Stev. 105.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob
3* uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom	K	1’50;	s pošto	celoletno K 20’—,	polletno
^	10-—,	četrtletno K 5'—, mesečno	K	1‘70.	—
2; 'nozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja	upravništvu.	:::
Telefon	številka 118.	:::
V	Ljubljani, ponedeljek dne 15. aprila 1912.
ta«
•o#
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• •• • ••
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
s:	Uredništvo in upravništvo:	x
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi Be pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma j se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa ' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-z:	pust.	— Za odgovor je priložiti znamko, si
Telef.m številka 118.
:::
Rusinja o Slovencih,
Menda nisem izjema, ko mi ugajajo med Potopisi zlasti tisti, ki se gebjejo med brati Rusi. V Slovencih so bile radostno sprejete potopisne črtice Stiasnega, Aškrca, drja. Laha, drja. Marna in dr. Takega sprejema želimo v Rusiji potopisu, ki je izšel nedavno izpod peresa častite ruske gospe C. de Vitte in so mu poglavitni predmet naše slovenske pokrajine. Pred nami je 158 strani obsežna knjiga z naslovom1 »Putevija vpečatlenija s istoričeskimi očerkami. Alpijska zemlji i Primorje s Triestom. E. de Vitte. Po-čajev. 1911». Gospa E. de Vitte se je doslej trikrat po dalje časa mudila na Slovenskem; prvikrat leta 1901., ko je prispevši iz Belgrada na poti v Benetke in v Nico posetila Postojno in njena podzemeljska čuda; drugič od začetka avgusta do 24. septembra 1907 in tretjič v istih mesecih leta 1910.
Gospa E. de Vitte je doslej obiskala vse slovanske narode in se dalje časa bivajoča med njimi osebno seznanila z njihovo sedanjostjo in preteklostjo. Njeno plemenito srce jo je privedlo tudi na naš jug in kakor je ovekovečila svo-®ostovania med drugimi slovanskimi brati v skrbno sestavljenih monografijah izdanih v ob-iui potopisov, tako je storila tudi po svojih posestih na Slovenskem.
V	daljnjem Kremencu sredi širne Rusije, kjer biva gospa de Vitte, je nastala knjiga, ki ponese vesti o Slovencih in njihovi domovini med ruske brate. Ona jim razodene dejstvo, da ima Rusija prave prijatelje edino le tam, kjer se govori slovanski jezik. »Nihče ne more prebiti brez iskrenih prijateljev in naj so še tako majhni. a Rusija ima prijatelje samo sredi Slovanov,
—	Rusija si mora to zapomniti, dolžna je ceniti svoje majhne prijatelje in jim platitj prav tako.« Kako je bila vzhičena gospa de Vitte začuvši o simpatijah naših za časa ruskoturške in rusko-japonske vojne, o ruskih kružkih in njihovih u-spehih. »Pripomniti treba — piše na strani 81.
da iz vseh Slovanov, ne poštevaje naših Pollakov, najbolje govore rusko Slovenci; njihovo izgovarjanje je popolnoma pravilno.«
Gospa de Vitte je iznesla v svoji knjigi na vidik naše vrline. »Slovenci so krasen rod: oni so gostoljubni, odkriti, pošteni in zmerni, miroljubni, a ne manj hrabri, polni brezmejnega, neizpodbitnega zaupanja do svojih duhovnih pastirjev, trudoljubivi, kadar se delo dobro izplača... V duševnem oziru je ta rod zelo nadarien; skoro vsaka občina ima svoje samouke v raznih panogah obrti in umetnosti, naravne pevce, katerih pesmi, kakor v starih časih, žive skupno z napevom v ustih naroda, umetnike ne le v strastno ljubljenem petju, nego tudi na flavti, citrahun harmoniki... Narod gleda naravno s Pesniškim očesom. Ptica mu govori tia razumljivem jeziku: kos pripoveduje pastirju, kje se nahaja izgubljena kravica, škrjanec opominja orača k setvi iti delu, prepelica se posmehuje lenemu delavcu itd. (str. 14). Nekaj dni se je mudila ruska gospa na letovišču na Jezerskem;
o	tamošnjih Slovencih pripominja: »Tukajšnji narod je srčen in pošten; ni se še naučil vabiti k sebi tujca s priliznjeno besedo, imeti ga le za P^met izkoriščanja in ga ceniti le po tem, koli-v n ^*a mu r,'rnese- Pravilo, izvleči iz tujca
žasu naivečjo korist, je tu doslej neznano « (str. 43.).
kniieT-Uvr»^Šat-Senca opisana v de Vittini
bivalci, beračenj/obcesteh"' T* T" ci čestokrat Mete na kot*	$£
listek.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
»Oh, nekaj sem pozabil,« reče Stefčev, o-brnivše se proti Zamanovu pogroženemu v o-tožne misli, ter z globokimi in nemirnimi vraz-kami na čelu, kakor v znamenje, da so v njegovem osrčju bile mračne nakane in načrti.
Stefčev izvleče izpod pazduhe pismo ter ga razgrne.
»Kaj je to?« vpraša Zamanov, naglo zdramljen iz svoje zamišljenosti.
"Pismo Sokolova v Panagjurišče.«
»Evo, evo!«
šel s^di se mi’ da ga *e iz2ubil nie£°v sel- Na‘ ga danes pred tastovo hišo.«
„„„ vMi piše?« vpraša nakrat Zamanov, nagnivsi Se proti pjsmu>
lip™ 1)isrn° je pisano pogojno in je naslov -,rn° ^nekoga Luka Nejčeva. To je kaj pre-vcnU	črevljar	v Panagjurišču, ki gre
sem /acr t t.iaka^ na semenju v K. Toda jaz sem	^en*	da ie pismo namenjeno pov-
niitet«	0sel:,i. gotovo za panagjurski ko-
Veiin/^1^^611 papir Je t0?“ vpraša bej rado-eano. ker so govorili balgarski.
če hti t!!1' čita*- da vidimo, kaj je v njem, re-IJJxr napne Posluh.
»Baj Tuka^?^ nasIednje vrste:
ščino mimogredoče turiste« (str. 150.) nepotrebna raba tujega jezika, pretirano strankarstvo preteče Slovencem pogubo.
Pisateljica je prehodila vse slovenske pokrajine ni imela povsod odprt pogled in posluh. Zanimal jo je tiaš jezik in njegova narečja, obleka, zlasti stare noše, posebno z zlatom obšite avbe v zbirki g. Zadnikarja v Kamniku (videla sem z zlatom vezene ženske nakite v vseh slovanskih zemljah, seveda so te vrste nakiti različni pri slehernem slovanskem narodu, vsak iz njih ima svojo krasoto« str. 76). Posebno pozornost je obračala na naše domove. Ko se je vozila s pošto iz Kranja na Koroško skozi on-dotne vasi, je srečevala, hiše večinoma »brez-tipne«, ako se smejo tako imenovati zidani domovi, ali dobivajo se še tudi lesene hiše starega slovanskega sloga s hodnikom vrhnjega oddelka, z zidanim hramom pod njim* (str. 38). Gospa dr. Jenkova, ki je bila ruski gostinji v Ljubljani in okolici z nekaterimi drugimi damami vred spremljevalka, jo je seznanila z notranjo uredbo in opravo naših kmečkih hiš. Iz o-pisa je viden prijeten vtisk, ki ga je napravil slovenski domek na rusko obiskovalko. »V vseh oknih tiče ražnice z cvetkami. Narodna cvetica je nagelj. Slovenskih kozolcev omenja pisateljica trikrat in pravi, da je to jako praktična naprava, toda možna le tamkaj, kjer ljudstvo uva-žuje tujo imovino. Kozolci pri Slovencih svedo-čijo o njihovi poštenosti» (str. 16.). Zanimale so jo razne stroke poljedelstva. V Krakovem so ji ugajali tamošnji vrtovi; v Trnovem je posetila dva čebelarja in njuna uljnjaka.
V	Ljubljani ji ni ušla nobena znamenitost. Najbolj jo je očaral pogled z Grada na naše gore,nad/ki so ji vse ljube. A turistka ni. Bivajočo na Jezerskem so jo vabili ondotni češki letovi-ščniki na izlet na Grintovec; a se je odrekla »tistemu riskiranemu povzpenjanju na golo ska-
lo	s preskakovanjem s kamna na kamen in z nevarnostjo zleteti v brezdno« (str. 41.).
