mesecih povečal za 12 odstotkov tako, daje to mejo prestopilo že 12.813.476 potnikov. Čeprav gre za vse potnike (tuje in domače), podatke vendarle potrjujejo prvotno oceno, da je letos na Hrvaško potovalo precej več turistov iz Slovenije.
Policija oz pristojni organi, so v letošnjih enajstih mesecih obravnavali 838 oseb zaradi kršitev mejnega režima (uspeli ali preprečeni pobegi), zaradi storitve kaznivega dejanja v zvezi z mejo- to je prepovedanega prehoda čez državno mejo- so Državnemu tožilstvu podali 19 kazenskih ovadb in ovadili 43 oseb.
Do novembra letos so obravnavali tudi 367 tujcev, ki so kršili določila Zakona o tujcih.
Na prvo mesto sodijo prekrški zaradi prekoračitve časa dovoljenega bivanja v naši državi ali zaradi neprijavljenega bivanja. Sledijo prekrški zaradi uporabe tuje potne listine kot svoje, neposedovanja osebnih dokumentov in drugo.
Zaradi izročitve sodniku za prekrške ter zaradi streznitve je bilo v tem času pridržanih relativno malo - 44 tujcev.
V	prehodni dom za tujce je bilo odpeljanih 280 tujcev. Največ so to bili državljani Romunije, sledijo državljanke Ukrajine, Rusije in državljani ZRJ.
Slovenska Obala in Kras
Kakšna je bila prometna varnost?
V	enajstih mesecih 96 se je na cestah z območja UNZ Koper zgodilo 2.235 prometnih nesreč ali 6 odstotkov manj kot v enakem času 1995. V 410 težjih prometnih nesrečah je do novembra žal ugasnilo 19 življenj, 125 ljudi je bilo težje, 411 pa lažje poškodovanih. Največ nesreč se je zgodilo zaradi neprimerne hitrosti.
Analitična služba Urada načelnika UNZ Koper je prirvavila pregled dogajanj na naših cestah in med drugim ugotovila, da se je število prometnih nesreč zmanjšalo v vseh občinah, še najbolj pa na območju občin Sežana, Hrpelje - Kozina in Komen.
Največ prometnih nesreč se je zgodilo zaradi neprimerne hitrosti, kar je 28 % vseh nesreč. Vendar se je v primerjavi z enakim obdobjem lani število nesreč zaradi neprimerne hitrosti kljub temu zmanjšalo za 18 %. V tem obdobju se je povečalo število nesreč zaradi nepravilnih premikov z vozili (parkiranje, obračanje) in zaradi neupoštevanja pravil o prednosti v cestnem prometu.
Število nesreč, ki so jih povzročili vinjeni vozniki se je zmanjšalo za 6 %, kljub temu pa so ti vozniki povzročili kar 248 nesreč na naših cestah (lani 263). Alkohol je botroval tudi v treh primerih prometnih nesreč, ki so se končale s smrtnim izidom. Policiji ni uspelo ugotoviti primerov, ko bi lahko prometnim nesrečam botrovala zmanjšana prištevnost voznikov zaradi uživanja mamil. Največ nesreč s smrtnim izidom se je zgodilo na magistralnih cestah. Spomnimo se nesrečnega dogodka, na izolski obvoznici tik ob odseku za Jagodje v začetku oktobra, ko je prevelika hitrost zahtevala tri mlada življenja. Morda ni zgolj slučaj, da so ovinek takoj zatem temeljito popravili, čeprav je policija na to že velikokrat opozarjala.
Kar 88 odstotkov vseh prometnih nesreč na cestah so povzročili vozniki osebnih avtomobilov. Pogostejši povzročitelji prometnih nesreč kot v enakem obdobju lani pa so bili vozniki motornih koles, koles z motorji, vozniki avtobusov in pešči.
Največ nesreč se je zgodilo v avgustu, sledita pa meseca julij in junij.
V	obravnavanem času je 175 povzročiteljev (+11%) pobegnilo s kraja nesreče z namenom, da bi se izognili obravnavi. V 170 prometnih nesrečah so bili udeleženi otroci. Trije mladoletniki so umrli, 36 je bilo hudo telesno poškodovanih, 102 mladoletnika sta bila lažje telesno poškodovana.
Tujci so bili udeleženi v 218 prometnih nesrečah, v 390 primerih je bil podan predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške zaradi kršitev cestno prometnih predpisov.
RAZVOJNI SKLAD OSNOVNE ŠOLE CIRILA KOSMAČA PIRAN
Dejavnost: - sistematično razvijati raziskovalno delo učencev in učiteljev
-	obogatiti knjižnico in specialne učilnice
-	dopolnjevati zbirke učil in didaktičnih sredstev.
Splošni razvoj v svetu zahteva razvijanje in posodabljanje učnovzgojnega procesa v osnovnih šolah. Iskati je treba nove rešitve na podlagi znanstvenih in strokovnih spoznanj, ki jih je treba prilagoditi razmeram v šolski praksi. Izredno pomemben vidik sodobne vzgoje in izobraževanja je uvajanje mladih v raziskovalno delo, ki je mogoče le ob ustreznih materialnih pogojih. Bogatejše materialne pogoje dela zagotavlja posebni sklad, ki deluje pod okriljem šole. Ta omogoča povezovanje vzgojnoizobra-ževalnega dela z raziskovalnim delom in sodelovanje z zunanjimi raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami.
