Sonja Sever
Bebec Miha
Tlnsh"iral M. Serlcj
¦"       Vas, v kateri je zagledal mali Mihec luč sreta, ni bila rarno "   majhna. Vlekla se je kakor dolga kača ob vznožju visokega gorovja, spremljana ocl bisire Rečice. Skoraj pol ure hocla je bilo od prve do zadnje hiše. Zato ni čudno, da so jo imenovali Dolga vas.
Prijazno    so    mežikali pomladni  sončni žarki  čez
freben, mehko so pobožali mečke hišice in toplo oplazili vaški zvonik, ki je s svojo šilasto glavo bedel nad dolgo faro. Posebno priiazno pa so posijali na mali holm, ki se je dvigal na koncu vasi. Tu je stala pod orjaškim orehom, ka-kor pod varnim dežnikom, mala kočica. Onemogla, ka-kor trudna starka, je slo-nela ob mogočnem deblu. Gorje, če bi kdo posekul oreh, pri priči bi se sesula v prab. K sreči pa ui bilo v vsej Dolgi vasi tako zlob-nega človeka in kočica, dasi močno vegasta, je še pridno varovala pred dež-jem in mrazom ubogo vdovo s sinčkom Mihcem in kozo sivko.
Sončni žarki so prilezli do okenca in rahlo potrkali na šipc.
»Mihec, Mibec, pridi ven. na zeleno trato, da se poigramo!«
Mihec bi prav rad sledil vabilu, toda bil je še mnogo, mnogo premajhen, da bi sara odprl duri, a mamice že ves popoMau ni bilo doma. Šla je k županovim na dnino, služit kruh. Sladko se smehljaje je ležal malček v svoji pisani zibelki in z drobnimi ročicnml lovil zlate pramene, ki so raaovedno stikali po izbi. S svojimi temnimi očmi je napeto sledil plesu brenčečih muh nad seboj. Tudi če se mu je katera nagajivo usedla na nosek, se ni razjezil. Nasprotno, še bolj so se mu usteca širila na smeh,
Nenadoma. glej, je pokukala v zibelko mala miška. Ko jo je Mihec opazil, je živo zacepetal od veselja. Miška se ni prestrašila, zaupno je celo splezala nanj in ga hudomušno gledala s svojimi drobnimi očki. Mihec bi rad prijel živo igračko. To se pa miški ni zdelo pametno in spretno se je izmikala njegovim ncrodnim peščicam. Vse bolj jo je zanimala skorjica krulia, kalero je fantek malo prej sesal. Iztaknila jo je v njegovi blazinici in smuk! z njo zbežala. Mihecje razočarano gledal za drobnim gostom. toda kmalu se je potolažil in spet napeto opazoval ples veselih muh in s prstki lovil sončne žarke. Miška. mulie in sončni žarki, to so bili njegovi tovariŠi v dolgih, samotnih urah. Tako dobro se je z njimi zabaval, da se nikoli ni jokal.
Sonce se je počasi poslavljalo, muhe so &e skrile po koteh in tudi miške ni bilo več na spreg^Ied. Toda Miliec ni ostal dolgo sarn, kmalu so se odprla viata in vstopila je mama.
»Mihec, MiliecU je že na pragu Ijubeče klicala svojega otroka. Toda glej, sinČek se ni zmeuil za mili mamin glas. Niti gJavice ni okrenil. Sniebljaje se je strmel kar naprej skozi okno za poslednjimi soneniim žarki.
»Mihec, Mihec!« ga je ponovno poklicala mati, toda spct zaman. Mihec se ni ozrl. Mamin obraz je postal silno žalosten. »Moj BogU
i'e zaskrbljeno zašepeiala. *Mar je res siroinaček gluh?« Brž je od-ožila culo, pristopila k zibelki in se sklonila nad otroka. Ta kip je Mihčer obrazek zasijal od srece. Živo je zamabal z rocicami ia rad bi zaklical: >Mamica, mamica!s Toda iz grla se mu je izvil le ne-navaden, grgrajoc- glas.
Kakor z ostrim noŽem je prebodlo materino srce spoznanje: »Mi-liec, moj angelček. je res glun!« Vsa žalostna je ski'ila svoj obraz v njeg"ovo blazinico io bridko zaihtela.