Slovenska prestolnica se je jako prikupila gospe de Vitte. Ko se je pripeljala drugič v Ljubljano z Gorenjskega — prvič je prišla z južno železnico iz Gradca oz. Dunaja, je zapisala za nas častne besede: »Jaz se čutim doma«. Prispela je v Ljubljano prav tedaj, »ko je visela težka skrb nad slovenskim prebivalstvom. »Drugega Hribarja ne bo več!« govore vsi v en glas. V torek dne 30. avgusta se zvrši nova volitev. Boje se viharja... Liberalci dolže v vsem klerikalce, ki že davno intrigirajo zoper liberalca Hribarja. In po pravici. Ako sem se za prvega mojega bivanja na Kranjskem leta 1907. potegovala za klerikalce videča v napadih liberalcev samo strankarstvo, moram sedaj se-znanivši se podrobno z delavnostjo obeh strank stati popolnoma na strani liberalcev in obsoditi klerikalce, ki so se prodali dunajski vladi, Nemcem  Klerikalci so krivi težkih odnošajev na-
stopivših v poslednjih dveh letih. Pred očmi jim ni blagor naroda in tudi ne vera, ampak koristi njihove stranke in osebni dobiček.«
S trpko, toda povsem upravičeno sodbo sklepa plemenita gospa, ki je videla mnogo tujega iti domalega ves slovanski svet, svoje zanimivo knjigo, ki ji je hvaležno za njo vse narodno slov. in obeta, da bo še pisala o Slovencih m njihovih borbah. Veselimo se njenih nadaljnjih del. Bog ji daj zdravje, da se skoro povrne v belo Ljubljano!	b.
Spominjajte se dijaškega društva . Domovina “!
"Upam, da ste doma vsi živi in zdravi in da vaša žena že več ne boleha; vsekako pa ji le še dajajte dalje zavživati krogljice. ki jih imate od mene. Kako gre vaša trgovina? 2e sta pretekla dva tedna, kar te tu nisem videl, upam, da ne radi tega, da bi ne bil zdrav. Kadar te prinese pot k nam, kupi mi v Janakovi lekarni za deset grošev bella donna, ker mi je že pošla. Pozdravljam prisrčno domače.
Sokolov.
— »Prav imaš, to pismo je pogojno«, omeni Zamanov.
— Prevedi mi ga v turški jezik«, zapove bej.
»Kakor komu ugaja, pismo obsega mnogo in ničesar, mogoče ga je pojasnovati tako in tako«, govori Stefčev k beju ter začne prevajati.
»Čakaj«, vstavi ga bej takoj iz početka«, »tu je pod krogljicami treba razumeti kroglje.«
»Mogoče da kroglje«, omeni Zamanov.
Bej s ponosnim in samoljubim izrazom na licu izpusti oblak dima iz ust ter napne zopet posluh.
Stefčev nadaljuje.
»Čakaj,« ga zopet ustavi bej, »on povprašuje kako gre trgovina? Razumim, on povprašuje kako se vrše priprave? Nismo tako bedasti, in bej pomeljivo pomigne Zamano-vu kakor bi mu hotel reči: »Ne glej ti na to, da Ilusni-bej je star, on je zvita lisica ter se ne da prekaniti od nikogar.«
Stefčev nadaljuje. Ko pride do besed: »upam. da ne raditega, da bi ne bil zdrav« bej zopet ustavi Stefčeva, in se obrne k Zamanovu z vprašanjem:
»Hristaki efendi. to kar govori o bolezni in zdravju, ni posebno jasno. Kako si pojas-nuješ ti te besede?«
0 trgovskem šolstvu.
Trgovske akademije so zavodi z značajem višje srednje šole. Zato se zahteva za vstop vsaj štiri nižje razrede srednje šole. Ker doslej naše meščanske šole še ne odgovarjajo vrednosti nižje srednje šole, so se sprejemali gojenci z mščanskih šol le izjemoma na trgovske akademije. Šolska reforma pa gre sedaj v tej smerii, da bi imele meščanske šole 4 razrede in bi imele vrednost nižjih srednjh, da bi bilo tako učencem omogočeno vstopiti na višje šolske zavode.
V	interesu naših srednjih slojev bi bilo, da se ta reforma izvrši.
Važne pa so za nas tudi nižje trgovske šole — (dvorazrednice). Te trgovske šole so namenjene za praktično trgovstvo in so posebne važnosti za srednje vrste trgovcev. Nekatere teh šol so v zvezi s trg. akademijami (imajo isto upravo in učiteljstvo) druge so samostojne. -— Tu in tam so vzvezi z drugimi šolami. Te šole so za dečke in za deklice. Njih število je precej veliko. — Dvorazrednih trg. šol pri trg. akademijah je 17; med temi je deset nemških, 3 češke, 2 poljski, in 2 italijanski. Na teh trg. šolah je bilo skupaj 1878 učencev in sicer 1474 učenk (6 priv. in 404 učencev. (Na nemških zavodih je bilo 336 dečkov in 814 deklic, na čeških 298 deklic, na poljskih 68 dečkov, 178 deklic, na italijanskih 184 deklic (6 priv.). Iz teh šol so v državni opravi le 4: dve nemški in dveitalijanski.
Samostoinihdvorazrednih trg. šol je v Avstriji 79 (38 za dečke, 41 za deklice). Iz teh je nemških 41 (20 za dečke, 21 za deklice) in sicer: na Niž. Avstrijskem 7, v Gor. Avstrijskem 2, na Solnograškem 1, na Štajerskem 2 (V Celji za dečke in za deklice), na Koroškem 2 (Celovec ze dečke in za deklice), na Tirolskem 7, na Češkem (nemških) 12, na Moravskem 6, v Šleziji 2 (v Opavi). — Čeških dvorazrednih tr^. šol je 29 (13 za dečke, 16 za deklice), na Češkem jih je 17 in na Moravskem 12. — Poljaki imajo samo 3 dvorazredne trg. šole (2 za dečke, 1 za deklice). — Srbohrvaških trgov, šol je 3 (v Ko-toru za deklice, v Splitu za dečke in deklice). — Italijani imajo 2 samostojni dvorazredni trg. šoli (v Gorici za dečke in deklice) Slovenci pa 1 (v Ljubljani samo za dečke). — Samo 3 iz teh šol so državne, druge so privatne) mestne ali deželne (državne so v Opavi 1, in v Splitu 2.)
V	te šole hodi letos 3360 dečkov in 3226 deklic, skupaj 6586 učencev, in sicer: v nemške zavode 3817 (1827 dečkov, 1989 deklic), v češke 2159 (1132 dečkov, 1027 deklic), v poljske 304 (204 dečkov, 100 deklic), v hrvaške 115 (45 dečkov, 70 deklic), v italijanske 93 (54 dečkov, 39 deklic), v slovensko trg. šolo 98 (samo dečki).
Poleg tehtrg. dvorazrednic je trg. šola v Kremsu združena z realko (68 učencev) in trg. šola v Cernovicah pripojena k c. kr. obrtni šo-
li	z 229 učenci. Poseben zavod je trg. šola ženskega vyrob. spolka v Pragi, ki ima 3 letnike in 209 učenk.
Po vsem tem je nižjih dvorazrednih trg. šol 99 z 8985 učenci in učenkami. Deških 44 (44.4%), dekliških 55 (55.6%) z 4915 učenkami
(54.7%). Po narodnosti pripada na: Sol °/o			učcnccv	7«
Nemce	53	(53.54)	2573	(58.59)
Čehe	33	(33.33)	2666	(29.67)
Poljake	5	( 5.05)	550	( 6.12)
Italijane	4	( 4.04)	283	( 3.16)
Hrvate	3	(3.03)	115	( 1.08)
Slovence	1	( 1.01)	98	( 1.08)
S3P
V
■m t<
I
%I
i
mmm
Glosa.
Kdor pogleda to sliko pripoznal bo vsak:
Zakon narave je tak, da iz malega raste veliko.
Po spolu pa imajo šol
	za dečke dcklice		učencev	učenk
Nemci	25	28	2469	2804
Čehi	13	20	1132	1534
Poljaki	3	2	272	278
Italijani	1	2	54	229
Hrvati	1	2	45	70
Slovenci	1	—	98	
Država vzdržuje 7 teh šol: 3 nemške, 2 hr-vatski, 2 italijanski.
Ako pogledamo te številke — vidimo, da so najbolj na slabem — Hrvatje in Slovenci.
V	tem pogledu je sicer izpuščena tržaška slovenska trgovska šola, ki je sedaj v najlepšem razvoju vendar se vidi, da smo daleč za drugimi narodi. Imamo najmanjše število šol in najmaj-še število učencev; važno je tudi, da imamo trgovske šole za deklice, ki drugod celo v večjem številu posečajo trgovske šole nego dečki, ker ti gredo rajše na trgovske akademije..) Tudi Poljaki so daleč zadaj po svojem prebivalstvu (16.6% bi morali imeti 16 šol; zato obvlada tujec njih trgovino. Razun Poljakov in Slovencev je pri vseh narodnostih število dekliških dvorazrednih trgovskih šol. večje nego število deških trgovskih šol in tudi učenk je več.
l	o je za nas važno in poučno. Te dvorazrednice so bile do zadnje dobe deklicam najbolj dostopne in vzgajala so se res za praktično življenje, zato so tako polne. Število učencev na teh šolah pa je vendar manjše, nego število
»Mislim si. da pod boleznijo je treba razumeti zdravje, pod zdravjem pa bolezen«, odvrne vohun resno.
