Niko roš'	lAMRM
zsassrvhm člasl-k
RAZUMEVANJE POLITIKE IN ZAUPANJE V POLITIKE
Povzetek. Scstarek Je de! iifše Hudije, v kateri ai tor na oxiiofi ivziiltatoi' lastnih empiričnih raziskal- r Shreniji v obdobju JK> demokratičnih roHtrah (J9^X)) in osamosi-ojitri ponazori stanje r vrednotenju demokiriličnega sistema. Pri tem se opira na rezultate t elike zahodnoermpske .itndije 'Beliefs in Clovernment'. V tem sestaikn prikaže razumela nje Jwliiike. ki Je pretežno kritično in odklonilno. Na desetletnem nizii meritev 'ugleda politikov' izvede tri tipe politikov: integrativni tip (iskalci konsenza); konfmntacijski tip in marginalni lip. Integrativni tip v slovenskih razmerah označuje visoka sistemska vloga in levosivdinska opredeljenost; konfmntacijski lip pa opozicijska vloga in desno-sredin.<ka opredeljenost.
Ključni pojmi: kriza demokracije, podpora sistemu, razumevanje politike, zaupanje v politike, tipologija politikov glede na pod/mro (ugledi
Razpravo o razumevanju polilike in zaupanju v |K)lilikc po.siavljamo v žc prej opisan- teoretski in problem.ski okvir obravnave razvoja ilemokratičnib sistemov. Svojevrsten skepticizem gleile razvoja demokratičnih sistemov kažejo Habermas (1973). Crozier (et al.. 1975), King (1975), Gaston (1975) in tudi Otfe (1979), ki ga povzeto izrazi z razlago o preobremenjenosti oz neotizivnosti sistema. V srži gre pri tem za .spoznanje oz. teorijo o krizi demokratičnih sistemov, ki je deležna empiričnega preizkušanja, potrjevanja, pa tudi zavračanja.
Na tem n»e.stu nas ne zanimajo .splošni vidiki teorije krize in njene empirične potnlljivosti, temveč, kako razumevanje politike in vrednotenje [politikov prispeva k uveljavljanju demokratičnih .sistemov; po.sebej nas zanima, ali k oblikovanju z;i-upanja v politični si.stetii pri.s])ev;it;i - in koliko - v konkretnem (sloven.skem) tlruž-benem okolju. Gre torej za problem, ki ga po.siavljamo na intermediarni, vmesni ravni, delonut p;i .se lx)mo pri obr:ivn;ivi spustili na spo<lnjo, empirično raven, še |x>.scbej pri pon;tzoritvi odnos;i drž;ivlj:inov do |X)litike in politikov, kot se k:iže v ptnlatkih empiričnih razi.sk:iv v Sloveniji v olxlobju od leta 1990 do 1998,
' Dr Xikii Ihl/inifosors/KiiilofiiJv In limtslojnlliC.vnlni zo nizIslHimnjvJnnufiu iiincnjti nii tiikiilicli z<i drnilH-ne ivilc. I.'nirerzii v tjiililjtinl.
■ (Hej: 'lili. X t'J'Xi: Xanfmnje r tlcinoknillCnl .lisleiii. Tenrij» in /iinluti. I jnhI/iinii. t'«/. .V.Y.\7/. 'tAXi. sir. r>.ii-67j.
Xilio TOŠ
\ soclohni poliioloSki litoratiiri je mogoče zasletliii mnogo zapisov in analiz, ki obravnavajo vpra.šanje vpliva ]wliiikov na otlnos Ijiitli clo poliiičncga sistema in ki izhajajo iz ])oilmene, da politična javnost izgublja zaupanje v politike, kar |X)sred-no prispeva k zmanj.šanju zaiij^anja v politični sistem na sploh. Ker gre pri tem za teoretična izhodiSča in poglede, ki smo jih izčrpno prikazali v obravnavi "Zaupanja v demokratični sistem", jih tu ne bomo |Kinovno po.sebej razčlenjevali. Pa vendar navedimo .še nekaj pogledov, ki bodo prispevali k |>ojasnitvi vključenega empiričnega gradiva. I.isthaug (1995) npr. poudarja, da odnos javno.sti ilo politikov tlol-goročno .sodoloča proces .sekularizacije, po.sebej pa poudarja pomen upadanja zaupanja v politiko oz. politike kot posledico v.se večje uspo.sobljeno.sti in razgledanosti (kompetentnosti) volivcev. To .se kaže v spreminjanju usmerjenosti javno.sti v odnosu do politike nasploh, v drugačnem razumevanju juilitične legitimnosti in v drugačnem izražanju zaupanja. Razumevanje, ki izhaja iz t. i. "argumentov nove iKjlitike" |X) eni strani poutlarja vpliv povečevanja "iKjtenciala kognitivne konjpetentnosti", kar .se kaže v povečani politični angažiranosti, v sjiro.ščanju političnih akcij in političnih protestov, pa tudi v večji neodvisnosti državljanov kol političnih akterjev in njihovih .strank itd. Neotivisnost posameznika .se kaže v njegovi povečani j^olitični o.samosvojenosti. v nara.ščanju protisirankarskih občutij, pa tudi v nara.ščanju nerazpoloženja in nezaupanja v politiko. To pa spotibuja tudi občutek vretinoine zapostavljenosti oz. razhajanje med vrednotami in cilji vladajočih sku|)in in cilji in vrednotami od oblasti odrinjenih oz. neudeleženih skujiin in po.sameznikov. Politični poutlarki, ki izhajajo iz t. i. argumentov nove politike, .so, kot ugotavlja Listhaug, precej radikalni, .saj na nekaterih me.stih prelamljajo s kon-vencionalnimi levičarskimi nazori. .Še najnazorneje .se to kaže v vretinotenju |x>-mena neekonomskih konfliktov oz. v razumevanju vloge tlelav.stva v poteku korenitih .socialnih sprememb. Tehtna je tudi trditev, da .se odnos do politike in politikov oblikuje v jjre.seči.šču interesi - pričakovanja - uresničitev. Pri tem gre pivil-v.sem z.;i vpra.šanje, ali zmore politika, država uresničiti v.se večja pričakovanja danih okvirih (vse obsežnej.še) države. Za počutje ljutli znt)traj sistema je namreč vse titlločilnejša učinkovitost (vse bolj) razširjajočega .se javnega .sektorja. .Veuresničenost oz. neuresničljivost pričaktjvanj poraja v.se večje nezatlovoljsivo in politični cinizem. Do izbruhov nezatlovolj.stra prihaja tetlaj. ko .se objektivno izboljšanje življenjskih razmer lako upočasni oz. .se te celo tako hitro poslabšujejo, tla pritle tlo frustracij (Daviš 1962). Teza o preobremenjenosti sistema oz. o njegovi neotlzivnosti, ki je bila obliktnana v .setlemtle.setih letih, je torej neposredno povezana z za.stajanjem gtjspodarskega razvoja in razvoja blaginje ljutli. kar.se kaže v njiht)\em počutju in nezadovoljstvu. Pri obravnavi tlemokratizacije v tlržavah na prehotlu v .Srednji in Vzh(xlni F.vropi ne smemo pozabili, tla .so Irustracije in nezatlovoljsivo tudi posledica razkroja uveljavljenih egalitarnih .stKialnih in gospo-tlarskih varovalk ter bistven u|)atl blaginje in .socialne varno.sti po.sameznika in osnovnih tiružbenih .slojev. Skratka, od tlružbenega "obrata" so Ijutlje pričakovali več, tlobili pa .so manj, kot so imeli. To sicer pretežno ne velja za .Slovenijo, morda tutli za Češko in Madžarsko ne, izrazito pa velja za Ukrajino. Belorusijo, Romunijo, Bolgarijo ittl.
lina «il razlag, ki obravnava nczatlovoljsivo s politiko, govori o negativni pristranskosti (bias) političnega zaznav-.inja (l.aii I9SS). Ljudje so pozornejši in .se bolj (Klzivajo na negativne inlbnnacije o |K)liiičnein dogajanju kot na |H>zitivne. Sevetla k temu bistveno prispevajo tudi k negativnim informacijam usmerjena množična občila. .S kopičenjem predv.sem negativnih iniormacij množična t)bčila priilobiva-jo v.se pomembnej.ši vpliv na oblikovatije (preilvsem negativnih) stališč in (otlklo-nilnega) vetlenja ilržavljanov. Ljudje so t.iko vse bolj usmeneni k informacijam, ki negativno opisujejo politično ilogajanje, v.se manj pa se oilzivajo na informacije, ki pozitivno opisujejti ilelovanje vlatle in tirugih institucij političnega sistema. Negativne wene ilelovanja vlatle, še po.sebej njene .socialne in gospotlarske politike ter njene usmerjeno.sti h ključnim problemom, torej bistveno vplivajo na (iblikt)vanje oilno.sa do nosilcev političnih pooblastil, političnih manilatarjev, skratka do pt>litikov. Avtorji, ki obravnavajo problem ilinamike zaupanja v pf>litiko oz. v politike, lako po.selK-j pouilarjajo vidike gospodarske učinkovito.sti delovanja vlail. Vpra.šanje je, komu javnost pripisuje uspehe in komu zmote, koga javnost krivi in koga opravičuje. Tako .se lahko dogotli. tla za ilobre poteze gospodarske politike, ki nimajo kratkoročnih učinkov, javnost nosilce take politike obsodi, uspehe pa pripiše politikom, ki .so jih nasleilili.
Pomemben vidik, ki .s<xloloča oilnos državljanov do ptjliiike, .se izraža v politični ilistanci. Čim večji je oilmik meti vlailiu) politiko in interesi ilrugih skupin, tem večja je politična tlistanca in tem l)t)lj se razrašča [lolitični cinizem. V razmerah političnega konflikta in |>olarizacije v ilemokratičnem si.stemu je \ ladni maiulat vselej odvi.sen od iziila volitev. Ce zmagovalci na volitvah svoje pozicije opreilelijo kot javno politiko, .se tiržavljani. skupine oz. stranke z nasprotnimi |X)Zicijami čutijo oiltujene. Pomembna ob tem je njihov;! možnost ilostop;! iU> poobhistil. (Xltujenost in politični cinizem pievhtiliijeta v tistih skitpinah. ki ne vklijo re.ilne možnt)sii za .svojo uileležbo pri oblasti Ob ostri notranji polariz;!ciji. kt) so zmagovalci v.selej isti. kihko političn;! ;!p;ilija zajiuiie širok ilružbeni segment. Oill>ojnost ilo |X)litike narašča, konfhkti .se z;iostrujcjo; možno.st za ileiimkratično urejanje t)iliuxsov .se znianjšuje. Intenzivntist politične polarizacije, raven .seg!!ienl;!cije slr;!nkaiskeg;! polja ter obhke in n:!čini politične in.stitucitin;iliz;icije v neki tliž;ivi ttirej prispev;!jo k oblikovanju oilno.s;i ilrž;ivlj;inov ilo |>oliiike n;isploh ozirom;! ilo politikov, to pa .se kaže tutli v izražanju političneg;! !»ezailovolj.siva in apaiiji. \'.se to je še poselx-j izrazito v ilržav;ih n;i |5rehoilu.
