<1263343 Uvodnik IIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlipilllllllllllllllllllllilllllllllllllllllilllM Klub GM - da ali ne? Kaj je pravzaprav klub? Je to zbirališče prijateljev, ki se želijo ob večerih vsesti skupaj in pogovoriti? Je to prostor, kamor prideš kaj popit in poslušat glasbo, preganjat dolgčas z ročnim nogometom ali fliperji? Je to možnost za razgraja-ško zabavo ali morda pretep, ali pa celo za ustvarjalno skupinsko izživljanje? Najbrž je klub lahko vse to in še kaj. Mladi se o tem veliko pogovarjajo, v klube, ki obstajajo, zahajajo v precejšnjem številu, njihova mnenja o tem, kakšen naj bi klub bil, pa so močno različna — članek na sosednji strani je dovolj zgovoren odmev. Seveda pa mladi večinoma razmišljajo le o klubih, ki so. Skušajo med njimi najti tistega, ki jim po zvrsti glasbe in vzdušju najbolj prija. Malo pa je tistih mladincev, ki se ukvarjajo z razmišljanjem, kako bi organizirali in soustvarjali klubsko življenje, kakršnega si želijo. V letih 1974, 1375 in 1976 je število mladinskih klubov v Sloveniji izjemno naraslo in odbor za klubsko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, ki si nalaga skrb za razvoj te aktivnosti, je vsako leto organiziral seminarje in pa srečanje klubov, kjer so se aktivni klubaši ob prikazu svojih najboljših programov pogovorili. Po tem obdobju pa je volja začela usihati, kljub nadaljnji skrbi ZKOS za klubsko dejavnost se je vse več klubov prelevilo v disco plesišče ali pa stereotipno kavarnico, nekateri so se začeli ukvarjati skoraj izključno s športnimi dejavnostmi, precej pa jih je sploh izginilo. V tem trenutku se zdi, da se mladi ponovno lotevajo oživljanja in ustanavljanja klubov. Intenzivnost delovanja sicer niha, kar je običajno pri mladih, kjer se generacije hitro menjajo, čuti pa se, da klube potrebujejo. Glasbena mladina marsikje po svetu in pri nas svojo aktivnost usmerja tudi v klubsko dejavnost. V Sloveniji obstaja klub GM v Novi Gorici, ponekod se Glasbena mladina s klubom v svojem kraju tesno povezuje (na primer v Krškem, Kopru), vendar pa ta dejavnost še daleč nima tistega prostora, ki ji gre. Klubski programi so v delovnih načrtih Glasbene mladine Slovenije vedno obstajali, zataknilo se je pri realizaciji in finančni podpori, kajti klub je oblika preživljanja prostega časa, ki skoraj ne daje možnosti za organiziranost na republiški ravni. Lahko pa bi, tako kot to počne ZKOS, Glasbena mladina Slovenije skrbela za sodelovanje med klubi GM po Sloveniji in izmenjavo njihovih programov, lahko bi nudila pomoč — organizacijsko in finančno — tistim, ki so v večjih te- žavah, pomagala usposabljati animatorje in organizatorje, pripravljala vzorčne klubske programe... Pogoj za to dejavnost je obstoj in delovanje vsaj nekaj klubov GM, ki bodo toliko zaživeli, da bodo vse našteto od GMS tudi potrebovali. Da na ta trenutek ne bi predolgo čakali, bodo člani republiške konference Glasbene mladine Slovenije na svoji naslednji seji pripravili klubski dogodek, ob katerem se bodo pogovorili o realnih možnostih za razmah klubske dejavnosti v glasbenomladinskih vrstah. KAJA ŠIVIC 2 Reportaža Hilli ■ ■ ajmo mala u diskač Mladina se zelo rada zbira v klubih, pa naj gre za t i. disco klube, klube interesnih dejavnosti, mladinske centre ali pa za kaj podobnega. Ta zbirališča bi lahko glede na dejavnost razdelili na dve skupini: , 1. na klube, ki so namenjeni zgolj zabavi, sprostitvi, popivanju, ponočevanju ipd. 2. na klube, ki niso namenjeni samo zabavi, marveč tudi zadovoljevanju ustvarjalnih in kulturnih potreb mladine. Koliko je taka razdelitev ustrezna, bo najbolje razvidno iz ankete med obiskovalci treh znanih ljubljanskih zbirališč mladine. Klub Valentino M Klub Valentino je dokaj v redu Edino vratarji so včasih neprijazni. Na primer, ko prideš v disco Li, ti lepo reče »Dober večer, prosim,« tukaj pa nič V Valentinu me poleg tega moti še to, da moraš iti noter samo z žensko — v paru Drugače je pa kar v redu... Poleg Valentina obiskujem še disco Li, drugam pa ne grem, ker za to nimam prevoza ali pa mi ni všeč klub. Tako npr. diskoteka Turist, kjer mi niso všeč ljudje, ki so tam notri. Veliko pa je tudi predrznežev, ki si včasih kaj preveč dovolijo . .« 2 »Jaz hodim v glavnem v Turista Zdaj pa grem v Palma klub (bivša Stopoteka). V Valentino hodim zelo redkokdaj, ker ni toliko dober. Všeč mi ni zaradi ljudi, ki se tam zbirajo. S tem mislim predvsem na tiste, ki ti .težijo'. To so predvsem tisti z juga. V Palmi še nisem srečala nobenega, ki bi mi ,težil'. Če mi pa kakšen znan ,teži\ pa me to v glavnem ne moti « M Ali hodiš v klub Valentino? »Ja bi hodil, al ne mogu, došao sam tu prvo veče kao turista, medu-tim, nemam para, pa me ne puste unutra.« Vstop je dovoljen le parom, ti si pa sam. Kako je s tem? »Pa da, nemam bre Ženu, u torne je i problem. Došao sam tu večeras, pa nemam ženske, jer ženske ne trzaju na mene. Znaš, ja sam sa juga, znaš, južnjak mora da zbog toga...« Ali misliš, da se bo kaj dobilo? »Možda, možda, ako naide neka ženska, da se ji prikačim, ako bude pristala, razumeš?!« Zakaj si pa prišel ravno tu pred Valentino? »Došao sam slušat malo muziku, popit piče i dovidenja ...« Parček »Ja, danes greva v Valentino, ker je tak večer. Kar spomnila sva se Sicer ne greva pogosto, ker je bencin tako drag. V Valentino greva tudi zato, ker je to eden izmed najzanimivejših diskov Drugače pa hodiva še v Kovača, Sporna, ko je bil pa bencin še bolj poceni, pa sva hodila tudi v Kranjsko goro. Ja, Valentino je zdaj dosti boljši kot prej, ko je bil tu Čuk klub. Dosti boljši ambient je. V primerjavi z ostalimi ljubljanskimi klubi pa se mi zdi ta dosti bolj eliten.« Redar v klubu »Valentino ponuja pošteno zabavo in ni nobenih pritožb, vsaj zaenkrat. No, včasih prihaja do posameznih .trzavic', vendar skušamo to urediti po mirni poti. Včasih je pa potrebno to urediti tudi s silo. Klubu je res očitan .elitizem' in .snobizem', vendar pa se tu zbira vsaj po moje čisto povprečen ljubljanski ,narod'.« * Diskoteka Turist »... mal zabave, mal plesat ob koncu tedna, nimaš kaj druzga počet, ni nič bolj pametn’ga v Ljubljani. Ja. jaz hodim v glavnem v Turi-sta, slišala pa sem tud že za klub Malči Belič na Viču, pa za K 4. Tam še nisem b'la, bi pa se dal’ pogledat', verjetno je v redu.. Ti diski, kot so Turist, Šporn, Valentino, so vsi isti, mogoče je folk glede na leta malce različen, drugač pa je vsepovsod isto sranje...« M »Čakam žensko, da bi not pršu, ker je vstop možen samo v paru. Sicer se da tud' solo pridet notr, ampak bi mogu pridet že tam okol' osmih. Nasploh mi je zelo všeč v Turistu, bil pa sem tud' že,v FV-ju, na Kersnikovi 4, pa to. Jaz nimam n'č proti pankerjem, ampak zadnjič smo se sklofal v FV-ju in smo b li tepeni. Zato tud' boljš, da ne pride sem noben panker. Današna mladina se deli na več skupin, kot so: punkerji, šminkerji, rockerji, heavy metalci itd. Jaz sem neopredeljen. Zato hodim na vse konce in kraje, ne glede na to, kdo se tam zbira. Vseen' pa ne maram, da mi kdo teži brez veze. T a ' delitev mladine se mi zdi pa totalno brez veze. .