Bej se zamisli. Izgledal je kakor človek, ki je povsem razumel pomen globokoumnega odgovora.
»Izdali so se!« reče zmagoslavno.
Ko Kiriak začne zopet čitati ter pride do besed »bella donna«, seže mu bej v besedo in zakliče veselo:
»Oho. tu je pogledalo šilo iz malhe, izdal se je. Debela Bona, tudi ta je med njimi!... Kolikokrat srečam to njihovo bivolico vsikdar mi pride na um, da ta ženska diše zlodjevo sapo in da misli sovražno proti državi.«
»Bejeve besede so merile na pet in šest desetletno debelo babo Bonu, katera nikdar ni zamudila iti zarano in zvečer v cerkev, ki je bila blizu konaka.
Stefčev in Zamanov se nasmejita. Na to pojasnita beju, da je tu govorica o rastlini, ki služi za zdravilo.
»Citaj, čitaj, dalje,« reče bej osramočen.
Stefčev nadaljuje:
»Prisrčni pozdrav domačim! Razumemo! Z eno besedo, pismo od prve do poslednje črke diši po komitetu.«
»Toda z njega ni moči posneti nič posebnega«. omeni Stefčev nemirno.
»Temno je, zares temno«, pritrdi Zamanov.
»Da ni jasno, to je resnica«, pritrdi tudi bej. »toda vsaj prisilimo doktorja, da nam pojasni, česar ne razumemo.«
»Ne, potrebno je, da že sedaj pogodimo njega misel«, reče Zamanov s pogledom uprtim na list,. Daj ga meni, jaz odkrijem tajnost; pri meni se nahaja ključ k puntarskim dopisom... S temi besedami si vtakne, pismo
v	nedrija.
»Aferim*, Hristaki efendi!«
Stefčev se prikloni ter hoče oditi.
»Saj stvar je rešena?« reče.
»Nocojšnji večer bo vsega konec«, pritrdi bej. »Pojdi in naspi se po volji ter ne pozabi pozdraviti čorbadžija Jurdana.«
Stefčev odide od beja ves srečen in z licem leskečim se od radosti. Pri vratih konaka ga dohiti Zamanov.
»Ti danes zvečer ne zajdeš nikamor, kaj ne? Pod tvojim nadzorom polovimo te gospode«. reče Stefčev.
»Razumi se. jaz sem prevzel to skrb nase«, odvrne vohun. »Kiriak posodi mi eno liro samo do jutra, potrebujem jo, doda urno.
Stefčev se namah zamrači ter seže v žep svojega oprsnika.
»Vzemi ta dva rublja; več nimam.«
Zamanov vzame denar in doda zamolklo;
»Daj, daj še več, kajti ako pošepetam le besedo Strandžu o tem, kar počenjaš danes, pa ne bo dobro s teboj.« A pri tem se nasmeji, da bipokazal, da je njegova grožnja samo šala.
Stefčev ga nemirno pogleda.
»Zamanov, ako jutri poizvem, da so Sokolov in njegovi tovariši na hladnem, dobiš od mene deset lir. kakor me tukaj vidiš!« reče slavnostno.
»Dobro. Daj mi zdaj še tri-štiri groše drobiža. dami nocoj ne bo treba menjati rubljev... Hvala, Z Bogom!« In Hristaki krene v drugo ulico, hoteč iti proti Hami, kjer se je bil nastanil. Ko gre mimo Hadži Čačova, sreča popa Stavra ter ga vstavi.
»Blagoslovite me pop!« in mu poljubi roko. »Kaj delate? Kako se imate? Ali dobro zaslužite? Ali se jih sedaj več rodi nego jih umira?«;
*	Bravo! Izvrstno!
slušateljev trgovskih akademij (za 284), kar pomeni, da mladina išče višje trgovske izobrazbe, ki odpira uradniško karijero, za praktično stran imajo dvorazrednice več važnosti
Zborovanje čeških narodnih socialistov.
Kongres strokovnih organizacij češke narodno socialne stranke.
(Izvirno poročilo našega poebnega poročevalca.)
Na »Streleckem ostrove«, obširnem otoku reke Vltave se je vršil dne 6., 7. in 8. t. m. velepomembni IV. kongres narodno-socialnih strokovnih organizacij ob udeležbi 300 delegatov- ki so zastopali narodno-socialne strokovne organizacije razpredene j>o širšem kraljestvu Češke. Moravske in Šleske, kakor tudi organizacije dunajske in dolnjeavstfijske.
Velika dvorana, ta klasična priča krasnega razvoja narodnostne ideje združene z modernim nazorom socializma v delavstvu, bila je vse tri dni napolnjena samozavestnih in marljivih zastopnikov delavstva. Da se izrazim s poslancem Freslem, bil je to v resnici pravi ljudski parlament, kateri je s svojo dostojnostjo in marljivostjo daleč nadkriljeval poslansko zbornico. Vseskozi stvarni in resni referati se morejo popolnoma aplicirati našim razmeram in hočemo v prihodnjih številkah objavljati iste v celoti. Zlasti opozarjamo na referat poslanca Stribernega »O razmerah draginje«. v katerem je ostro kritiziral tozadevno »delovanje« dunajskega parlamenta in o uporabi gesla: »Svoji k svojim« v delavstvu. Istotako temeljito je poročal bivši drž. posl. Slama o socialnem zavarovanju delavstva, ki je postalo v poslednjem času zelo akutno parlamentarno vprašanje. Tudi urednik Nykl je zelo srečno predaval o »zadružništvu«, o zgodovini in razvoju angleških konzumnih društev in kako so se razširjala ista v Avstriji.
Predno preidemo na podrobnosti kongresa omeniti nam je v večjih obrisih posamezne fase.
Na velikonočno soboto ob 1. uri popoldne se je začela predpriprava kongresa, na katerem je bilo izvoljeno predsedstvo in sicer sledeči bratje: posl. V. Fresl, predsednik; L. Pečenka. podpredsednik; R. Laube. tajnik; Tučny zapisnikar in člani predsedstva Kruliš iz Brna in Orliček iz Dunaja. Osrednji izvrševalni odbor nar. soc. stranke je zastopal Sajdl.
Na to so bili zvoljeni odseki: resolucijski odsek, predlagalni odsek, verefikacijski odsek, zadružni odsek in odsek za spremembo opravilnega reda.
Nato je bilo prečitano in odobreno obširno poročilo tajnika Laubeja, ki vsebuje zanimiv statistični materijal strokovnega in me-zdnospornega gibanja na Avstrijskem in razvoj strokovnih organizacij. V poročilu se omenja tudi prijateljski stik z »Narodno delavsko organizacijo« v Trstu in njen razvoj. Tudi na Hrvatskem in na Balkanu se širi ideja narodnega. slovanskega socializma. S posredovanjem posl. Klofača ima stranka tudi na Ruskem in Poljskem svoje širitelje in istotako je po zaslugi dr. Stehlika v najboljšem razmerju s francoskm sindikalisti. S tem je češki narodni socializem prodrl ozke meje češkega kraljestva in v doglednem času bo stal proti raznarodovalni internacionalni močan jez slovanskega narodnega socializma.
Točno ob 6. uri zvečer je zaključil priljubljeni posl. Fresl s primernim nagovorom prvi dan kongesa, katerega je v svojem pozdravnem nagovoru nazval kot novo etapo v zgodovini razvoja obrambenih delavskih organizacij proti izkoriščanju velekapitalizma.
V	nedeljo pa je bil kongres po svoji sestavi in vsebini najzanimivejši in impozanten zraz celega strokovnega gibanja češkega delavstva.
Ob polu 10. uri dopoldne otvori predsednik posl. Fresl nadaljevanje kongresa, pozdra-
vi	došle goste brate poslance Vojno. BuFiva-la. dr. Formanka, Stfibrnega. Slavička, Cho-ca, Exnerja. dr. Hiibschmanna in Lysija nadalje narodno-socialna občinska svetnika kraljevega mesta Prage, Loudo in Bohača, potem bivšega poslanca Slamo in dr. Stehlika, kakor
»Največ se jih poroči«, odvrne pop smehljajoč se posiloma, potem se izogne in hoče iti dalje, prestrašen po presunljivim pogledu vohunovem.
»Saj je uprav sedaj čas za ženitev, kajti danes-jutri utegne napočiti drugi sodnji dan...« Pri tem je pomenljivo pomignil popu; na to pa nakrat zaobrne govorico: Ded, pop. ali mi ne moreš posoditi do jutri petdeset grošev? Potrebujem jih.«
Popu se zakremži lice, »Pop nima denarja. ima pa blagoslov, kolikor ga hočeš!...« In s tem šaljivim odgovorom hoče pop zopet oditi.