•Meil političninii si.steini posanieznih tlrž;iv so vklne lazlike gletle pnivil, ki iloločajo oblikovanje .strank in pogoje, poti katerimi si stranke lahko z;igoiovijo i!ileležbo v iiieilstavni.ških telesih. Ce o.stajajo pomeinbne skupine ilolgo č;!sa brez političnega pietlst;!vništ\a. se pri čktnih takih skupin nakopičijo agresivna negativna st;ili.šča ilo vlaile. Politični sistem z določeno mero prtJŽnosti omogoča takini ski!pinam, il;! lahko oblikujejo stnmke in ilo.sežejo prcdst;!vni.štvo ter .se t:iko vključujejo v politično dogaj;!nje. Ta argument govori v priti večstrank:ii.skim sis-teniom v nasprotju z tlvostr;!nk;ir.ski!ni sistemi. Pi;!v tako govori v prid |iropor-cionalnim zastopstvom v predstavniških telesih, .s;!j se v t;ikih sistemskih razmeiah tutli manj.še iztiblikovane politične in interesne .skupine lahko iistrezno uveljavijo kot padamentarne stranke. V zvezi s tem Weil (1989) opozai ja n;i vpliv razilroblje-
nosti strank in še posdifj strnktiiriranosii opozicije na izražanje političnega (ne-)zaclovoijsi\a v večstrankarskem sistemu. Raziskave, ojsravljene v vrsti zalioil-iux.-vrop.skih držav in ZDA, .so namreč i)okazale, da polarizacija, Iragmeniacija, jjre.široke vladne koalicije, pa tudi preozke in lorej manj.šinske vlade (kar.se izraža v nestabilnosii državne eksekmive) vplivajo na zmanj.Sevanje ix)dpore sistemu. Kot poudarjajo, je kritičen vidik demokracije v odgovoru na vpra.šanje, kako dati tistim državljaiK)m, ki so zaradi volilnih izidov izključeni iz politične moči, legitimno možnost, da izrazijo .svcija .stališča oz. da \ plivajo na ne.sprejemljive vladne txlločilve. Gre za to, da .se v deniokratičnih si.steniih z volitvami |)ovečuje obseg politične podpore ter zmanjšujeta obseg .socialnih napetosti in intenziteta izraženega nezadovoljst\a. Ce političnim interesnim skupinam, ki so izločene z volitvanii, o.stane upanje (perspektiva) prihodnje vključitve, nezaclovt:)lj.st\-o ne nara.šča do nezno.snosti.
Obsežno analizo dinamike zaupanja v politike, ki smo si jo izbrali za ponazoritev problema in ki je zajela iz.sledke raziskovanj v .štirih skandinavskih državah (.\'or\eški, Dan.ski. .^vedski in Nizozemski), je za olxlobje dveh deseileiij izvedel Listhaug (1995). Raziska\e, na katere .se analiza opira, .so nastale pretežno pod vplivom ameriških volilnih raziskav (American .Natk)nal Hlection Siudies), niso pa liile zasnovane kot primerjalne razi.skave: vključujejo različne spremenljivke, izvajane .so bile v različnih ča.sovnih |ire.sekih In zajemajo različna časovna obdobja. Indeks dinamike zaupanja politikom, kcM ga je raziskovalec izoblikoval, je nastal z nadome.ščanjem in rekonstruiranjem spremenljivk, ki zajemajo širok kompleks "razumevanja in vrednotenja |x>litike". Norveška datoteka, ki je bila med v.semi štirimi vključenimi najob.sežnej.ša, je tako zajela podatke o teh vklikih: pomenu glascJ-vanja z vidika v|)livanja ljudi na politiko; oceno pomembnosti političnega dog;i-j;inja: oceno razumljivosti oz„ zajiletenosti politike za n;ivaclneg;i clrž;ivljana; z.;izna-vanje razlik med strankami; oceno zaup;inja politikom in oceno nizumnosti poli-tiko\-. Poleg tega .so bile v analizo \ ključene pre.soje ;mketirancev o: z;ipr;ivlj;mju denarja d.ivkopLičevalcev; o tem. ali .se zanimajo .stranke le za gla.sove in ne za mnenja ljudi; o nezanimanju poskincev za mnenj;i nav;idnih clržavlj;inov; o stikih poslancev z ljudmi; o tem. ali .se volilci lahko z;uie.sejo n:i obljube strank; o vplivu volitev n;i vlado; o pomenu volitev za političiui cxlločanje v drž;ivi itd. Izlx)ri spremenljivk za preostale tri države le deloma prekrivajo širino in število spremenljivk za Ncirveško. Čeprav v teh državah potekajo ludi raziskave odiujsa do "konkretnih" politikov ler njihovega položaja v sj^lošni diiuimiki izraž;inja podpore oz. nezado voljstva s |x)liiiko. v lo an;ilizo niso bile vključene. V prikazu razmer v .Sk)veniji v nadaljevanju pa .se ne bomo omejili zgolj n;i splošne iznize odnosa do politike in politikov. amp;ik bomo vključevali tudi podatke, ki kažejo lui odnos javnosti do konkretnih pcMiiikov oz. bomo poizkusili ugotoviti pri.spe\ek dclov;inja konkretnih politikov na splošno dinamiko zaupanja v politični sistem.
ML'O roš
Izsledki zahodnoevropskih raziskav
Zdaj pa si najprej na kralko oglejmo osnovne ugotovitve iz navetlene skantli-navske raziskave (Listhaug), ne tla bi se poselx'j ustavljali ob metodok)ških prt)lv lemih. Na vpraSanje. ali se je zaupanje v ptilitike v približno tlvajsetib letih, ki jih zajamejo |>otlatki (iz sretline setlemdesetih let tlalje), pretežno zmanj.šalt) ali povečalt), analiza ne oblikuje enotnega t)tlgovt)ra. Razlike v ravneh zaupanja in v trentlih .so pri različnih narodih različne. Tako ugotavlja za Norve.ško dramatičen upati zaupanja na prcht)tlu iz šesttle.setih v .setlemtleseta leta. nato povečanje zaupanja v setlenule.setih letih ter končno izrazit upati zaupanja konec o.semtle.setih let. Norveška je torej primer cikličnega gibanja zaupanja v politiko oz_ politikom. Zaupanje v politike v volilnih obdobjih oz. v tlružbentigospotlarskih ciklusih močno patla ali se tiviga. Za pretxstale tri države Listhaug ugotavlja, tla se na Svetlskem kaže tlolgotrajno upadanje zaupanja od konca .šestde.setih do konca osemtlcsetih let, vendar je iz podatkov razviden najizrazitejši patlec konec setlenulesetih let; na Danskem zaupanje upada v začetku setlemtle.setih let. nara.šča v drugi [xilovici .sedemtle.setih in začetku o.semtle.setih let; na .Nizozemskem zaupanje nara.šča v začetku in sretlini setlenule.setih let. nato sletli obtiobje ustaljenf).sti zaupanja, ki .se v zatinjem času |K>stopoma vz|)cnja ittl.
R;izlike meti posameznimi tiržavami .so torej več kot očitne. Ni enotnega tren-d:i v izražanju zaupanja politikom; razkrita gibanja pa tutli ne morejt) bili tlober tlok;iz za potrjevanje teze t) splošnem upatlanju zaupanja v politični sistem.
Pri iskanju .socialnih in političnih razhtg za nakazane trende ter razlike v ntvneb zaup;mja Listhaug optjzarja na tivoje: j^rvič, tla kaže nezaupanje težnjo k zbir;inju v po.sebne socialne skupine, ter tirugič, tla lahko spremembe v vlatlajoči politiki vplivajt) n;i raven podpore. To ponazori z ugotovitvami iz posameznih razi.skav, ki k;ižcjo, da t)selîc z najvi.šjti .stopnjo izobrazlx; nasploh kažejo manj zaup;inja kot slab.še izobraženi, kar poleg tirugcga nakazuje, da .se nezaupanje nizvij;i med vi.še izobr;iženimi. Potlrobnejša analiza, ki naj bi ptiirtlila. da je izvor nezaupanja pri mkijših. vi.soko izobraženih anketirancih, pa se ni poirtliki. Poleg tega opozarja n;i pomen volilnih izitlov, ki spreminjajo ustnlo .skupin pripatinikov stiank. Analiza pokaže, tla .so volivci, ki .so bližje zm;igovitemu krilu strank (koaliciji), m;inj nezaupljivi do politike kot li.sti, ki so bliže poraženemu krilu strank (opoziciji). .Sprememba v vlatli po vt)litvah povzroča valov;inje v otinosu tlrž;ivlj;inov tlo politike in |K)litikov: običajno jirej manj zaupljivi .sprostijo svt)je zaupanje - in obratno. Sevetla pa to valovanje oz. te zamenjave ne zaj;imejf) nikoli vseh tlrž;iv!janov; tlel jih ohranja nezaupanje ali zaupanje v .svojem obrobnem t>z. (Hltujeneni položaju, bt>disi ker jih z-unenjave ni.so prizatlele, bodisi ker imajt) nasploh izf)blikovan otlbt)jen odnos do politike. Otinos tlo politikov in otinos tlo strank se oblikujeta v i.steni izkustvenem prostoru. Cc je otlvisnosi politikov txl strank popohui, je za-ujianje v politike le izraz zaup;inja v politične .stranke. Sicer pa .se tlo posameznih osretlnjih politikov lahko izoblikuje izviren cxintxs, ki ni zgolj pre.slikava otino.sa tk) .strank, ki jim pripatlajo.