MiKec jo je začudeno gledal s svojimi vclikimi očmi, kakor bi jo hotel vprašati: »Mamica, zakaj si tako žalostna?« Čvrsto je ovil ročice okrog njenega vratu in tudi sam začel milo jokati.
sNikar ne jokcaj, faDtek!« se je zdrznila mati, »saj te imam tudi iakega rada!« Čvrsio je stisnila revčka na svoje prsi in ga zibaje odnesla pred kočo. Tu je Mihee v svitu večerne zarje med pisanimi cveticami kaj hitro pozabil svojo bol. Glasno se je zasmejaf in živo kobacal po meliki travi. Mama pa je hitro pripravila vcčerjo. ga na-hranila in ko je večcrni zvon pel svojo pesem čez liribe in doline, je ze Mibec sladko spa).
Mama je še dolgo v noč sedela sklonjena nad zibelko. Težke skrbi so jo mučile: »Kaj bo s teboj, moj sinček?« je zdaj pa zdaj zasepetala. »Kako se boš naučil govoriti, če ne slišiš? In kako boš živel, ko mene ne bo, a ti boš glun in nem sain taval po svein?« Ob takih žalostnih mislih je kar ob zibelki trudno zaspala.
Čas je liitro potekal in Mihec ni več ležal v zibelki. Pridao je že capkal okrog kocice in liodil celo z maiao ua dnino. Tudi prve hlačkc je že imel. Toda, o gorje, slisal Še vedno ni! Iz ust se mu ni hotela izviti nobena beseda, dasi se je cesto silno trudil. Mania je .bila zaradi tega zelo žalostna in večkrat je na tibem točila solze. Ker pa Je bii Mihec drugače bister otrok, se je sČasoma naucil brati be.sede z uiamtnih ustnic, a svoje raisli je sku.šal izrazi(i z raznimi kretnjami, znaki z rokami iu čudnimi glasovi. Tako sta se naposled mama in sinček še dokaj dobro sporazumcvala.
Toda koliko teže je bilo Mibcu med otroki! Medtem ko so se njegovi tovariši veselo igrali in čebljali, je on mirno scdel ob strani in jih opazoral. Kadar jim je botel kaj dopovedati v svojem jeziku, so se mu na vse grlo smejali in ga oponašali. »Bebec Miba, bebec Miha!« so ga dražm in to ime se ga je tudi oprijeio.
Kako je krvavelo mamino srce, ko je to slišala! Silno se ji je smilil revček. Mibec pa se ni jezil na otroke: celo dobrodušno se je smejal, kakor da bi ga to vse le zabavalo. In sploh je bil silno pri-jazen fantek, tako da so ga koncno le vsi radi imeli.
Mihcu pa niso bili otroei najdražji tovariši. Kakor nekdaj v zibelki součne žarke, mube in miško, tako si ]e našel sedaj v prirodi noTe prijaieljčke. Kmalu je poznal vsako cvetico na domacem holmu in z velikim zaniraanjem opazoval. kako raste in cvete. Vedel je za
4
vsakega martinčka in kje ima svojo luknjo v starem ziclovju bajtiee. Silno so ga zabavali prešerni skoki kobilic, predvsem pa je ljubil ptice in vse. kar je znalo leteti. Po cele ure je opazoval rajanje me-tuljev na cvetočem travniku in končno sam razprostrl svoje ročice kakor krila in z njimi živo mahal, kakor cla bi tudi on hotel vzleteii. Toda kmalu jih je vazočaran povesil in z željnimi očmi gledal za ki ilatci.
Njegov najboljši prijatelj in najmilejši tovariš pa je bila koza sivka. Dasi je imela ostre roge, ga nikoli ni butnila, tu<ii ee jo je v svoji otroški nerodnosti nemilo potegnil za tisesa. Igrala se je ž njiin kakor mamica s svojim malČkom. mu lizala roČice in obrazek in celo pustila, da jo je zajezdil! Glasno je tedaj zameketala in oprezno siopala vS svojim malim gospodarjem na hrbtu. Ko je bil Mihec malo večji, \o je v zahTalo vsak dan vodil na pašo. Obhodil je ž njo vso dolino in ji skrbno izbiral najsočnejso hrano.
Ko je bilo Mihcu Šest let, lnu je mama naredila prav posebno veselje. Ker je videla, kako spretno rezlja z nerodnim kuhinjskim nožem razne igračke, mu je kupila len pipec. Odslej je Mihec samo rezljal in rezljal. Naredil si je vozičelc, pa še konjička zraven, tudi oslička in kozo in sploh je skušal upodabljati vse. kar je videl okrog sebe. In glej čudo. vse se mu je še dokaj posrečilo. Mama ga je z veseljem opazovala in skoraj pozabila nesrečo, da je njen sin gluli in neiii.