Zamanov ga resno pogleda in mu de z zamolklim glasom:
»Daj teh petdeset grošev, saj tvoj Gančo je tajnik komiteta... Samo ena beseda od mene. pa ne bo dobro s teboj.«
Pop obledi. Izvleče cekin in ga mu pusti v roki, ko se poslovi od njega.
»Z Bogom, pop, ne pozabi na nas v svoji molitvi.«
»Anatema!« je momljal pop ter se oddaljil.
Dež je čimdalje bolj rosil.
»Fant, prinesi mi na lopati nekoliko žerjavice in jo položi sem na »mangal*« zakliče Zamanov služabniku, stopivši v svojo sobo.
Služabnik ga začudeno pogleda, kakor bi hotel reči:
»Kakšen čudak si, da se ob tem času hočeš greti?«
*	Glinasta ali kovinasta posoda z žarečim ogljem. Tako so ogrevali poprej sobe na vzhodu, kjer peči ni bilo.
tudi zastopnike časopisja, med njimi tudi poročevalca našega dnevnika.
Za klub nar. soc. poslancev je poslal pozdrav posl. Klofač, posl. dr. Šviha pa se je brzojavno opravičil. Nato pa je prečital br. predsednik več pozdravnih pisem in brzo-javov, med njimi tudi pozdrav ponovno v stavko stopivših rudarjev na severu Češke. Končno je podal besedo poslancu br. Stfibr-nemu. kot prvemu referentu »o razmerah draginje«. ki je v daljšem govoru povdarjal potrebo samopomoči z ustanavljanjem konzumnih društev in strokovnih organizacij.
Bivši posl. Slama je podal referat v socialnem in starostnem zavarovanju.
Temu je ledil referat urednika Štastnega o organizacijskem opravliniku in o pomenu strokovnih organizacij ter končno referat tajnika Laubeja o bodoči taktiki v socialnih bojih.
Kot zaključni govor nedeljskega zborovanja je predaval predsednik posl. Fresl o postopanju vseh poslancev sploh in narodno-socialnih posebej v dunajskem parlamentu, nakar je bila predlagana po KavoFoviču iz Dunaja zaupnica nar. soc. poslancem, ki je bila soglasno in navdušeno vsprejeta.
Ob polu 2. uri popoldne so se delegatje razšli, da se snidejo zokte ob 3. uri popoldne k plodonosnemu skupnemu delu za blagor delavstva.
Popoldne so bila soglasno sprejeta razna poročila predsedstva »Češke Obce Delncke«, in poročila blagajnika, nakar je sledila volitev funkcionarjev »Č. O. D.«, pri kateri so bili enoglasno izvoljeni bratje: posl. V. Fresl, predsednik; Ot. Pečenka, podpredsednik; R. Laube, tajnik; Ferd. Štastny, O. Konetopsky, Zik, Roubiček. B. Hlavsa. Mencl V. in Hedvičak J. kot člani odbora »C. O. D.« V nadzorovalni odbor pa bratje: Vosecky, Siršte, in Učen. Nato pa so v raznih sobah zborovali odseki še pozno v noč.	^
Tretji dan kongresa t. j. v pondeljek dopoldne poročal je posl. br. Fresl o raznih zakonodajnih in autonomnih zborih, v katerih je delavstvo zastopano, nakar se je začelo či-tanje resolucij, predlogov in novega opravil-nika ter poročila odsekov, kar je bilo vse to-ko za točko in ob živahni debati soglasno vsprejeto.
V izbranih, v srce segajočih besedah zahvalil se je br. predsednik zborujočim delegatom in vsem, ki so kakorkoli pripomogli do ta ko krasnega in impozantnega zaključka cele razprave kongresa ter prosil vse navzoče naj širijo načela in nauke, ki so jih slišali, v svojem ožjem delokrogu, da se pri bodočem kongresu snidemo še v večjem številu, da nam bo logoče na prihodnjem našem zborovanju poročati o uspehih sedanjega našega dela v korist slovanskega delavstva.
Ob 2. uri popoldne odšli so bratje delega-tje v najboljšem razpoloženju na svoje domove, nesoč seboj neizbrisen vtis in ponosno zavest, da so pijonirji boljših dnij brezpravnega delavstva.
Kongres češke narodno - socialistične mladine v Pragi.
V narodno-socialnem domu na Žižkovu zbrali so se v nedeljo dopoldne zastopniki mladinskih organizacij na zborovanje, da čujejo poročila vspešnega svojega delovanja v minulem letu in se pogovore o bodočih svojih ciljih. Tajniško poročilo, katero je podal Cejka, bilo je zelo zanimivo in zelo bogato raznih persekucij in šikan od strani oblastnij, češ, da se goji državi nevaren antimilitarizem. Kljub temu je bilo ustanovljenih v preteklem letu 39 novih organizacij, tako da je danes — po razpustu pred tremi leti — zopet 75 mladinskih organizacij. Lansko leto je bilo prirejenih 310 shodov, konferenc in predavanj za mladino. (Koliko pa na Slovenskem?)
V 65 krajih se pripravljajo nove organizacije.
Zadovoljivo je bilo tudi poročilo blagajnika Rosslerja in poročilo uredništva »Mladč Proudy« Pulpana.
V Zagreb se je poslal pozdrav hrvaški mladini v njenem težkem sedanjem položaju, v katerem se nahaja ves hrvtaski narod. V »Mladych Proudech« se ustanovi stalna jugoslovanska rubrika mesečno pa bodo začele izhajati brošure v slovenskem in hrvatskem je-
»Pravim ti, prinesi nekoliko žrjavice!« ponovi vohun z zapovedujočim glasom, odkla-dajoč vlažni jopič.
Služabnik je prinesel na lopati nekoliko žrjavice ter jo vsul na majhen mangal. ki ga je izvlekel izpod postelje.
»Pojdi sedaj po svojem delu!« reče ter zapre za njim duri.
Potem vzame iz nedrij pismo, ki ga je bil odvzel Štefčevu. ga razgrne in razprostre belo stran nad ognjem ter čaka potrpežljivo. Ko se je papir segrel, ga dvigne in ga ogleda in na njegovem licu je zaigrala živa radovednost, pomešana s pomirjenjem; papir, pred trenutkom še bel in čist. se je sedaj napolnil z gostimi. temnožoltimi vrsticami. Kakor znano, so komiteti pisali svoja pisma s simpatičnim črnilom; črke so postale vidljive šele tedaj, ko so se ogrele. Na drugi strani so se navadno popisale navadne, brezpomembne reči, da so prekanili oblastnijo, ako je pismo prišlo slučajno
v njene roke. Na nesrečo skrivnost, kakor se to zgodi vedno, ako ve za njo več oseb. ni mogla ostati skrita in tako je tudi zviti Zamanov poizvedel za njo.
Pismo, podpisano od predsednika Sokolova, je obsegalo popis delavnosti in načrta komiteta v Beli cerkvi. Po pozornem prečitanju nevarnega pisma je po Zamanovem licu spreletel nekak neodločen smeh. Izvlekši svinčnik, je zapisal nekaj na praznem prostoru pod predsednikovim imenom. Potem je urno odšel in krenil proti konaku.
„Dan‘!
zlku. da se poglobi propaganda narodno-so-cialnih načel v jugoslovanski delavski mladini.
V jeseni po bode širši kongres mladine, na katerega pridejo tudi slovenski in hrvatski zastopniki.
Ob petju delavske himne zakjlučilo se je to poučno zborovanje — mladine.
Boj za predsedništvo Združenih držav severo-ameriških.