Ob analizi gibanj zaupanja skozi časovne pre.seke in glede na značilnosti skupin ;mketirancev v posameznih tipazovanih tiržavah se Listhaug tlokoplje tlo teh
posplošcniii sklepov in ugotovitev: lazkriti empirični tiencli na Norveškem, .Švedskem, Dan.skem in Nizozemskem ne opravičujejo splošnega pesimizma gletle razvtjja zaupanja v |x)litike oz. zaostrovanja razmerja meti tir/.avljani in politično elito. Prav tako pa ti trendi ne dopu.ščajo optimističnih sklepov o razvoju (loli-tičnega zaupanja. Po njegovem mnenju namreč empirična analiza ni docela prej^ričljivo ptikazala na okoli.ščine, ki siX)tlbujajo te irentle, ter na tlejavnike, ki so otiločilni pri razlagi razlik med ravnini zaupanja v posameznih državah. Vendarle pa .se pokaže, tla .se zaupanje v strankarsko oz. itieološko tloločlji\ ih skupinah izraža gletle na njihovo prizadetost s spremembami nosilcev vlatlnih potiblastil. Raziskava pa .še tlodatno potrtli izhotli.ščno oceno, da je politično zaupanje pomemben vitlik tlemokralične usmerjenosti množične publike oz. tiržavljanov. Za normalno t)dvijanje tlemokratičnih otino.sov v neki tiržavi pa je bolj kot zaupanje politikom pomembno zaupanje v institucije političnega .sistema.
K razumevanju razmerja meti politiki in tlržavljani prispeva tutli domi.selna .Sartorijeva (1976) razlaga, kt) pravi, tla uživa tlemoktacija [losebej .slab glas meti ljudmi tutli zato, ker .so pričakovanja v zvezi z njt) previ.soko po.stavljena. "Za tlanašnjega človeka tipična nch\aIežnost in razočaranje nati demtjkracijt) sta v ne neznatni meri otiziv na obljubljene cilje, ki sploh ni.so tlo.seglji\ i." In tlalje, če je perspektiva tloločena neznosno vi.sokt), se realen .svet maščuje.
Pri razumevanju razmerja meti tlrž;tvljani in politiko ne smemo pozabiti na tlemagtjgijo. Ob tem Sartori. ko govori o razmerju meti perfekcionistom in tlema-gtjgoni v |x)litiki, ugotavlja, tla prvi nikakor ne more povzročiti toliko škotle in zla kot tirugi. Sicer pa demokracijo oz. njen otinos tlo politike primerja z razmerjem meti tržnim sistemom in gospotlarstvom. Ko sletli analogiji, pravi: nobene boljše meiotle za varovanje ptMroSnika ni kot prepo\etl montiptjlistične kf>nceniracije gospfitlar.ske moči in prav takt) nobene btilj.še za.ščite svobtxle, kot je ktinkurenca meti več strankami. Pomembna razlika pri tem je konkurenca meti več proizvajalci poti natlzorom porabnikov. Konkurenca med |x)litičnimi strankanu pa .se zlahka izmika natizoru političnega porabnika, .saj politične dobrine ni.st) otipljive in ni.so zlahka ocenljive. In dalje, pravi, tla je go.spodarsko konkurenco mogoče pra\-no natizorovati in tla je pravno natlzorovana, metliem ko politične ni mogoče. Gt)spotlar.ski prevaranti pritlejo preti sodi.šče in v zapore, politični prevaranti (demagogi) pa ne. Razlika je torej v tem. da ini latorna demagoška konkurenca v |x)litiki ne tloživi učinkovitega nadzora. Gospodarska demagogija prinaša dosti manj kot politična. Politična prevara je tako stara kol politika sama. To .so ugtMovili že stari Grki. Demagog jc človek, ki je s|x).soben ves svet ves čas votliti za nos. Ni verjetno, da bo demagt)g ktlaj izginil, pa vendar ostaja v.se bolj neverjetno, tla bi .se javnost pustila \otiiti za nos - vsaj \es čas ne in vetlno znova ne. S tem pa nas Sartori opozarja na subjektivno razsežnost tega (sicer) tibjektivnega razmerja med državljani in politiko. Politik namreč v lo razmerje vnaša subjektivne oz. bolje individualne prvine. Kakšno bo raznjcrja ljudi do politike v konkretnem primeru, določa torej tutli splet lastnosti konkretnih (vpletenih) ])olitikov.
Raziskave razumevanja politike v Sloveniji
S iiroHleinoin o<lnosa Slovencev tlo politike se v svoji analizi ukvarja Bibič (199 >)• Oprl se je na iz„sleilke raziskave SI M 199.'! in operacionalizacijo, ki zajame Sliri razlage politike: kot boj za obList, kot prizatlev;inje za skupni blagor, kot spo]):Kl meti lazličnimi interesi, ktn umazano zatlevt). Ugotavlja, tla imajt) Slovenci o ptilitiki v splf).šnem pomenu relativno .slalx) mnenje. Negativno .stali,šče tlo politike potrjuje tutli otinos anketirancev' tlo po.sebnib vitlikov |x)litike n;i Sloven.skem, kot npr nuK iit) up:itlanje zaupanja v ]x)litične .stranke. up;itlanje zaupanja v osretl-nje politične institucije; nez;itlovoljstvt) z tlelovanjem tlržavnib f)rg;inov ittl. To ga napeljuje k ugottjvitvi, tla .se tutli n;i Sknenskem srečujemo s pojavom t. i. "l'olitik-vvrtlro.s.senbeit" ozirom:i "nezadovoljstva s politiko".
Kot glavne vzroke negativnega vretliunenja politike Bibič n;ivaj;i "m;ikiaveli-stično" naravo, ki .se upira v.s;iktlanji moralni z;ivesti; tlalje, odsotnost izku.šenj z la.stnt) tiržavt) in
tlejstvo, tla .se je politika v slovenski zgoilovini kazala v.selej kt)t tuj;i natloblast; množični metliji ustvarjajo negativne ptxlobe o politiki; |x)gtisttxst političnih .škantkilov in njihova izniba v metistrankarskih tibničunih ter nizk;i raven pt)liiične kulture politikov (|x)slancev). ki je zanitli tlelovanja metlijev tU)stopn;i mnt)žični javnosti. Pri tem (|x> Bevmeju 1991) po.sebej |x)utl;irj;i, tl;i je nez;itlovoljstvo s poliiikt> mhide tiržave. ki .šele oblikuje svojo politično itientitett), ptisebej nevarnt), če zajinne množice in s tem povzroča j^asivizem, politično otopelost in ;ib.siinenco. Bibič ugotavlj;i. da mnt)žična ravnotlu.šnosi in razočaranje n;itl |x)litikt) ustvarjata prazen pro.stor z;« tlemago.ški i^opulizem, ki je že nekajkrat v zgfxlt)vini pripeljal tlo k:it;i.strt)r, Z;ivračanjc politike takt)<Klpira vrata političnim skrajnostim, ki imajo thines v .svetu pretiv.sem tlesničarski izraz, ki pa .sča.som;i nujnt) izzivajo tudi levo skrajno.st. N;ito pa v nadaljevanju tleloma obrusi in rela-tivizini izostrene ugottnitve in nakaže pozitivne vidike vrethK)tenja politike jiri .Slovencih.
Lastno analizo problema lx)mo oprli na izsletlke razisk;ive .SI.VI 1996, in .SI.M 1996,.2 t)z. predhtxlne meritve, če .st> ptxlane, ter na liste .se.stavine operacitina-lizacije v tej razisk;ivi, ki omogočajo prikaz odnosa tlrž;ivlj;inov Slovenije tlo politike. PtJ.sebej btimo prikaz;ili "perstjiiifikacijo" tega problema, namreč otinosa Ijutli v .SU>veniji tlo politikov Z;i prvi vidik imamo n;i razpohigo .širši izbor kazalcev, ki .se tleloin;! približujejo nakazani tipenicionalizaciji txlnosa tlo ptilitike n;i |)rimeru .Norve.ške (Listhaug). Gletle na razpoložljive meritve v času, ki .so bile delt)m;i opravljene na eni sami časovni točki (1996), tlelonui preverjene v knijšem časovnem obdobju (1995-1996) in samo tlek)m;i izvetlene v dveh otlm;iknjenih ča-.sovnih pre.sekih (199.3-1996). ne bomo mogli izpeljati analize irentltn- v izražanju zaup;inja. "Ia omejitev pa ne velja tutli za ;malizt5 zaupanj;i v ptiliiike, saj razpolagamo z meritvami za desetletje naz:ij in torej - kar je za našo analizo .še |x)sebej |x)membno - za v.se olxlobje otI prv ih tlemokratičnih volitev (1990). ko .se pri Slovencih t)diios tlo politike oblikuje v postf)poma izoblikujočem .se pluralističnem pt)litičnem prostoru. Na tej pfxllagi Ix>mo lahko nakazali trende v izraž;inju z;i-up;mja v politike oz. politiko. Oglejmt) si torej ob;i nakazana pristopa, v.sakeg;i ptjsebej.
v analizo razumevanja |)oliiikc- pri Slovcncih bomo v ključili tri sku|)inc spremenljivk, ki prispevajo k [lojasnjevanju problema. \'saka skupina ima .svoje iKJseb-nosti, zato jih obravnavamo ločeno.
V prvo .skupino smo vključili spremenljivke iz Bibičeve (1991) ojK-raciona-lizaeije ocino.sa ilo politike, ki je bila uporabljena v razi.skavi leta 199.1 Štirim trtlit-vam, ki preizku.šajo odnos do politike (A, B. C in D - glej tabelo 1), smo dodali Se» dve, in .sicer trditev, ki izraža splo.šen odnos do strank (F), ter trditev, ki zajame spolnodiskriminacijski vidik v tlelovanju strank (E).
Tabela 1: Splošna stališča do politikeC-ofJ / -/aktoiska analiza
Trtlitve	FAKTOR 1	FAK TOR >
.Spopati iKisebnih intere.sov (C)	.7«	
Boj za oblast (A)	.75	
Umazana zadeva (D)	.65	
Prizadevanje /ai .skupni blagor (B)	-.•19	
Stranke je treba ukiniti (K)		.77
•Stvar moških (H)		.71
Vir. SJM 1996, X-2060
Primerjava rezultatov dveh meritev za prve .štiri trilitve pokaže statistično nepomembna od.stopanja. Obe meritvi potrdita prevladujoč negativen otlnos do po litike. Trtlitvi, da je "politika boj za obla.st", pritiiuje 77 % anketirancev, tla gre za "spopati zastopnikov po.sebnih intere.sov za premoč", pritrjuje 67 % anketirancev-in trditvi, tla jc "politika umazana zadt^va, ki .se je |X).štenjak raj.ši izogiba", pritrjuje 59 % anketirancev. Nasprotna stališča izreka od 6 % do 17 % anketirancev. Pozitiven vidik vrednotenja |X)litike iz-stopa ob trditvi, tla je ptjlitika "prizatlevanjc za .skupni blagor in temeljne \-retInote", s čimer soglaša .35 % anketirancev-, medtem ko tt) trtlitev zavrača 31 % anketirancev. Preostali tive trtlitvi .sta močno oz. izrazito otlklo-njeni, namreč, trtlitev "|X5litika je .stvar mo.ških, ženske vanjt) ne .sodijt)", odkloni 75 % anketirancev, trditev ".stranke je treba ukiniti" odkloni 58 % anketirancev. Takšna je torej slika dt)bljcnih rezultatov.