ŽIRO RAČUN SKLADA : 51410-603-31983 namen: ZA RAZVOJNI SKLAD
Donatorji, ki bodo nakazali na ŽR RS nad 5.000 SIT bodo prejeli naš koledar za leto 1997.
Donatorji, ki bodo nakazali na ŽR RS nad 10.000 SIT bodo prejeli koledar in vsak mesec glasilo učencev naše osnovne šole.
Učitelj računalničar	Ravnateljica
Marjan Maslo	Alenka Aškerc Mikeln
Novo vodstvo v portoroški Igralnici
Nadzorni svet Igralnice Casino' je 20. decembra izbral dva vršilca dolžnosti nove uprave: To sta Boris Kovačič, diplomirani ekonomist, ki trenutno opravlja naloge državnega sekretarja na Ministrstvu za finance in je nekaj časa že delal v Turističnem podjetju Portorož, ter Vlado Munda, igralniški strokovnjak, vodja enote Igralnica Lipica. Karel Kokotec s pooblastili prokurista bo te naloge opravljal do prihoda Borisa Kovačiča.
Bo Dobravc moral novoletne praznike presedeti v priporu?
Ernesta Dobravca do tako imenovanega 30- dnevnega roka za priprtje, ki se je iztekel 17. decembra, niso izpustili iz pripora in bo verjetno moral novoletne praznike preživeti v Kopru..
Med potekom preiskovalnega postopka ( procesa?) proti direktorju, kar je za nekaj časa sprožilo nekakšno brezvladje v igralnici in pritegnilo veliko pozornost javnosti, so se v portoroški Igralnici Casino' pripravljali na imenovanje dveh novih članov uprave. Ernestu Dobravcu namreč 23. decembra poteče mandat, na razpis se ni prijavil, kar pa še ne pomeni, da odhaja iz igralnice. Če pa bo tudi po tem datumu v priporu, ga mora podjetje v skladu s predpisi suspendirati. Svoje pravice si bo moral potem iskati na delovnem sodišču.
Pred nedavnim so imenovali Karla Kokotca za prokurista s pooblastili za zastopanje podjetja Igralnice. V petek, 20. decembra pa je bil sestanek Nadzornega sveta Igralnice Casino', ko so na predlog direktorja Turističnega podjetja Portorož Enesa Loja, v skladu s spremenjenim aktom družbe, imenovali dva nova vršilca dolžnosti člana uprave. To sta Boris Kovačič in Vlado Munda Prvi bo vodil splošno pravne in ekonomske zadeve- družbo , drugi pa prirejanje iger na srečo. Kako dolgo bosta lahko opravljala funkciji ni znano, ker naj bi država v skladu s svojo strategijo, ki je še nima, ( ali je noče obelodaniti?), do 30. junija prihodnje leto dokončno olastninila igralnice in bo imela več besede, ne samo pri nadzoru dejavnosti in pobiranju davkov, ampak tud pri imenovanju vodilnih.
O razlogih za priprtje Ernesta Dobravca in o morebitni kazenski odgovornosti za očitana mu kazniva dejanja odloča sodišče, zato so vsa pleteničenja okrog tega kaj na[bi storil, neplodna, zanj in za njegovo družino škodljiva. Radovan Suc nam je povedal, da so se finančni rezultati Igralnice v zadnjih petih letih podvojili, prav tako so precej povečali tudi število zaposlenih. Po 48 in 48 a členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij v portororški Igralnici niso ugotovili nepravilnosti.
Vsekakor pa ima priprtje direktorja ene najpomebnejših "kovnic denarja" negativne posledice za portoroški turizem, še bolj pa za državno blagajno. Kaj tiči za priprtjem znanega direktorja, ki ga poslej znova zagovarja tudi odvetnik Gregor Velkavrh, ter dveh italijanskih državljanov, bo kmalu znano.
Finali opozorili na nepravilnosti
Ali je Odbor Občinskega sveta Piran pri izboru naugodnejšega ponudnika za gradnjo telovadnice v Sečovljah ravnal racionalno?
" Želim vas seznaniti, da se ne strinjam s, po mojem mnenju, nekorektnim ravnanjem odbora v navedeni zahtevi, saj prav gotovo niso imeli za cilj izbrati najcenejšega ponudnika, kot naugodnejšega".
Tako se začenja pismo, ki ga je Županu Občine Piran poslala firma Finali d.o.o. iz Lucije, ki je, kot trdi, 5. 11. 1996 poslala ponudbo v kateri navaja, da bi dela dokončali za 132.220.182,00 SIT, medtem pa naj bi med devetimi prispelimi ponudniki odbor izbral najdražjega in tako "prihranil" 15 milijonov tolarjev.
Kot pravijo naj Finali ne bi imeli oz. niso pravočasno poslali tudi potrdila oz. izpiska iz sodnega registra o reistraciji tovrstne dejavnosti.
Izbran je bil koprski Stavbenik.
V	Finalih poudarjajo, da se niso pritožili na sklep o izbiri izvajalca predvsem zaradi tega, ker ne želijo, da bi se dela zavlekla in bi sečoveljski otroci in športniki zaradi tega pozneje prišli do svoje tako pričakovane telovadnice.
V	pismu, ki ga je prejel Župan, razberemo tudi poziv naj ukrepa, ker da nekatere pristojne službe na občini in člani odbora delajo pod določenimi pritiski.
T.
A -
Zahvala dijakom pomorske šole