V novembru tekočega leta se vrše definitivne volitve predsednika severoameriške republike. v juniju se sestanejo veliki strankarski kongresi republikancev in demokratov, da določijo svoje kandidate. A že sedaj se bije po vsi Ameriki najstrastnejši politični boj. Letošnji volilni boj pa ima svojo zanimivo plat v dejstvu. da se bojujeta za predsedništvo sedanji predsednik Taft in bivši, jako popularni predsednik Roosevelt, zato bo pa izid volitev značilen za bodočo ameriško politiko. Rosevelt je zapustil belo vladno hišo v Washingtonu z izjavo, da se strinja z duhom in tradicijami ameriške ustave, ako bi ena in ista oseba več nego dve doli stale na čelu družene republike. Taft pa je bil vse svoje prejšnje politiško delovanje le nekako orodje v rokah Roosevelta, ki ga je vedno dvigal in porival naprej! Ko pa je dosegel najodločnejše mesto, je svojemu nekdanjemu pokrovitelju obr.nil hrbet in ni hotel več upoštevati Rooseveltovega varilstva. Tako pa se je pričel boj med obema, tih a strasten. Roosevelt je tri leta molčal seveda pa je obenem razvijal najživahnejšo delavnost ko pa se je približal čas volitve, stopil je Roosevelt iz rezerve in začel boj, ki ga vodi sedaj z največjo strastjo. Značilno je. da sta Roose-welt in Taft oba pripadnika republikanske stranke, da se je s tema kandidaturama stranka podelila v dve skupini. Vsled tega prepira in dvojitve republikanske stranke, pa so pridobile tudi ostale stranke, ki ne bi prihajale sicer toliko v upoštevanje. Demokratska stranka se pripravlja na odločno volilno borbo. Jako popularna je kandidatura guvernerjev Noodrowa. Wilsona in Harmona; tudi desidenti republikanske stranke se pod vodstvom La Follevillela živahno gibljejo in delajo volilne šanse za svojega kandidata voditelja. Toda tudi v Ameriki se odigrava oni naravni proces plitiškega življenja. Z vedno večjo močjo stopa na dan socialna demokracija. Pri predzadnjih predsedniških volitvah je dosegla le dvatisoč glasov, proti Taftu je dobila že dvajstetisoč glasov, a za letošnje volitve se v proračunih govori že o neverjetnem številu g|asov. ki jih dobi socialno-demokraški kandidat prisoja se mu jih namreč že dva miljo-na! Seveda letos še ni upati na zmago, toda skoro pride čas. ko bo socialna demokracija stopila kot zmagovalka na dan. ko bo z mi-ljoni nezadovoljnih mas obračunala s sedanjimi strankami in demokraški republiki podala res demokraški značaj! Naraščujoča moč stranke je najboljši dokaz, da ta čas ni več daleč.	—c.
DNEVNI PREGLED.
Blamaža kranjskega deželnega odbora pred upravnim sodiščem. Za časa naprednega župana g. Josipa Šepetavca je idrijski občinski svet I. 1908. postavil v proračun tudi izdatek 8193 K za prezidavo mestne hiše št. 509 od katere bi imela občina velike koristi. Klerikalci so se proti temu pritožil na deželni odbor, ki je popolnoma razumljivo, takoj ustregel njih želji in črtal imenovano podstavko iz proračuna. Občina se je nato pritožila na upravno sodišče, a brez uspeha. Vendar pa je kljub temu pričela s prezidavo dotične hiše. Ko so dobili pri volitvah 1. 1911. socialisti večino in je bil županom izvoljen socialist, je bivši župan g. Šepetavec izročil svojemu nasledniku računske agende s pripombo, da je bilo 8193 K porabljenih za prezidavo mestne hiše št. 509. Novi župan je nato akt odposlal na deželni odbor, ki je pozval bivšega župana g. Šepetav-ca, da mora tekom 14 dni položiti znesek 8193 kron, sicer bo kaznovan z globo 100 K. Gosp. Šepetavec se je proti temu pritožil na upravno sodišče na Dunaju. Obravnava se je vršila v soboto, in je kranjski deželni odbor temeljito pogorel. Upravno sodišče je pritožbi g. Šepe-tavca ugodilo, odlok deželnega odbora pa razveljavilo kot nezakonit, ker deželnemu odboru v tem slučaju ne pripada nikaka disciplinarna pravica. Klerikalni kranjski deželni odbor je torej zopet bogatejši za eno blamažo.
Obstrukcija Jugoslovanov v avstrijski poslanski zbornici? Vsi avstrijski listi se sedaj obširno pečajo s tem, kako taktiko bodo zavzeli jugoslovanski poslanci z ozirom na neznosne razmere na Hrvaškem, v poslanski zbornicj, ki se snide zopet v četrtek k zasedanju. Časopisi splošno naglašajo, da pride lahko v zbornici do velikih presenečenj, ker nameravajo dalmatinski poslanci podvzeti energično akcijo proti absolutizmu na Hrvaškem in poklicati grofa Stiirgkha. kateremu je gotovo vse to bilo znano, na odgovor. Gotovo je. da se jim bodo tu pridružili tutfi vsi ostali jugoslovanski poslanci in morda tudi druge slovanske stranke. Zlasti se na vse mogoče načine komentirajo vesti o predstoječi obstrukciji Hrvatov v poslanski zbornici, ki seveda niso zanesljive. Eno je gotovo. Ce tudi ne pride do obstrukcije jugoslovanskih poslancev, vendar je že sedaj jasno, da bodo protesti jugoslovanskih poslancev proti absolutizmu na Hrvaškem našli odmev v veliki večini poslancev, čeprav to vladi, posebno pa ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu naj-brže ne bo ljubo.
, _ Nadebudna mladina se vzgaja pri nas na deželi. Včeraj je napravil Sokol I. izlet v Sotesko. V gostilni, kjer se je ustavil, si je dovolil neki Cuk provocirati; Sokole in tudi hišni gospodar je dal vedeti, da mu ni za napredne goste. Zato so vsi odšli. V Št. Jakobu ob Savi pa se je zbralo nekaj nahujskanih otrok in par
mladih marijinih devic ter so napadli Sokole
-	s kamenjem. Sokoli so seveda mirno korakali dalje in se niso dali motiti. Neka žena iz vasi je priletela in je razpodila podivjano mlado bando. Bili so še šolski otroci. Srečali smo več ljudi, ki so nas navdušeno pozdravljali in 5P obsojali napad. Kdo je one otroke nahujskal. Stariši menda ne, v šoli menda ne — gotovo pa je. da so bili najeti. Na Sokole so leteli kot pest debeli kamni. Neki nadebudni mladenič se je skril v hlev in je tam trobental. Taka nadebudna mladina raste na kmetih. Sadove te vzgoje bodo čutili — vzgojitelji.
Odgovor. V poročilu o delu prof. Šketa se je vrinila tiskovna pomota; namesto »celo vrsto let« je stalo celih sto let.« Taka tiskov* na pomota se lahko zgodi... To napako so takoj vsi razumeli — le neki list, ki hoče živeti iz samih malenkostnih prepirov, ne more razumeti tiskovne pomote. Si bomo zapomnili.
Nasilstva krščanskih socialcev na Dunaju. Krščanskim socialcem mora pri predstoječih dopolnilnih občinskih volitvah na Dunaju v resnici silno huda presti, drugače si ne moremo razlagati njih postopanja v volilnem boju Nekdaj tako mogočni krščanski socialci si skušajo danes izvojevati zmago le z nasilstvi in skrajnim terorizmom. V petek je prišlo na naprednem shodu v okraju Wieden zopet do zelo burnih prizorov. Krščanski socialci so hoteli šiloma razbiti napredni shod in ker se jim to ni posrečilo, so pričeli razbijati šipe. V tem tre-notku je v lokal vdrla policija in razgrajače zapodila iz dvorane, nakar se je shod zopet mirno vršil dalje. Krščanski socialci so v resnici lahko ponosni na ta svoja kulturna dela.
Smrt v Zvezdi. V soboto zvečer se je iz-prehajal v Zvezdi vodja deželnega merosodne-ga urada g. Fran Levec s svojo soprogo. Naenkrat se je mož zgrudil na tla; zadela ga je kap. Nji obupen krik gospe se je sešlo na mestu več Ijudij; hiteli so takoj po zdravnika; kmalu je dospel dr. Rus in nekaj pozneje dr. Ilner. Oba sta mogla konstatirati le smrt. Prepeljali so ga v mrtvašnico.
Izgubila se je včeraj popoldne na Šmarni gori v obližju spodnje koče zlata ura s sokolsko verižico v slovenski trobojnici. Najditelj se prosi, da odda proti dobri nagradi lastniku g. R. Štautu v »Narodni tiskarni«.
Na grmadi zgorela. V Cerkvenici ob hrvaškem Primorju je neka gospa Katarina Kr-šulj sežgala desetletno deklico, ki ji je bila izročena v varstvo, na grmadi in se nato še sama vrgla na gorečo grmado. Obe nesrečnici sta umrli strašne smrti. Kakor se pripoveduje, je vzrok strašnega dejanja dejstvo, da je občina gospej hotela odvzeti deklico radi njenega nemoralnega življenja.
Smrtna nesreča. Topničarski poročnik Venceslav Drašič iz Višegrada v Bosni, je v petek razkazoval moštvu repetirko. Kar* se je samokres po nesreči sprožil. Kroglja je zadela poročnika naravnost v čelo in je obležal na mestu mrtev. Drašič je šele preteklo leto dovršil vojaško akademijo.
Trst in Primorje.
Na dekliški vadnici v Gorici je razpisano učno mesto vadniške učiteljice z nemško - italijansko - slovenskim jezikom za šolsko leto 1912./13. Termin za vlaganje prošenj — na go-riški deželni šolski svet — je do 20. maja. Opozarjamo posebno na to mesto, da se oglasi čim več slovenskih kompetentov, ki imajo za to kvalifikacijo.
Dne 5. inaja priredi v Rojanu tamošnja podružnica C. M. D. veliko veselico v korist C. M. D. Slavnostni govor bo imel gospod župnik Berce, tajnik osrednjega družbinega vodstva.