Zanimalo nas je. kakšni .so vzorci izbire oz. vzorci odločanja ob teh .šestih trtlit-v-ah. Faktorska analiza (talxrla 1) sklatino s pričakovanjem potrdi, da .se izoblikujeta dve skupini oz. dva faktorja. Pn i motlel izbire (faktor 1) zutjame štiri irtlitve iz Bibičeve operacionalizacije cxlno.sa do politike, in sicer tako tla .so .spremenljivke C, A in D uvrščene |X>zitivno, spremenljivka B pa negativno. Prvi faktor torej izraža prtn latlujoč negativen odnos tlo politike. V drugi faktor sta uvrščeni trditvi, ki kažeta na odnos do .strank nasploh in |Xiložaj moških v strankah. Pri tem gre t)čit-no za tirugačen vzorec izbire, torej za drug vitlik izražanja odntjsa dt) pt)litike.
Da bi spoznali okoliščine, ki vplivajo na oblikovanje t>tlnosa tlo politike, lx)mo v natlaljevanju (tabela 2) prikazali in analizirali vpliv izbranih .socialnih in poli-
tiOnili sprcmcDljivk in lo ponazorili z razmerji med izbranimi skupinami. Prikaz Ziijema v.seh .šesi trditev in intervenirajoče oz. neodvisne spremenljivke: starost, izobrazbo, slojno pripadnost, vernost, levo-desno usmerjeno.st. naklonjenost strankam ter tržno in evropsko usmerjenost. Pri opi.su se bomo omejili le na nosilne s|)rcmenljivke obeh faktorjev.
Trditev: "Politika - spopail po.sebnih interesov". Pokažejo .se naslednje statistično pomembne razlike: trditv i daleč bolj kot anketiranci z le osnovnošolsko izo-brazlx> pritrjujejo visokošolsko izobraženi. Dalje, daleč bolj pritrjujejo tnlitvi anketiranci. ki .sami sebe razvrščajo v zgornji družbeni .sloj, kot oni, ki .se razvrščajo v nižji tlelavski sloj; daleč bolj neverni kot verni anketiranci; zaznavni .sta r;izliki pri opredeljev;mju levih oz. ;inketirancev, ki pripi.sujejo prednost levosredinskim strankam v primerjavi z desnimi oz. desnosredinsko stnmkarsko opretleljenimi. In končno, pokaže .se pozitivna povezava med trditvijo in tržno oz. evropsko usmerjenostjo anketirancev; tržno oz. evropsko usmeijeni anketiranci nama-č značilno bolj pritrjujejo trtlitvi kot preostali. Prikaz razlik pri opredeljevanju ;mketinmccv d;ije vtis, da s sprejemanjem ali odklanj;injem trtlitve o "spojiadih po.sebnih interesov" bolj kot stali.šče merimo obve.ščeno.st. In vrnclarle s .sjirejemanjem te trditve anketiranci izr;iž;ijo svoj racionalni oilnos do politike.
Trditev: "Stranke je treb;i ukiniti". Najprej ponovimo, ila je tri petine anketirancev izreklo nesoglasje s to trilitvijo in le majhna skupina (1.5 %) .se jih je s trditvijo popolnoma ali v ghivnem strinjala. Z vi.šjim ileležem soglasnih iz.stopajo skujiine naj.st;irejših anketirancev, ilalje, le z osnovno šolo ali manj, anketininci, ki .se .sami razvrščajo v nižji oz. delavski .sloj, ilalje, verni anketiranci in tisti, ki se razvrščajo ilesno in ki se izrekajo za ilesnosreilinske stranke. Z nant.ščanjem tržne oz. e\ rop-ske usmerjenosti težnja k ukinjanju strank up;ida. Vse to doilatno utrjuje prej^ri-čanje, da velika večin;i sprejema strankarski pluralizen« kot nujno .sestavino oz. temelj demokratičnega sistema.
Protistrankarsko opredeljevanje je torej uvrščeno v ilesni .segment političnega oprcileljev;mj;i, ki se zgo.šča na n:ijnižji izobrazbeni kategoriji, na najvi.šji starostni kategoriji, na kategoriji nizko slojno opredeljenih ter med vernimi anketiranci. Na jTOcIhigi povedanega ni mogoče trditi, da gre zgolj za razlike v obveščeno.sti; prej gre za nizlike oz. različne r;ivni politične kulture. Seveda pa en sam preizkus ne z;idošča za oblikovanje trilnega .sklepa, Opntvili bomo torej še ilruge preizku.se.
Dodaten vtis o istem problemu pa ilobimo že na poilLigi pregleiki ;inalize moiLilitete D (politika je umazana zadeva). Pokaže se namreč, da anketiranci, ki izrek;ijo desne opredelitve, vidno lx)lj poudarjajo "nemoralni vidik politike" kot anketiranci, ki izrekajo leve ojjreilelitve. S tem - le naviilez - pa ni u.sklajeno opre-ileljevanje ob mod;ilitcti B (politika: skupni bkigor), saj .se desno samoopredeljeni :inketiranci izrazito pozitivneje opredeljujejo ilo te trilitve kot levi; tega vtisa |>;i ne potrdi tudi analiza glede na naklonjenost strankam. Tu namreč nizlik ni.
V ilrugo skupino smo vključili spremenljivke, ki so operacionalizirane v okviru meilnarodne ntziskave volilnih sistemov.* St;ilišča kažejo odnos ;mketirancev do političnih strank in ilo pomena volitev (ialx'la 2; trditve A-F).
■ OiiiilKinilllv Sliiilv iif hlvilonil Sislvms. Iiisliliil/orSikuiI Kivivinii, Hiiircivilv uf Miiliinim. TEORIJA IN PRAKSA let 36.6/1999
'l'dhe/a 2: Splošna stališča do politike 1. Sprejemanje (t> %) naslednjih (A-F) trditev glede na izbrane spremenljivke in izbrane skupine.
I'oliiika je:
A - l>()j /A olilasi; It - prizacicr.injf za .skupni hla}>or; C - .si^iopad posebnih iniorcsov; I) -umazana zadeva; I- - stvar mo.ških F - stranke je treba ukiniti
Izbrine spremenljivke							
in .skupine	A	Ii	C	D	I'	F	N
.Starost:							
lS-30 let	7i	30	63	55	8	9	266
(tO in \'eč let	6K	31	60	61	16	23	202
l/.ohrazha:							
osnovno.šol.ska	65	33	53	56	15	19	317
visoko.šolska	87	32	86	57	5	8	100
.Slojna pripadno.si:							
nižji - dehivski	71	32	63	63	12	16	385
zgornji	80	28	72	43	3	7	60
Vernost:							
verni	69	31	60	57	12	15	461
neverni	KK	21	75	65	7	9	243
Tržn;! usmerjenost:							
n;ijni/.ja	70	30	58	60	15	17	265
najvi.šja	8i	32	79	53	7	6	142
I.e\( )-iiesn;i usmerjenost:							
levi	86	31	80	60	9	14	174
desni	83	40	73	64	16	14	139
Nakk)njenost .strankam:							
le\t »sreti i nsk i m st ran k;uH	82	41	73	51	8	11	208
desnosredinskim .strankam	79	41	69	61	15	8	219
Hvropsk;! iismerjeno.st:							
najnižja	6K	23	61	61	11	16	163
najvi.šja	88	44	75	49	8	10	163
.Skupaj	77	31	67	59	11	13	1021
Vir: SJM 1996,; N-1024
OIj vprašanju, ah se stranke v Sloveniji zanini;ijo za to, kaj običajni ljudje mislijo, se dobra tretjina anketirancev (37 %) opredeli za negativen, dobra četrtina (28 %) pa za |x)zitiven odgovor. Dilemo o "potrebnosti strank" velika večina anketirancev re.ši v prid obstoj;) stnink (57 %), nasprotnemu si;ili.šču, namreč, da stranke ni.so nujne, pa pritrdi manj.ši del (M %) anketirancev. Dalje, dobra tretjina anketirancev (38 %) meni, da |x)slanci ne vedo, kaj ljudje mislijo, in tudi na.sprotno ■stiilišče izreka tretjina (34 %) anketirancev. Velika večina (84 %) anketirancev meni, da "je |x)membno, kdo je na oblasti", in le neznatna .skupina (6.8 %) jih izreka
nasprotno stališče. In končno, velika večina anketiiancev (69 %) pritrjuje .stali.šču, ila to. "kilo je izvoljen, vpliva na stvari": nasprotno .stališče, namreč, ila to ni pi>-memhno. .saj se ne bo nič .spremenilo, pa izreka le manjša skupina (11 %) anketirancev. Cileiie vpr;iš:nija. "ali večina Ijtiili običajno |x)ve, kaj mislijo o politiki", pa .so anketinujci razilvojeni. .saj jih en ilel (.39 %) pritrjuje, ilrugi ilel (.-Ji %) pa jih meni. ila Ijuilje običajno skrivajo .svoje mnenje o |K)litiki.
Primerjave rezultatov ilveh meritev na pinlhigi .spremenljivk, opravljenih konec 1995 in v juniju 1996. ne ilajejo vti.sa o trenilu spreminjanja. Gletle na to tla se je ilruga meritev približala času volitev (november 1996). pa je utemeljeno pričako vanje, il:i sc nekateri |X)gletli anketirancev izo.strujejo. Tako, tlenimo, bistveno več anketiiancev poutlarja. tla je pomembno, kilo je na oblasti (z 71.2 % na 811 %).
Oglejmo si, kako se izoblikujejo vzorci otlgovarjaiija anketirancev na zgornje tnlitve (tabela 3 - faktorska analiza). Prvo povezano celoto otlgo\orov (faktor 1) .sestavljata trilitvi, ki opreileljujeta pomen volitev pri konstituiranju oblasti ("pomembno je. ktk) je izvoljen", "pomembno je, kilo je na oblasti"). To potrjuje, tla apatija, nezaupanje in politični cinizem ventlarle ni.so prevlailiijoči v .Slovenčevi politični zavesti. V ilrugo celoto (faktor 2) pa se vključujejo spremenljivke, ki označujejo otinos anketirancev tlo političnih .strank, otinos poslancev tlo ljutli ter oceno ilemokratično.sti političnega ozračja, .\naliza pokaže, tla nakazane tnlitve korelirajt> v pričakovani smeri. Iz te |x>\ez:i\e je mogoče razbrati, tla so "stranke v •Sloveniji nujne", tla "poslanci ne veik), kaj ljutlje mislijo", tla "strank v glavnem ne Z4inim;i, kaj Ijuilje mislijo" in tla "večina ne skriva svojega mnenja o |>oIiiiki". Seveda p;i lahko predznake teh |K)vezav obrnemo, kar nas votli tlo na.si>rotnih ugotovitev.