Območna organizacija Rdečega križa Piran se zahvaljuje prijaznim fantom, dijakom pomorske šole Luki Peroša, Danjelu Kapelu, Mitji Markežiču, Davidu Prodanu, Roku Mandacu in Franku Jurišiču za pomoč pri selitvi Območne organizacije RK Piran v nove prostore v ulici IX . korpusa v Piranu.
Območna organizacija RK Piran
Prejeli smo: V njihovem imenu
Dne 10. oktobra 1996 je bila na TV Koper ob 18. uri na sporedu oddaja pod naslovom: V njikovem imenu, katero je vodila predsednica Obalnega društva proti mučenju živali, Koper. Oddajo sta popestrila z nasveti o zdravju in negi živali mg.dr. Strmole Barbara in mag.dr. Gombač Jadran, oba iz Veterinarske postaje Koper.
Te oddaje so bile že večkrat na RTV Koper, kjer so bile prikazane živali, predvsem psi in mačke za oddajo dobrosrčnim ljudjem. Ob zvokih turobne glasbe in na pogled živali, zlasti psov, me je stisnilo pri srcu in se sprašujem, ali res še obstajajo v naših krajih takšni ljudje - mučitelji živali, roboti brez čustev. Psi, lačni, suhi in žejni, nekateri so bili prisiljeni jesti lastne odpadke, privezani ob razpadlih barakah, starih sodih, brez strehe nad glavo.
Zakaj naše občine še niso imele časa, da bi zvišale kazni za brezvestne ljudi, zakaj naša vlada naredila zakona proti mučenju živali?
Vsa pohvala in zahvala gre Obalnemu društvu proti mučenju živali za njihovo požrtvovalno volontersko delo.
Kdo so ljudje, kateri so tri pasje mladiče pustili pred nepoznano hišo? Radi bi bili lepa turistična dežela, vendar, da bodo tujci nekega dne odkrili te barake, odpad, to umazanijo, potem nas ta pot ne bo pripeljala v Evropo. Ob gledanju teh mučenih živali so mi nehote prišla pred oči koncentracijska taborišča med drugo svetovno vojno.
V filmu se je tudi videl del zavetišča za živali nad Koprom. Lahko smo zadovoljni, da imamo to zavetišče, katerega ima le redko slovensko mesto.
Če že vse prosi, prosim tudi jaz, da v vaših možnostih nakažete prispevek za pomoč živalim. Najmanjši znesek bo dobrodošel.
Naslov: Obalno društvo proti mučenju živali Koper-žiro račun - 51400-678-41997.
Slava Kurent, Piran
Gimnazija Piran: Vedno več mladih ustvarjalcev
Dijakinje in dijaki Gimnazije Piran se pod vodstvom svojih mentorjev in profesorjev pridno učijo različnih spretnosti. Ena takšnih je tudi oblikovanje gline v lepe okrasne predmete- keramična delavnica. Svoje izdelke so v torek, 22. oktobra postavili na ogled v portoroški vili San Marco. Razstava je odprta do 5. novembra.
Ko so se v Piranu leta 1993 ponovno odprla vrata Gimnazije Piran, so v okviru dejavnosti šole ustanovili tudi keramično delavnico. Ravnateljica Vojka Štular je namreč predlagala, da bi nekaj dijakinj takratnega prvega letnika spoznalo tudi delo z glino. Tako so je zbralo deset dijakinj, ki so pod vodstvom mentorice Apolonije Krejačič začele ustvarjati različe like iz gline in že decembra istega leta so svoja dela postavile na ogled v portoroškem Avditoriju. Dekleta so bila kar ponosna na svoje izdelke. V naslednjem šolskem letu seje v to zvrst kreativnega dela in ustvarjanja na Gimnaziji vključilo še nekaj deklet in fantov. Izdelki so postajali vse boljši in lepši, z njimi pa so že lahko ob slavnostni otvoritvi šole ( 2.oktobra 1995), olepšali prostore Gimnazije.
Vse do trenutka prenove Gimnazije so dijakinje delale v delavnici Apolonije Krejačič, potem pa so dobilli svoj prostor za keramično delavnico v kletnih prostorih šole. Žal še nimajo svoje keramične peči, morda jim bo priskočila na pomoč Občina, morda sponzorji.
Ob zaključki šolskega leta so svoje delo zaključili z javno predstavitvijo svojih del v gledališki sobi šole. Razstavo so si ogledali starši dijakov in dijakinj, pa tudi drugi številni obiskovalci. Vzpodbudili so jih z mislijo, da bi tako razstavo lahko organizirali tudi zunaj šolskih prostorov. Tako so v sodelovanju s Pomorskim muzejem Sergej Mašera Piran postavili izdelke na ogled v prelepem okolju vile San Marco v Portorožu.
Razstavo si je ogledala tudi predsednica Občinskega sveta Piran, dr. Milena Oblak- JUH. Po pozdravnem govoru Vojke Štular, ravnateljice Gimnazije Piran, so Minka Mikeln, Jelena Baša in Petra Medvešček pripredile krajši glasbeni nastop. Ovoritveno slovestnost je povezovala Ana Berglez, dejavnost keramične delavnice pa je predstavila Romana Furlan.
Gimnazija Piran je v aprilu letošnjega leta organizirala 24. dijaško obmejno srečanje Primorske, ki so se ga udeležili številni mladi z obeh strani meje. V okviru tega programa so pod vodstvom akademske slikarke Fulvie Zudič organizirali Ex tempore. Izbor najboljših del so predstavili tudi na tej razstavi.
