Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Posamezna številka 25 stotink. Izluija: vsuko srcdo popoldne in soboto ziutraj. Stane za cdo lew 15 L. « pol leta 8 L. « četrt leta 4 L. 7-a iiwzemstvo celo lcto 35 L. Na naroviln brcz do- poalanc naročninc se nc morano ozirau. Odgovo "ui urednik: Poldi Kcmperlc. manm/Li fit. 53 V Gorici, v soboto 4. julija 1925. uto v/n. Nefrankirana pisma se nv sprcjcmajo. Oglasi se računujo po dogo- voru in sc plačajo v na- prej. List izdaja kon- sorcil »GORIŠKE STRA2E* Tisk Zadružne tiskarne v Gorici, Itiva Piazzut- ta št. 18. iipravu in nrcdništvo: itlica Maineli štcv. 5, (prej Scuole). — Poročilo političnega društva „Edinosti" v Gorici. 0 delu naše politicne oriianizu- cije in njcnega vodstva širša iav- nost le malokduj kai izvc. Ruz- mere, v katerih živimo, niso u- godne za razvoj in razmah po- litičnega življenja. Vladna strun- ka se krčevito drži drzavnega knnila in noče dopustiti. da bi ji kukšna druga stranka v svobodni tckmi postala nevarna. Zato sti- ska in gnavi svoje politične mi- sprotnike po vsej državi in jim ne da priti do sape. To neprijaz- no stališče moramo občutiti se- veda tudi mi. Politicni shodi $o zabranjeni, politična agitacija o- nemogočcna, razvoj politiciw or- ganizacije otcžkočen. stik poli- tičnega vodstva s širokimi plast- mi članstva radi raznih zuprck skoro neizvedljiv, z cno besedo: politično življenie je obsojcmo v brezdelie, mrtvilo. Klhib vsemu tcmu ie pa naše politično vod- stvo zivahno rui delu. V dokaz priobcujemo v mtsledniem poro- čilo n zadnji seji nušega- pol. društva »Edinosti«: , Politično društvo »Edinost« v Go- 7"l?/ ie inuio 27. junija svoio redno s*i°, na kuteri je poročal poslanec dr. Engelbert Besedniak o svojem dclu. Najprej je gospod poslanec poro- t«/ izčrpno o politiaiem položaju v «ržuvi. Na to je prišel na vprašanje ''¦Viuiovitvc slovunskega drvštva v 'tuiiji za pristop iz Zvezi narodov. Po [Wanovitvi društva ga je priglusil k lt( društvo za pristop * Zvez/ narodov. Nato jc poročal L. Doslancc, da jc prcjcl od vplivnih či- KUcljev obvestilo, da si vlada šc ved- n° ni na jasnem tilede man.išinske.if(t ^PicišanJa v ItalijL Zunanjepolitični f)°Iožaj \o pa sili k proiu-evunjii in rpitvi tc»a vprašanja. Dotični cinite- 'l $0 poslancd opozohti, da lutj bo s ^edlc,jri pripravUcn, ko bo pozvan. *• Poslanec je odgovoril. da smo Slo- v"tf v Italiji vedno pripravljcni, da bi .c" 2 vlado dogovorili glede rešitve flunišinskega vprašanja, vri čemer ^Qne seveda conditio sine ana mm: y.dotakljivost naših manjšinskih pru- ne. Poslanec Resednjak ie spremljal .MQ hrvatskih in slovenskih romar- vfv. med katerimi ie bilo 17 higoslo- jHskih škofov in drugih jugoslovan- v '''/' vuznih osebnosti, po Rimu. ^o časa bivanju v Rimu ie posla- LS posredoval v nasledniih zadevuh: ^ši cesarski uslužbend v Prestran- ku in v Lipici so bili svoječasno od- puseeni brez pokoinine in brez od- pravnine. Poslanec ie po dot gem iska- niu dognal, da se nahujajo prošnje z ak-ti pri artiljeriskem ravnateljstvii v Rimu, kji'r so nad potdrugo leto po- čivali. Po daljšem razpravljanju je g. poslanec dosegel sledeče sklepe: I. Usluzbenci, hi so ze all se bodo z dokumentom dokazali, da so bili spre- jeti v stalno službo s pravico do po- koinine, bodo prejeli popolno izpla- cil'o zastankov in pokojnino. Usluz- benci pa, ki so bili začasno sprejeti, ne bodo prejeli odpravnine po pred- pisih avstrijske zakonoda'je. ampak po laskem zukonu. Opozariaio po- se, da bo postopanie trajulo do biro- kratični poti 1 all 2 leti. Gospod po- slaiwc pa bo posredoval. da bo — čim bo vlada rešita princioielno u- pravwenost zahtev usluzbencev •--¦ vlada iz pi aval a takoj štiri petine hot prcdujme na racun kasnejšega popol- nega izplacanja zastankov. V duhu vojnoodškodninskega za- kona se je smatrulo osrednie bogo- slovno semenisče v Gorici kot jtivno biije. Za cusa Pisentiia ie viselo se- rtienišče nekuko med nebom in zem- Ijo. Po posredovaniu g. poslanca je vlada izdalu milog za izplaalo 150.000 lir iui račun vojne odskodnine. PoH'g tega ie g. poslanec ngodno vosredoval v več vprušaniih semenišča; med drnghn je dosegel, da bn vlada iz- placevala primer en znesek za vzdrže- valnino, Precei druzin kaznilniških cuvqjev Je bilo postavljenih na cesto in to v času, ko je bil razglusen zakon, da snie^ vlada odsloviti kutercgakoli u- sltižbenca tudi brez pravice do po- kojnine. Poslanec je dokazal pristoj- nim ministrom krivicnost te odlocbe, pa tudi opisal zalostni polozaj ten druzin in dosegel, da bodo vse te dnržine izjemoma prejele vsc zastan- ke in zanaprej pokojnino. Dodatne ure za slovenščino. ki jih predvideva zakon. se v resnici v nad 40 šoluh niso vpeljale. Poslanec je govoril z ministrom Fedeletom, ki mu je obljubil, da bo vprasanje čez po- citnice rešeno. G. poslanec pa bo vlo- zil še posebno interpelaeijo glede te- ga nedostatka. Slednjič je poslanec Besedniak po- sredoval v vprašanhi pravic rudarjev v Idriji. Due 23. junija je prejel g. poslanec obvestilo ministra za nar. gospodarstvo, da je rudniško ravnu- teljstvo dobilo nalog, naj izplačuje ne le štiri petine_. ampak v popolni iz- meri pokojninske vsote. Odbor je vzet porocilo noslanca Bcsednjaka z zadovoljstvoni na zna- nje, mu častital na uspehih in mu iz- reket zahvalo. Kaj se godi po svetu? hi °^()^no so izzv"lic'c Mussolini.ieve sj^ede na V. kongresu fasistewske t|.Ja.nl\c. Še nikdar ni tako jasno pou- ,.''"'' fflavar črnili srajc svo.io cxlloc- $;}.Vs)'i(>, dai mora vso I tali jo prekva- ' *j °clločni fašistovski dull. Opozicio tc nL stranke so pa dab lie opomin s yj!11- da sc ie Mussolini ad'krito izja- vjl z.aJcvo krilo skrajno neixjpuistlji- v ' ^šistov. Ta odločni nastoo in go- jjt r Prodlscdnika vlade in vlaidne lt, ?.pke so vsi časopisi ne le širom rjt. i1.3?' ternwec tudi za drž. mejami, p'k .Cllü tohiiacili. Liste so< oblastva st '!]Ja, kakoršno je pač bilo njihovo lls<^ do utrjenejra. tasiztna. Zdelo se je prvi lii]>, da je to drugi odločen sii- nek Mussolinijev proti opoziciji. Opozicija odgovori. Že se ni do/bra pole^lo razmisljanje o fašistovskem kongresu, že so se zbralc tri važne protivladlne stranke na zborovanja:. S tern so hotele poka- zati, da tudi one pnigledu.ie.ro svoje vrste in se tudi one posvetiuiejo ter krepijo v borbi za svoja načela. Koni- cem prete_kle.q:a meseca so se torej zbraile italijanska ljudska stranka, li- beralna in Amend'olova skupina »U- niane nazionale« ločcno na svoje strankarske kongrese. Vse tri stran- ke so v glaivncm razpravljale o istih stvareh. Na prvem mestu je bilo vpra- sanje all je politika Aventina t. j. od- s(>tnost iz poslansk-e zbornice pravil- na ali ni; drugi porocevali;i so govo- ril i o notramje-ix)ilit!čncin položajn. ki je nastal v državi po V. fasiistovskc«ni kongresu in s tern ter zunan.io politi- ko v zvezi tudü o gospodarskein in fi- iiančncrn stanju države. Notranji in znnaiiiji svet je izvedel po teh zboro- \anjili za' kritiko sedanje vlade.. Nič ne pomiaga, da so takoj ix> kougresih faišistovski l.isti omalovažcvali ali pa s smešenjeni sli preko tell zbonwanj. Ugled mož, ki so pri vseh iincnovamili opoziciomalnili skupinali izražali' svo- ja mnenja, je prisilil tudi snoparski tisk, da piše o odgovoru opozicije na fnšistovski kongres. Iz prvotnega srnešenia so moral i preiti v res no raiz- nrišl.ianje. Tudi opozicija strnjena. Najboli ;,e razburi! via^io stramko kongres liberailne stranke.^ Naravno; saj ie Itfvliiai bats v ideiali te sttfanke vzniknila iz razvalin preteklega sto- letja. Pisana zcimljepisna kairta, ki je kazala celo vrsto nialih k-nczevin in .urofovin, se je strnilai v eno celotno knrto zediniene Italije. Libeniini dr- ŽDvniki so potem vodili usodo države do svetiovne voine. Ljudistvo. v.saj do- klcr niso socialistične stranke divigni- !e glave, je v libcralmih idejah, čcprav :?e skoro konservativnih, vidclo jarn- stvo za obstoj svoje dr/.nve. Zato je težka nalo'ga za gospoda. Mussoliniia ! .".•:'v.-'ti h sre \seli drzavljanov !ibe- heralne tradicije, ki visoko drže pra- pnr državljanovih svoboščin. Na kongresu liberalne stranke so pa dale ostre besede na račun seda- nicga režima. Rimska dnevnika »E- l)oca« in »Corricre d'ltailia« stai obja- vila resolucije sprejetie na zborovanju. Tu je posebno po'iidarjeno. dti je nc- mogoče so'zitje državljanov. če se ne vpoštcvajo osnovne svoboščine miš- IJLiija, bcsjde, tiska, zborovanja, u- dniževa/nja, nedotakliivosti bivališča in liisemske ta.jnosti; tudi ni mo.^iče sožitje, če je nediotakljivost osebe na- vezana na pripaduost k eni stranki. To so prve svoboSčine posameznika, ki se mo-rajo v libaralni državi visoko spoštovaii in vedno čuvati kot naj- večia kultUTJiai svetinja. Na vsa ta načela so ponovno pri- stali in jih podkrepili s svoümi izja- vr.niii trije niožje, ki imaio .še dunes velik uprled v niednaroducm svetu. To so nekdanii ininistrski predsedniki Oiolitti, Sabndra in Orlando. Vsi trije so v svojib pismih izrekli trdno vero, d!a bodo le libepilne ideje resile Italijo. Jasno in odločno ie govoril Mussoli- ni, jasno in. odločno so tmi pa tudi odvrnili lr'egovi žilavi nasprotniki. Za krščansko demokracijo. V tem zriarnenju so tekle razprave na zborovanju italijanske ljuds;ke stranke. (11avno poročilo ie imel po- slanec Dc Gaisneri, tolikokrat biaten in napa'dam. V temeljitcim govoru je razvil svoje misli o krsčanskem poj- niovanju odnosa- med dlrzavljanom in državo. »Za katoličana«. tako je po--* vzel besedo, »veljajo najprei naravne pravice clovöske osebnosti, družine, družbe, potem šele pravice države, ki ni nič dirugega kofc organizacija posameznikov z naštetimi naravnimi pravicami: do družabnega niiru ne bomo prišlii brez vpostevanja osnov- nih svoboščin, ki so zajaničene v rno- dernih ustavah. Rabirno d'rzavo de- li vko pravičnosti, ne pai državo •¦ po- licaja. Kongres mora biti manifesta- cija krščanskc ljubezni in so^iulne pravičnosti. Zato hočemo mini in re- &A, ne takega, ki izvira iz strähn, am- pak mim in reda, ki tomelji na lju- bezni. Nai§ boj gre za uveliavo politi- ke v duhu krščanske ljubezni in pra- vlčnosti!« rl'aike so glavne misli tega govora, ki je v glavncm vse izrazil kar vodi popolare v bojn proti fasizinu. Vsi zborovalci so enodušno bili za- to, naj stranka v ničemer ne popusti svojim nasprotnikom. „Izdajalci domovine". f3oiix;ni duh, ki je osvežil ix> zbo- rovanjih vrsti1 opozicional/nili st rank, ie preplašil nasprotni tabor. Z vso si- lo tiskane besede so začeli črniti vo- die oix)zicije, valiti uanje očitke izdaj- stva niad narodom in diomovino. Olav- j no popolarsko glasilo »II Popolo:< še I sedaj ne more izha|a,ti, ker nocejo oblastva priznati novega odgovonie- , ga urednika. Zd'aj je pa prišel na vr- sto še najvecji italijainski dnevnik >^Corriere della Sera«, ki ie tudi po inozemstvu zelo razširjen. Pisal je vedno v protifašističuem duhu. Nje- gov ravnatelj senator Albortini vz- buja s svojimi silovitimi govori proti Mtissolinijtt v senatski zbornici snloš- no pozornost. List j;: milanski prefekt že neštetokrat ukazal zapleniti- Pred tremi d.nevi pa je ta list döbil hu-ii u- darec. ko ga je milanski prefekt po- svuril. Znano je narnreč, da če jc kak list dvakrat posvarjen. mora odgov. ureduik odstopiti, priznanje njegove- ga naslednika pa je v rokaih oblastev. Popolari so že brez svojega gla-sl- la; zdaj je v nevarnosti še naimogoč- nejši burec za liberalne ideie »Cor- rierc della Sera«. Mussolini inia vse- kakor orož.ie v nokah. MoreCa skrb. V tem mogočuem bojii, ki se odi- grava te dni med onozieijo in faSiz- mom, pa vstaja za hrbtom bojuiočih se taborov grožeče vpidSanje. To je finančni položaj države. Ce