Tabela .i: S/>lo.^iia stališča tlo />olitike(-oi>) ll. - faktorska analiza
	I-AKTOK 1	l AKTOK 2
.Strank ne zanim;i. k;ij ljudje mislijo (.A).		.69
Stranke v Slovvniji ni.s<) nujne (U).		-.19
Posl.inci dobro vedo. kaj mislijo ljudje (C).		-.51
Večina .skriva mnenje o politiki (I-).		-.55
Ni pomembno, kdo je na obhisti (D).	.77	
Kdo Ito izvoljen, vpliv;i na stv-ari (10.	-.7«	
\'ir: SJM /996,.J. X-J060
Tuili tu smo opravili analizo, v katero smo vključili spremenljivke, ki označujejo .socialni položaj in nekatere nazorske in politične usmeritve anketirancev; Analiza (tabela i) pokaže značilne in pričakovane razlike. Oglejmo si jih ob nekaj izbranih trilitvah.
Trilitvi "stranke v .Sloveniji ni.so nujne" pritrjuje H % anketirancev, vendar meti njimi tlaleč več kot v |x)vprečju najstarejši (23 %), le osnovnošolsko izobraženi (18%) ter anketirani, ki se uvrščajo v nižji - delavski .sloj (17 %). Daleč manj pa pritr-
A7X?o TOS
jiijcjo tcimi stališču mlajši ankciiraiici. visokošolsko izobraženi (13 %), anketiranci, ki .se uvrščajo v zgornji .sloj (9 %) itd. Gletle na lc-\-o-<lcsno opredelitev in naklonjenost strankam pa ne odkrijemo značilnih razJik.
Trditev: "Pomembno je. kilo je na oblasti." Ob s|)loSnem pritrjevanju {81 %) temu .stališču ne bi mogli pričakovali večjih razlik med opazovanimi skupinami. Pa vemlarle se pokažejo: med osnovno.šolsko in vi.soko.šolsko izobraženimi, meil nižjimi in zgornjimi .sloji, pa tudi med le\ imi in desnimi, in siccr lako da vselej .slednji bolj |x)udarjajo ta vidik kot prvi. To se v gla\ ncm prekriva s prejšnjimi ugotovitvami, le ila je tokrat razmerje med najmlaj.šo in najstarejšo skupino obrnjeno: zailržano.sii, nezaupanja, apatije je meil mlajšimi več kot meil najstarejšimi anketi-
ranci.
'lahe/ei 4: Splošno stališča do politikeCofJ !!
Spivjeiiianjc naslednjih (A-F) trditev (v %)glede na izbrane spremenljivke in izbrane skupine:
A - .Strank nc z;ininia. k;ij ljudje mislijo: 11 - .Stranke vSknvniji ni.so niijnc; C - l'o.sl:iiui dobro vedo. kaj mi.slijo Ijuiije; I) - H»imcnibm> je. kilo je na obLisii.: I- - Kilo bo i/voljen. \ pliva na stvari; F - Vcčin;i skriva ninenj:i o politiki.
Izbrane .spa-nunljivke							
in skupine	A	a	C	1)	M	F	N
.St;iroM:							
IK-.W kt	31	16	29	7«	61	32	514
60 in več let	3«	23	33	H3	73	39	412
lzohr;l/l>;i:							
osnovnošolska		IS	32	7S	67	39	698
vi.sokošolska	36	13	23	S5	70	31	201
.Slojna prip:iilno.st:							
nižji - ilehivski	t2	17	.53	KO	6K	40	793
/gornji	33	9	26	Ki	71	2S	130
Vernost:							
verni	35	16	31	so	71		982
neverni	45	17	30	SI	66	31	482
I.cvo-ilesna usnierjeno.si:							
levi	41	15	30	86	75	31	325
desni	33	13	40	SK	77	36	282
Naklonjeno.si .sirankani:							
levi )s reiH ns ki m si r.i nka m	34	13	29	88	80	37	.386
dcsnosredinskim .strankam	35	12	37	89	78	39	4.58
Skupaj	37	14	38	81	69	35	2060
In končno smo v tretjo .skupino (tabela 5) vključili spremenljivke, ki označujejo splošen odnos do demokratičnega odločanja v državi, ki jih v prejšnjih raziskavah nismo po.st;ivljali v enaki obliki. Splo.šen odnos do demokniiičncga si-
stoma (C), tlo spreminjanja tiružbe z reformami (D) ler tlo {)tllt)Oanja strokovnjakov (B) oz. tlo "močnega \otIitelja" (A) razkriva razumevanje bisi\a tlemo-kratične politične in.stitucionalizacije. Koncepcijo "močnega votlilelja" sprejema .slaba četrtina (21 %) anketirancev, zami.sel o otiločanju .strokovnjakov tkihri tive tretjini (67 %), za "spreminjanje tiružbe z reformami" .se zavzemata slabi tIve tretjini (60 %) in za tlemokratični sistem na sploh .se izrekajo tri četrtine (77 %) v.seh anketirancev. Pri tem .sevetla ne moremo prezreti .sorazmerno močnt) izražene avtoritarne usmeritve. Ko pa ugotovimo (tabela 5 - faktorska analiza), kakt) .se trilit\e ra/.vr.ščajo, je to .še očiinej.še.
Tabela 5: SphSna stališCa do polilike lil. Deniokraličiiosl uaspmti
artokratičiiosli (faktorska analiza)
	I-AK TOR 1	1-AKTOK 2
Imeti motnega voditelja (A).	.Hi	
Zavzemanje za rclbrme (D).	-.6V	
Olločajo naj strokovnjaki (H).		.«5
Zavzcnianje z;i tknuikraiični sistetH (C).		.65
Vir. SJ.M 1096,.j; S-2060
Faktor 1 uvršča "zavzemanje za močnega voditelja" in tnlklanjanje relormnega pristopa. To je očitno faktor avtoritarne usmerjenosti. Faktor 2 uvršča zavzemanje za tlemokratični sistem in hkrati za otiločanjestrokovnjaktn- - in torej izraža demokratično meritokraisko usmerjenost.
Oglejmo si, kako se nosilni trtlitvi, ki pogt)jno označujeta avtokratičnt) oz. tlemokratično usmerjenost, izražata v skupinah glede na njihtive .socialne značil-nt)sti ter naztirske in |X)litične usmeritve (tabela 6).
Zavzemanje z:i mt>čncga votlitelja: staii.stično značilno iz.stopa pri starejših anketirancih, pri le osnovnošolsko izobraženih, pri anketirancih, ki .se uvr.ščajo v nižji - tlelavski sloj, pri vernih, pri tistih, ki se .samtirazvrščajo tlesno, ter pri anketirancih z najnižjo evrop.sko in tržno usmerjenostjo. Pri kategoriji anketirancev, ki je najvišje na indeksu evropske in tržne usmerjenosti ter pri visoko.šolsko izobraženih je ideja o močnem votlitelju najmanj izražena. Zanimivo ob tem je, da gletle na strankarsko naklonjenost meti levosredinsko opretleljenimi in tlesno-sretlinsko opretleljenimi ni opaznih razlik. Anketiranci, ki sc kicntificirajo s strankami, ostajajo pri oprctleljcvanju za "močnega votlitelja" na povprečju (2i %).
Zavzemanje za demokratični sistem se daleč bolj kot v povj^rečju izrazi jiri mlajših, visokošolsko izobraženih anketirancih, pri tistih, ki se razvrščajo v zgornji sloj, in meti nevernimi. Ziivzcmanjc za demokratični sLstcm jc najlx)lj (med 96 % in 91 %) izraženo meti vi.soko.šolsko izobraženimi ter anketiranci, ki .sc visoko uvrščajo na intleksih evropske in tržne usmerjenosti.
Tabela 6: Sploiiia slaliSCa do polilikef-oiO III. Spn-jenumje trditev A-D glede na izbrane spremenljivke in izbrane skupine: (v %)
A - imeli iiu)Cnega «)diidja; H - odločajo naj strokovnjaki; C - da inianui dcmokraiični sistem; I) - dru?.lx) je treba spreminjali z relbrntami.