FOTO: FK- INFORMA
Obvestilo bralcem
Nekateri prijazni bralci nas kličejo in nam želijo izkazati pozornost tudi s tem, da bi Primorskemu utripu poklonili po tisoč ali več tolarjev. Za prijazno gesto se vam najlepše zahvaljujejomo, žal vam moramo sporočiti, da zaradi vloge medija kot neodvisnega sredstva javnega obveščanja in novinarskega kodeksa, tovrstnih denarnih prispevkov ne moremo sprejemati. Primorski utrip lahko kupite, ali se nanj naročite.
Veseli smo vsakega vašega pisma ali obvestila o dogajanjih v piranski občini, saj boste tako največ lahko prispevali k še bolj pestri in zanimivi vsebini Primorskega utripa.
Glavni in odgovorni urednik Franc Krajnc
Tombola na valovih radia Opčine bo v torek, 24.12. od 21. ure dalje
Radio Opčine (90,6 in 100,5 Mh) bo tudi letos razveselil svoje poslušalce s tombolo v "živo". Potek igre je zelo preprost. Vsak dan med 19. in 21. uro lahko pokličete na Radio Opčine (tel.štev. 091/ 21-32-95) in zahtevate "svojo" tombolsko kartico. Kartice sicer ne boste prejeli, sporočili pa vam bodo na njej zapisane številke. Doma boste sledili oddaji, ki se bo začela 24. decembra ob 21. uri, ko bo radijski napovedovalec začel napovedovati izžrebane številke in tombola bo morda vaša.
Droga Portorož želi ostati podjetje številka 1
Predstavniki Droge Portorož so na nedavnem prednovoletnem srečanju z novinarji razgrnili nekatere podrobnosti o strateških ciljih družbe, ki so si jih zastavili in jih nameravajo uresničiti v prihodnosti. Nova lokacija tovarne v Izoli.
Ob odlični pogostitvi ( 5. 12. v prostorih Hotelov Palače) se je razvil kar zanimiv pogovor o tem kako naj bi to znano podjetje obdržalo vodilno vlogo na slovenskem trgu kave in ostalo tudi eno vodilnih podjetij na področju čajev, začimb, soli, riža in mlevskih izdelkov ter mesnih konzerv. Izjemno zanimiv je njihov izvozni artikel št. 1, kokošja pašteta.
Svojo osrednjo dejavnost vidi Droga Portorož seveda na področju ptehrambene industrije kar je v teh časih tudi velika prednost. Z dokončno integracijo slovenskega gospodarstva z gospodarstvom EU in s tem tudi popolno ukinitvijo carin ter prodorom tujih prehrambenih proizvajalcev na naš trg, pa bi se lahko cenovna konkurenčna sposobnost slovenske prehrambene industrije in tako tudi Droge Portorož, poslabšala. Slovenski trg je zelo pomemben, vendar za marsikatero podjetje že premajhen, kar velja tudi za Drogo Portorož. Svoj izvoz nameravajo povečevati predvsem na balkanske trge, ki bi jih osvajali tudi s pomočjo prevzemov podjetij in sodelovanjem s tujimi transnacionalnimi družbami.
Droga mora postati dolgoročni partner državi, so zapisali v njihovem strateškem poslovnem načrtu. Z njo naj bi sklenili sporazum o delitvi poslovnih stroškov in tveganj pri ohranjanju solin, na ekološkem področju in pri zagotavljanju skupnih poslovnih interesov v tujini.
Droga naj bi do leta 2000 postala vodilno slovensko podjetje na področju prehrambene industrije (135 mio DEM celotne realizacije), vodilni proizvajalec kave in kot rečeno, pomembno podjetje na balkanskem trgu. Do leta 2000 naj bi 30 % svoje proizvodnje izvozili na tuje.
Selitev v Izolo
Poslovni rezultati Droge Portorož so ugodni, tudi delnice dobro kotirajo, je povedal predsednik uprave in direktor Matjaž Čačovič. Morda prav zato tudi nekoliko bolj smelo načrtujejo izgradnjo nove tovarne v Izoli.
Lokacija je izbrana (obrtna cona), pripravlja se zazidalni načrt in tudi program tehnično tehnološkega vidika preselitve skorajda celotnega podjetja (razen solin) je vedno bliže. Celotna študija bo končana do začetka leta 97, sestavljena je tudi že okvirna finančna konstrukcija ( 60 % sredstev za naložbo naj bi zagotovila Droga, 40% pa soinvestitorji). Z njo naj bi se kmalu pojavili tudi na banki, saj ogromne naložbe, ki sega v milijone, ne bo mogoče izpeljati brez bančnih posojil. Na sliki: Matjaž Čačovič, predsednik uprave in direktor Droge Portorož s sodelavci na pogovoru z novinarji o strateških načrtih Droge Portorož
FOTO: FK- INFORMA
v
ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1997
Obiščite nas.
Od 16. decembra dalje nudimo 10- odstotni NOVOLETNI POPUST
V naših bogato založenih trgovinah v Luciji, nasproti diskonta Degro • v trgovini s konfekcijo za odrasle in trgovini za otroke - lahko kupujete tudi na čeke.
Odprto tudi ob sobotah popoldne od 15.00 do 18.00 ure
UlIMlOGRnDMA
n!i^ = _ PORTOROŽ Hidrogradnja Portorož
Ludvik Križman s.p.
Liminjanska 111, Lucija 6320 Portorož