Nekoo je Mihec zašel s svojo kozo na drugo stran vasi. Prišel ie raimo mlina in iznenaden obstal. Zastrmel je v vrteče se mlinsko kolo, saj je to danes prvic videJ. Dolgo je opazoval kolo in malone pozabil na svojo kozo. To noč mu mlinsko kol-o skoraj ni dalo spati, kar venomer je videl pred seboj njegove urno vrteče se lopate.
Drngi dan fe že navsezgodaj gnal svojo sivko k bližnjenut po-tokn in tu začel z vso vnemo nckaj rezljati. Kozi se je kaj Čudno zdelo. da se Mihec danes iako mato briga zanjo. Često je prišla k njemu in ga vorn-šujoče dregnila z gobckom. Toda Mihec se ni dal motiii. Le bežno jo je pobožal in vneto rezljal da-]je. Ko se je zve-čerilo. je skrbno skril izrezljane kcse in se ves za-mišljen vrnil do-
 »jmov. Skrbelo ga je, če bo tekel njegov mlinček. in spet ni inojrcl dolgo zaspati. Ko-maj se je zdani-lo, je že zopet Če-pel ob potoku in marljivo delal. Zvonilo je pol-¦dan; ko se inu je
končno zdelo vse v redu, in z burnim utripajočim srcem je postavil čedno izdelano mlinsko kolesce v vodo. In glej, kolo se je vrtelo, da je bilo veselje!
»Vrti se, vrtiU je zavriskalo v njem. Visoko je poskočil in od radosti objel začudeno kozo. Prevelika je biia sreča, aa bi jo mogel sam nositi. Brž je stekel k mami na bližnje polje in k otrokom na travnik in jim vaeto kazal z roko, kako se tani ob potoku naglo vrti njegovo mlinsko kolo. Radovedno so mu vsi sledili. kaj neki ima tako imenitnega. Nemalo so se začndili, ko so zagledali Ijubko, urno se vrteee mlinsko kolesce. Glasnega in veselega odobravanja ni bilo ne konca ne kraja.
Odslej so otroci vcnomer tiščali okrog Mihca in ga z velikim zaniinanjem opazovali, kaj dela. Mihec ni bil zadovoljen s kolescem, ki se le prazno vrti. Zdelo se mu je, da morajo biti v mlinu skrite še vse večje skrivnosti.
Že drugo jutro se je spet znašel s svojo kozo v njegovi bližini. Napeto je opazoval mlinarja, ki se je zdaj pa zdaj prikazal s težko vrečo, od pet do las oprašen z moko. O, če bi sedaj Mihec znal g&-voriti, kako lepo bi ga prosil, naj mu le za trenutek pokaže svoj mlin! Tako pa se je lc oprezno približeval in radovedno pokukal skozi na pol odprta vrata.
»Kaj pa ti tukaj?« je nenadoma zarentačil mlinar v mlinu. Ker ga Mihee ni slišal, se ni ganil, nasprotno, še bolj radovedno je silil skozi  vrata.
>No. kaj Kočeš, čigav si?« je zopet zaklical mlinar, ki je sfal na visokem odru.
Mibec, ki sereda tudi sedaj ni slišal, niti zaglušljivega ropota v mlinu ne, je silil še naprej. Zdajci ie zagledal v polmraku vrteče se osi iu zobčasta kolesa. Ob tem čudovitem poglectu je pozabil na yse. Kakor da bi ga čudežni stroj privlačeval s tajno močjo k sebi, je stopil v mlin in se približal vrtečemu se in grabečemu zobovju. Tako strineče in kar brez sape je bulfil v kolesje, da je bil celo mlinar osupel ia si fantka bolj ogledal. Spoznal ga je in prišel k rijemu.
>No, Mihec,« ga je stresel rahlo za rame. >Kaj ti je tu tako všeč?«
Mihec se je preplašeno zdrznil in že inisli] pobegniti. Ko pa je zagledal dol)rodu.šni mlinarjev obraz, je s prstom pokazal na kolefia in dvigajočo se stopo ter se od sreče široko zasmejal.