Slike o plesu otrok v Trstu prinaša zadnji »Slovenski Ilustrovani Tednik«. Prva shka predstavlja prvi otroški balet v Trstu: Učitelj Bizjak in plesalke. Druga slika nam predstavlja plesnega učitelja Bizjaka z vsemi plesalkami in plesalci — v kostumih.
Izprememba voznega reda istrskih poštnih avtomobilov. Z dnem 16. t. m. se izpremeni vozni red istrskih poštnih avtomobilov. Na progi Pazin-Poreč bo odhajal avtomobil s pazin-skega kolodvora ob 7.25 zjutraj in ob 11.55 popoldne; v Poreč prihod ob 9.20 dopoldan in ob 2.50 popoldan. Odhod iz Poreča ob 10. dopoldne in 5.35 popoldne, prihod v Pazinu ob 11.55 dopoldne in 7.30 zvečer. Na progi Pazin-Labin: odhod s pazinskega kolodvora ob 6. 40 zjutraj, iz Pazina ob 6.55, prihod v Labin ob 9.10 dopoldan; druga vožnja iz Pazina (mesta) ob 12.55 popoldan, prihod v Labin ob 3.20 popoldne. Odhod iz Labina ob 9.35 dopoldan in 5 popoldan, prihod na pazinski kolodvor ob 12.20 popoldan, pri drugi vožnji pa v Pazin (mesto) ob 7.25 zvečer. Na progi Opatija-Labin; odhod iz Opatije ob 7.50 zjutraj, prihod v Labin ob 10.50 dopoldan; odhod iz Labina ob 2. popoldne,- prihod v Opatijo ob 5 popoldne.
Ugodnosti za prevažanje šlezijskega premoga v Trst. »Verordnungsblatt fur Eisenbah-nen und Schiffart« št. 40., pri občuje odločbo po kateri se uo prevažal premog iz Moravske Ostrave in vseh premogokopov iz Dombrave in Karvina v Trst, oziroma Trst-prosta luka; pod pogojem naročitve najmanj 10.000 ton od enega pošiljalca — oziroma naročilca tekom časa od 9. sušca do 31. grudna t. I. n sicer potom povračila 18880 vin. od tone v Trst ali 1890 vin. od tone v tržaško prosto luko.
Uspeh Slovencev. Kakor znano so italijanski odvetniki v Trstu zlorabili nacionalno nevtralnost odvetniške zbornice in so začeli z njo politikovati. Iz porotniške zadeve so napravili poltiški akt in so uvedli politiko na ta način v sodno dvorano. Šli so na Dunaj in tam direktno nalagali justičnega ministra dr. Ho-chenburgerja ter ga popolnoma napačno informirali. Vplivali so na mestni magistrat, da je isti postopal pristransko, ter n hotel rešiti vloge v slovenskem jeziku pisanne, češ, da je ta jezik v Trstu nerazumljiv. Za to dejanje je dobil tudi magistrat nos od namestništva. Italijanski odvetniki so nato pritisnili na senat višjega sodišča ki jim je protizakonito ugodil. Sedaj se Pa mudi v Trstu justični minister pl. Hochen-
burger sam. — Kakor čujemo, izgube Italijani na Primorju letos že drugo bitko: Pulj, Trst.
V	obeh bitkah se jim gre za — poštenost.
Čiščenje Avgijevega hleva v Trstu. V petek je nadzoroval tržaško sodišče justični minister pl. Hochenburger. Kakor se nam poroča iz Trsta, je vsa zadeva v zvezi z portniško afero. Sedaj bomo tudi slovenski upravičenci vpisani v porotniško listo. Kakor znano je viš-ie deželno sodišče ugodilo šovinistiško - politč-nemu stremljenju odvetniške zbornice, ki niti upravičena ni bila do prtožbe. Senat višjega deželnega sodišča je tudi izdal tajnosti iz seje »Pjcclovim« ure dnikom ali reporterjem. Višje državno sodišče je naznanilo sklepe senata takoj odposlancem odvetniške zbornice, med tem ko jih ni naznalilo upravičencu dr. Slaviku, in ne takoj na zahtevo justičnemu ministru dr. Hochenburgerju. Sedaj je prišel justični minister sam v Trst, da izčisti Avgijev hlev. — Hud poper.
»Kolumbus« — ples N. D. O. v Trstu .Sliko tega plesa, plesalcev in avtorja tega plesa g. Franca Bonana, prinaša »Slovenski Ilstro-vani Tednik« v zadnji številki.
PROSVETA.
Koncert pevske župe ljub. okolice, ki se
je vršil v soboto v Nar. domu, je bil sezoni primerno obiskan. Od februarja naprej pevski koncerti navadno ne uspevajo — zato je bila velika dvorana Nar. doma komaj do polovice napolnjena. Škoda! Koncert sam je nudil mnogo lepega — saj je imel prav izbran vspored. Največ pohvale je žela Filharmonija, ki je morala Dvorakove »Slovanske plese« ponavljati in je posebno Lisztovo ogersko rapsodijo pod vodstvom g. Teplega podala tako krasno, da je občinstvo^ z dolgotrajnim ploskom izražalo svoje navdušenje. Srečen nastop je imel Ljubljanski Zvon, posebno je ugajala prva točka, /.bor je vodil g. Prelovec. Tudi Slavec se je epo izkazal s Franjico pod vodstvom g. Pahorja. — Lajovičeva »Serenada« je nekaj čudovitega; delala je čast vzporedu; solo je pel g- prof. Kozina. Po koncertu se je imel vršiti večer pri godbi »Slov. Filharmonije«, toda večina občinstva je odšla — in tako je odšla tudi Filharmonija že po dveh točkah. Oni, ki so koncert obiskali — kolikor jih je bilo — so bili zadovoljni. Drugič bo treba misliti na bolj primeren čas.
»Vijesti« br. 4 imajo sledečo vsebino: Ing. Ivan Sbrizaj (Ljubjlana): Ljubljansko barje in poplavi v notranjskih kraških dolinah. Prof. Franjo Šandor (Zagreb): Gradnja nove gradske plinarne v Zagrebu. Ing. Miroslav Kasal (Ljubljana):	Kontinuirlični	nosilci	nekonstantnega
prereza. Ing. Ivan Stošič (Gospic): Zajedničko djelovanje pravnika i tehničara u javnoj upravi. f Ing. Rudolf Schvveitzer. Osebne vijesti. Društvene vijesti. Književnost. Različno.
K dramatizaciji »Miklove Zale« naj omenim. da sem lani bral v rokopisu dramatizacijo iste snovi od Maksa Ungerja, sedaj kon-servatorista na Dunaju, sina bivšega nadučitelja v Središču na Štajerskem. Dramatizacija je bila v verzih (peterostopnih jambih), ki so se zelo gladko čitali. Za oder bi se morala malo zaokrožiti, sicer pa mi je pesnitev zelo uga-lala. Če se ne motim, jo je pisatelj tudi že ponujal v Ljubljani, ne vem, ali gledališču, ali komu, toda brez uspeha. Vredno in zanimivo bi bilo, da bi o Ungerovi pesnitvi kak poklican kritik izrekel svoje mnenje.
Nova slovenska čitanka. V c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju je izšla učna knjiga: Čitanka za meščanske šole, III. del, spisal Josip Brinar, ravnatelj meščanske šole v Postojni. Ta najnovejša čitanka je nekaka antologija najboljših slovenskih pisateljev ter prinaša v dodatku tudi kratek pregled v slovenskem slovstvu.
DRUŠTVA.
Kranjska skupina avstrijskih živinozdrav-nikov je imela v soboto zvečer svoj redni obč-na katerem se je med drugim zavzelo v ) , , napram perečemu stanovskemu vpra->ede stališča, ki ga zavzema napram ži-. ravmkom deželni odbor. Pri volitvi od-
a l1 izvoljen za društvenega predsedni-‘ •ra^ riaif ! .a!Xe^ Skale, za podpredsednika c in Kr. stabm zivinozdravnik Setinec, za tajnika vodja podkovske šole Lovro Tepina, za blagajnika višji okrajni živinozdravnik Sadnikar.^ Namestnika sta živnozdravnika Demšar »n Slajpah.
Šišenski Sokol ima svoj drugi redni občni zbor dne 17. aprila v posebni sobi pri Ančniku ob pol 8. uri zvečer. Spored: Volitve, slučajnosti. Vstop dovoljen samo članom.
Najnovejse vesti, telefonska porodih.
DRŽAVN ZBOR.