Tel.: 066/ 770-973 Mobitel: 0609/610 132 / 628- 307 /628- 308
Vsem občankam in občanom, sodelavcem, naročnikom naših storitev in poslovnim partnerjem, želimo vesele Božične praznike in srečno Novo leto 1997
NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI PIRANA V LETU 1996
Športni center Piran in Primorski utrip sta pripravila skupno akcijo izbora najboljših športnic , športnikov, športnih ekip in zaslužnih športnih delavcev v občini Piran za leto 1996. Slovesna prireditev, na kateri so župan Občine Piran Franko Fičur, direktor Športnega centra Piran Zdenko Vozlič ter glavni in odgovorni urednik Primorskega utripa Franc Krajnc podelili priznaja, je bila v petek, 20. decembra v športni dvorani v Luciji.
Nagrajenci:
Športnica in športnik leta: Renata Oražem in Tomaž Slapernik. Ekipa v individualnih športnih panogah: Čopi- Margon. Ekipa v kolektivnih športnih panogah: Rokometna ekipa M- Degro Piran. Promocijsko nagrada: Dušan Puh in Dejan Struna.
Državni prvaki: Benjamin Ličer, Športno društvo Pirano Hockey In Line, Dejan Struna.
Zaslužni športni delavci: Bojan Loboda in Zoro Oražem.
Na osnovi glasovnic bralcev Primorskega utripa so priznanja, ki so unikatno delo Snežiče Krajnc, prejeli: Uršula Koren - mlada športnica, Aleš Lapajne- mladi športnik. Kadetska rokometna ekipa M- Degro kot mlada športna ekipa.
Posebno Priznanje Primorskega utripa so prejeli: Športno društvo Pirano in trije mladi državni prvaki v kotalkanju: Andraž Struna, Timotej Plahuta in Jerrnej Letica.
Pokale sta zagotovila Športni center Piran in Intermarket Portorož.
Med publiko sta bila podeljena tudi zlati prstan Primorskega utripa in darilni paket nukupovalnega centra Minicoop Portorož. Vsem nagrajencem iskrene čestitke.
Ugodna ocena portoroškega teniškega turnirja
ATP teniški turnir NIKA CRVSTAL CUP '96 by CASINO' PORTOROŽ, ki so ga organizirali na pokritih teniških igriščih v Portorožu med 18. in 24. novembrom, sodi med odmevnejše športne prireditve, ki jih ta turistični kraj nedvomno potrebuje.
Vsi organizatorji so se pohvalno izrazili o turnirju, ki je pritegnil 50 znanih teniških imen, precej športnih novinarjev in tudi gledalcev. Ob tem pa so se zvrstili tudi drugačna srečanja.V znanju tenisa so se pomerili tudi sponzorji, novinarji in prijatelji, bilo je tudi nekaj kulinaričnih doživetij, krajših izletov. Organizatorje, igralce, sponzorje in sodnike pa je 20. novembra v občinski hiši sprejel tudi piranski župan Franko Fičur.
Nas je predvsem zanimalo, ali lahko ta prireditev v Portorožu postane tradicionalna in ali ne bi kazalo nekoliko povečati nagradni sklad, da bi tudi tako pritegnili čimveč teniških asov?
Za mnenje smo prosili direktorja turnirja dr. Otmarja Kugovnika, dekana Fakultete za šport, Univerza v Ljubljani.
" V Portorožu smo se srečali s profesionalnimi ljudmi, ki vedo kaj je tenis. Vidi se, da ima ta zvrst športa pri vas v Portorožu dolgoletno tradicijo in tudi idealne pogoje za razvoj. Menim, da so si vsi organizatorji, kljub nekoliko slabemu vremenu, zelo prizadevali, da je turnir uspel. Posebna zahvala gre Turističnemu podjetju Portorož in firmi Bitermo za opravljeno veliko delo. Tudi sprejem pri županu občine Piran Franku Fičurju je pokazal, da se lokalna oblast zanima za to, da bi turnir ostal v Portorožu.
Tukaj imate ogromno lepih prostorov in možnosti za razvoj tenisa. No, razumeti morate, da je podobnih krajev kot je Portorož, v svetu veliko in da na tem področju vlada kar precejšnja konkurenca. Govoril sem tudi z Zdenkom Vozličem , direktorjem Športnega centra Piran, ki je pokazal maksimalno pripravljenost za sodelovanje.
Morda bi kazalo povečati nagradni sklad s sedanjih 20 na 100 tisoč mark. Postavljena sta bila dva velika šotorja in morda bi kazalo vsaj enega obdržati za igranje tenisa v zimskem času."
Kako ocenjujete naše športnike?
" Naši tenisači se žal niso najbolje odrezali. Turnir je bil po svoje zelo zahteven in povsem razumljivo je, da so se tukaj srečali z močno konkurenco,. Vendar razlike niso več tako prepričljivo velike. Na turnirju je največ pokazal Andrej Kraševec, izjemno velik napredek v zadnjem letu je dosegel Andrej Bizjak. Borut Urh opozarja na svojo kakovost predvsem v igri dvojjc."
■	‘lv'~
horoskop
Kaj vas čaka v letu 1997?
Piše Ivana Buonacore
Ivana Buonacore živi v Italiji. Z astrologijo se ukvarja že vrsto let, izkušnje pa si je nabrala v Milanu in Parizu.
OVEN
Ljubezen: Pravi čas za odločitev za skupno življenje.
Delo: Imeli boste težave, kljub temu vas čaka uspeh.