« Ž »V Turista grem, ker je najbolj pristopen, ker je v centru mesta, pa tudi najboljši folk je tuki. Sem hodi največ te srednješolske mladine, med katero spadam tudi sama. Poleg Turista hodim še včasih v Valentino. Tam pa mi ni preveč všeč, ker so tam v glavnem starejši. V Turistu vrtijo dobro glasbo, pa tud' največ poznanega folka je tuki.« IVI »... v Ljubljani je več vrst klubov; npr. Turist, sem pridejo šminkerji pa to, na Kersnikovo pridejo pa pan-kovci pa to, na krajevni skupnosti se pa zbirajo mešano, a ne. . Veš kaj bi jest delu s takimi (punkerji), ki so tud' zoprni, pa k'bi jih jest tepu, pa recimo v FV, vse bi tepu, po vrsti bi tepu, jebo mater, vse bi po vrsti tepu... prov se mi zdi, da se folk grupira na punkerje in šminkerje, da se vsaj ve, kdo je kdo.. .« M »... jest grem tja, kjer mi je všeč. Sem pa za določeno stvar opredeljen ... Ampak tud tisti ljudje mi niso všeč, ki se tam zbirajo. Dobr, sej niso slabi ljudje, ampak tist' način obnašanja, tista brutalnost, tista.,. Sej se to dogaja tud' tle v Turistu, ampak se ne izraža tolk, kot npr. v FV-ju al pa na K 4... Ljudje se grupirajo. Sej to v bistvu ni napaka, to se je zmeri dogajal' in zmeri se bo...« Mladinski klub na Kersnikovi 4 ž »Na žalost je to edini klub, ki je kaj vreden v Ljubljani. Zabava na nivoju Valentina, Turista in ostalih disko klubov, v katerih se v glavnem obrača samo denar in se tam zbira samo .elitna' scena Ljubljane, zame v nobenem pogledu ne pride v poštev V K 4 hodim predvsem zaradi tega, ker se tu vrti glasba po mojem okusu. Ljudje se mirno sprehajajo in odprto kontaktirajo med sabo. Ni tako kot v kakem disku, kjer gre za zaprte kroge debat in za golo pozer-stvo. Tukaj je tudi cena dosti bolj sprejemljiva — s klubsko izkaznico je ob določenih dnevih celo zastonj itd. »Folk se po moje .grupira' predvsem zaradi denarja. Ljudje, ki že od mladih nog začnejo, da imajo za sabo background in neko malomeščansko vzgojo, hodijo npr. v Valentino, se tam .skeširajo' in dobijo občutek elitnosti. Imajo drugačno ideologijo. Mi pač tega ne moremo delati .. .« M » tle je fino, pa počen Če nimaš casha, zbereš flaše, pa maš za pir. Dob’r je tud', ker je tol’k časa odprt. Shit je edino v tem, ker so uvedi’ te karte za vstop. Če 'mam kej več d narja. grem včasih pogledat še v Turista, ampak tle je dost bolš. Če greš sam tja, je kurac.tam ni tolk odprta družba, kot tle na K4 « Kakšen bi bil po tvoje klub, v katerem bi se lahko zbirali vsi, ne glede na to grupiranje mladine? »Tak kot ta!!!« Ž ».... to je odvisno od zabave, od glasbe, kaj sploh hočeš/ad enega takega kluba, kaj želiš videt' od same scene. Greš tja, kjer se dobro počutiš. Človek je socialno bitje, ki išče krog ljudi, ki njemu odgovarja. Tako jih npr. v Valentinu jaz osebno ne bi našla...« M »Nisem ravno reden gost K4. V primerjavi s klasičnimi diski je zrak tu malo bolj čist, pa tudi tla so bolj čista, ljudje so drugačni, drugačen make up, pa ,imidž‘, drugačna je glasba, miselnost...« Na rob tej anketi bi rad opomnil, da njen namen ni v propagiranju ali »očrnjevanju«' posameznih klubov, temveč poskus prikaza dogajanja v teh klubih, ljudi, ki se tam zbirajo, pa tudi raznih problemov, ki se pojavljajo okoli njih. Vse izjave v tej anketi so bile posnete ob koncu tedna. Tu so prikazane brez kakršnihkoli popravkov. Najbolj delikatne so direktno zapisane ali bolje rečeno, prepisane s traku, na katerega so bile snemane!!! ».... ker je tista napetost med ljudmi, ti reče kakšen: .Poglej se! Lej, kakšen si!' in te udari in potem pride do ekscesov, fizičnih izpadov — to ni problem IZTOK GRMEK Fotografija: BOŽIDAR DOLENC 3 G M novice Predstavljamo izvajalce koncert Mladi mladim Glasbena mladina je skupaj s Cankarjevim domom priredila drugi tretji letošnji koncert v ciklu Mladi mladim — 20. novembra je z obsežnim programom nastopil pianist Hinko Haas, 11. decembra pa violinistka Marija Antič ob spremljavi pianistke Lidije Stankovič. Mlada solista predstavljamo v kratkem intervjuju. Kako m Je začela tvoja glasbena pot? MARIJA ANTIČ: Violino sem se začela učiti s sedmimi leti, a dolgo nisem nameravala z glasbo služiti kruha. Nato sem se nenadoma premislila in se vpisala na beograjsko akademijo za glasbo. Tretji letnik sem začela študirati pri profesorju Bravničarju v Ljubljani, kjer sem študij tudi končala. HINKO HAAS: Klavirja sem se lotil razmeroma pozno. Pri devetih letih sem od staršev izsilil, da so mi kupili klavir in me vpisali v glasbeno šolo. Imel sem srečo, da sem dobil pedagoginjo, ki me je znala zares navdušiti. Pri profesorici Sancinovi sem se učil celih deset let, saj sem v Celju, kjer sem živel, hodil tudi v gimnazijo. Nato sem se vpisal na glasbeno akademijo v Ljubljani, naredil sprejemne izpite in nato doštudiral pri profesorici Dubravki Tomšič-Srebot-n jakovi. Vsak študent glasbe si želi predvsem nastopanja, vendar vsi varno, da možnosti ni dovolj. Kako s« preživljaš? MARIJA ANTIČ: Dobro leto sem stalna članica simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, honorarno pa sem v njem sodelovala že prej. V orkestru nameravam ostati še naprej. Poučevanja se malo bojim, eno leto sem sicer nadomeščala kolegico — pedagoginjo, vendar sem imela občutek, da moraš imeti za poučevanje veliko izkušenj. Strah me je bilo, da bom kaj pokvarila. HINKO HAAS: Že ko sem se lotil študija, mi je bilo jasno, da samo odi nastopanja ne bom mogel živeti. Udeleževal sem se seminarjev v tu-, jini, dobil štipendijo za študij v Bernu pri Karlu Englu. Poučeval sem že med študijem, zdaj sem stalno zaposlen na glasbeni šoli na Vrhniki, honorarno pa poučujem tudi na Akademiji za glasbo. _ Kaj pa se!IIIIII!IIIIIIIIIIII!I!IIIIIIIIIIII1III!IIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!III!IIIIIIIII!III1III1IIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Jazz - otrok diskriminacije Ljudje imajo zgodovino, ker morajo producirati svoje življenje, in sicer morajo na določen način: to je dano z njihovo fizično organizacijo; prav tako kot njihova zavest. Karl Marx Kolonialna ekspanzija evropskih velesil srednjega veka je v ravnokar osvobojenem ’ in malo obljudenem Novem svetu terjala neizmerne količine delavne sile. Zato se je razvila sramotna trgovina s črnimi sužnji, ki se je tolikanj razmahnila, da so beli trgovci ob koncu osemnajstega stoletja iz zahodne Afrike v Ameriko prepeljali kar 70 tisoč sužnjev letno. Te so na licitacijah prodajali angleškim, francoskim in španskim veleposestnikom, ki so na svojih plantažah vzpostavili sužrijelastniški družbeni red. podoben