l/br;ine spremenljivke							
in skupine	A	It	C	1)		N	
.Stan).st:							
IH-.30 Id	21	66	76	60		266	
60 in več let	31	63	67	50		202	
Izobrazb;!;							
osnovnošolska	32	58	61	41		317	
visokošolska	7	69	96	«7		100	
Slojna prip;idn().st;							
nižji - ilehivski		27	64	70	52		385
zgornji	10	62	92	KO		60	
Vernost:							
vvrni	27	64	72	52		464	
neverni		1«	74	84	69		243
l.evo-desna usmerjenost;							
levi	17	74	H9	76		174	
desni	24	70	««	63		1.39	
Naklonjeno.st .sirankam:							
lev« isred i nsk im st ra n k a m	24	74	90	75		208	
desnosreilin.skim .strankam	23	73	«7	63		21';	
i:\ ropsk;i usmerjenost:							
najnižja	26	5«	56	50		163	
n;ijvišja		13	65	93	6K		163
Tržn;i usmerjenost:							
najnižja	29	66	70	44		265	
najvi.šj;!		9	68	91	80		142
.Skupaj	24	67	77	60		1024	
925
V(r: SJM 1996,; N-102-1
Politiki z največ (in najmanj) ugleda
Pri ugotavljanju ugleda oz. zaupanja v politike pa se znajdemo na povsem konkretnih tleh, v danem prostoru in omejenem času. Gre torej z;i vpraSanje, k:iko ljudje, drž;ivljani vrednotijo, presojajo politično delovanje povsem konkretnih pos;tmcznikov, politikov, nosilcev pomembnih j;ivnih pooblastil. Tako .so pri ocenjevanju izpo.stavljeni posamezniki, ki zavzemajo ])omembna mesui v političnem
sisicimi, nosilci inilivitliiali/iranih pooblastil, |>osaniczniki. ki pomembno izstopajo iz pijvprcčij pri zakonoilajncm otlločanjii kot člani parlamenta, <.lržavnej;a zbora, kot |XJsamezniki, ki raz|5olagajo z osretinjimi pooblastili za z.istopan|e pomembnih interesnih skiipin in Se po.selx'j političnih strank, dalje, kot \'o<litelji raZ|K>znavnih tlružbenih gibanj, .še po.sebej jki pred.sedniki političnih strank, ilalje, nosilci osretinjih predstavniških oz. izvršnih |x>oblastil. jireil.stavniki po.sameznih vej oblasti itd. .Medtem ko smo za raziskavo odnosa Ijutli tlt> politike in politikov na spltjšni ravni mt)rali ugtittiviti, tla le izjemoma raz|K)laganu) s podatki iz starejših raziskav, pa pri razi.sktnanju otliU).sa tlt> |X)litiko\ oz. v rednotenja pt)lilik(>v naletimo na dobro empirično pt)dlago tnl kf)nca tjsemtle.setih let tlalje. I'ri projektu .Slo\enskt> javno mnenje tidkrijenu) pr\-a ugotavljanja "politikov z na|večjim oz_ najmanjšim ugletlom meti Ijutlmi" ceK> že v letu 1968. Ta smer raziskave je bila v začetku .sedemde.setih let opuščena vsaj iz tiveh razkigtiv hkrati. N.imreč, |>oliiika je tt) preprečevala oz. t)teževala, kritična meUHl(jlt).ška j^resoja pa je kazala, tla v razmerah reitletjlogizacije "javnosti" v začetku setlemde.setih let tako razi.sktn anje ne bi bilo strt)kovno sprejemljivti. \' sretlini ti.senulesetih let .se jc ta smer raziskt)-vanja spel razprla in otI takrat razpolagamo z obiljem |K>tlaikt)v t) ugletlu poliiiko\-. S preluxlom v ntne demokratične razmere pa smo prevzeli tutli operacionalizacije iz zaht)tlnoevrop.skih vtililnih raziskav, ki vključujejo sisiemaiično t)|)azo\-anje ixlnosa volivcev tU» strankarskih votlileljev. Tako snu) pri prt>jekiu SI.M otI leta 199.^ tlalje izvetlli [K-t meritev naklt)njenosii oz. nenaklonjenosti pt)sameznim strankarskim votliteljem. Ta niz |x)vpra.ševanj je sicer strnjen, ne sega pa častnnt) glolxjkf) v preteklost, zato .se lx)mt) pri prikazovanju tientlt)v t)pirali pretivsem na prvi pristtjp. Omejili pa ,se bomo na ča.sovno olxlobje <xl prvih tlenu)kiatičnih volitev (1990) tit) dane.s. Pri nakazovanju .socialnih in |x)litičnih vplivov na t)pre-tleljevanje tlo .strankarskih voditeljev oz. ugletinih politiktn- ter pri |)rikazt)vanju aktualnega stanja tega oiiretleljevanja pa .se bomo oprli na oba niza pt)dalkov in na analize, opravljene na njihtn i |xxllagi.
"Ali lahko navetlete tIve f).sebi iz ptjiitičnega življenja Sltnenije, Slovenca, ki imata .setlaj meti Ijutlmi največji ugletli'" Tako se glasi fxlprtti vpra.šanje v razi.skavah SjM v obtlt)bju 1990-1998 in s katerim sta najprej zajeti tIve osebi, nato pa z tltnlat-nim vprašanjem še tretja oz. četrta o.seba - t. i. ugletini politiki. PregletI tltibljenih rezultatov (tabela 7) pokaže, da se .število zbranih otlgovorov spreminja pt) časovnih pre.sekih; v opaztn-ancm obtkibju .se močno spreminja tudi pretlsiava o tem, ktlo so osebe iz političnem življenja, ki im:ijo ".setlaj meti Ijutlmi n;ijveč ugictla".
Niko raš'
Tabela 7: l'<>liliki. ki imajo med ljudmi uajreC ugleda - medletue /trimeijare I990-J<J<M i Odprlo rprašauje - uajveč iUrje odgomri!)
	.SJ.M 'X).	.SJM 91,	.SJM 92,	SJ.M 93,	.SJM 9.,	.Sj.M 95»	.SJ.M 96,	.SJ.M 97,	•SJ.M 9S_,
Bavčar, 1.	2.5	16.5	10.5	12.5					
Bučar. K		5.5	47	71	2.1				2.2
Drnovšek. J.	»3.7	5 i.5	7i.0	59.K	50.6	60.9	60.1	56.0	59.7
Jan.š;i.J.	5.i	270	25.0	6.8	30.9	290	23.1	19.9	22.5
Jelinčič. 7..				1.2	9.3	5.6	5.1	4.6	5.1
Kacin. J.		26.0	271	.V5	10.8	5.9	4.7		6.1
Kučan. M.		S7.0	93.6	7i.9	62.1	73.0	73.0	72.0	75.0
Oman. 1.	S.7								
Pahor. B.								11.9	7.0
Peterle. L.	45.6	25.4	14.1	32.9	23.0	17.9	11.5	9 2	6.1
Plut. 1).	5.9								
Potlobnik.J.								31.2	1.13
Podobnik. .M.				.15	21.2	250	21 3	.H.2	11.8
Pučnik. J.	15.6	3.1	5.3	3.6	2.9	2.0	15		
Ribičič. C.	9.9								
Ru|>el, D.	6.7	32.5	277	3i.8	i.7				
.Školč, J.	S.7	i.r>			2.0	56	4.8		
Ihaler. Z.						13.5	5.8	1.3	
Zlobec, C.	«.i								
Vir: SJM 1990-I99S. Vtabclmo rključcna imena 'iigicdmh'i>olilik<>r, k! so !■ obdobju 90-9S rseij eiikiat dosegli 5 % nli reč iiaredb.
Pi va vključena nici iiev iijjkila politikov (SIM90/2 ) jc bila opravljena jm) t)bliki> vanju Demosove vlaile in v njej z vis<jko prednostjo poleg Milana Kučana, neposredno izvoljenega pretlsednika jiiedsedstva republike, ki iz_stopa kot osebnost z naj.šir.šim ugledom, vidno iz.siopata Se takratni predsednik vlade Lojze Peterle in takratni predstavnik .Slovenije v pred.sedstvu SI-Rj tir Janez DriitA-Sek; pomembneje |ia iz_stopata .še tiva ključna protagonista Demostnega političnega bloka, namreč tir Jože Pučnik in dr France Bučar Poleg teh .so zaznavnej.ša .še imena tir Dimitrija Rupla, Janeza Jan.še in Igorja Bavčarja.'
• Mcnnv r <il>iliilyjii l>rvil l'J<X) sn Ic ziizimic tisiviliiji lniliiiiij Miltiiia Kiiidiui. latniliifnii Invtlscthii-kti CK '/.K Sliii viiije. ilr. Jmiezii Driinribi, />ix'<lseiliiihi lintlsi-iklm SI'KJ, ter ln/irjii liiirCiirin. slur lui hi.Kiiviii) liliji niriil. t«/ iismliijit usvliitusl vhIIkiiijIIi zii diirchnv imitice lii tlemukrallCiiii //rtW«v;i/>« -in Sfivilti rivto tlrnulli.
suka t: Pet najpogosteje Izbranih uglednih politikov - v obdobju 1990- PJ98 (odgovori na odprto vprašanje-% navedb)
100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 O
J. JANŠA L. PETERLE M.KUČAN J. DRNOVŠEK M. PODOBNIK
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998
Vir: SJM 1990 - 1998
Po meritvah v naslednjih letih vstopajo meti iigledne ptilitike nova imena oz. .se že uveljavljena uvrstijo vi.še - ali pa tudi niže ali povsem izginejo. Pri tem je stalnica v vsem obdobju raziskovanja visoka uvrstitev Milana Kučana in tir. Janeza Drnovška (glej sliko I). Tako se v letu (1990 0.samt)svajanja in de.settinevne vojne za Slovenijo visoko uvrstijo štirje tiržavotvorni ministri in pretl.setlnik Demo.so\e vlade: dr. Dimitrij Rupel (zunanji mini.ster), Janez Janša (obrambni mini.ster) in Igor Bavčar (notranji minister), na novo pa .še Jelko Kacin (minister za informiranje), medtem ko Lojze Peteric (prcd.sednik vlade v tem letu) že bi.stveno zmanj.ša .svoje potiporno zaledje. V letu 1992 pr\ouvr.ščena ostaneta vi.stiko, uvrstitev vseh preostalih pa značilno upade. Najbolj se to pokaže pri L. Pcterletu. ki v preseku 1990-1992 tlobi le še četrtino prvotnih navedb. Dr. Jože Pučnik in tir. 1-rance Bučar .se v letih 1991-1992 na listi uglednih politikov uvrščata nizko. Cc pregledamt) .še rezultate meritev v naslednjih letih do .SJ.M 1998, lahko ugotovimo, da kot stalnica v v.seh letih v vrhu ostajala Milan Kučan in dr Janez Drnovšek, da se z manjšimi nihanji po .SJ.M 199.3 v.selej dobro uvrsti Janez Jan.ša, da .se v obtiobju otI 1993 tlalje po.sto|X)ma - in v.sc vitineje na listi uglednih [Kjlitiktjv uveljavlja .Marjan Podobnik in v meritvah leta 1995 zavzame četrto mesto. Dalje, ugott>vimt) lahko, tla jc Lojze Peteric v.se.skozi .solidno uvrščen, čeprav delež navedb od leta do leta niha, ter končno, tla v zadnjem obtiobju izrazito pade; da povsem zaostanejo ali izpadejo iz zgornjega dela uvrstit\'e uglednih politikov tir Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, dr Jože
Xiko 7US'
I'iičnik in <lr. IVancc Bučar. In končno, zadnjih d\vh meritvah vidneje iz.siopajo po .svojiii uvrstitvah: Zoran Thaler (zunanji minister). Zmago Jelinčič (pretl.sednik SNS) in .Jožef .Školč (]>red.sednik državnega zbora), venilar z nizkimi tleleži navetlb in tla pri kasnej.ših meritvah - razen Jelinčiča - izpatlejo.