Denar: Prišel bo, vendar ne za dolgo. Zdravje: Pazite na črevesja in jetra.
B I K
Ljubezen: Začela se bo krhati. Vprašajte se zakaj? Odgovor najdete v vašem obnašanju.
Delo: Ne bo vam šlo najbolje od rok. Zavihajte rokave.
Denar: Plačajte dolgove, kar vam ostane trdno držite.
Zdravje: Izboljšanje. Ne znate spoštovati svojega telesa. Opustite alkohol in cigarete.
DVOJČKA
Ljubezen: Velika doživetja. Slo bo na bolje.
Delo: Več diplomacije in marljivosti. Denar:	Dajte ga nekaj svojemu
partnerju.
Zdravje: Pazite na kolena in debelost.
RAK
Ljubezen: V začetku vam bo povzročala težave, a kaže na bolje. Bodite bolj odprti.
Delo: Strah je odveč. Zahtevajte tisto to vam pripada.
Denar: Položaj se vam bo izboljšal. Dediščina ali srečolov.
Zdravje: Želodec in trebušne težave.
LEV
Ljubezen: Z njo se boste ukvarjali vse leto. Med dvema ognjema.
Delo: Vse vam bo aobro šlo od rok. Denar: Preveč lukenj skozi katere vam bo spolzel.
Zdravje: Pazite na kolke in žolč. Izogibajte se histeričnim izpadom.
DEVICA
Ljubezen: Ne dopuščajte, da se drugi vtikajo v vaše ljubezenske zadeve.
Delo: Študij in iskanje.
Denar: Dobri računi in marljivost pri delu vam zagotavljajo uspeh.
Zdravje: Letos odlično. Bodite bolj nasmejani in manj kritični do drugih.
TEHTNICA
Ljubezen:	Presenečenje. Nosečnost,
druga ljubezen, novo prijateljstvo.
Delo: Več dela imate, več si ga želite nakopati
Denar: Pri nakupih boste imeli srečo. Pozornost pri nakupu zemljišča in avtomobila.
Zdravje: Pazite na hrbtenico in živčni sistem. Priporočamo jogo.
ŠKORPIJON
Ljubezen: Zelo ste nezaupljivi. Proč z ljubosumnostjo.
Delo: Ne odlagajte ga na jutri.
Denar: Opravite inventuro v denarnici. Skopušnost v družini.
Zdravje: Problemi z očmi, visokim pritiskom in ščitnico. Ne uživajte alkohola.
STRELEC
Ljubezen: Letos se vam bo odprlo sreče. Nova spoznanja. Ni vse v seksu. Več boste dajali drugim.
Delo: Želja po spremembi. Nekateri bodo hoteli doseženo obdržat.
Denar: Prijateljstva in denarja ne boste mogli kupiti.
Zdravje: Pazite na noge in hrbtenico. Trma vpliva na počutje.
KOZOROG
Ljubezen:	Pripravite se na odkrit
pogovor.
Delo: Zelo blizu uspeha.
Denar: Skopušnost in izkoriščanje ne peljeta k cilju.
Zdravje: Pazite na primerno prehrano. Težave z ledvicami in črevesjem.
VODNAR
Ljubezen:	Predrznost in hudobnost
lahko škoduje. Bolj prisluhnite drugim. Delo: Ponudbe, tudi iz tujine.
Denar: Kupček se bo počasi večal. Zdravje: Pazite na zobe, grlo in pljuča.
RIBI
Ljubezen: Nekdo vas ljubi, a tega ne opazite.
Delo: Vaša natančnost vam bo odprla vrata v svet. Nekatere pogodbe bodo šle po vodi.
Denar: Zadovoljstvo. Skromno do več denarja.
Zdravje: Pazite na jetra in želodec. Delo na prepihu vam škoduje.
OBLETNICA RADIA CAPRIS
Ena najbolj poslušanih zasebnih lokalnih radijskih postaj na Primorskem, Radio Capris, je v petek, 20. decembra v klubu Carpaccio proslavil tretji rojstni dan.
Proslava je bila svečana, fešta pa vesela.
Zlatarstvo Gioielleria VAG AJ A
VAGAJA
6310 IZOLA, Ljubljanska 41 Tel.: 066/67 040
Se nekaj dni nas loči od starega leta in z velikim upanjem pričakujemo novo 1997.
Skupaj mu bomo nazdravili z najboljšimi željami, da bi bilo bolj brezskrbno, mirno in uspešno.
Vabimo vas na obisk v našo zlatarno VAGAJA v Izoli, kjer boste zagotovo našli nekaj zase, da boste še bolj elegantno, sproščeno in veselo proslavili najdaljšo noč.
Vsem občankam in občanom, našim kupcem, znancem in prijateljem želimo veliko zadovoljstva, sreče, zdravja in uspeha v letu 1997.
Nudimo vam:
- Strokovna popravila nakita, - izdelamo nakit po vaši želji, - tudi iz prinešenega, starega zlata, • svetovali vam bomo pri izbiri, servisiranje	Zlatarstvo-Gioielleria VAGAJA Izola
NAGRADNA KRIŽANKA Zlatarstvo VAGAJA Izola
Nagrade za rešitev križanke v prejšnji številki, darilne bone Zlatarstva Vagaja, prejmejo: Ranko Djokič, Svobode 109, Piran, Ljubica Poljanšek, Vojkova 7, Piran, Silvestra Keše, Obzidna 8, Piran. Nagrade (darilni bon za 2.000 SIT) bodo uspešni reševalci prejeli po pošti.
Tudi med reševalce tokratne NAGRADNE KRIŽANKE Zlatarstva VAGAJA bomo izžrebali tri darilne kupone v vrednosti 2.000 SIT. Odgovore pošljite do 10 januarja na naslov uredništva: Primorski utrip, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož.
SESTAVIL
MILKO
EMERŠIČ
PREKRŠEK
FR.
PESNIK
(ALPH0NSE
DE)
VRSTA
KEMIČNE
SPOJINE
OLJE IZ KORENIN INDIJSKE RASTLINE
INDIJSKI
BOG
LJUBEZNI
PRIMORSKI
UTRIP
DOGOVOR
ŽILA
ODVOD-
NICA
CERKVENI
PEVSKI
ZBOR
ARHITEKT
MIHEVC
DODATNO
NAVAR-
JENI
ELEMENT
ORIS.
NAČRT
(O
p