tistemu v antični Grčiji. V zameno za suženjske okove je črni suženj izgubil skorajda vse, razen svoje delovne sposobnosti: svobodo gibanja, materin jezik, navade in običaje. Seveda pa mu je ostal spomin na njegovo afriško preteklost. Spričo rasnega razlikovanja je proces spajanja dominantne kulture belega gospodarja in črne subkulture potekal zelo počasi. Sprva je bil med belim in črnim svetom neizogibni prepad, ki je nujen del vsakega izkoriščevalskega odnosa. Črna subkultura se je zaradi rasne segregacije tako razvijala osamljeno. Beli gospodarji so sužnjem prepovedali tudi ples in bobnanje, ki sta sicer središče glasbenega dogajanja v Afriki, vendar črni sužnji niso nikoli pozabili svojih korenin: napore kolektivne tlake so si lajšali z ritmom delovnih pesmi, ki so bile čisto afriškega porekla in v temnih nočeh so se skrivaj zbirali na vuduističnih ceremonijah, kjer so se ob zvokih njim tako ljubih bobnov napeli in naplesali do obsedenosti. Ta vuduistična srečanja so slonela na rahlo spremenjenem tradicionalnem afriškem ritualu, kjer glavno vlogo igrajo bobni, prek katerih so črnci občevali s svojimi številnimi božanstvi in demoni. Postala so tako razširjena in priljubljena, da je oblast mesta New Orleans leta 1815 morala dovoliti javne plese sužnjev na trgu Kongo. Upala je, da bo tako zmanjšala priljubljenost skrivnih plesov. Že v sedemnajstem stoletju so beli gospodarji začeli prekrščevati svoje sužnje, ki so ob nedeljah začeli hoditi k maši, vendar so črnci krščanski nauk sprejeli na svoj, poganski način, ki je slonel na mnogoboštvu Večina črnih sužnjev je prevzela metodistično ali baptistično veroizpoved, kjer celoten obred sloni na pridigi in responzijskem petju psalmov, kar je črnce izredno‘spominjalo na njihovo afriško navado oz. obliko an-tifonega petja po načelu klica in odgovora. V črnih cerkvah se je tako razvil poseben liturgični obred, ki je slonel na improviziranem izmeničnem petju pridigarja in njegovih »ovčic«, ki so pri petju poplesavale, ploskale in topotale z nogami. Cerkev je postala glavna institucija vsake črnske skupnosti in je usmerjala in vodila življenje svoje skupnosti na način, ki je ohranjal obstoječi red. Do ukinitve suženjstva seveda ni prišlo iz moralnih ali človekoljubnih razlogov, temveč je šlo za preprosto računico industrialcev s severa, ki so z odlokom o ukinitvi suženjstva dobili ogromno delovne sile, do-tedaj zaprte na južnih plantažah Zakon je sicer formalno odpravil suženjstvo, ni pa seveda odpravil rasne segregacije in izkoriščanja. Črnci v Združenih državah so še naprej živeli v lakoti in pomanjkanju, ki je vladalo v črnskih vaseh in črnskih mestnih četrtih, imenovanih geto ali slum (izg. slam). Vendar so po več sto letih končno spet dobili svobodo gibanja in začeli so množično potovati s plantaže na plantažo kot sezonski delavci ter se seliti iz mesta v mesto kot lumpenproletarci. Seveda se črnska glasbena subkultura ni omejevala na duhovno glasbo — spirituale, gospele in jubileje, ki je prva oblika afroameriške glasbe, saj so mnoge duhovne pesmi predstavljale evropsko melodijo, podano na afriški način. Razvila se je tudi črna posvetna glasba — blues, katerega so širili potujoči črni pevci, ki so se ponavadi spremljali s kitaro in so se prvič pojavili že za časa državljanske vojne v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Duhovna in posvetna črnska glasba je vse do konca prejšnjega stoletja vsebovala značilna obeležja afriške glasbene tradicije. Minimalen vpliv glasbe belcev se je kazal skorajda izključno v prevzetju preprostih harmonskih vzorcev protestantskih himen. Duhovna glasba je seveda prepevala o biblijskih dogodkih, pevci bluesa pa so prepevali o radostih, užitkih, trpljenju in ljubezenskih zablodah tedanjega črnega človeka. Duhovna glasba je tudi prva glasba, ki je navdušila tudi belce — leta 1875 so širom po ZDA in tudi v Angliji z velikim uspehom nastopali Fisk Jubilee Singers, ki so prepevali črnske duhovne pesmi Južnjaške zastavljalnice so bile po končani državljanski vojni polne vojaških glasbil. Črnski glasbeniki so si lahko s svojimi prvimi zaslužki poceni kupili različna klasična evropska glasbila, ki so sestavljala tedaj zelo priljubljene vojaške godbe. Črnci so na ta glasbila igrali na poseben način, pač v skladu s svojo afriško glasbeno tradicijo. Združevali so se v orkestre, ki so nastopali na številnih paradah in plesih. Največ jih je bilo v drugi polovici prejšnjega stoletja v New Orleansu, ki je bil zaradi svoje specifične zgodovine (preden je postal del ZDA, je bil tudi v španski in francoski lasti) izredno kozmopolitsko mesto in tudi največje pristanišče v Združenih državah. V njem je bilo seveda zelo razvito nočno zabavno življenje, ki je med drugim zaposlovalo vedno več črnskih glasbenikov. Taka zaposlitev je bila zanje dosti vabljivejša od težaškega dela v pristanišču, kjer je delala velika večina črncev v New Orleansu. Delovna mesta v bordelih in nočnih zabaviščih so številnim črnim glasbenikom prvič omogočila, da so se svoji glasbi popolnoma posvetili. V skladu s svojimi močnimi rasnimi predsodki belci tej črnski glasbi niso resno prisluhnili — v najboljšem primeru so tudi plesali na to »črnuhovsko« glasbo, vendar le pod pogojem, da so bili črni glasbeniki med igranjem z obrazi obrnjeni k steni. Ogromna večina belcev je to črnsko glasbo prvič srečala ravno v bordelih in od tod izvira tudi stereotipno sprejemanje jazza kot glasbe nižjih in razuzdanih slojev. Predsednik ameriškega nacionalnega združenja plesnih mojstrov Bott je še leta 1921 izjavil: »Vreščanje saksofonov in sinkopi' rani ritmi drugih glasbil predstavljajo čutno zapeljevanje. Zbujajo najnižje in najbolj napadalne nagone. To vedo vsi profesorji plesa, saj je jazz osnova in bistvo poltenega plesa. »Pol stoletja kasneje nam trobentač in veliki poznavalec zgodovine jazza Dizzy Gillespie zatrjuje: »Ne verjamem, da se je jazz razvil v bordelih: preveč ječist in njegovi motivi so brezmadežni. Jazz glasbeniki so se v bordelih le preživljali, prav tako kot cipe, vendar so svojo glasbo snovali in razvili drugje.