Za pre.sojo tijia politika, ki .se uveljavljajo na li.sti t).seb "iz jiolitičnega življenja, ki inuijt) meti ljutimi največji ugletl", smo v vsem tibdobju raziskovanja tega ptjjava anketirancem postavljali .še tt> V)iia.šanje: ".Mi lahko navedete .še tlva .slovenska politika, ki imata .setlaj meti ljutimi najmanj.ši ugletl?". Primerjalna analiza tiveh niztjv ptKiatkov, navetlb o "najugletlnej.ših" in o "najmanj ugletlnih" t).sebah iz ptilitične-ga življenja v Sloveniji, ki zajema tlalj.še časovno obdtibje. namreč razkriva lazlične tipe |x)litikov gletle na tnlzive, ki jih v javnosti sprožajo. Poleg (1) |x)go.stt)sti navetlb. torej intenzitete (uvrstitev, neuvrstitev. vi.šja. nižja uvistitev v rangu najbolj ugletlnih oz. najbtilj neuglednih), hihkt) .spremljamo .še (2) uvrščanje istih oseb na listah najmanj in najbolj uglednih in pa O) stabilntjsi uvrstitev v daljšem časovnem obdobju. Visoko uvrščanje med ugledne, nizko (nc)uvrščanje meti neugletine v tlalj.šem obtlobju nakazuje integrativni (povezovalni) tip pt)litika Ta tip .se še tlotlatnt) potrdi z izenačeno potlpt)ro v vseh kategtirijah volivcev. Vitlnej.še uvrščanje meti ugledne in neugledne v dalj.šem časovnem olxlobju nakazuje tij) politika konfrontacije, spo|}atla. Ta tip ne more biti tleležen izenačene jiotlptire vseh kategorij volivcev; eni g;i izrazito favorizirijo, tirugi pa zavr;ič;ijo. Vitino uvrščanje meti n;ijm;mj ugletine iKikazuje otibojni ii|i politika: t:i tip jKilitika. ki obič:ijno na.stop;i z;ign;mt), agresivno, ni tleležen pozitivneg;i otlziv;i v .svf)jem referenčnem t)kt)lju. izven njeg;i p;i je otlklanj:in. Prv;i tlv;i tipa .st;i v temelju demt>-kracije funkcion;iln;i sestavin;! ptjiitičnega pluralizm;i in p;irl;iment;irne tlemt)-kracije. Tretji tip pa je bolj ali manj nujno tlopolnilo političnega tlogajanja. L;ihko bi ga prik;iz;ili tutli kot žrtev, čepniv gre običajnt) bolj za vpni.šanje politične (in tisebne) kulture in spo.sobno.sti ricionalne pre.soje.
Otigovori na vprašanje t) najmanj uglednih, zbrani z raziskavami SJM 1990-1998, .so izpis;ini v tabeli 8, Lista z imeni politikov "z najmanj ugletla" .se pretežiKi prekriva z listo "n;ijugletlnejših" pf>litikov, jioleg teg;i p;i .se n;i tej li.sti izviriu) uveljavijo ptilitiki, ki n:i listo uglednih politikov ni.st) uvrščeni. Politiki, ki .so \ itino uvrščeni n;i obe listi, so: Lf>jze Peterle, dr Jože Pučnik, tir l-rance Buč;ir Zmagtj Jelinčič in Janez Janša (glej sliko 2). Poleg tega p;i se v pos;imcznih pre-.sekih vitlneje uveljavijt) kt)t "neugletini" še \ iu)mir Gro.s, .Sašo Lip, Ivo Hvalica. V meritvi .SJM 199 i se na tej listi pokažeta tutli .Milan Kučan in Janez Drntiv.šek, Časovni preseki "uveljavljenih" politikov z najnumj uglethi pokažejo, tla je po tleležu negativnih iKivedb n;ijbolj izstopal tir Jože Pučnik, tlalje. tla .se je v v.sem obtlobju op;izovanj;i najvi.še in n;ij.siabilneje na tej listi uveljavil Lojze Petede; tLilje, tl;i se txl lel;i 199.3 stabilno visoko lut listo politikov z najm:mj ugletla uvršča J:incz Janša. .Nih;mj;i ter povez;ive nizvr.ščanja n;i pozitiv no in neg;iiiviK) listo p;i op:izimt) tudi pri imenih .Milan Kučan in tir Janez Drnt^v.šek, in sicer v obtlobju 1993-199 L To pt)n;izarj;i podatek, da je .Milan Kuč;in v olxlobju 1991-1991 izgubil tlobro trelji-nf> .svoje potlpore, hkr;iti p;i se je leta 199 i vitlneje uvrstil n;i negativni listi, in jjniv l;iko, tl;i je tir Janez Drnov.šek v obdobju 1992-1991 izgubil shibo tretjino .svtjje podpore in .se leta 1991 prav tako vklneje uvrstil na negativno listo.
SliL'fi 2: Kako pogosto se pet 'iiglcdiiUi politikoi'"pojai /ja na listi najmanj nglednih - trendi i990- /99<S' (odgotx>ri na odprto rpraSanje - % naredb)
J.JANŠA
Q L. PETERLE M. KUČAN -•— J. DRNOVŠEK
o M.PODOBNIK
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998
I7/V.V/.I/ 1990- 1998
1'rcglcil obeh iLst pokaže, ila sia Milan Kučan in Jane/, [^rnov.šek / vi.soko uvrstitvijo na pozitivni listi in lircz trajne uvrstitve na negativni (z izjemo nakazanega oJ.stopanja) izrazito integrativna politika z vi.sokim ugledom. Ugleden polož;ij, venilar na bistveno nižji ravni, lio.sega v letih 1996-1998 .Mar)an Potlobnik. Janez Jan.ša in Li>jze Peterle sta |>ohtika, na katera .se politična javnost odziva najlx)lj polarizirano. Oba se sicer pozitivno uvrščata (Jan.ša znatno vi.še), hkrati pa .se oba nenehno uvrščala tudi v vrh negativne liste. Ob njiju je javno.st torej najbolj razdeljena. J>e posebej za Janšo velja, ila v ilelu populacije velja kot sinonim z-t tleino-kratičnega politika, pri drugem delu pa prav nasprotno.
Tnbciei fi: PuliHki, ki imajo med ljudmi najmanj ugleda - medlelne primeijare 1990-1996.(Odprlo ipraianje - naji eC dra odgororafj
	.SJ.M 90..	Sl.\l9l.	.SJM 9i,	SJM 93,	SJ.M 9	SI.M 95,	•SJ.M 'X>,	.SJ.M 97,	.SJ.\i 9«.,
HuCar. !•.		1.3.7	i.3	i.S					
Drnov.šek.J.			1..-5		73	2.7	2 i	3.9	33
G ros. V.				K 3		1.5	l.i		1«
Hvalica. 1.						6.0	71	9.1	32.7
.lan.ša.J.	9.2		2 1	1.1	11.7	16.«	li.3	23.0	20.9
Jelinčič, '/..				2.0	17.«	21.«	170	20.2	15.6
Kacin. J.					3.9		1.7		1^.3
Kocijančič, J.					3.«	6.2	6.1		
Kr.ipcž. A									55
Kučan, .\1				2.6	5.3	> t	1.9	1.«	1.3
l.ap. .s.					1.7		79	5 1	
IVterk-. 1..	6.0	19..'	16.9	11.6	21.0	12.«	I i.7	20.7	li.2
I'irnai. K.	17	6.7							
l'()ilobiiik. .\l					i.l	1.3	2.2	2.1	7«
Pučnik. J.	2x7	2«. i	1.6	19	.11	i.o	.12		
Hiliičič. C.	6,7	2.5	2 1						t
Kupci. 1).	S,7	2 1	11	6K	16				
Starman. 1).			9.^						
■školč.J	i. i	5.i	1.«		79	3.6	u 1		
\ ir .sj.\: / W-/ytW v iiihcio so rlfljiičcnn niiciia poliiikoi . ki so i -uImI/iOjii IVVO-9N rstijenltrtu dosegli 5 % ah reC nnrcdb kol ■iinjiiiaiij iiglediii'.
V analizo najljolj (nc-juglctlnili politikov smo v ključili liicli osnovne spremenljivke, ki označiijejo socialne značilnosti skiipin ler nazorske in itlejne usmeritve anketirancev Izbrane ponazoritve iz opravljene analize so prikazane v tabeli 9 (politiki z največ iigletla) in tabeli 10 (|K)litiki z najmanj ugletla).
Tabela 9: Politiki z največ ugleda - glede na izbrane spremenljivke in izbraneskiipine (v %) - S/M 1996(n-W2'1)
I/.br.inc .spremenljivko		POLITIKI Z NA|\n:C UCI.i:i)A				
in skupine M. KuC:m .1.1)rni>v.šek			J.Jaa^a	M. Podobnik L	IV-terle	N
Staro.st;						
18-30 let	73	56	23	19	10	266
(lO in več lei	63	51	22	24	11	202
I/.obrazba;						
i)sni)\'n(>Sc)lska	6«;	55	20	23	13	317
visi)k<>S«il.ska	79	73	24	16	10	100
Slojna pripatino.si:						
ni/.jj - ilelav.ski	72	55	20	23	U	385
/gornji	80	55	16	11	12	60
Vernost:						
verni	65	51	28	25	16	46 i
ne\vrni	82	69	20	16	5	243
I.evo-desna usmerjenost:						
levi	88	73	20	19	6	171
desni	60	54	36	32	23	1.59
N:ikk)njenosi .strankam:						
le\<)sredinskim						
strankam	91	59	17	16	K	208
desnosredinskini						
stninkam	53	42	45	41	25	219
!• vn >pska usmerjenost:						
najnižja	61	44	18	22	8	163
najvi.šja	78	72	28	25	12	163
Tržna iLsnicrjcn<ist:						
najni^.ja	74	61	19	21	12	265
najviSja	76	67	27	21	15	142
Skupaj	73	60	23	21	11	1024
Vir SJM 19961; N-1024
Tabela 10: Politiki z itajniaiij ugleda - glede na izbrane spremenljivke in izbrane skiipine (v %) - SJM 1996 (N-102^)
Izbrane spremenljivke	politiki z naj.manj uc.i.i:i)a				
in .skupine	Jelinčič	L IVterle	J. Janša	1. Hvalica	n
.Starost:					
18-30 let	18	M	12	6	266
60 in \xč let	16	12	It	8	202
lzohr;izba:					
osnovnošolska	16	13	13	5	.317
vi.sokošolska	16	22	20	12	100
.Sk>jna pripadno.st:					
nižji - del:i\'ski	16	15	12	7	385
zgornji	22	3	16	K	60
Vernost:					
^■erni	21	8	8	6	464
ne\vrni	10	21	2i	11	243
l.ev< >-desn:i usmerjene )st:					
levi	13	20	22	13	174
ilesni	23	H	16	6	1.39
Naklonjeno.st .strankam:					
levosredinskim					
.strankam	13	21	27	M	208
desnosredinskim					
.strankam	33	9	5	7	219
I-vropska usmerjenost:					
najnižja	10	H	10	i	163
n;ijvi.šia	18	20	18	7	163
Tržna usmerjeno.st:					
n:ijnižj:i	15	M	11	6	265
najvišja	18	18	21	7	142
■Skupaj	17	15	H	7	1024
\ lr. SJM 19961 1024
Podatki iz obeh talx;l dodatno ponazarjajo in pritrjujejo ugotovitvi o visokem integrativnem položaju, ki ga med slovenskimi politiki zavzemata Milan Kiičan in dr. Janez Drnov.šek. Tako Milana Kiičana visoko podpirajo vse kategorije, najizraziteje pa anketiranci iz srednjih staro.stnih .skupin, visoko izobraženi, zaposleni na.sploh, zaposleni v zasebnih podjetjih ter v upravnih orgatiiii in zavodih, izraziteje anketiranci, ki se uvrščajo v zgornji sloj, neverni, liberalneje usmerjeni, levo usmerjeni, anketiranci, ki so naklonjeni levosredin.skim strankam in ki .so \ i.soko proev ropsko in tržno usmerjeni itd. Med anketiranci, ki izrekajo bližino političnim .strankam, ,se za Kučana kot uglednega |>olitika .skoraj v celoti (92 % - 96 %) opredeljujejo ti.sii, ki .so blizu I.DS in 7.LSD, vi.soka .stopnja integrativnosti
.\'iL'n T()<:
Kučana kol polilika pa sc i/raža v icin. lia sc- Ida 199C> uvršča najvišje nicil skoraj vsemi skupinami strankarsko opredeljenih. Tako npr meti pripatiniki LDS pred th DrntAškom, med pripadniki SK[) preti Pelerleiom. meil vernimi preti Peierleiom. meti kmeli preti Potlobnikom iiil. Kučan in Drno\-.šek sla lako polilika, ki jima uspe pove/ali najširšo prnlportJ - in še posebej v .skupinah oz. kategorijah anketirancev, ki jih .sočasno označuje poziii\ nejše vreilnoienje tenteljev tlemokralične insiiiu-cionalizacije. To nista pretlvsem |X)lilika konfrtjniacije in polarizacije, temveč pretl-v.sem politika konsenza. Hdin.i otikrita izjema je skupina, ki izraža bližino .SD.S, ki Kučana kot uglednega politik.i (s i7() %) uvršča na tirugo mesto za jan.št) (s 6.3.9 VY>). medlem ko je npr pri SKD to razmerje že obrnjeno: Kučan {5 i.7 %) je preti Peterleton) (16.9 %). S iiotlobno integrati\ iK> močjo na nekaj nižji ra\ iii se izkaže tutli tir Janez Drnovšek.