Dunaj, 14. aprila. V četrtek se snide avstrijski državni zbor k svojemu poletnemu zasedanju. V tem zasedanju pridejo na dnevni red tako važne točke, da je povsod splošno za-nimanje za to zasedanje. Kot prva točka dnevna reda prihodnje seje je drugo čitanje službe pragmatike, ki je še v odsekih izzvala ve-J1Ka naprotstva med vlado in parlamentom. L alje Da 5akaj0 §e najvažnejše predloge in si-cer' bombna, finančne, proračunska in vodno-cestna. Perspektiva v bodočnost ni nič kaj u-godna, ker razpolaga vlada s tako neznatno ve.c;11™’in še ta obstoji le od danes do jutri. O poiitiski situaciji se sodi skrajno pesimistično. Ala.sti dela preglavice brambna reforma, ker se o ti se nobena stranka ni pozitivno izrazila, ter vlada glede stališča strank in narodnosti še po Polna nejasnost
PRED NOVO KRIZO NA OGRSKEM.
H14- aprila. Dogodki v zadnjih sejah ogrskega državnega zbora so skraj-
no ugrozili sedanjo politiško situacijo. V vladni stranki vlada proti Khuenu precejšnjo nerazpo-loženje, ker se ta ni upal podvzeti zadnjega in teval grofTisza. V stranki dela se očita Khuenu teval grof Tisca. V strank dela se očita Khuenu prevelika popustljivost in se mu zamerava, da napram opoziciji mešetari z obljubami z volilno reformo, ko ve on in sedanja večina, da je v hipu, ko se udejstvi nova volilna reforma, izgubi ta stranka svojo moč. Na drugi strani pa se zopet zatrjujer, kako se pripravlja Khuen na skrajna sredstva, da stre odpor opozicije in je tekom prihodnjih dni dovede brambno predlogo do glasovanja.
Budimpešta, 13. aprila. Danes v pondeljek sestanejo se ob desetih hrvaški delegati na skupnem državnem zboru, ki pripadajo središ-njemu klubu in hrvaško-srbski koaliciji k posvetovanju, v ti konferenci se določi daljno postopanje delegatov. Mogoče je, da se hrvaški^ delegati udeleže že jutrišnje seje ogrskega državnega zbora, kjer podajo svojo izjavo.
PRVA ŽENA V AVSTRIJSKI POSTAVODAJ-NI KORPORACIJI.
Praga, 13. aprila. Med češkimi radikalci in mladočehi je prišlo do sporazuma glede dopolnilne volitve v češki deželni zbor za mandat umrlega dr. Škarde. Obe stranki sta se zedinili, da proglasita kandidaturo pisateljice Kuneticke, vsled česar je njena izvolitev deželnim poslancem zagotovljena. Kuneticka bo v Avstriji prva žena, ki bo članica postavodaj-ne korporacije.
ČRNOGORSKI BEGUNCI.
Carigrad, 14. aprila. Na zahtevo svoje vlade je šel upravitelj črnogorskega poslanstva v Carigradu Plamenac v turško ministrstvo zunanjih del. ter zahteval od ministra A-sim-beja, da izroči turška vlada črnogorskim oblastim bivšega ministra Mihaila Ivanoviča in njegovih devet tovarišev, ki so pobegnili iz podgoriške ječe Jusuvače. Asim bej je odločno odklonil krvniško zahtevo črnogorskega gospodarja Nikite ter izjavil, da med turško in črnogorsko vlado sploh ne obstoji nikaka pogodba o izročevanju zločincev, pa tudi v tem slučaju bi turška vlada ne mogla izročiti deseto-rice Črnogorcev, ki so politiški zločinci, temveč morejo uživati popolno gostoljubje Turčije. dokler ostanejo v državi.
RAZNO-
* Loterija v zaporu. Bankir Zucco je že več mesecev v preiskovalnem zaporu, ker se je pregrešil zoper loterijski zakon. Vzlic temu, da je zaprt, je ustanovil novo loterijsko podjetje, pri katerem je zaslužil do 1500 frankov na dan. Lahkoverni ljudje so mu nosili svoje prihranke. Ker so pa na policijo dohajale nove obtožbe proti Zucciju ,je ta odredila hišno preiskavo pri bankirju, zaplenila vse knjige in odpustila vse nastavljence.
* Mednarodna umetniška razstava v Benetkah. Velike mednarodne umetniške razstave v Benetkah se bo udeležila tudi Avstrija in ker nima lastnega paviljona, so dali avstrijskim u-metnikom veliko in majhno dvorano v glavnem poslopju razstave na razpolago. Slike avstrijskih umetnikov so že dospele v Benetke. Člani aystrijskega razstavnega komiteja pa bodo dospeli tjakaj v prihodnjih dneh.
* Svinjar v talarju. Pred spoznavalnim senatom v Korneuburgu je bil 10. aprila sojen 29-letni kooperator Vaclav Wallner. Obdolžen je bil, da je oskrunil in zapeljal šolske deklice, katere je poučeval krščanski nauk. Res, lep učitelj krščanske morale! Za njegov »pouk« ga je obsodilo sodišče na štiri mesece težke ječe.
* Trgovec z dekleti v Budimpešti. Ze en mesec pogrešajo v Budimpešti 53 deklet, o katerih domnevajo, da so padle v roke trgovcem z dekleti. Policiji se je posrečilo, da je eruirala troje deklet. Med pogrešanimi dekleti se nahajajo tudi taka v starosti 13. in 14. let. Starši odpeljanih deklet so čisto obupani.
* Razredna justica. Komaj se je končala stavka ruhrskih rudarjev, že je pričela razredna justica preganjati rudarje na debelo. Obtoženih je okolo 3600 rudarjev. Samo pred dorth-mundskim sodiščem se mora zagovarjati okolo 800 rudarjev. Neko delavko so obsodili na mesec dni zapora samo zategadelj, ker je stavkokazom, ki so jo obsuli z zmerjanjem, kriknila: »Poberi se, stavkokaška drhal!«
* Umor in samomor v sodni dvorani. Pred okrajnim sodiščem v Nagy Tapolcsanyu se je razpravljalo o tožbi posestnika Filipa Labo proti posestniku Hansco. Ko je okrajni sodnik Kramarik naznanil razsodbo, po kateri bi moral Hancso del svojih posestev odstopiti tožitelju, e potegnil Hancso iz žepa revolver in ustrelil na okrajnega sodnika, pa ga ni zadel. Nato je ustrelil tožitelja Labo, ki je bil na mestu mrtev. Preden so Hancso mogli prijeti, si je pognal krogljo v prsa ter se smrtno zadel.
* Zloraba vere. Na Dunaju je bil obsojen deželni uradnik Ludvig Weber, pristen krščanski socialist, na teden strogega zapora. Weber je zelo pobožen, rad hodi v cerkev. Ampak s kakšnim namenom! Oženjen je sicer, a to ga ni prav nič motilo, da je precej časa opazoval v cerkvi neko žensko, jo nagovoril na cesti s pretvezo, da se bo poročil z njo, tudi zapeljal in onečastil. V pomenkih in pismih je zatrjeval svoji nevesti, da mu je zato tako všeč, ker sta se seznanila v cerkvi in ker oba tako iskreno častita mater božjo. Pregovoril jo je tudi, da je zapustila svojo službo. Seveda je vrli in pobožni mož pred sodiščem vse tajil. Čudno je, da je dobil tako nizko kazen. Najbrž so upoštevali pobožnost krščansko socialnega uradnika kot olajšavo.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
, Krojaštvo
Ivan Kersnič
v Ljubljani 249
Sodna ulica štev. 5
najnovejše mode, solidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba.
Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
da je „Sladni čaj“ edini izdelek, kateri da
kri, moč, zdravje ter okusen zajtrk in južno
ter 50°/o prihranka denarja v gospodinjstvu
„Sladni čaj“, pripravljen po predpisu dr.pl. Trnkoczy-ja, se prodaja pristen pod imenom „Sladin“, katero ime je uradno zavarovano in se ne sme zamenjati s sladno kavo.
Zavitek po en četrt kg stane 50 vinarjev. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in
trgovinah.
Glavne zaloge so:
v Ljubljani: lekarna Trnk6czy;
na Dunaju: v lekarnah Trnkoczy; Vlil. Jo-sefstadterstraBe 25; III. Radetzkyplatz 4; V. Schonbrunnerstrafie 109. — V Gradcu: Sackstrafie 3.	422
Jfe ŠK
/OR sar ----------
Ak §
s
Največja in najbogatejša tovarniška zaloga
precizijskih ur, zlatnine, srebrnine in briljantov.
Lastna tovarna ur v Švici.
Konkurenčne ure K 3 50, K 4-—, K 5*—.
Fr. Čuden, Ljubljana
urar, trgovec in posestnik; delničar družbe „Union-Herlogere“.	258
“S: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, “m
Stritarjeva ulica, štev. £5, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu. Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
«.*>
— 292 —
in mu pregnala bolečine; deklica, ki je z enim samiin pogledom ukrotila in premagala njetra, Ivana Nevstrašnega, vojvodo Burgundcev ...
2ejalo ga je po nji, po njeni čistosti, kije bila prozornejša, kakor sviti jutranje zore. Sanjal je o nji, kakor je mogel sanjati Pigma-lion o brezmadežni belini svoje sohe, kakor je sanjal Prometej o svetem ognju, ki ga je šel iskat na snežno teme božanskega Olimpa.