SAMEC
DOMAČE
ŽIVALI
ZGORNJI
DEL
TELESA
a
o
p
ZMAGA
PRI
ŠAHU
ARABSKI
PLEMIŠKI
NASLOV
1
ST. GRŠKI PESNIK
OPATOV
NAMESTNIK
TROPSKO DREVO IN 'NJEGOV LES
L_____^
KIP.
STATUA
MODEREN
PLES
TURČIJA
VELIKA
PTICA
UJEDA
ZAPORNIK

L


PEVEC
PESTNER
0

O
DEL KMEČ. VOZA
ETI0P NAZIV ZA GOSPODA
A
r
NAUK 0 OGNJEMETIH
o
C.
M

/V
GRŠKI
TRO-
JANSKI
JUNAK

Ki
&
KAI
ČAI
.RED
IAPEK
RT V V. ŠPANIJI
5
/V
ORIENT. SPLAV IZ KOZJIH MEHOV
4
\L
STROJ,
NAPRAVA
TRNAT0
GRMIČEVJE
IZUMRLI
PTIČ
C
A-
HPL0MAT. PREDSTAV DRŽAVE V TUJINI
>
O
ZAČETEK
ABECEDE
tA~
it>
AVSTRIJ.
PESNIK
(RAINER
MARIA)
n
GLASBENI
PEDAGOG
DARIAN
~T"
ZMIKAVT.
KRAD-
LJIVEC

JAPONSKA
NACI0N.
ALK0H.
PIJAČA
It

DRAG
KAMEN
REKA V ŠPANIJI
/v
H
fr
5
■1 ‘
VRSTA SR. VEŠKE SKLADBE
O
GOSTIJA
-č
GREZIL0.
SVINČNICA
PERGAM.
KRALJ
L
'b-T
dekanov
NAME-
STNIK
b

/v
R
VRSTA
ANTILOPE
SL. MISIJ. (FRIDERIK)
/t
TVORBA IZ VODNIH HLAPOV V OZRAČJU
R
DELAVEC
V
MLINU
GLAVNO
MESTO
TURČIJE
OSTANKI . PRI
Mletju
žita
T
IR
R
ODISEJEV
OTOK
GRAD NA KRASU
STADION V BUDIM.
K
U
CERKVENO
PREKLET.
S0RAZMER.
DELEŽ

tf
L\
Renu

e-
KONEC
MOLITVE
GORSKI
VRH
LUŠKI
NASIP

IvL
A.
NORVEŠKI
PISATELJ
DUUN
OZEK KOS TKANINE
RIŠEVA
SAMICA
Ž-
PESNICA
SEIDEL
\c
OSJE
GNEZDO
h- a.
LUIGI
N0N0
'Nastron
tts)
v
NASILJE
D
O
BARVA
IGRALNIH
KART
r
E

NIKOLA
TESLA
UMETN
GALERIJA
V
LJUBLJANI
VOLILNI
KNEZ
0
SATLANT.
PAKT
U
W\
U

mrzel
letni
čas
(
A
MAJHNA
MORSKA
RIBA
NATRIJ
K
P
/R

OGRADA ZA ŽIVINO
IVAN
TAVČAR
9
BALERINA
PAVLOVA
SLOVENJ
GRADEC
L
j
—R
clovek. ki
MU je
odvzeta
SVOBODA
\L
it-
VNETJE
ŽELODCA
c-
A-
c
T
tl