razgrnes' liste odseva iz vsch, zlasti pa še iz vladnih, velika skrb, ker sc slabša ita- lijanska vailuta. Pada sicer tudi bel- gijski in francoski frank, a lira se se noče vstaviti. Ministrski svet se sc- staja na posvete radi tegn,' a tajna sila, ki ogroža državno gospodarstvo še dehije. Fašistovsko časopisje trdi, d;a jc vzrok poslaibšanja valute le po- lozaj na mednarodnih tržisčih in pä špekulacije nekaterih ljudi, ki hočejo spraviti italHansko državo ob dober glas! To bo deloma res. Praivtakopa je tudi ze večkrat preizkttšena resni- ca. d!a zdrave politične razmere doma vplivfijo na valtito ugodno in oibraino. Če so doma\ vrejeue razmere ima dr- žava pri svojib denarnih sosedili velik kredit, če ne pa ne. In to valutno vpra^anje dela faši- stovski vladi sive lasc. Ta boj je težji kot boj z domačimi nolitičnimi na- sprotniki. Ce jo bo Mussolini tudi iz te nevarnosti srečno izvozil. potem bo opozicija še bo 1 i občutila železno pest vojvode in diktatorja. Vojnim oškodovancem. Tajništvu »Kmetsko-delavske zve- ze« ie prišel v aoke idb danes.samo en odlok finančne inten dance, s katerim z-avra'ca nckenni vojncmu oškodovan- cu iz Körnn a vojno-odskod'ninsko prošnjo. Odlok se glasi: Vista la domanda prodotta da V. S. pel risarcimento danni di guerra subiti sui beni immobiü (terreni) p. Cor. 511.75 nel Comune di Boriano; ritenuto ehe il danno id[iix:nde da occupazione militare austriaca fuori della zona bellica, non risareibile d'al Stran 2. »GOtJSKA STRA2A« Governo italiano come da-nno di j^ucr- ra, salvo quo] trattaiiiento pin favo- revole, di cui potjiebbe fruire V. S. in base alle disposizioni vigenti in mate- ria di requisizioni a. u. qualora abbia prcsentato tempestivamente la rela- tiva d-enuncia respingc la suddetta1 domanda a sensi del R. Pecreto Leg^e 27 rnarzo 1919 No. 426 contcncntc il Tcsto Unieo dellc disposizioni legislative portanti prov- vedimenti per il risareimento dci dan- ni di guerra. Avvcrtenza: contro la presente d<>- cisione puo esscre udita ki> Commis- sion e per raccertamento c la liquida- zione dci danni di gucrra di Trieste mediante reelamo da prodursi alia Commissionc stessa nel ten nine di giomi irenta daila notificazione del presente provvedimento. Odlok se glasi v slovenščini: Vašo prošnjo za izplačilo vojne od- škodnine za skodo, ki ste jo pretrpeli na zemljeknjižni parceli 511-75 v ob- čini Hrje, zavrača fiuančriajnteiuiaii- ca iz slcdiečih razlogov: Vaša škoda je bila povzročena po avstrijski zasedbi izven voincga o- zemlja in zato je italijanska vladu ne bo plačcvala kot pravo vojno škodo; pač pa se laliko poslužitc ugodnosti. ki Vain ji'h nuidijo doltoobe glede av- stro-ogrskih rekvizicij, (pod ugodnost- mi razumeva finančna intendanza 70% predujme, ki jih bo finaneno mi- I nisterstvo izplačevalo na račun «. o! rekvizicij), če ste pravočasuo \ lcžili tozadevne prijave. Zaivrnitdv ' Vaše vojno-odiškodninske prošuje ie ute- meljena v vojnoodškodninskeni zako- nu od 27. marca 1919, št. 426. Opo- iiiin: Proti tenin ukrepn lahko vložiie re kurz pri vojno-odškoduinski komi- siji v Trstu \' roku 30 dni, ko ste \>ro- i'eli ta odlok. Naše stališče. Mi smo preprieani, da ie to posto- panje tržaške finančne inteiKkmee | krivično in protizakonito. Vojnood- škodninski zakon ni bil po dogovoni med Avstrijo in Italijo popolnoma nič prizadtet; vojnoodskodninski z:.kon je ostal še vedno v popolni veljavi in zato irnajo tudi vojni oškodovanci v zaled'ju popolno pravico dö tega, da jim lastna država izplaca voino od- škodnino. To svojo pravico pa si morajo voj- ni oškodovanei zavarovati z rekur- | zom pi-oti zgorašnjim odlokom finan- j cue intendance. Vzorec za rekurze dobi lahko vsak- c!1') pri tajništvu Kmetsko - delavske zveze, v Go.rici. Rekurzi pa se ne vlagajo vedno na vojno-odskodiiiins'ko Ikomisiio v Tr- stu, temveč v vsatkemi slučaiu na pri- stojno vojno-odskodninsko 'komisijo n pr. v Goriei, v Trstu, v Tolnii in itd. Vojni oškodbvanci, branits svoje' pravice! Jfijnistvo K. D. Z. v Goric.i DNEVNE VESTI. Evharistični sestanek tržaške duhovščine se bo vršil v eetrtek d'ne 9. t. m. o"b 9. nri v Trstu pri če. oo. kapucinih. K temu sestanku vabi.mo prav prisrčno tudi čč. sobrate iz goriške škofije. Kdor se želi udeležiti tudi »kupnega kosila, naj to takoj sporoči vodstvu kaipueinskcga samostana v Trstu. Adrej Furlan, župnik Sv. Kri/ pri Trstu. Važno za delodajalce. »Goriška1 zveza trgoVcev in obrtni- kov« opozarja vse tvrdke. ki zaposlu- jejo več kot 10 uslužbencev, da mo- rajo naznaniti uradu za socialno skrb (Istituto di Prcvidenza Sociale) vse svoje Oisobje. Ta na;znanila se ne na- slavljajo več kot doslej na odbor za nameseanje in brezposelnost v Trstu (Oiunta per il Collocaniento e la Di- soccupazioiic), anipak nai ' imenovani urad, v či^ar področje spadajo vse obcine furlanske province. To nazna- •nilo mora vsebovati: 1) število delavcev, uradnikov, ko- mijev i. t. d,., razporejeno po poshi. ki Ma opravljajo; 2) invalide, ki so sprejeti v službo, dan njih sprejema in višino njili po- kojnine. Pri zadnižnih ob rat Mi je treba se [K)sebej javiti plačane zadrnžnike. To naznanilo je trcba napraviti do 10. t. m., siccr zapa.de tvrdka globi odi 100 do 1000 lir. . * Zaslužno društvo. V nedeljo je praznovalo v L.iubijani sedemdesetletnico svojega delovanja »Kat društvo rokodelski'h pomočni- kov«. Društvo, ki je od^o.iilo veliko število odličnih obrtmkov. a tudi d !