List 39.
Politični oddelek.
Državnozborske volitve.
Kakor malone v vseh drugih kronovinah, tako se je začelo tudi na Kranjskem z razpustom poslanske zbornice jako živahno gibanje. Vse se pripravlja za prihodnje volitve in vse kaže, da moramo biti pripravljeni na jako hud volilni bolj.
Obe slovenski stranki na Kranjskem sta že naznanili, da postavita v vseh volilnih okrajih svoje kandidate. Narodna stranka, ki je imela doslej vse tri mestne mandate v rokah, upa, da ohrani vse tri, povrh pa je sklenila, da postavi tudi v vseh petih kmetskih okrajih in v splošni kuriji svoje kandidate, česar bi gotovo ne storila, da ne računa, da prodere vsaj z nekaterimi. Nasprotno pa je tudi katoliška stranka sklenila, da poskusi pridobiti h kmetskim mandatom, ki so doslej bili vsi v njeni oblasti tudi kak mestni mandat. Boj se vname na celi črti in pri ostrosti obstoječega nasprotja je brez dvoma, da bo ta boj tudi jako ljut.
Mi ne spadamo k tistim, ki smatrajo eksistenco dveh nasprotujočih si slovenskih strank za narodno nesrečo. Vsi Slovenci ne moremo biti jednega in istega mnenja o posvetnih stvareh in tudi ni treba, da bi bili, zakaj če bi se dosegla taka slogav potem bi brž zavladala občna stagnacija. Obstoj različnih političnih strank je vedno in povsod ne le znak nego tudi pogoj napredka, samo če je ljubezen do skupne narodne stvari večje, kakor je nasprotje med strankama.
Tudi v razpuščeno poslansko zbornico niso bili kranjski poslanci voljeni soglasno, nego je bil vsak mandat izvoljen z veliko težavo, ali vzlic vsemu na-sprctstvu pri volitvah so se poslanci obeh strank na Dunaju vender približali toliko, da so ustanovili skupen klub, in da so ves čas v narodnih zadevah solidarno na-
stopali tako napram drugim strankam, kakor napram vladi. Ljubezen za skupno narodno stvar je bila pri njih večja, kakor mej  njimi  obstoječe  strankarsko nasprotje.
Brez dvoma je potrebno, da ostane tako tudi v prihodnje, in zato bi iskreno želeli, da bi se prihodnje državnozborske volitve vršile tako, da bi se obstoječe nasprotje ne poglobilo, da bi se ne razvnelo preveliko sovraštvo, iz kratka, da bi se ne vršile tako, kakor zadnje deželnozborske volitve, pri katerih je sicer katoliška stranka pridobila vse kmetske mandate, pri katerih pa je sama sebi in zlasti prečastiti duhovščini neizmerno moralno škodo napravila.
Bojimo se, da bo tudi letos tako. Na shodih, ki so se zadnje mesece vršili sta zlasti gg. dr. Šusteršič in Vencajz pa tudi dr. Lampe nastopali tako, da je to v dno duše moralo užaliti vsacega njihovega političnega nasprotnika. In tudi na katoliškem shodu se je le preveč govorilo v tem žargonu in vse premalo po načinu Nj. eminence kardinala Missie. Če se proglaša vse advokate in notarje za oderuhe, če se na javnih shodih oznanja, da so vsi liberalci sleparji in goljufi, ničvredni ljudje, teleta in barabe, nad katere se mora iti s palico potem se pač ne sme zahtevati, da naj bi se ti, tako sramotno napadeni politični nasprotniki ne reagirali z jednakim orožjem.
Njegova eminenca kardinal Missia je na katoliškem shodu sam na jako razumljiv način obsodil tisti način političnega bojevanja, čigar najbolj prononciranih zastop-pač ni treba posebe navajati. Kardinal Missia je na katoliškem shodu priporočal svojim poslušalcem potrpežljivost, rekši:
„Ne da se vse doseči naenkrat, nobena hiša se ne zida na en dan, nobeno drevo ne pade na en mah, ampak treba je delati naprej in pri tem biti potrpežljivim. To potrpežljivost bi zlasti priporočal tudi nasproti tistim, ki niso naših mislij, ker, če jih hočemo pridobiti, to gotovo ne bode s tem, da ako nas zbadajo, zbadamo tudi mi  nje, ampak s prenašanjem s potrpežljivostjo.   Če  jih
Stran 374.
hočemo pridobiti, to gotovo ne bo s silo in tudi za dobro ne sme se delati kakor s tako strastjo, ampak mirno, premišljeno, vztrajno, potrpežljivo in tako smemo upati, da bode s takim postopanjem blagoslov božji. Če nas udarijo na eno lice, ponudimo tudi drugo lice, kajti bolje je prenašati kakor pa se razžalostiti ali pa dati nazaj, kakor dajo in merijo oni nama.
To so krasne besede, ko delajo največjo čast kardinalu. Tacih besed še nismo culi na Kranjskem in tako, kakor svetuje kardinal, tudi doslej še nobena stranka v deželi ni postopala ne narodna pa tudi ne katoliška. Pri prihodnjih volitvah bomo videli, koliko so zalegle besede kardinala pri tistih, katerim so bile namenjene, pri teh volitvth se pokaže, koliko se v katoliški stranki uvažujejo kardinalovi pveti. To se seveda ne pokaže v listih, ampak na shodih in na prižnicah.
Mi bi prav iz srca želeli, da bi se zlasti prečastita duhovščina ravnala po tem nasvetu, saj bi s tem moralno prisilila svoje nasprotnike, da se tudi tako ravnajo. Tako bi valove volilnega boja, naj že bode njega izid kakoršen-koli, ne pluskal čez meje dopustnosti in bi bilo mogoče, da tisti, ki bodo stali ob volitvah drug proti drugemu v boju, se po končanih volitvah lahko sežejo v roke, in se kot prijatelji zbero zopet v jednem klubu.