FILMSKA
ZVEZDA
V
AMERIKI
<r
A-
_tL
otok v 'Rskem
Morju
M

ll
LUKA V IZRAELU

IL'
4
AM.
IGRALKA
GARDNER
A-
v/
IV
NEMŠKI
FIZIK
(J0HANNES)
>
T
O
]C
VISOKA
VZPETINA
V
n _c
4-
Adriatic
agent
Izola, Cankarjev drevored 4 6310 Izola Tel. 066/ 63-611 M.tel. 0609643585
*	Sklepanje vseh vrst zavarovanj
*	Ocenjevanje škod
*	Likvidacija in izplačevanje škod
*	Celoten zavarovalniški servis
Lucija: Tel.: 066/770-816, Telefaks: 066/ 771 -887 Izola: Tel.: 066/63-611, Telefaks: 066/ 65- 275 Zavarovancem in vsem bralcem Primorskega utripa voščimo vesele praznike in srečno 1997
Dom za ostarele bo na Belem križu?
Občinski svet Piran naj bi kmalu ponovno odločal o sicer že dani pobudi svetinika Karla Boleta, da naj bi tudi v piranski občini starejši občani imeli možnost v jeseni svojega življenja prebivati v primernem domu s popolno oskrbo. Pobudo za ustanovitev Doma ostarelih je pred nedavnim sprejel tudi Svet Krajevne skupnosti Portorož. Menijo, da za to bila primerna bivša gostilna Marička, sedaj Dom družbenih organizacij, na Belem križu. Kot primerne prostore, za nekatere družbene dejavnosti bi lahko uporabili tudi sosednjo zgradbo v kateri trenutno obratuje Tiskarna Beli križ.
f	A
SVETOVANJE IN POSREDOVANJE
Obala 132 - Lucija 6320 Portorož Tel.: 066/770-623, 770-624 M.tel.: 0609 / 631438 Fax.: 066/ 771-295 Prodajate ali kupujete vozilo ?
Prihranite si čas.
Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila.
SREČNO IN USPEŠNO 1997
v	y
Neodvisni, nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva
primorski uMp
Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje in mtormiranje
Portorož, Liminjanska 91, Tel. Fax.:066 770-185
pisarna: Lucija, Sedež KS, Obala 105-107
Opr. prigl.št. 40-4 93 Rep. uprava za družbene prihodke izpostava
Piran Franc Krajnc s.p.
ŽR št.: 51400-620-63-051202111-6502 85 SB Koper
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc
Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija,
66320 Portorož, Tel. Fax.:066 770-185
Časopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male,
Stefano lusa, Janez De Reggi, Nino Spinelli
Elektronska obdelava in prelom: GRAFFIT Line Izolad.o.o.
Tisk: Tiskarna Vek Koper
List izhaja mesečno, cena za izvod je 80 SIT
Po mnenju Urada za informiranje iit. 4 3-12-889 93 • 23 288 je
Časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke
tarife št. 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od
prometa proizvodov po stopnji 5%.
TSP
DISKONT PETRA LUCIJA
Vsem potrošnikom, dobaviteljem, kupcem in poslovnim partnerjem želimo
Dobrodošli v naši bogato založeni trgovini, diskontu Petra v Luciji, kjer boste našli vse kar potrebujete za predpraznične nakupe, na kar smo se letos še posebej pripravili.
Kolektiv TSP Diskont Petra Lucija
RINGA RINGA RAJA, DEDEK MRAZ PRIHAJA
Kulturno umetniško društvo Karol Pahor Piran je tudi letos pripravilo pester Božično novoletni program za otroke, starše in seveda vse tiste ki so po srcu mladi. V najlepšem mesecu v letu bodo v Avditoriju Portorož, na Trgu l.maja v Piranu in Tržnici Kaštel v Portorožu, pripravili pester program prireditev, ki poteka od 17. do 31. decembra 1996. Poleg številnih predstav bo otroke obiskal tudi dedek Mraz s svojim spremstvom in pravljičarjem, v času od 21. do vključno 31.12.1996 pa bo na Trgu 1. maja v Piranu organizirana tudi novoletna tržnica.
Program prireditev od 23.-31. decembra 96 na Trgu l.maja v Piranu
23.12.1996 - ponedeljek od 17,00 -18,30
-	Srečanje z dedkom Mrazom
-	Mažoretna skupina KUD Karol Pahor Piran
-	Baletna skupina KUD Karol Pahor Piran in plesno akrobatska skupina Flip
24.12.1996-torek od 17,00-18,30
-	Srečanje z dedkom Mrazom
-	Gledališče brez tretjega " Vesela šola na kolesih"
Program prireditev na tržnici Kaštel Portorož
25.12.1996	-sreda od 17,45-19,30
-	Mojca in Kaličopko
-	Srečanje z dedkom Mrazom
28.12.1996	• sobota od 17,45 -19,30
-	Lutkovno gledališče Fru Fru Mini cirkus Buffetto"
-	Srečanje z dedkom Mrazom
avtor in režiser: Andrej Jelačin
25.12.1996-	sreda ob 17,00 uri
-	Srečanje z dedkom Mrazom
26.12.1996-	detrtek od 17,00 -19,30
-	Srečanje z dedkom Mrazom
-	Mavrično gledališče Jane Stržinar " Povodnjak in makov škrat"
27.12.1996-	petek od 17,00-19,30
-	Srečanje z dedkom Mrazom
-	Mojca in Kaličopko
-Trio "La bora" Slcupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran
28.12.1996	-sobota od 17,45-19,30
-	Lutkovno gldališče Fru Fru " Mini cirkus Buffetto"
-	Srečanje z dedkom Mrazom
29.12.1996	- nedelja od 17,00 -18,30
-	Srečanje z dedkom Mrazom -Čarovnik: Miran Čanak
30.12.1996	- ponedeljek od 17,00 -18,30
-	Srečanje z dedkom Mrazom
-	Vokalna skupina Pinocchio
31.12.1996	-torek od 17,00-17,45
-	Slovo od dedka Mraza
KUD Karol Pahor se zahvaljuje generalnemu pokrovitelju Občini Piran in sponzorjem za pomoč pri realizaciji novoletne prireditve.
Svečani novoletni koncert
V portoroškem Avditoriju bo v soboto, 28. decembra ob 20.00 uri svečani novoletni koncert. Nastopili bodo umetniki SNG Opera in balet Maribor, z arijami iz operet: Kneginja čardaša, Planinska roža, Pri belem konjičku, Vesela vdova, Netopir in z nekaj Straussovimi poskočnicami.
Po koncertu bodo udeleženci nazdravili novemu letu 1997.
Na tiskovni konferenci (17. 12.) so predstavili tudi pomembno pridobitev-novo digitalno ozvočenje v glavni dvorani Avditorija, ki ga bodo že preizkusili na letošnjem VI. filmskem maratopu. Otvoritev projekta pa bo 24. januarja ob 20.30.
splošna banka koper
LETO 1996 SE IZTEKA.
NAJ BODO PRAZNIKI BREZSKRBNI IN VESELI...
... ’97, KI JE PRED NAMI, ŠE BOLJ USPEŠNO S PONUDBAMI
SPLOŠNE BANKE KOPER'
splošna banka koper