- ševnili delavcev, so pozdravili za- stopniki vseli or^anizaciu; došel je tudi pozdrav od kralja. Mi tudi želi- ¦ino, .da bi društvo dialo narodu še do- sti mož vzgojenih v krSčansko-so- ciahiili idejali Koipingovih in Kreko- vih. Obupne številke. Kakor znanrt dolguje Italija Anieriki nekaj nad dve milijardi dolariev, to je bilo po prejšnjeni kurzu lire okrog 50 milijard lir. Sedaj ko lira dan za dneni pada in velja dolar že skoro 30 lir, je zrasel naš dolg že nad 00 milijard lir. V par tednih se ie tedai naš dolg zvišal zai n:fd 10 milijard1 lir. Za vrednost lire1 je to brezdvonino ze- lo opasno. Dvojne sorte „čiščenje". V tržaškem »Piccolii« p'oje goriški dopisnik velikansko hvalo varnostne- mu oblaistvu, ki tako vztrajno »čisti«. Navaja: tu so aretirali enega ra'dli pre- I dolgega žepnega noža, tam kolesarja, ker je prehitro \wa\ ali zoipet berača ali brczposdnega delavca. Zgodi se pa kje, da se stepejo in je več ranje- nih, da vderejo roparji v hišo in skoro ubijejo prdbivalce ali napadejo po no- či na cesti, a> oblastvo »čisti« Ie po svoje, ue ¦iriie-neč se bolj za to dlrug«\ se lx)lj potrebno vr:sto čišcenja. Bojevito navdahnjeni Vi'jem. Prs-giuini cesar Viljem pozablja, da ! je postal navaden smrtnik: se vedno misli, da rnu bl.esti kirona z glave. Svojim zvestim v »rajliu« pošilja tc- Iegrame, da se bo dtoniüvina zopet dvignila do prejšnje veličine (prusko- niilitaristične sevecla) in vsi sovražni- ki bodo pomand'rani v prab. Pa naj- brže lie bo Viljem zadel na to številko. Pritožbe proti köbari?H davčni izterjevalnici. Iz Kofoarišikega smo pr-ejelj več piitožb proti postopanju davčne izter- jevalnice v Kobaridu. Poseibno so strankc ogorčene proti izterjevalnici zaradi tega, ker jirn pošiilja večkrat plačiilne naloige za isti dlavek. četudi so davek že plačali. Izterjeva;lnica\ zahteva ponovno plačilo od st ranke, ki ne more doikazati plačilai s pobot- nico; če pa stranke nočejo plačati, jim izterjevalnica groizi s sekvestri. Da se ljudjüi obvanijejo sitnosti, vpla- a«..io davek dlrugič. i Mi ne inoremo jainčiti za resnič- iiO'St tell trditev. Izterievalnieo pa o- pozarjamo, da bomo vse slučaje pre- iskali in za.btevali, diai se vseni pniza- detim strankam preveč vplačani zneski povrnejo. Pavkoplač^valec1 je opravičen zahtevaiti od izterievalnice popolen red in po-štenost. Oavkoplačev^alci pa, ki placujejo davke pri dbvčni izterjevalnici v Ko- baridu, naj zaihtevajo od izterievalni- ce povraeilo zmeska, ki so ga za isti davek prbveč plačali. O uspeibu in postopanju izterjcval- nice naj poročajo tajništvu Kmetsko- delavske zveze v Gorici. Po zraku iz Trsta v Turin in na Dunaj. V septemlbru nameravajo otvoriti z-racno progo iz Trsta preko gornje Italije v Turin. To pot boš premeril po zraku še manj kot v štirili urali. Ravjiotako nameravajo s 1. avg. ot- voriti zraeno pot med Trstotm in Pn- najeiii. Vožnja. bo trajala nekaj na 3 ure. Postaja bo v Celovcu. Vožnja bo stala toliko kot stane vozovnica prve- ga razretdti z brzovlakom iz Trsta na Punaj, zraven «e znesek, ki ga je treba plačati za positeljo v spalnem x vsei Ameriki za sieboi. Ce bi ga smst še ne pobrala, bi bil pra\' gotovo u- stanovil tretjo amcriško stranko. ki bi bila nokako1 v srödi med demokrati in republikanci in bi imcla ži^ izkle- san soeialni prograni. V osrčje Azije. Znani švedski raziskovalec central- ne Azije in Himalajskega pogorja S\en He-din se zopet pripravlja na znanstveno expedicijo v še neznane pokrajine srednje Azije. To ]X)t bo pa 1 et el z zrakoplovom. Minuli so čaisi. ko so morali pogiinmi raziskovalci peš prodirati d'neve in mesece v nepo- znane dežele. Novodobni samomori. Na strcho stolnice v Milanu. ki \e sama zase radi celega gozda, na njej kipov ogleda vredna. hodi vsak dan na stotine tujcev občuidbvat razgled na gornjeitalijansko prestolico. Pla- čati je treba malenk'ostno \^sto]>nino. Življenja siti l.iudjc so» pa to izrabili in sc začeli rnetati s strebe doli v glo- bino. Zato je uprava cerkve določila. da morata vedno po dVe oscbi sk.upa.! na streho, da ena nai drugo pazi. Pa se je kljub tej odredbi vrgla na prar nik v globino mlada, clegantna tujkfl in olbležala: mrtva; skrivnost samo- ir.ora je nesla s seboj v grob. Visoka starost. V Braziliji je umrla gospa Mariia Generosi Prazcrcs, ki je učakala ! gkidiato daleč, daleč, noter v drugi svet, medltem ko je ne- premično sedela, da nc moti nie^ove- ga sna. »Ti ne spiš, Nikola j Tungo,« je dte- jala vzn-emiirjeiia. »Ne morern spati,« je odvrnil, »kaj- ti jaz Itezim tu in preinišljain ikdo isi.« »Scm bči Luke, baiflviairja, in njego- ve zakanske žene Lupe. Naiša hiša stoji v dnu dbline pod samostanom.« »Vein,« je dejal, »in vein tudi, da liod'is po ulicah in propoveduješ. In da si dblekla nošo redovnic in položi- la obljubo čistosti, tudi to verm. Pal vendar ne vein, kdo si.« Obrni'la je. malce glavo preč. Po- te:in je rekla šepetaje, kot.bi priznala prvo ljubezen: »Jaz sem neviesta Kristusova.« Ni sc smejal; todai začutil ie v sren zbodljaj, kot od ljubosunja. »Ah, Kri- stus!« je dejal, kot dia bi se bila za- vrgla. Slišala je zveneti zaničevanje v njegovem gla.su, todai razumela je to tako, da jetnik misli, da je predrzna. »Še sama tega ne razumam,» je re- kla, »pa je tako.« »To je dloniišljijai ali pa so sanje,« je odvrnil. Obrnila je h njietrnu obličic. Rožna- to je sijalo od krvi, ki sc ie dvigni'la podi proizomno kožo. Hipoma se rnu je zazdelo, da je lepa ko cvetlica in ljuiba mu je postala. Premaknikii je ustnice, ko da bi hotel a govoriti, to- da črez nje ni bilo glasu. »Kako naj to rnorem verjeti?« je vztrajal on. »Mar ti ni >diovoilj, da söm tit pri tebi v ječi?« >e prašala s povzdignje- nim glasom. »All je veselie za mlado deklico, kot sem jaz, da hodi h tebi in diiugim zločincem v mračne jetui- ške brioge, vsem v posnidi in zani- čevanje? Mar na potrebuiem spanja ko druge in vendar mora in vstati vsa- ko noč in hoditi h bolnikoni v Spital? Mar sc nc bojini kot druge in vondar moram potovati h vcleodličnim go- spodorn v njih gradove in iim govo- riti na vest. Hoditi moram h onim, ki jih je kuga poi>adla, gledati moram vse greliote in gnusobo. Kedk.ii si videl kako deklico to de.lati? In vend'ar moram tako.