« Kakor pred tem afriška je tudi afroameriška glasbena subkultura slonela v celoti na poliritmičnern glasbenem konceptu, ki je bil za evropsko glasbeno miselnost po' polna novost, a danes je to že impe' rativ vsake komercialne glasbe- Črnska glasbena subkultura je r>8 svetovno glasbeno prizorišče prv& stopila na začetku tega stoletja ob nepričakovanem izbruhu popular-nosti ragtimea — sinkopirane klavirske glasbe, ki uporablja klasičn0 obliko koračnice z živahnim in ena' komernim ritmom. Skupaj z ragt|-meom se je širil tudi črnski ples cakewalk, iz katerega so se v n®' slednjih letih razvili številni drug1 plesi. Leta 1910 so v nekem amer1' škem časopisu zapisali: ».. .ta ple5, grozi, da bo iz ameriških in angleški plesišč pregnal eleganco, dostojar1' stvo in spodobnost ter predstavlja preživetje afriškega divjaštva, ki le bilo pregnano že s plantaž v časii1 suženjstva. Po ragtimeu sta prišla blues i11 jazz. ki sta postajala vse bolj poPu' lama, zaradi izvirnosti glasbe pa tu^1 zaradi novega medija — fonograf3, kije jazz ponesel tudi prek Atlantika* Evropo. Leta 1922 smo tudi Slovel dobili svoj prvi jazz orkester in P°\ dobno je bilo tedaj tudi v Sovje*5 zvezi, če gre verjeti lljfu in Petrov^ »Beseda državljan je začela izpodfl vati dotlej običajno besedo tovariš1 nekateri mladi ljudje, ki so brž zap^ padli, v čem je radost življenja, s° restavracijah že plesali onos*" Dixio in celo fokstrot Sončni cve1 In tako se je rodil jazz. PETER AMALI^ 18 Jazz llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Govori Odean Pope Pričujoči pogovor s saksofonistom Odeanom Popeom je nastal po njenem nastopu v kvartetu Maxa Roacha letos spomladi v Cankarjevem domu. Čeprav Odean Pope (te-norsaksofon) našemu občinstvu do nastopa v CD ni bil znan, je na svetovni jazzovski sceni še kako prisoten. V zadnjih koncertnih sezonah se ie pojavljal na evropskih jazzovskih °drih v dveh zasedbah: v že omenjeni zasedbi Maxa Roacha ter v Ustnem triu, ki ga dopolnjujeta še basist Geral Veaseley ter bobnar Cornell Rochester. Roachevega Odeana Popea smo sicer slišali pri nas, omenim pa naj še njegov nastop lani v Nickelsdorfu, ^ier je bil Roachev kvartet ,podvo-len‘. Roachev koncept je skoraj “Pisan na kožo« glasbenikom, kot s,a Pope ter trobentač Cecil Bridge-water. Pope je v kvartetu tudi kvalitetno angažiran. Indiferentno, a ne nepovezano, se vključuje v Roac-hevo manirno bobnanje ter ga ^ehča, hkrati pa dopolnjuje ritmič-no-harmonsko osnovo, na kateri te-rr'elji ta Roacheva manira. 2a celostno podobo Popeovega Ustvarjalnega opusa pa se še posedi dotaknimo njegovega dela v Ustnem triu. Disciplinirani Pope, ki nastopa v Roachevem kvartetu, se ,u popolnoma sprosti; od swinga Preide v nekak funkjazz, še vedno ^'Scipliniran, a zato dovolj živahen 111 v glasbenoinovativnem pogledu iskriv. Zlasti sodelavca, kot sta Rochester in Veaseley, dajeta triu fun-koidni predznak; ta funk pa nima v sebi niti sence t.i. diskoidnosti. Evropska publika je bila pred dvema letoma ob promociji tria Odeana Popea nekoliko presenečena, predvsem pa navdušena. Kaj pa pravi Pope sam? »Sem samo človek, ki ima rad vse vrste glasbe. Rad imam klasiko, rock, spirituale, ragtime in dixieland. Mati mi je često govorila: Zmeraj poslušaj in ničesar ne obsojaj — vse je lahko poučno. To je ostalo v meni in me naredilo bolj gibljivega tudi v glasbi, ki jo imam res rad, to je sodobna glasba. Mati je v baptistični -cerkvi igrala klavir in orgle, oče pa je udarjal na boben ter pihal na trombon pri pihalni godbi baseball kluba. V rani mladosti sem tako poslušal koračnice, črnske spirituale, gospel in blues. Pri desetih sem se z družino preselil iz Južne Karoline v Phila-delphijo, kjer sem hodil na gimnazijo skupaj z mnogimi dobrimi jazzisti (Benny Golson, Jimmy Garrison, Sonny Brown, Hassan Ibn Ali). To meje utrdilo v odločitvi, da postanem poklicni glasbenik. Začel sem se učiti saksofon na glasbeni šoli. Tiste čase sem poslušal Chu Berryja, Colemana Havvkinsa, malo pa tudi Sonnyja Rollinsa. Toda kasneje sem odkril, da te nikoli ne priznajo, če igraš preveč podobno komu drugemu. To spoznanje me je potrlo in iz hiše sem vrgel vse plošče s saksofonisti. Skušal sem odkriti kak drug koncept in tako sem začel poslušati pianiste. Vprašal sem se, kako bi bilo, če bi svoje pihalo igral tako, kot to počnejo pianisti Hassan ali Art Tatum ali Scott Joplin, Jelly Roli Morton ali Bill Evans. Poskusil sem in danes sem kar zadovoljen z rezultati, saj sem iz te izkušnje pridobil ogromno harmonično in melodično znanje ter razumevanje dinamike. Z Maxom (Roachem) sem prvič začel sodelovati leta 1967. Max ni samo dober vodja, temveč tudi prijatelj in dober učitelj in po enoletnem sodelovanju z njim sem začel skladati in aranžirati za večje zasedbe ter študirati oboo, pikolo in angleški rog. Leta 1971 sem ustanovil svojo prvo skupino The Catalyst, v kateri je basiral Tyron Brovvn (slišali smo ga tudi na Roachevem koncertu). Odrasel sem v cerkvi, kjer so bili zmeraj zbori, v katerih sem prepeval. Globoko v sebi sem se spraševal, kako bi zvenelo devet saksofonov hkrati, in tako sem začel pisati za zbor saksofonov. Leta 1977 sem tudi začel uriti tak orkester, Saxophone Choir, s katerim sem nastopal širom po ZDA in nekajkrat tudi v Evropi. Dve leti kasneje sem spet začel sodelovati z Maxom, od teta 1982 pa vodim Odean Pope Trio. Prav presenetilo me je dejstvo, da lahko v tem triu igramo večino glasov prejšnjih devetih saksofonov. Basist Gerald igra namreč multifo-nično, prosil sem ga, če bi lahko igral še none, velike septime, devetice in podobno. In on je eden tistih, ki se potrudijo. Zelo hitro je lahko igral prav toliko multifonično kakor jaz na svoj saksofon. Tako smo lahko igrali tudi aranžmane za devetsaksofonski zbor — Gerald lahko istočasno zaigra štiri, dva ali tri tone, sam pa igram triglasno, tako da skupaj dobiva šest glasov. Včasih jih je tudi sedem, kadar pa lahko na saksofon zaigram štiri glasove hkrati, pa jih je kar osem. Vendar se štiriglasnega igranja saksofona še učim. To je namreč zelo težko. Istočasno pa na svojem saksofonu raziskujem različne prstne rede, kajti če na saksofonu uporabimo prstne rede za oboo, dobimo popolnoma drugačne tone, kot če uporabimo prstne rede za flavto. Ti nudijo nov koncept, iz katerega izvirajo multifonični harmonski akordi in flažoletni toni (t.i. overtone series) mojega saksofona, kakršnih še nisem slišal pri nobenem drugem saksofonistu. S takim konceptom lahko združujete tudi različne kombinacije lestvic. Običajno izhajam iz dveh pettonskih lestvic, treh sedemtonskih, dveh devettonskih in mogoče ene enajsttonske lestvice. Nato vse te lestvice združim in postavim v eno vrsto in tako pridem do spektra, ki vključuje vse glasbene smeri — funk, rock, acid, jazzrock, bebop, di-xieland, bli^es... karkoli. Po mnogih letih trdega dela pod nadzorstvom posebnega učitelja sem se naučil tudi t.i. krožno dihalno tehniko (pihalcu ali trobilcu omogoča, da, medtem ko piha oz. izdihuje skozi svoj instrument, obenem že vdihuje nove zaloge zraka), ki jo je v jazzu prvi populariziral Ellingtonov baritonsaksofonist Harry Carney v tridesetih letih, vendar lahko na prste preštejemo tiste, ki so se te tehnike naučili (Rahsaan Rolland Kirk, Dave Murray), saj gre tu pravzaprav za dihalno tehniko pranayame, ki je del indijske hatha joge « PETER AMALIETTI JAKA FURST , j Odmev IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM Producenti - inovatorji V zapisih o reggaeju, ki sem jih za revijo GM pripravil v lanskem šolskem