:>A. a, ta ti ugaja!« mu je prijazno prikiraal mlinar, ga prijel za ročico in mu razkazal ves mlin. Mož se ni mogel dovolj načuditi, s kolikim zanitnanjem pregleduje ta mali revež vsako malenkost in mu relo s prsti kaže, da prav dobro razume, kako se vse to vrti in giblje. Ko mu je pa naposled še trdil, da bo tudi on naredil takšen mlin, ki se bo prav tako liitro vrlil, se je mlinar široko nasmejal:
»Ni šmct, ii si pa tič! No, ko bo tvoj mlin gotov, me pa pokliči, da vidim, če si res tak mojsterU
Mihec ga je kar raznmel, bral mu ie besede z ustnic in vnelo prikimaval. T?og ve, kako dolgo bi se še rad razgledoval po mlinu. da ni v tem bipu pokukala sivka skozi vrata in široko zameketala, kot bi hotela reči: »Me ee e, kje si? Tako se brigaš zanne?« Mibec je brž hvaležno stisnil mlinarjevo roko in odhitel s svojo kozo na pašo.
Odslej se je sivka zraren Mihca silno dolgočasila. Dasi je po-mulila že vse grmovje in travo okrog potoka, se Mibec ni in ni zganil od iam.  vse dni je čepel na bregu, rezljai, sestaTljal in zbijal
6
in veclno več otrok je tiščalo okrog njega. Koliko zanimivega so pa iudi laliko videli! rotok ni več vrtel le prazno mlinsko kolesce. JCinalu so se na bregu dvigale in spuščale arobue stope in v veliko veselje otpok živo klopotale: >Tik-tok. tik-tok, tik-tok!« Mihcu to še ni bilo dovolj, liotel si je napraviti res pravi mlin in cele dneve se je trudil, da bi iz okroglega lesa izrezljal zobčasta kolesa. Končno je po dolgem rezljanju tudi to zmogef in kinalu se je vrtel tudi nilinski kamen, ki je bil sicer samo iz lesa. Ko pa je potem naredil še lijak, ki se je tresel kakor v pravem tnlinu, so otroci proglasili Mihca za največjega umetnika  na svetu.
Mihec je bil ves blažen. Še isti dan je pohitel k mlinarju in ga povabil V svoj rnlin. Mlinar, ki je že sliSal ocl svojili otrok o Mihčevih čudežih ob potoku, se ni dal dolgo prositi in šel kar ž njintt. Svojim očem ni raogel verjeti: drobni Mihčev mlin je bil res pravi umotvor.
»Ti si pa mojster,« je skoraj ganjen hvalil malčka, nežno ga potrepljal po rami in vzdihnil: »Škoda, da si gluh in nein, kaj bi še lahko bilo iz iebe!«
Oclslei je bebeo Miha /aslovel po vsej Dolgi vasi kot mali umet-aik. Ta sloves pa ni motil dečkov, da ga ne bi še veduo večkrat dražili. Posebno rad se je zadiral nanj županov edinec Francek, ki si je domišljal, da ni le najbolj ugleden, temveč tudi najbolj razu-men deček v vsej vasi. To so mu tudi do sedaj vsi otroci molče pri-znavali in bil jc njili vodja. A zdaj mu naenkral ta bebec kvari ugled! Najbolj pa je grizlo Krancka to, da je moral na tikem sam priznati, da takega mlinčka ne bi mogel narediti, čeprav je tri leta »tarejši od Milica. Zato mu je ponagajal, kadar koli je le mogel. Priložnosti ni manjkalo, saj je bil Mihec včasih tako nenavaden in smešcn! Kolikokrat je pokleknil sredi travnika pred kakšno ne-znatno cvetico, se z njo pogovarjal in jo poljubil. Tudi s polži, hrošči in mravliami se jc razgovarjal kakor z ljudmi, seveda v svojem nerazumljivem jeziku. Najbolj suiešen pa je bil tedaj, ko je hotel biti metulj ali ptica. Krilil je z rokami in glasno tulil. »Bebec nori, bebec nori!^: so tedaj kričali olroci in se na vse grlo smejali. Še odrasli so začudeno majali z glavo, češ: >Včasih res ni nekaj pri njem v redu.«
Mihec pa ae ni dosti zinenil za mnenje oirok in ljudi. Ker je bil gluh. jo pač žive! v svojem svctu. Vse, kar je raslo in se gi-balo, mu je bilo drago ka-kor sestrica in bratec. Kei-ni hodil v šolo, je vedno imel mnogo, mnogo ča.sa. Brez dela pa ni nikoli po-sedal, vedno je nekaj se-stavljal in gradil. Mama pa ie skrbela zanj, da tudi lačen ni bil nikoli. Tako jc živel in se razvijal tiavdan.
(Dalje.)
7