« »Ah, ti uboga,« je rekel in ie iiezuo l>oglaidil nje roko. »T\ uhoga.« »Zakaj jaz nisem bolj razumna. bolj lnodra ali inočna kot so dr'uge,« je dejala. »Meni je ravnotako težko, delati to, kot vsem drugim deklicam. Saj vidiiš. Ali niscni prišla semkaj. da govorim s teboj o tvoji diiši. in ven- dar nisem niti vefdlela, «kaj naj ti re- čern.« Čudno je bilo. kako nerad se je dal prepričati. »Vseeno se lahko motis,« ie dejal. »Odkod pa veš, da se sme& imenova- ti nevesto Kristusovo?« Nj-en gilas je začel trepetati in bilo ji je, ko da si niora iztrgati sree iz pi"5, ko je odgovorila; »Zgodaj je žc začelo, stara sei'1 bila komaj sest let. Pa sem šla nekc ga večera s svojim bnvtOm crez trav- nik pod dominikansko cerkvijo ij1 ravno ko sem dvignila oei h cerkvi- sem zaglediala Kristusa. sedeti ii'1 prestolu v vsej s.lavi in veilicastvi1- Bil je ödet v blesteča oblačila, glav« mu je obsevala rajska luc in kroi? njega so stali Peter in Pavel in Jan«^ Evangelist. In ko sem ga gledala, }e prodrla v moje sree taka ljubezen i'| lako sveito koprnenje, da sem koma-< mo'gla prenašati. Dvignil je roko j11 me blagoslovil in padla sem na tla i]1 sem bila tako presnnjena blaženosti- da. me je brat zgrabil za roko in mL> trcsel. Od tcdaj, Nikola j Tungo, se"' Ijubila Jeznsa kot svojega ženina. On pa je zopet ugovarjal: -Takrat si bila še otrok. Na travn'' ku si zaspala in si sanjala.« »Sanjala,« je ponoviila. »mar seij sem sanjala! vselej, ko sem ga videilct' Ali je bila to sanja, ko je prisei ^ cerkvi k meni v podobi berača in ^ je prosil za miioščino? Takrat S0J|| v^endar bila ponolnoma bndtia. I» . mar radi samih sanj mogla iti sk°^ toliko trpljenja, ki sem ga mlada ^e' klica moroJa prostati, ko nisem ^1(7' tcla skleniti zakona?« (Palje pride.) »GORIŠKA STRAŽA« St ran 3. Roparski napad v župniščn v Vipavi. Zq. park-rat so ]>rincsli časniki vesti o roparskih napadih na raznih krajih. 'aki slaičaji se zadnje čaise v Pri- jiiorju vcdno bolj miiiožijo. Kje je krivda, da je varnost življenja in inietuv tako slaba, fie bonno preisko- v««li. Krvavo dejanjc, ki sa ie začet- kom tega tedna odigralo v prijaznem v>pnvskem trgu 1x1 naravnost vpijc, naj se poklicani oblastniki bolj zga- nejo. Skrivnostni gost. lenina noč ie Icgla ix> prazniku jv. Petra in Pavla nad Vipavo. Po hisah so že pogasili luči; Ie kak po- tl(>enjaški glas jc še done! v pozno n°č. Kazalci na uri so že zdlrknili ^ivno preko dvanajste. Šlo je že pro- ti tram po polnoei; za Nanosom se je ze jelo svitati. Tedaj je oprezno sto- P'tl proti župnišcu, ki leži za lučaj Proč od his nad! tr^om, neznanec v tenmi obleki. Na sktivnosten način je udrl v župni-šcc in vlomil» v p-isarno. '°da tukaj ni našel nezrianee prave- &» plena. Smrt ali denar! Sezuje si čevljc in se tihoUipi po vtži proti stopni-cam, ki vodiio v gor- 'Jie sobe. Spotoana vzame temn-i gost se ncko vojaško sekirico. kr jo je našel prislonjeno v veži ob' zidu. In Po stopnjicah gar v drugo nadstropje P'"oti spalnici g. dekana Breiteniber- Kerja. Tričetrt na tlri zjutraj j,c odbilo. Kot diuli se priplazi k postelji g. de- ^uia in zamahn? z vso 'silo po glavi sPečega. z vojaško sekiriccx Samo n^ka višja sila jc mogla: zadržati lr"rin!jaj, ki je šcl do lobanje, d!a ni po- sln] snirten. Takrat se je g. dekan zbudi! in za- Lrl nad seboj strahovitega rnorilca. Ko je ta videl, da se je njegova žrtev zhiiUiIa, je zaniahnil so ficstkrat s to- r^nsccnn po glavi, nagio pobral iz obleke 100 lir, žepno uro zn.amke Schafl'hausen in žepni nožič ter zgi- nil kot bi ga odnesli duho-vi. Izginii brez sledu. V smrtneni strahu je preč. a. dekan takoj zbudil hišo in čez dbbrili dleset minut so- že bili na mestu zdlravnlk in orožniki iz Vipave in Ajdovščine. Zdravnik je dognal1, da so udarci po lobanji sibviti, a jih bo g. dekan radi svojc inoene narave' v kaki'h trch te- dnih prcbolel. Varnostni organi so takoj šli na lov za razbojnikonii Po- veljnik orožnikov major Terenzio jc takoj obvestil o napaidn goriškega podprefekta. Vse oiožni&ke ix)staje i in a jo strog nalog, naj vstavio vsa- kega postopača in sploh vsa'ko suin- ljivo osebo. Več so jih že afetiral.i. Toda tcmni neznanec šc ni v n>kali . pravice. Izvil so je iz naročja tenrne noči in se zopet van jo brez sledlu po;- greznil. Razbttrjenje in sočustvovanje vseh faranov. Vseli prcbwal'cev in (rztwiov se je polotil že v prviih jutranjih nrali gix>- zen strab, ko sozvedeli za straliovi- to dejanjc in da bi kmalu niihov pri- Ijubljeni dušni pastir postal žrtcv razbojniškega napada. V splosni raz- burjenosti so že prispelc v torek v Go- rico vesti, da je g. dekan Ignacij Brei- tenberger podlegeli ranam. Hvala Bo- gn se je to izkazalo za ivaresnično in bo gospod dekan laliko že ozdravel tekom pold'riigega nieseea. Priiliodinji teden bo že laliko, čeprav z obveza- no glavo opravljali najnu.ine.ise posle. Vsi farani brez izjeme pa se oglašajo in izrokajo svoje veselje, d'a ie g. de- kan utekel smrti. Tudi mi želirno preč. g. dekanu skorajišnjega okrevanja, in da bi zo- pet laliko vneto izvrševal svO'i poklic. Kaj je novega na deželi? Solkan. Ohrtna nadaljcvata sola zakltjuči v ncdcljo' 5. t. in. ob 10. uri predpol- ^e. šolsko- lcto. Z zaključkoin ie zdru- ^eiia tudi razsitava izdelkov izvršenih JJd uccneev in učenk v tern sol. letu. ^epotrebno je opozarjati na korist tch vsakoletnih razstav. Vabljeni so k slo- vcs,nemii zaključkii in razstavi, ki osta- n^ ves dan odprta, vsi prijatelji sole; Posebno pa naj bi se zaniinali solkan- ski obrtuiki in obrtnicc za. izdeike1 in '^ipredek svojili vajencev ioi vaienk. Vodstvo. ČerniČe. (Ol)činske voiitve.) V neddjo so se vršile v Čcrničab l^bchiske voiitve. Vloženih ie bilo več >}$t Zmagalte so z večinsko listo zdrii- zciie vasi: Černičc, Ravne. Ta'boT, plciki, Gorovca in Sela. Manjšinsko llsto pa so dobile Ba,tuje. Pri volit- yciH so igrali glavno vlogo lokal'ni va- s^i interesi. O kaki značajnosti ni niti S°vora. Posebno so se odllikovali v ^etn naši černiški možje in fantje, ka- tei"i so se zadnji dan, oziroma noč ^r?H v naročje znanega »dlobrotnika« ePčai Ako bo pa kaj koristi od tega, '^nio vidbli. 