letu, sem v zadnjem nadaljevanju, posvečenem dubu in instrumentalnemu reggaeju, omenil tudi ime enega najboljših mladih dub producentov Adriana Shervvooda. Tokrat bi rad podrobneje predstavil njegovo ustvarjanje, pa tudi ustvarjanje še dveh podobnih mojstrov modernega duba, to sta Mad Pro-fessor in Jah Shaka. Vsi trije sestavljajo neformalno in neuradno skupino, imenovano »londonski producentski krog«. Morda se boste vprašali, kako to, da omenjam producente in glasbenike, delujoče v Veliki Britaniji, ko pa vendar vemo, da je reggae trdno vezan na Jamajko. Že res, toda v zadnjih letih, še posebej ob koncu sedemdesetih in v začetku osemdesetih, postaja vse bolj jasno, da britanski glasbeniki prevzemajo vodilno vlogo v modernem reggaeju ter v iskanju novih izraznih možnosti in oblik. K temu jih med drugim sili tudi njihovo okolje, saj se angleški kon-zervativizem še vedno ni povsem otresel rasizma in nacionalizma, še posebej ne v teh kriznih časih, ko je v Angliji več kot tri milijone brezposelnih. Odnosi, ki pogostoma niso povsem demokratični, so prav gotovo pravšnja podlaga za razmišljanje o družbi in lastnem položaju v njej, zlasti še za mnoge priseljence. Res je, da omenjenih treh londonskih producentov-novatorjev ni treba preveč povezovati s politiziranim reggaejem kakega Lintona Kvvesija Johnsona (konec koncev je dub že v temelju pretežno instrumentalna godba), a se reakcije na odnose v družbi — konkretneje v popularni glasbi (diskografski industriji, radiodifuziji ipd.) — kažejo v izjavah in intervjujih. Tako je Mad Professor v intervjuju za angleški tednik New Musical Ex-press letos poleti pojasnil, zakaj je v Londonu odprl studio in osnoval lastno gramofonsko založbo Ariwa Sounds. Izgubil bi samostojnost, že če bi med njim kot producentom in delno izvajalcem (Mad Professor je namreč tudi dober basist in tolkalec) ter med končno podobo plošče obstajal en sam vmesni člen. Ko smo že pri »odštekanem« profesorju (odštekanem v pozitivnem smislu), poglejmo najprej nekaj podatkov o njem. Kot že rečeno, Mad Professor vodi lastno neodvisno založbo Arivva, okrog katere je že zbral kopico mladih, neuveljavljenih, a dobrih in zagnanih glasbenikov. Pa o tem neko- liko kasneje. Najprej moramo namreč omeniti njegov projekt, s katerim si je priboril vidno mesto v moderni reggae produkciji osemdesetih let. Naslov tega projekta je Dub Me Crazy, obsega pa štiri albume: Dub Me Crazy (1.), Beyond The Realms Of Dub (2.), The Afričan Connection (3.) in Escape To The Asylum Of Dub (4.). S prvo veliko ploščo iz te serije je Neil Fraser — takšno je njegovo pravo ime — nakazal, od kod mu prve zvočne informacije in začetni vplivi: od verjetno neizogibnih starejših jamajških mojstrov duba. Med njimi so seveda najvažnejši King Tubby, Prince Buster, Joe Gibbs, Lee »Scratch« Perry in Augustuš Pablo. Najmočnejši in najopaznejši je vpliv slednjega, Augustusa Pabla, ki je v sedemdesetih letih z dokaj obskurnim, a obenem znanim in preprostim instrumentom — melodiko — izvedel pravo majhno dubovsko revolucijo. Mad Professor je na četrtem albumu iz serije Dub Me Crazy posvetil precejšnjo pozornost prav temu glasbilu, vendar pa se'ni zadovoljil zgolj z neinventivnim kopiranjem Pablovih dosežkov, ampak je le-te v mnogočem nadgradil, jih po svoje uvrščal v komade in razvil nekatere nove prijeme mešanja zvoka melodike z ostalimi instrumenti. To pa ni edina kvaliteta profesorjeve godbe, saj gre dobršen delež poleta in svežine njegovega duba pripisati tudi zanimivim, iznajdljivim zvočnim učinkom, ki razgibavajo zvočno Sliko. Ta je zavoljo tega raznolika, zvočno bogata in tudi nepredvidljiva, tako da poslušalcu ne more postati dolgčas. Ravno te odlike pa upravičujejo oceno o resnično svežem vetru, ki je zavel po že malce postanih in s tradicionalizmom napolnjenih dubovskih planjavah. Mladi glasbeniki, ki snemajo za profesorjevo založbo in ki so že opozorili nase (bodisi s sodelovanjem na njegovih albumih, bodisi z lastnimi izdajami) so: multiinstru-mentalist Sergeant Pepper, pevka in toasterka Ranking Ann, trio Wild Bunch, bobnar in basist Bernard Cumberbatch, basist Michael Gayle, bobnar Terry Crooks in še nekateri... Z Neilom Fraserjem že dalj čdsa > sodeluje producent Jah Shaka. Za zadnji album založbe Arivva pa je prispeval tudi celo stran godbe. Na to nas navaja sam naslov te plošče — Jah Shaka Meets Mad Professor At Arivva Sounds. Tudi Jah Shaka ima svojo neodvisno založbo, Shaka Musič, za snemanje plošč pa uporablja pa kar profesorjev studio Njegov dub je sicer bolj tradicionalen (profesor ga imenuje »raste sound«, zaradi poudarjenega zvoka bas kitare), vendar pa zna Shaka prav iz »naravnega« zvoka običajnih reggae instrumentov pričarati sveže in zvočno nabito ozračje. V nasprotju s profesorjem, ki na primei na albumu Escape To The Asylum Of Dub sploh ni uporabil ritem ali solo kitar, pa Jah Shaka ravno z njimi in še s pomočjo bobnov, basa (ki ga igra sam), klavirja in tolkal ustvarja napeto in zanimivo godbo, s katero si je prislužil mesto v londonskem krogu. Ostal nam je še Adrian Sher-vvood, mlad in idej poln belec, ki ima med vsemi tremi producenti najdaljši staž. V sedemdesetih letih se je učil pri znanem toasterju in kasneje producentu Princu Far l-ju. Z njim je sodeloval pri projektu Cry Tuff Dub Encounter, ki je nekak temeljni kamen nove dub produkcije' Tudi Shervvood deluje v okviru zdaj že dokaj znane neodivisne založbe On-U Sound. Z njeno nalepko ie izdal vse dosedanje plošče, na katerih je produciral zvok tako pomembnih skupin, kot so New Age Step" pers,. Creation Rebel in v zadnji*1 letih Singers And Players. V nasprotju s profesorjem in Shakof pa se je Shervvood naslonil na starejše, preizkušene reggae in celo punkovske glasbenike, s katerimi <* bilo težko delati. Nekaj teh instrumentalistov sodeluje v vseh treh omenjenih skupinah, katerih temeljno usmeritev bi lahko v grobe'" razdelili nekako takole: New Age Steppers v svoji godbi združujei0 elemente postpunka in duba, Crea-tion Rebel je skupina, s kate^ Shervvood eksperimentira in raz'" skuje možnosti izražanja na dubov' ski podlagi; s Singersi And PlayerS' pa skrbi za povezavo med tradici0" nalističnimi producentskimi prijel in modernimi izvajanji s pomoč)0 najnovejših dosežkov snemalne (" izvedbene tehnike. V zadnjem je Shervvood precej razširil obmo# svojega delovanja — tako je na Pn' mer pred kratkim sodeloval s s^' pino Depeche Mode pri snemaj ene od verzij komada People ^ People. Če bi hoteli imenovati trenut^ najpomembnejšega predstavnika' nosilca moderne dub-produkcije." se verjetno najlaže odločili prav1 Shervvooda. Toda to v ničemer'* zmanjšuje prispevka Mad Prof6' sorja in Jaha Shake Ravno |* sprotno: nesmiselno je iskati \o6if in razgrajevati vlogo posamezni kajti vsi trije skupaj so poskrbeli prepotrebne