Za kraljico, za kraljico si je izbral Rose-lys, Odette de Champdivers!...
XXXV.
Človek z udarjenim licem.
Ivan Nevstrašni je še vedno mislil. Nevede se je bil vzdignil iz naslanjača in hodil s težkimi koraki in še s težjimi mislimi po dvorani gor in dol. Končno se je ustavil pred če-tvorico in dejal:
— Pojdite si odpočiti. Idite, zadovoljen sem z vami. Zvesto mi služite. Moji prijatelji ste postali to noč, kajti sokrivci smo vsi štirje. Uganili ste gotovo moje misli in načrte. Povzpenjal se bom višje in višje in v z menoj. Krono hočem, in vi ste mi nocojšnjo noč usekali prvo stopnjico. ki vodi k tronu. Kralj hočem biti in kralj sem. Ocquetonville, imenujem te za svojega vrhovnega ministra, Scas imenujem te za svojega velikega lovca, Gui-nes. imenujem te za svojega prvega kastela-na in Courteheuse, imenujem te za svojega kapitana Luora. kjer si uredim dvor.
S prekrižanimi rokami, z glavo v tilniku in oči uprte v strop, je govoril vojvoda svojo
— 289 —
— Prokletstvo, je zarenčal vojvoda. Pijani so. Kaj naj to pomeni? Kako je opravljeno? Govrite!
— Visokost, je zašklepetal Courtehense, kaj se je zgodilo z njim, z onim?
— Strela peklenska! je zatulil vojvoda razjarjen. Odgovorite na vprašanje, ali vas pa dam obesiti, kakor pse!
— Visokost, je zajokal s pojemajočim glasom Guines. Kaj se je zgodilo s človekom, ki smo ga potisnili do onih vrat?
— Usmiljenje visokost, je prosil Ocque-tonville in se vrgel na kolena. Recite, povejte nam. kajti rajši poginemo na mestu, kakor da bi le še minuto živeli v nevednosti, kaj se je zgodilo z gospodom Passavantom.
Vojvoda je spoznal, da se je moralo pripetiti nekaj neizrekljivega. Z zvonkim glasom je poklical kapitana, ki mu je bilo ukazano preledati vrečo. Leta je pritekel na vso sapo in vojvoda ga je vprašal s suhim glasom:
— Povejte in ponovite še enkrat, kaj ste videli zdolej?
— Visokost, dal sem odpreti vrečo. In videl sem moža. Bil je že otrpnjen. Srce mu ni več bilo. Torej sem ukazal zopet zavezati vrečo in odnesli so jo.
— Pošljite mi sem nosače, je zapovedal vojvoda.
Bruscaille, Bragaille in Brancailon so se prikazali in se avtomatično začeli klanjati.
— Pripovedujte, je ukazal vojvoda, kaj ste storili z mrličem.
— Z mrličem? je raztegnil usta Bruscaile v blaženi toposti in dregnil na levo in desno to-
Hiia Saint-Pol.	73
— 290 —
variša. kakor da bi bilo vprašanje smešnost sama.
— Kaj sc obotavljaš, je zarentačil vojvoda. Oovori urno, sicer te preluknjam s čevljem trebuh.
— Visokost sc blagovoli z nami šaliti? je ponižno bleknil Bruscaille in se bedasto nasmejal.
— Ali bo treba z mrežami ponj? je menil Blagaille.
— Težko bi ga dobili, je razsodil Bran-caillon.
Vojyoda je sprevidel, da so ti trije opravili temeljito svoje naročilo.
Bruscaille je sedaj pričel dolgovezno pripovedovati o megli, o reki.-o bregu, o kamnih, ki so jih privezali mrliču na vrat in na noge. o vožnji z barko in o končnem potopljenju vreče.
Pripovedovanje ni moglo verjetnejše iz-gledati, kakor je in vojvoda je odslovil rokovnjaško trojico, ki se je klanjajoč izmuznila iz dvorane v prepričanju, da je stvar z mrličem končno končana in da ne bo treba vsem trem viseti kakor so pričakovali in kar so smatrali za zelo banalen konec po tolikem trudu.
— Slišali ste. se je torej obrnil vojvoda k četvorici. Passavant je mrtev!
Cetvorica se je spogledala z obupnimi izrazi v očeh:
— Mrtev! so ponovili hkratu vsi štirje in se prekrižali.
Nekaj časa so napeto želeli, da bi Passavant živel. Kajti zaupajoč na svoja bodala in meče se živih niso bali. Bojevati se z mrličem, to pa je pomenilo pogin ...
—	Izguljeni smo! so zasopeli komaj slišno.
Z veliko težavo je spravil nato vojvoda iz njih natančen popis vsega, kar se je bilo zgodilo. Popravljajoč drug drugemu so končno povedali vse, kar se je bilo odigralo v ulici Barbette.
Ivan Nevstrašni jih je poslušal z bledimi in steklenimi očmi. Ko je Ocquetonville na široko razlagal o razbitju črepinje s sekiro in o možganih, ki so se usuli na vse plati, ga je vojvoda z divjo gesto prekinil in se sesedele v naslanjač.
Njegovemu staremu sovraštvu je bilo zadoščeno. Začutil je neke vrste oproščenje in začel uvaževati pomen storjenega dejanja.
Ostajal je le še Berry, ali ta mu je delal skrbi...
In tako bo ostal edini vladar v kraljestvu... Kralj morebiti. Morebiti? Brez dvoma. kajti kdo si bo upal braniti mu, vzeti norcu krono in si jo posaditi na glavo. Čutil se je kralja; in poleg sebe je videl kraljico...
Kraljico? Katero kraljico?...
Ženo, Margerito de Haimant?
Ne. ah. ne! Ona ni bila kraljica zanj. Sedaj ko je bilo sovraštvo mrtvo, cilj dosežen* sedaj se mu je zahotelo ljubezni.
Čegave ljubezni? Izabele, kraljice?...
, Tudi ne! Da Izabela ga je razčiljevala, kadar jc prišel v njeno bližino. Strast ga je slepila. Ali Izabela ni bila kraljica zanj, veličastna kurtizana. da, in ničesar več.
Za kraljico si je bil odločil deklico, ki je s svojo drobno roko ozdravela norega kralja
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem neodvisnem dnevniku ::
„DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daie radevolje tudi vse za to potrebne informacije.
otročje vozičke
itd. Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
Cene nizke!	Izdelki	solidni!
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
FR. KAPUS, LJUBLJANA
Marije Terezije cesta štev. 11, Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce Iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala
Bretl: Kako si o-hranimo zobe. Cena 20 vin.	Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.	y ■ Razni napisi na lepenkah za šole.	Novo! Popravljalna znamenja na tabelah.	Tabela o pravilnem mešanju umetnih gnojil.	Vse tiskovine za knjižnice.
y i A - -f* Uradne tiskovine za županstva.	Vse naj novejše tiskovine za o-brfno - nadaljevalne šole	Stereotipija	Litografija	Muzikalije	Založba knjig
V	„IIčiteI|ski tiskarni66 se tiskajo: Slovenski Branik, Dan, Učiteljski Tovariš, Slovenski llustrovani Tednik, Mudar, Boma^e ognjišče, Zvonček, Popotnik, JVasa Bodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec.
C
Za poletno sezijo priporoča
„Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
V.
svojo velikansko izbiro kostumov, lahkih plaščev iz blaga, prašnih plaščev iz listra ter svilnih plaščev za dame vseh najnovejših barv. Najmodernejše obleke, klobuke in slamnike za gospode in dečke po priznano nizkih in
solidnih cenah.
UČITELJSKA TISKARNA
Telefon štev. 118.
v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8.
Telefon štev. 118.
Jan Legova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 K. Slapšnk: Turki pri St. Tilnu, ilustrovana knjiga. Cena 1 20 K.
M. Gregorič: Otroški oder, gied. igre za mladino. 1*50 K.
Stupar: O prvinah in spojSinjili, ilustrov. Cena 1*50 K.
Brunet:	Telovadba.
Cena 4 K.
Mešiček: Beležke iz fizike in kemije. Cena 40 \in.
Engelbert Gangt:
Beli rojaki.
Cena vezani knjigi K 3-—, broširani K 2 60.
Kuverto s firmo
Jožef Ribičič:
Kraljestvo čebel.
Cena vezani knjigi 80 vin.
Trgovske račune
Knjižnim Učiteljskega konvikta: Julčka Mišja koteča zbrani spisi L, 11. in 111. zvezeik. Cena a 1'50 K. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. in II. zvezek. Cena 1*50 K.
Adamih: Slava Cesarju? Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.
Mirovnikove narodne pesmi. 1. in 11. zvezek. Cena k 20 vin.
Marolt:	Zgodo-
vinske ufne s sike. Cena 2 K.
Vizitke