2a drugič priporočanio našim fa,n- ^y'n in možem iz celega županstva, ?a .naj nsmstraseno nastoipijo na na- e°Jih Kmetsko-dciavske zveze. Nai ta fJ^iTi bi bilo mogoče preprečiti pogu- ^°nosne vaške spore. Podraga. Kai slov. izobraž. društvo v Podii'a- ä[ vpnizori v nedeljo 5. julija F. S. Dnžgarjev igrokaz ^Divii lovec«. ^a^lne.vncm rddtii je tudi petje ftfrustv. j!!csaneffa in moškega zbora. Prijate- " lci>e in poštene zabave v nedeljo v p«drago! Vrtojba. (Pohnjšanje v dolini vrtoj'benski.) ^cdieljska1 »Edinost« je prinesla pod ^oraj§njini naslovom dopis, v kate- tm očita naišenui g. vikarju. da po- v^a preveč pažnje n-ašemit šix>rtne- niu gibanju, ker opozarja stai sc, da naj preprečijo zahajanje &vo.iih otrok v niizna pohujšljiva dmštva. Oopjs- nik trdi, da društva »Jad.ran« in »Ci- talnica« ne dclata nikakega pohujša- nja. Oho, ix)časi! Kvo, kaii dela Ja<- dran: V pozni uri telovadiio skupno mlekozobi, nedorasl.i pob.ie z mUido- letnimi punčkami. Tclovadiro na ko- nju in bradlji. Ko tdovadiio d.ekleta, jih lovijo pirliuigi fantje. Naj stečejo še punčke tisto mab oblekce. potem 1"K) dosežen vrhunec moderne kulture. Naj bo društvo »Jadran« včlanieno pri eni ali drugi »Zvezi«, to nas nič ne briga. Mi samo pribijemo. da je tako telovadcnje poliujšljivo in sra- motno. Starši, kakšna odgovornost vas čaka?! Kaj se jc pripetilo niimili pctek pri taki tclovadlbi. šestnajstlet- no deklc je nesreeno sikočilo in si /lg- niilo nogo. Fantje so je moraJi dvig- aiiti in odnesti domov. Ubogi sta"ši! Pisec »Edinosti« piše in vskliika: Le tako naprej vi telovadci in tclov iJki- nje! Mi dostavljaino«: 12 punčk imate v društvu, z.a tri mesece dbvolj, potem hihko prekrstitc društvo v: »Berglja- sto - čotasto«. Pa še drugič kaj. Rihenberk. Opozajamo ponovno vse prijatelje ])oštene zabave in resnične prosvete, naj se udeleže v nedeljo 5. t. m. ob 3. uri in pol popoldne vescüce Prosvet- nega društva na dvorišC-u liranilnLee in posojilnice v Rihenbergu. Spored je zelo zanirniv. Polegpetja sta na sporedu tudi igiia in ena btirka, dai se bo&tc smeiali do sol-z. Pečine. Prosvetno dlruštvo »Planink.a« je ob trrletniei svojega obstoja priredilo svoiio četrto prireditev. Na spoiredu je bila igra J. J.ailen: »Dom« in več pev. toek svetolucijskega piev. zbora. Mo- goče mi priredlitelji ne bodo zarneri-Ii, ako napišem nekoliiko ocene o tej pri- reditvi. Prcd vscni i no ram omcniti, d>a se mi }e čudno zidlelo, 'dJa ni toliiko u- deležbe kot pri priejšnjih prireditvah, ko je vendar kar -cHvoje vabito ljudi skupaj; petjc tutiega /.bora ~ in pies v bližnji gostiilni. (!?) Prireditev sa- ma je bila lepa. Koit rečeno je moišiki zbor v scdmlh od Sy- Lucijc Tiastopil na llepem, okusnO' prirejienom-in pove- čanem odru. — Za naiše li'iibovske Ijudä je bilo to nekaj novega, ker ni- smo! vajeni tako liepega petja, — čistih glasov. — Kako-r onemel.i sino poslu- šali to petje, posebno se mann ie dopa- cllai pesem »Kni'citski hiši«. lival/ežni sino vrlim peveem za ta l'ei> dtisevni užitck. Igra »Dom« ni lahka. Posebno še, ker zaihteva tnxlK nekoliko. finese od nekaterih igraleev. Na splošno lahko rteeino, da ie bila igrai dobro igirana. Ako pa hočemo izneči bolj natančno kritiko, prideirno dlot sklepa, da je miuinjkal dober reziser. Igralci kot »Tine«, »Angela«, »A- na«, »Lojzq«, tudi krčin:nr so dobro igrali. Tudi vlogai strica Toneta je bil'a v dlobrih ro:kah, saimo tisto kra- jevno nai'ecje'in naglaševanie mi je biilo nasprotno- Sin Mirko kakor tudi prof. Škirjanee, bi morala bolj živo igra/ti. —' Y\č\ »Tonöka« bi se morala izražati boLi jedernato, posebno tediaj ko povie j'cdro igre, »kako velik je dtam«. — (jovorilo se je vse pretilio, posebno pa v zacet'ku zadnjega deja- nja, ko bo bili pri kosilu kotsci in grab- Uevke na senožeti. Saj si lahko iz na- ših scnožet jcnil'iemo sliko, kako gla's- ni — živi so. Na odm sino te.u'a pogre- sailii. I-^oved'al sam v kratlkem svojo sodbo. Prizna.mo., da se je moralo dinstvo boriti z raznimi težkočaini. da. je prišlb do te prircdiitve. zato ]>a naj gorenje vrstice nobene.ira ne onia- lodušijo, pač pa požive k še boljšenui smotrenejšemu igraniu. 0. P. Idrijske novice. Vodc uaraščajo ... V predzadnji »Gor. Straži« sta izšla dva dopisa, ki opisujcta poplavo po našonii mestu. Obcma dopisorna se vidi, da sta bila narekovana oil gle- dailca Njidrijcana, ki je lc slučaino pri.se! skozi nase mcsto ter vide! na- raščanje vode sauno iz kakejra okna v sredini niesta. Škodo v srcdlini mesta skoroda pretiraiva, medtem ko niti ne omeni velikaniskih škod, katere so doživeli meščani v raznih nredmc- stjih. Treba je, da dlanes nekoliko iiopiše- mo najbol'j prteadete dele niesta. Med te spada v prvi vrsti »Za-spana. Grai- pa«, ki leži za preišnio gozdlarskoi so- lo. Tarn je vodi-i (liudournik) zasula 3 liiše do poloviee. Na lieu niesta; se laliko vidi, kaj vse je de'laila voda. Najprej je zasula grapo, potem pot in vrt gozdarske sole tako. da kdmr ni prej videl nc bi rnogel dognati, kate- ro je bilo najvi&jc ali najnižje. Pri hi- si, ki stoji ob vodi, se vidi mlinsko ko- lo čez os zasuto. V bližini ie hiša ru- daria Leopolds 'Brusa. Temu je na- pravila voda naijveč škodte. ker mil je tekla skozi stanovanje in tudi hiša mil je na enem mestu počila od same- ga pritiska. NadaJje je odtrgala kaküi 20 m dlržavne cestc pod; goraini. Vo- da je udarila z hribov in poplavila vse hi§e, ki stoje ob vodi na raznih krajih predmeisitjaL V mnogih krajili so se vtrgali zemeljski plazovi. katere je voda deloina prinesla s seboj. Vseh plazov skupaj je bilo okrog sto. Ka- mor človek pogleda, vidi samo gorje. Na dnigih mestih je voda odnesla vr- tove in naplavila mnogo grušea, tako da soi l.iudje težko prizaidcti. Tudi rud- nik iina ogronmo škodo, ker mu je zasula rake, kältere gonijo električno centralo. V zgalmici je naplavila o- groniino grušča P/2 m na visoko; vo- da je drla na vseh koucih in kraijih. ^kodla riKHiika, občinc in privatnikov je večmilijonska. Bog ve ali se bo dr- žava kaj snomnila teh reveže.v. Ceni- tev škode se je sieer vršila, todai ee se bode kaj dobilo, je dvomljivo. Lansko leto so tud'i eenili škodo po toči ali žal od.