kakovostne premih, novodobnem dubu ter mu z ^ nostjo in brezkompromisno5 vbrizgali novega poleta, živahni in svežine. B. STRNAD ZL00* ^ Mad Professor 20 Plošče, knjige Monumenta Artis _ Musiča Siovenica Tak ja naslov zbirke, ki namerava zajeti dela vseh pri nas doslej znanih avtorjev od 16. do 19. stoletja. Prva dva zvezka zbirke nosita letnico 1983 in so ju predstavili letos jeseni Kakor piše urednik zbirke, dr. Dragotin Cvetko, se raziskovalci trudijo, da bi odkrili manj znane ustvarjalce, oziroma tudi znane še bolje spoznali, in njihove storitve predstavili javnosti. Slovenska akademija znanosti in umetnosti (razred za zgodovinske in družbene vede), njen znanstveno raziskovalni center in v njegovem okviru Muzikološki institut v prvih dveh zvezkih te zbirke predstavlja Sonate a tre Amandusa Ivančiča in Soboles musicae Daniela Lag-knerja. Zfi obe zbirki skladb je značilno, da upoštevata zahteve sodobne izvajalske prakse in sta le-tej •udi namenjeni. Pn tem pa ohranjata izvirno podobo posameznih skladb ln z revizijskimi poročili omogočata njihovo rekonstrukcijo Baročno klasicistični, nacionalno še neidentificirani skladatelj Aman-dus Ivančič svoje sonate a tre (5 po številu) namenja flavti, violi in neoš-'evilčenemu generalnemu basu, (ki 9a je za izdajo izdelal skladatelj pavel Šivic). Za sonate, ki jih je spar-tlral, revidiral in jim napisal uvod muzikolog dr Danilo Pokorn, je značilen Preprost, jedrnat, deloma neizdelan slog s poudarkom na mestoma očar-fovih melodičnih linijah. Doslej še niso bile objavljene in so z izjemo ene še tudi neizvedene. V Soboles musicae Daniela Lag-knerja (16/17 stol., po rodu iz Maribora) gre za 28 štiri- do osem- glasnih latinskih zborov, ki so bili namenjeni bogoslužju, dva med njimi sta posvetnega značaja Skladbe kažejo vplive -starejše« nizozemske šole (polifonija) in »novejše« poznorenesančne vplive beneške šole (dvozborja, ritmična razgibanost). Motete je spartiral, revidiral in jim napisal uvod muzikolog prof dr Jože Sivec. Vsekakor gre za pomemben nacionalni dosežek in za nov izziv poustvarjalcem komorne in vokal ne zborovske glasbe! DARJA FRELIH Parat Zastave / Helidon Zastave so v razvoju reške skupine Paraf logična in pričakovana postaja. V razburljivih časih, ko si je punk pri nas »oral ledino«, je izdala prvo ploščo A dan je tako Lijepo počeo, pred tremi leti pa Izlete. Izleti so bili za tiste čase kar preveč napredna plošča Zastave jo prekašajo le v dodelanosti po tehnični plati, po glasbeni pa je opaziti le poudarjeno ritmičnost in več poigravanja s klaviaturami, kar pa je posledica produkcije (skupina + A. Ivarv "ustradja: JURIJ PFEIFER iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiniiii bED EZ3 03 K t Praga! Se ti ne zdi, da malo pretiravaš s to glasbeno v*gojo. čič-Borghesia). Tekstovno Paraf kombinirajo socrealistične teme s še bolj občutenimi osebnoizpovednimi Pri domačih izdajah nikakor ne moremo tudi mimo tega, da poskušamo poiskati vpliv »gnilega« Zahoda V tem primeru je na dlani navezovanje na angleško skupino The Danse So-ciety, kar pa nikakor ne izpade kot VU-kopija ali nekakšen surogat, saj je v tej glasbi še vedno dovolj starih Parafov, in novih, povsem specifičnih potez, da vse skupaj s pomočjo produkcije zveni precej jugoslovansko Zlatno doba je komad, ki si zasluži posebno pozornost Posrečena kombinacija plemenskih ritmov, uporabe predposnetih trakov in teksta D. Kneza (Laibach) je dovolj originalna, da se ne izgubi v poplavi podobnih zadev. Album se tako zaključi v homogeno celoto, ki je — prav zaradi tujih referenc, ali pa kljub njim — z eno besedo — dober PRIMOŽ PEČOVNIK Izdaje zagrebškega glasbenega informativnega centra Glasbeni informativni center, ki deluje v okviru zagrebške Koncertne direkcije, je v zadnjih nekaj letih postal pomemben založnik strokovne glasbene literature in skupaj z Jugo-tonom tudi gramofonskih plošč. Ob promociji njihovega doslej največjega založniškega podviga, obsežne monografije o Josipu Štolcerju Slavonskem magistre muzikologije Eve Sedak na letošnji opatijski glasbeni Tribuni, se nam je pravzaprav prvič odprl malo širši razgled po publikacijah Centra, ki ostajajo našemu zainteresiranemu glasbenemu ljubitelju, pa tudi strokovnjaku vse preveč neznane in nedostopne. Gre že za pravo knjižnico, razdeljeno na pet skupnih naslovov: »Zborniki«, »študije iz hrvaške glasbene kulture«, namenjene informiranju tuje glasbene javnosti (dela hrvaških avtorjev so izšla v nemščini in angleščini), ciklus »Beseda in glasba«, »Prispevki k zgodovini hrvaške glasbe« in »Monografije« Tako so »vedenje« o hrvaški glasbeni zgodovini doslej dopolnili z zborniki o skladateljih Ivanu Jarnovi-ču, Josipu Hatzeju, Luki in Antunu Sorkočeviču, z zborniko Varaždinskih baročnih večerov, v katerem so objavljena strokovna besedila o glasbeni dediščini narodov in narod- nosti Jugoslavije od 16. do 19. stoletja, v avtorskih izdajah pa so hrvaški muzikologi obdelali nekaj pomembnih področij iz svoje glasbene preteklosti: gre za dela Stanislava Tuksarja (Hrvaški renesančni glasbeni teoretiki), Lovra Županoviča (Stoletja hrvaške glasbe), Miha Demoviča (Glasba m glasbeniki v republiki Dubrovnik od 11 do 17. stoletja), Huberta Pettana (Hrvaška opera — Ivan Zajc) in že omenjeno novo delo Eve Sedak (Josip Štolcer Slavonski — skladatelj prehoda) Slednje je doslej najpopolnejša študija ustvarjalnosti tega izjemnega skladatelja prve polovice našega stoletja, obenem pa njen drugi del vsebuje tematski popis vseh skladb Josipa Štolcerja Slavonskega, kar je prvi tak popis opusa kateregakoli jugoslovanskega skladatelja (ob tem je treba poudariti, da so izven naših meja prav tovrstni popisi ena rednih in temeljnih muzikoloških in obenem izdajateljskih nalog) Knjižnica zagrebškega Glasbenega informativnega centra skrb. .ta eni strani za pokrivanje belih lis na zemljevidu strokovnega informiranja o naši glasbeni zgodovini ter daje pobude tudi avtorjem tovrstnih raziskav, z zagotovilom, da njihovo delo ne bo obležalo v predalih. Na drugi strani igra Center važno vlogo animatorja za hrvaško sodobno glasbo. Pod naslovom »Beseda in glasba« so doslej izšle tri zanimive publikacije. Zlasti sta dragocena neke vrste zbornika esejev, teoretskin študij, osnutkov za glasbene projekte dveh osebnosti hrvaške nove glasbe — Branimirja Sakača (Ariel) in Dubravka Detonija (Panopticum Musi-cum), v ta okvir pa sodi še študija Ke-lemenove opere-baleta Apocalyp-tica izpod peresa Susanne Erding. Tu je tudi cela vrsta gramofonskih plošč, med katerimi je precej avtorskih (plošče Marka Ruždjaka, Branimirja Sakača,Dubravka Detonija in drugih). Žal so te tiskane v majhnih nakladah (1000 izvodov), od katerih jih je pol namenjenih informativno-animacijski dejavnosti centra (propagandno gradivo na različnih razstavah izven naših meja ipd.), drugo polovico pa naj bi Jugoton dal v prodajo, a v glavnem ostaja skrita v skladiščih, češ, ta glasba tako in tako nikogar ne zanima. Ker je interes obojestranski, upajmo, da bodo literatura pa tudi gramofonske plošče le prišle tudi to slovenskega bralca in poslušalca, saj bi njihovo mesto, če ne drugje, bilo vsaj v Muzikalijah Državne založbe Slovenije na Trgu francoske revolucije v Ljubljani. MOJCA MEtiART GM pisma iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiM Dragi bralci, stran vaših pisem smo tokrat odmerili dvema obsežnejšima prispevkoma. Prvi poroča o minulem srečanju mladih dopisnikov v Novem mestu, drugi pa je polemični odmev na enega od člankov v prejšnji številki naše revije. Kot smo že zapisali, smo na srečanje v Novo mesto povabili pet sodelavcev naše dopisniške rubrike. Trije od njih so se nam po srečanju oglasili s svojimi prispevki: Irena Ojsteršek, •sedmošolka iz OŠ Primož Trubar v Laškem, sedmošolka Nataša Prunk iz Oš Anton Ukmar v Kopru in osmošolka Dušica Orešnik iz OŠ Ivan Novak-Očka v Ljubljani. Čeprav ste nekateri od vas že seznanjeni z dogajanjem v Novem mestu, bo za večino najbrž vendarle zanimiv podrobnejši odpis tridnevnega srečanja, kakor ga je doživela Dušica iz Ljubljane. 16. srečanje pionirjev dopisnikov v Novem mestu Že četrto leto sodelujem v novinarskem krožku in tudi veliko pišem za Glasbeno mladino. Tako me je uredništvo revije GM povabilo na to srečanje. Bila sem ga zelo vesela, saj sem v Novem mestu lahko spoznala pisatelje, ki pišejo za Pionirski list, Cicibana, Kurirček in druge revije, pa tudi urednike teh revij. Tovarišica za slovenščino je predlagala še Alenko Cedilnik, prav tako članico novinarskega krožka, ki veliko piše za Pionirski list, da greva skupaj. V Novem mestu smo se zbrali v Domu JLA. Prišli smo iz vseh koncev Slovenije in tudi pionirji iz italijanske Gorice in švicarskega Basla. Nato so nas predstavili gostiteljem, pri katerih smo prenočevali. Dodelili so me Nataši Udovič, ki obiskuje prvi letnik Srednje ekonomske šole. Po razporeditvi in srečanju z gostitelji smo si ogledali barvni film Ljudje ob Krki. Zanimiv film prikazuje življenje ljudi ob tej dolenjski reki. Mentorje in člane uredništev je sprejel predsednik skupščine občine Novo mesto v hotelu Metropol. Mi pa smo se na družabnem večeru zabavali in plesali ob zvokih in vodstvu Mateje Koležnik. V veselem razpoloženju sem s svojo gostiteljico odšla domov. Naslednji dan smo se spet zbrali v Domu JLA na razstavi šolskih glasil in se pogovarjali s predsednikom Društva novinarjev Slovenije Slavkom Frasom o 40-letnem delovanju društva. Nato smo se razdelili y skupine, ki so jih vodili osmošolci in učenci nižjih razredov srednje šole. Naša skupina si je ogledala delovno organizacijo SGP Pionir TOZD Lesni obrat. Zanimivo je bilo videti stroje m spretne roke delavcev, ki iz desk oblikujejo harmonična vrata. Dobili smo nekaj prospektov o tem delovnem kolektivu. Imajo tudi svoje glasilo Pionir in prijazna urednica nam je razdelila nekaj njihovih izvodov. Prehitro smo se morali posloviti od prijaznih gradbincev, kajti naš program je bil kot šolski urnik. Čakal nas je še obisk v Domu za učence Majde Šilc. Tu smo imeli kosilo Sledilo je srečanje z uredniki mladinskih revij. Tako sem spoznala urednika Glasbene mladine, tov. Petra Barbariča. Štirje dopisniki smo se zbrali v majhni sobi, kjer nam je urednik opisal, kakšna bo letošnja revija. Da bo lažje dostopna osnovnošolcem, bo malo spremenjena. V vsaki številki bodo predstavili glasbeni poklic in še neznane glasbene skupine, ki so še mlade in jih še ne srečamo na glasbenih lestvicah Novost so tudi telegrami, kjer na kratko opišeš in oceniš koncert kake glasbene skupine, na katerem si bil. Strani za jazz bodo skrčene. Na zadnji strani bodo fotoreportaže. Najbolj vesela sem bila, ko mi je urednik izročil diplomo za vestno sodelovanje. Nato smo si v študijski knjižnici ogledali glasila pionirjev Novega mesta. Srečali smo se tudi s pesnikom Severinom Šalijem; domačinom iz Novega mesta. Pesnika smo še sami spraševali, kar nas je zanimalo in spet nas je prehitel čas, gostitelji so nas prišli iskat. Naslednji dan sem se že zjutraj poslovila od svoje gostitel/ice in njenih staršev in Novega mesta. Avtobusi so nas odpeljali v Dolenjske Toplice. Obiskali smo tamkajšnjo OŠ in Dom pionirjev, kjer so nam pripravili lep kulturni program. Ogledali smo si še Bazo 20, kjer sta nam spregovorila prof. zgodovine Tone Štampohar in prvoborka Dragica Rome. Pozneje smo se preselili v Lukov dom na zaključno srečanje in podelitev nagrad in priznanj najboljšim šolskim glasilom. Bilo mi je kar malo težko, ker nisem nikjer zasledila našega glasila. Nagrade so podelili res prizadevnim in tako se /e 16. srečanje pionirjev, dopisnikov zaključilo , v prijetnem vzdušju z željo, da se prihodnje leto spet srečamo. DUŠICA OREŠNIK, novinarski krožek, OŠ Ivan Novak-Očka, Ljubljana Naš sodelavec Piotr T. \6 v prejšnji številki napisal krajši odmev na oddajo -Stop pops 20« 19. 10. na ljubljanskem radiu. Pripomnil je, da ta zapis »nikakor ni kakšna .grozna' kritična analiza proslu-le petkove pop oddaje« Nasprotno, »pripombe ob uspešnicah so lahko le gradivo za kritičen premi- slek«. S slednjo mislijo se je očitno strinjala tudi dopisnica Anča, zato je k tej oceni poslala svoje mnenje. Njene pripombe so prisilile Piotra T. h »kritičnejšemu premisleku«, tako da je z odgovorom Anči iz 4. letnika SPŠ svojo oceno lestvice bolj podrobno razčlenil. Prostor za debato pa je seveda še vedno odprt! »Po mojem in še katerem mnenju ima vsaka stvar, pojem, človek, itd., tako pozitivni kot tudi negativni pol. Zato ima tudi glasba oz. pesem-skladba tako negativni kot pozitivni pol. V sestavku , Prvih dvajset Stop popsa' (pravilno .dvanajst'; op. ur.) pa je skoraj vse ,absolutnopo domače povedano skritizirano — razen nekaj pozitivnosti pri Domice-Ijevi Soli in Naši Lidi/i ter malenkost pri Kliniki za cinike. Torej, če že postavljamo kritiko (pa čeprav je ta kritik strokovnjak), mislim, da mora ta vsebovati pozitivni in negativni pol. Ni pa nujno, da mora biti pozitivnih lastnosti absolutno več kot negativnih in obratno. Res je,, da ti vsaka glasba ne more biti všeč, vendar zato ne smeš trditi, da je vse to potem zanič. Kljub temu pa se to le velikokrat (na žalost) dogaja. Zato je potrebna čim bolj objektivna kritika in ne subjektivna. Morda se bo kdo od vas vprašal, ali ni ta kritika tudi negativna, kriti-zerska. Vendar ne bi rekla, da je absolutno negativna. To lahko utemeljim z dejstvom, da nisem rekla, da naj bodo kritike absolutne, v popolnosti pozitivne, ampak da ne smemo zanemarjati pozitivnega pola in nečesa označiti za absolutno negativno. Upam, da boste v prihodnje vsaj malenkostno upoštevali to mnenje, ki ni samo moje. Lep pozdrav BRALKA ANČA, ■■ 4. letnik SPŠ« Po daljnem Vzhodu »dišeča« metodologija o nujnem iskanju pozitivnih in negativnih polov vsakega objekta, s katerim se srečamo, §e, žal, pri strogo •>racionalistični« pop godbi ne obnese, Velik del te godbe namreč nastaja skoraj na tekočem traku, industrijsko, serijsko in tako so zanj značilni pomanjkanje vsakršnega ustvarjalnega elana, nedomiselnost in cenenost. Žal so bile 19. 