škodnine ni nihče dobil. davke so pa prav vestno izterjevali. Ohčinske voiitve, Čuje se govorica, da bodo konce-in tega meseca raizpisane občinske voiit- ve. Vendiar enkrat! Gospodarstvo. Naše zemljiščne cene. Iz goriške okoli'ce smo prejeli sle- deči dbpis: V apdlovi stevilki »Gospodarskega lista« t. 1. in tudi v laiških listih čita- mo, da so se po ltaliji zemliiščne ce- ne od': lani zvišale za voč ko 50%. Ce razmotriva'm o tern- pojavu, se mi vsi- ljuje v-eč vprašanj. Nekaterih sei ho- č.em d'oitakniti v naslednjih vrstah in. sieer: a) ali je to v korist našemu go- spodarstvu, b) je li zvišanje con opra- vičeno in c) kaj mini je v tern pogle- du storiti? Na prvo vpr'asatnje je samo eden odgovor: Kolikor je viisja eena zemlji- ščti, toliko vee vrednosti, bogastva in kreditne moči je v zemlji; zatlo je zvišanje ecu v cdiločno korist.nasemii gospod arstvn. Ali je zvišanje ceiv opravičeno ali ne, posnamemo iz naslednjih prinier- rovpovzetih iz žive prakse. V vinogradu imam na 1 niivi pro- stora 1500 trt, na katerih sem pride- loval okoli 30 hi vina. PredVoino sem prodajal hi prilično ix) K 36.— ter sem tako dbbivnl za vino K 1080.—, danes pa doibim za isto ninoizino vina, hi ix) L 150.- , L 4500.—. Ena njiva vinograda je stala prcd1 vo.ino okoli K 4000.—-, srednji brutto — pridelek je zna'sal okoli K 1080.—, kar ie prekj- stavljajo neka'koi Vj vrednosti zemlji- šca. Danes prodajajo tu 1 n.iivo vino- grada po L 3000.—, letni pridelek pa znaSa L 4500.—. To ni več \\ vrodi- nosti zcmljišča, ampak enai in pol. Iz tega -razvidhno, d'a se godi velikan- skai krivica ceni na zemljiščih. Iz lastne skušnje naj omenim 1 nji- \'O z.eunlje, ki me jc stala pred vojno K 2000.—. Iz nje sem doftival letno okoli 12 q koruze v približni vredno- sti K 168.-?-. Pridelck ie znašal tu skoraj V12 zernljiškega kapitala. Dai- lies stane ista zemlja L 3(M)0. —, letni pridelk pa je vreldlen L 1200.—. kar ni vcč Vi-' zernljiskega kapitala, pač pa debela ll,,\ 7.v, 1 njivo tr'ivnika sem dai. p^eil. vojno K 2000.—. Na njem sem pride- ldval okoli 40 q scna v vrednosti K 160.—, ki predstavljajo dlobro l/i.-. zemljiš.kega kapitala. Danes dobim za isto seno L 800—1000.-, kar je sko- raj !i> v zemJjo vloženega kapitala. Iz navedeniih dejanskih primcrov spoznamo, da današnje cene zeniljišč in priidblkov niso prav v nikakem raz- nierju s predvojnirni cenami. o kate- rih nioramo pač priznati, da so bile normiivlne in jako zdrave. Vojna je vse to razmerje na popalnamai neosno- van način sprevrgla in zato bi bilo nujno potrebno, da bi zeniliiškc eene visoko porasle in s tern prodstavljale s\'ojo resnično vrednost nasproti pri- dclkorn. To so po ItailH že izvedli, k.ajti 1 njiva zemljišča stane dunes Uwn doli 12--25 tisoč lir. Tret j emu vprašanju odgovor im tako, da bi bilo tudi pri nais nujno potreb- no. ko bi d'ali t. j. vrnili zemlji tisto resnično vrednost, ki jo je soraiziner- 110 iniela pred vojno in ki ji gre po cenah današnjih pridelkov. In to hi se tudi lahko zgod'ilo, ker veima da ka- pital vložen v zemljo, se nikoli n,e zgu- bi, povsoid' člrugod' pa je kakor na ve- trii in to posebno v danalšijh kritičnih časih. Iz vsega tega pa tudi spoznamo, dla je prodajanje zcrnlji-šc v naših krajih po današnjih cenah velika zguba za prodajalca in ogromien dobičck za knpea. Kmetovalci pozor! Stavbena zadrup Mipen-SovodnjB v likvidaciji \pabi vse svo.ic chine k. občnemu zboru ki bode dine 6. t. m. otb 5. uri popoldne v urad'nih prostoirib v Mirnu ¦Dnevni red: 1. Konečna rešitev sporov medi za- družninii člani. 2. Morebitne spremembe v likvi- daciji. Pri nezadostnem odzivu članov se bo vršil olTčni zbor 1 '2 ure pozneje ob sklepčnosti navzočih članov. Pothiačclnik: Avgust Pelikan. Stran 4. >OOKlšKA STRA2A« Hnjižeunost in umetnost. „Zaročenca". (I promessi sposi). ¦jiiiilanska zgodba iz 17. stoletia. Od- k.rii in prenarcdil Alcssandiro Mnnzo- ni. Pbslk)venil dr. And'rej Budal. lz- dcila in založila »Na'nxlnu kn.iigarna« v (lorici v fotu 1925. Tiskala »Narod- n,a. Tiskarna« v Gor Lei. Oeiia bntiši- ranemn iztisn L 30.—, veizaiieinu L 34.—, po |X)šti 3 lire več. Za Jugosla- vijo (franko) brosiranemu iz-tisu: 85 Din., vezanemu 95 Din. — Obsega: 576 strani in 36 ilustracij. Velikost 18X25 cm. Slovenci smo s to izdaio 'dbbtfi iz- boren preivod italijanskega rwnana »Zaročcnca« (1 promessi sposi) sve- toviiega slovesa, katerega ie v letn 1842 po dvajsetih lctili diela iia svetlo da.1 sloveči itali.ia>nski romanopisec. Alessan'dro Manzoni. Prva italijan- ska. izdiaia tega romauia je bila tako.i ¦rz prod ana, in sitovos Manzonijcvih »Za'rioeencev« je zavzel ogromnic di- iriünzije navdiišenja ter prestopil dr- žavne me.ie. Veiliki narodi so roman takoj prevedli na svoje jezike. in ta- k-o je postal roman »Zarocenca« pra- va diiišavna hrana vscga naobmžene- ga !sveta. V sanni Italiji je ta roman 'dosegtfl; 7Ai nad 150 izdaj. Polne so ga. -tjii'dske, srednje in visoke sole zbog svoje visokcknltnrne, moraine in vz- gojne vsebine, kakor tudi zlw nape- to zanimive snovi, ki j;e vzeta iz živ- Ijenja mi'lanskega ljudstva v strasnili •dncvili kuge, vojskc, ropov in poži- ffov od 'Sifcrani razbrdanih plemičev. V to skrajno napeto opisovanje je vpiletcna Ijnbavna tragedija lei>e