10. vse skladbe tujega dela lestvice točno take, pa najsi je šlo za ponovno »žvečenje« popularno-glasbenega klišeja (disco-Cyndi Lauper, -soul- — Lionel Richie...) ali pa lastnega, nekoč svežega, vitalnega izraza (Depeche Mode, Stevie Wonder). Domača pop travma je za razliko od tuje bolj obrtniška kot industrijska, saj svoje ne- domiselnosti ne more zakriti z dragimi studijskimi prijemi in bombastičnimi aranžmaji. Tako je glasba večine skupin s tega dela lestvice še precej bolj prgzorna in dolgovezna. Sicer pa je praviloma tem izvajalcem bolj važno to, da lahko s prodorom v zgornji del Stop popsa dvigujejo ceno svojih »uslug« na lokalnih plesih, kot pa da naredijo kaj svežega, vitalnega. In še to. Objektivne rock kritike ni. Tudi ta ima v precejšnji meri ideološki predznak. Sicer pa sem se sam tokrat trudil ocenjevati »hladno«, na-osnovi za vse skladbe enotnega sistema vrednotenja, s kriteriji kot so — dinamika, duhovitost, inovativnost. Tako sem v skladbah, kot so »Sol«, »Naša Lidija« in »Mojca« še celo našel nekaj pozitivnih elementov, medtem ko mi gredo privatno vse na živce. Če bi po vsej sili iskal take elemente tudi v čistih »Stancah«, bi si te kriterije popolnoma »razsul« in bi izgubil še tisto, minimalno objektivnost, ki jo kot »rokenrol pisun« lahko imam. Sicer pa: kateri so po tvoje pozitivni elementi raztrganih skladb? Če jih najdeš v takih kot je npr. »Oh, ta pesem je pa tako otožna in mi je tako všeč!", potem tudi pri tebi očitno ne gre za objektivnost. Dovolj! Tako lahko napišem cel roman. Zaključna pripomba: Če bi za oceno vsakega produkta rock kultu-re, ki ga dobim v roke, porabil toliko energije, kolikor sem za »matranje" ob ogabno impotentnih skladbah takratne lestvice, za boj z dolgčasom, potem bi takoj pustil svoj»loh"• PIOTR T. Na zalogi imam še tri prispevke, W pa jih zaradi pomanjkanja prostora in zaradi manj zanimive vsebine tokrat samo omenjam. Katja Benevol. osmošolka iz OŠ Anton Ukmar v Kopru je poslala krajši prispevek, v katerem pod naslovom »Važno ie sodelovati« piše o udeležbi na področnem tekmovanju v kvizu Glasbene mladine, ki je bilo v Ajdovščini-Z iste šole se je oglasila tudi peto-šolka Daša Gulič, ki piše o svojert1 sodelovanju in nastopih s šolskih zborom pod vodstvom Maje Cetin-Petra Novak, osmošolka iz Senovega, pa pod naslovom »Ta presneta glasba« sporoča o dolgočasnih šolskih urah glasbe in o svojec veselju pri igranju klavirja. Upam, d3 se ne dolgočasi tudi ob prebiranji naše revije, ki skuša objavljati vseeno, v kateri bi zajemali čim več glasbenih zvrsti in tako zadovoljili ra" zlične okuse naših bralcev. Naše P1' sanje pa hoče biti kritično in s ten1 tudi vzgojno Nič ne bo narobe, & bodo takšni tudi prispevki naših mladih dopisovalcev! VAŠ UREDNI* 22 Nagradna slikovna križanka DRUGO IME ZA GR OTOK THERA OPERA Albana BERGA GRŠKI UČENJAK 2 IN 5. ČRKA VPRAŠ. St. tri IME ROMANOPISCA O FLAHER-TYJA VELETOK V PAKISTANU GLAVNO MESTO GANE PISAR- NIŠKI DELAVEC POKLON KITAJSKO MOŠKO IME CITRO- ENOV AVTO MAKARSKA ODPRTINA V OBRAZU AKADSKA BOGINJA TOMAŽEK ILUSTRA CIJA: MILOŠ BAŠIN GORLJIV •PLIN, SE STAVINA NAFTE VPRAŠ ŠT. ENA DALMAT. ZENSKO IME PROSTOR ZA IZVRŠITEV SMRTNE KAZNI SUŽENJ iV ŠPARTI OČKA STROPI KAR VISI ZRAVEN SESTAVIL IGOR LONGYKA PODROČJE KANOVE OBLASTI BRANE GRUBAR VPRAŠ ŠT PET IVAN BRATKO KNJIGA ZA VLAGA NJE FOTOGRAFIJ SLAVKO PREGL AFRIŠKI VELETOK Zidovsko MOŠKO IME VPRAŠ ŠTEVILKA ŠEST DEL. SEV IRSKE 22. IN 15. ČRKA FRANC. POZITIVISTIČNI FILOZOF SINJSKA VITEŠKA IGRA MADZ ŠAH VELE MOJSTER GOSTLJA-TA JED ESKIMSKI ČOLN TURŠ POKRIVALO VPRAŠ. ŠT DVA VEČJI VODNI TOK VETER V SREDOZEMLJU DR2AVA V JUŽNI AMERIKI VOHALO VPRAŠ. ŠTEVILKA ŠTIRI LAURENCE OLIVIER UTEŽNA MERA NA VZHODU TUJE ZENSKO IME STOLETJE RIBIŠKA MREŽA POŠLJI TUDI REŠITEV KVIZA! LETOVI-ŠČE PRI OPATIJI CVETKE lllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllll>!lllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllll!lllllll!l!lllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllilllllllllll Naslovnica UREDNIŠKI ODBOR Zdravko Hribar (GMS), Marija Bmmmmm Peter Amaiietti, Peter Barbarič Mesarič (ZDGPS), Lovro Sodja i (urednik), Miloš Bašin (oblikova- (ZDGPS), Jože Stabej (DGUS), lec in tehnični urednik), Jaka Dane Škerl (DSS), Mojca Šuster Furst, Lado Jakša, dr. Primož (GMS) in delegacija uredništva Kuret ^(glayni urednik), Ig^r (glavni in odgovorni urednik). * Ljubljana), Lea Hedžet (GMS), Fotografija LADO JAKŠA Nena Hohnjec (PA Maribor), NASLOV UREDNIŠTVA Revija GM, Kersnikova 4, 61000 LJUBLJANA, telefon (061) 322-367. Račun pri SDK Ljubljana, številka 50101 -678-49381. Revija izide osemkrat v šolskem letu, celoletna naročnina za XV. letnik znaša 150 Nd, posamezen izvod stane 20 Nd. Iz množice (lepega števila nepravilnih) rešitev križanke in kviza 2. št. letošnjega letnika smo izvlekli tri »pravilne« reševalce: Brigito Jakovec iz Novega mesta, Tedija Žepiča iz Krar*ja ter Mojco Jesenko iz tirov. Sicer pa bo tudi nova križanka kombinacija križanke in kviza. Pravilne odgovore na vsa vprašanja kviza boste našli tudi v križanki. Nagrajevali bomo posebej križanko in kviz in kdor bo Poslal obe rešitvi, bo prišel v Poštev za obe nagradi, bedž REVIJE GM za kviz in ploščo za križanko. Nagradili bomo tri reševalce. Rešitve nam pošljite najpozneje do 10. januarja na naslov: REVIJA GM, Kersnikova 61000 LJUBLJANA. REŠITVE IZ 1. ŠTEVILKE križanka — vodoravno: cele-s’a. omikron, por, tla, Onek, KG, ta, 0rnak, krila. metronom, karo, ne. Pastoralna, NS. amortizer,'bal, jelo. |er. tara, drob, Amati, KD, Al, lan, na-skok, Škulj, scherzo, Arad, May. tar. Mali KVIZ: 1 b, 2c, 3a, 4a, 5a. 6b. 7b. 8a, Mali kviz )• Katero od naštetih godal drži Ovajalec med nogami? a) violina b) viola c) violončelo Kakšno je drugo, pogosto upo-rabljano ime za kljunasto flavto? a) blokflavta b) prečna flavta c) okarina ■Na kateri ton je uglašena naj-struna na violini? a) g b) d c) a ' Koliko prečk ima šeststrunska Kustična kitara? štirinajst b> šestnajst c> osemnajst 5,v harf , ero skupino glasbil sodi Pihala b> godala c) brenkala T6r° od naštetih tolkal ima 0|očeno tonsko višino? Pavke j ^etalofon ' triangel ie *Hk0)7,e tema tega kviza <9|ei Pripravil LUKA SENICA Zmagovalna ekipa razmišlja ob spremljavi ene zadnjih slovenskih »band«, kvarteta Miška Baranje Dekleta folklorne skupine Tine Rožanc so jo zarezala prav po domače... 1! .medtem ko so jih pevke iz Haloz zamaknjeno poslušale