mla- denklei Lncije z Renzoni, ki sta mora- ia prenesti nadčloveške žrtve. da sta konečno doisegla svoj cilj — poroko. Ni naš narnen, da se spuscaino v iiadrobno oeemo slovcnsikega pnevo- dla. Sicei' pa že ime prcvaialčevo1 liaim üe ix>rok, da jc prevod na.ibol.isi. Saj processor dr. And re j Budlal ie znan 1»)znavalec romiansikih iezikov. Le iivctiležni nut mom mo biti. da se je lo- til in tudi srečno d'OATSn cgitMnien prevod svetovnega roman a. ki bo z iiesmrtnimi črkami zapisan v zgodo- vini slovens-kega sl'ovstva. „Z besedo in tiskom". (Nova izdaju. Spisal Aleksander Hulka.) Kratek obris zgodovine »Dm- zlx; sv. Petra Klaverja« s slikami. Priporočeno od prjivzv. škofa Ijub- Jja.nskega. Knjižiba je zaniimiva in ob- eniem pončna. Ccnjeni čitatel.i bo ob- čudoval' i>ota božic i>revidnosti, ki se je iK)s1inžila mlade poljske grofiee za rjeSltcv crnega plemena. Lepo knjiži- co vsem cenj. bralcem. zlasti misi- joiiiskim prijatdjem i>riiporočamo. Ce- na [x> jMKŠti L- 1.50, pri naročbi 12 izv. sk'npiaj se dofb-i izvod po L 1.25. Naro- ca se prr »Dnižbi sv. Petra Klaverja« v Ljnibljani, Miklošičeva c. 3. ali pa v Rimn (23) Via dell'OImata 16. „PokHc pomožne misijonarke za Afriko«. (Nova izdajaJ Knjižica za dekleta, ki so že premisljcvala o svoiem po- klicn za redovniški stan, pa sedaj že:- le dlognati. kam ji'li Ijulii Bo.u' v svoji doibroti klioe. S priporočiloni prevzv. Rospoit.ov škofov: Ijirbljairskega, ma- riborisikega., k.r'skega in tržaškega. Ce- na 2 L, naroča se pri »Družbi sv. Pe- tra Klaverja« v Ljubliani, Miklošiče- va c- 3, ali pa v Rhmi (23) Via dell a Ol'mata 16. Pozdpavi fantoy - uojakov Slovcnski fantje-vojaki v liolo^iii zbrani \ vcseli družbi se spominjajo na nažo milo do- inačo Krudo, ko scdijo zl)rani v zadulilenislo- vcnskcin kotičku in pošiljajo ncbroj pozdra- vov Ijubiin staršem, prijateljem, znancetu in doklctom in sc zahvaljejcjo, da jim toliko pi- šcjo, da jim sploh odgovarja'ti ni treba. — Ferjančič Leopold, Ooče; Krečič Jožef, Slap Vip.; Bratuž Miroslav. St. Vid; Žorž Viktor, Slap; Nozdorfcr Ignac, Lo/.c; Dolenc Ivan, l.ože; Brezelj Franc, Cerkno; Tomišič An- diuj, Knežak; Ivan Nado, Zajjorje; Krečič Andrei, St. Vid; Brezigalr Marij, Podjrora; Pavlctič Uj,ro, Qabrije. Darovi. Za Slave us ko sirotišč:1: P, n. ?,. Ivan Mi- klavčič, Zavrac, 50 L; na svat'n see Marije Makarovič i x. Isnacem Valentinčic-em v Kanalu nabrali 84 L, Podružnica Ljubljanske Kreditne banke v Ciorici 500 L; ob -;] iti po- roki us. Valcntina Polii in j>'. l"r inj i Po'.h. ßarka, nabrali 25 L. — Srčnn iivala! Valuta. Dne 30. junija si dobil : za 100 dinarjev 51.50 do 52.50 Lir za 1 sterling 143.50 do 145.— Lir za 1 dolar 29.50 do 29.90 Lir Novci po 20 frankov 113.— do 115.— Lir za 100 avst. kron 0.0410 do 0.0430 Lir Beneške obiigacije. Dne 2. julija: Srednji knrs L. 66.70, v Trstu 63.— ; v Milanu 65.—, v Rimu 66.-- L PRI UPRAVI »Goriške Straže« je na prodaj časopisni paT>ir. NAPRODA.T: L1:PO OOSPOSKO ¦POSESTVO s stanovaniem 6 sofh, veliko vcžo. o'pv'emlijeno, z miio^o gospod. poslopji, 26 oralov zemlje, med tern 4VI3 orala vinograda. 8 ora- lov sadovnjnka, pol ja, ?ozd. travniki, vse v najboljsem stanju pri izbDrnem donosn za Din. 650.000.—. Vpnišati: Peitler, Limbnš pri Mariboni. Slo- ven i ja. ISCEM POSTENO, PR1DNO DE- KLE, va.ieno vs'jm hiisnitn delom. Valjčni nllin W. Jochmann. Ajdov- ščina. Dr. Rosato — Idrija zdravnik -kirurg in zdravnik za porode, bivši asistent glavne bolnice Regina Elena v Trstu. Ordinira: od 10-11 v zobotehničnem ateljeju, — od 2-3 v svo- jem zasebnem stanovanju vsako sredo od 9 - 11 ure v Spodnji DVA MIZARSKA POMOCNIKA za s^talno delo sprejmem tako.i. Anton Cernetič, miz. mojster, Knežak na Krasu. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: veliki brzoparniki: »Conte Vcrde« 16. julija 1925. »Conic Rosso« 6. avg. 1925. Iz Qenove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Maria« 4. avg. 1925. »Tomaso di Savoia«. 18. avg. 1925. Iz Qenove v Buones Aires 19 dni. v Avstralijo: »Re d'Italia« 20. julija 1925. lnformacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle št. 4. Delak in Gomišček zaloga pohištva z lastno delavnico Solkan pri G o ri ei se priporočata za dobavo pohištva po najnižjih ce- nah. Izdelek zajameen. Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko ppimarijs M. j). DE FIQRI 9 GORICI, CDRSO VITT. EM. ill. St. I» mrnrn on 9-iz ih z-v LJUBLJANSKA POSOJILN1CA r. z. z n. z. v LJUBLJANI - Telefon štev. 9 : TVTesitni trg štev. 6 iirzzzzz: obrestuje vloge zelo ugodno in sicer: vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8% vloge z eno meseeno odpovedjo, po 10% vloge s tri meseeno odpovedjo, po 12% vloge s šest mesečno odpovedjo, po 14% Jamstvena glavnica znaša že nad 11 miljonov dinarjev. Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in na poroštvo. ~ Inkaso faktur in menie * Trgovski krediti ** „Mundlos" šivalni stroji „Göricke" duokolesö, motorini „Finn" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kersevaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 HAehanična delavnics, Piazza Cayour šfeu. S. Ležišca xet Icrogfle (cuscinetti st sfere) iz delavnic v Vill^r Pero§a. EcJIno za' slopstvo z zalogo xst goriško ozemulje: Paucl Uolpi, GORICH, Corso Uittorlo Emannele III. St. 58 garage „FII1T". Andrej Mavrič Gorica via Carducci 3 — Podružnica Kormin via Principe Umberto Velika zaloga manufakturnega blaga za moške in žeriske obleke, hlačevine, Zepfirja, Perkala itd. — Velika izbera češkega platna in raznega perila, kakor tudi volne, žime, bombaža, morske trave ter izgotovljenih štramacev. Velika izbera izgotovljenih oblek za moške in decke. Lastna brojaünica hatera sprejme vsako naročilo. Izurši delo tcCno in po nizhih cenah. P . i^i Obiščite domačo tvrdko, kjer bodete ^ene niZKei gotovo dobro postreženi Cene nizke!