Janez Jan.ša. ki ga meritev v letu 1996 (2.3. i %) po letu 1993 ( il i %) uvršča najniže. ne dosega primerljivega integralivnega |>oložaja. Tako .se bolje kot v povprečju izkaže meti anketiranci, .starimi otI 50 tlo 60 let, meti strokovno izobraženimi. med gosptxlinjami, med kmeti, meti uslužbenci v upravnih organih in zavotlih. meti anketiranci, ki .se uvrščajo v zgornji sloj, med vernimi, meil desno usmerjenimi, nteil anketiranci, ki .se opretleljujejo za ilesnosretlinske .stranke (45.2%) ittl. In samo meti anketiranci, ki .se opredeljujejt> za SDS, tlelež pozitivnih navetlb zanj do.seže 63 9 meti opretleljenimi za SKD 35.9 % in meti opretlelje-nimi z-i SLS 31.9 %. Ugled oz. zaujianje, ki ga uživa Janez Jan.ša v slovenski javnosti, pa bistveno ilopolnijo |Kxlatki o njegovi uvrstitvi na negativno listo, kamor .se uvrsti visoko. ne|x)sreilno za L. Peterletom in Z. Jelinčičem, ki je na tej listi prvt> uvrščeni. Janez Jan.ša torej ""uživa" vistik negativen ugleti, ki se .še posebej izraža ineil anketiranci sretlnjih in višjih starostnih .skupin, meti visoko izobraženimi, meti .samozapo.slenimi, meil vodilnimi, meil nevernimi, meti anketiranci, ki .se uvrščajo vi.soko na inileksu tržne in evropske usmerjenosti ittl. .Najizrazitejšo zatlr-žanost do Jan.še kažejo anketiranci, ki so blizu ZLSD in LDS. In ventlarle levo-sretlinsko strankarsko opretleljena .skupina ne |Xijasni več kot tretjino vseh negativnih opretleliiev za Janšo. Njegova negativna uvrstitev je torej izraz opreilelitev širše politične javnosti, .saj .se do njega negativno opretleljujejo tutli anketiranci, ki .so blizu tlesnosretlinskim strankam, in .šc |x)sebej anketiianci, ki niso .strankar.sko opredeljeni itd.'
Lojze Peterle .se po uvrstitvah na pozitivni listi zailnjih letih premika v.se bolj na obrobje. To tlotlatno potrtli njegova visoka uvrstitev na negativni listi. Vithieje negativno je L. Peterle uvrščen pri vi.soko in višje izobraženih anketirancih, pri KV, VKV ilelavcih, pri samozaposlenih. meti levo usmerjenimi anketiranci, meti anketiranci, ki .se vi.soko uvrščajo na indeksu evrop.ske ter tržne usmerjenosti - in končno meti anketiranci, ki .so blizu levosretlinskim strankam oz. konkretno ZLSD, LDS ittl. Tutli v tem primeru leva oz. levosretlinska .strankarska opreileljenost pt)jasni le manjši tlel navedb Peterleta kot najmanj uglednega politika, saj take navetlbe tleloma - in .sevetla v manjši meri - prihajajo tutli txl anketirancev, ki .se opretleljujejo za tle.snosredin.ske stranke, ki .st) .strankarsko neopretleljeni in .se celo opretleljujejo za SLS, SDS ittl.
• 1 lo an iigoliiiiliv na iisnnrl razi.ibaiv SJM. olimiljvnv v h-in l'JiXi (.S/.U'Xil: .v- lOJ t)
Niko ro.s'
Analiza (nc-)naklonjcno,sti strankarskim in državnim voditeljem
V mednarodni raziskavi volilnih sistemov (SIM 96) smo postavili naslednje vprašanje: "Sedaj pa vas prosimo, da s |)omočjo lestvice od O do 10 poveste, v kakšni meri ste n:iklonjeni :ili niste naklonjeni posameznemii političnemu voditelju? O pomeni, da temu voilitelju sploh niste naklonjeni, 10 pomeni, da sle mu zelo naklonjeni. Če pa o posameznem političnem voditelju še niste nič slišali ali pa imate občutek, da o njem ne veste do\olj, to posebej povejte..."
Zasnova zgornjega vprašanja .se bistveno razlikuje od pre| opisanega pri.stopa, ki dejansko pomeni zbiranje imen "o.sebno.sti iz političnega življenja Slovenije, ki .sedaj med ljudmi uživajo največji tigled" - in kjer nabiranje imen poteka na podlagi otlprtega vpra.šanja. V primerjavi s takim .spontanim navajanjem imen ilo-mnevno uglednih [politikov smo v tem primeru anketirancem v pre.sojo ponudili imena pred.sednikov parlamentarnih .strank. .Seznamu de.seiih i^redsednikov v državnem zlx)ru med razi.skavo (1996) zastopanih strank smo dodali .še ime pretl.seilnika drž^ivnega zbora ter predsednika republike, saj gre v obeh primerih |>oleg predsednika vhide (ki jc v ocenjevanje vključen kot predsednik LDS) za osrednja nosilca pomembnih .sistem.skih pooblastil. V ocenjcv-anje smo torej izpo.stavili dvanajst imen. Rezultati ocenjevanja s pomočjo 11-stopenjskc le.stvice so prikazani v tabeli 11. V tabeli .so tKcnjevanci razvrščeni po višini srednjih vretl-nosti dobljenih ocen, dodani pa .so .še deleži naklonjenih (lestvica, vrednosti O- i) in nenaklonjenih (lestvica: vrednosti 6-10).
Tabela 11: l\'akloii/eiiost slraiikarskim in državnim rodileljei' - srednje vrednosti naklonjenosti (lestvica: 0-10) ter deleži naklonjenih in nenaklonjenih r %
(SJM96,.< N-2060)
l.isl;i	Ime politika	% naklonjenih	% nenaklonjenih	Sreilnja vretinost (le.stvica:0-10)
1.	.Milan Kučan. pa\lsetlnik republike	61.7	179	6.93
2.	dr Janez Drnovšek. I.D.S, predsednik vlade	4V.4	24.«	5.95
3.	Marian 1'odobnlk. SI.S	37.7	31.9	5.13
4.	Janez Janša. SDS	3.3.5	31.2	4.35
5.	Jožct".Školč, pretisednik DZ	24.1	43.2	4.03
6.	Tone l'er.šak, DS	13.4	30.4	3.«4
7.	Lojze 1'eterle. .SKD	21.3	54.«	3.43
H.	Zmago Jelinčič, SNS	19.1	53.5	3.36
9.	Vane Oošnik, ZS	K.9	30.7	332
10.	Janez Kocijančič, ZLSD	12.2	49.5	3.01
11.	Jo?.c Gk)h:ičnik, Di:SUS	3.4	17.«	2.75
12.	,S:i.šo Uip. SNI)	4.7	39.6	2.2«
Talx'la 11 govori o vidnih razlikah pri oconjcvanjii strankarskih voiliteljev. kar |)onazarja scgnientacijo in polariziranosl samega strankarskega prizorišča v Sloveniji v času raziskave, izraža pa tudi odnos ilo osebnosti, ki so postavljene v ocenjevanje. Po izraženih ocenah naklonjeiui.sti tudi tokrat izstojKita .Milan Kučan in dr.Janez Drnov.šek. Njun polož;ij označujejo: visoka opredeljenost anketirajicev, visok tlelež izraženih pozitivnih ocen, nizek delež izraženih negativnih ocen in visokti povprečje. Vse te oznake najizraziteje označujejt) položaj .Milana Kučana, ki nui naklonjenost izrazi znatno več (61.7 %) anketirancev kot nenaklonjenost (179 %). Potlobno lahko ugotovimo po pregletlu potlatkov, ki in r.ščajo tir. Janeza I)rnt>v.ška na drugo me.sto (.sreilnja vretinost 5.95; tlelež naklonjenih; i9. i %; tlelež nenaklonjenih 2 i.8 %). S pozitivnimi ocenami, pritlobljeiiimi otl treh četrtin opre-tleljene oz. ptjiovice politične javno.sti. se tutli tu potrjuje že izrečen;i ocen;i o ugle-tlu in pomenu, ki ga imata .\l. Kučan in tir. J. Dnun šck v .slovenski politični jiiviujsti.
V drugo sku|iino pti izraženi (ne-)n;iklonjeno.sti leta 1996 sotlita .Marj;ui Ptxlob-nik in J;uiez J;in.ša. Nek:ikt) tive tretjini iuikctiranccv .se tlo njiju opredelila, tleleži nenaklonjenih pa .so v obeh primerih (neznatno) manj.ši tnl deležev naklonjenih. Viden v politični j;ivno.sti je lutli pretisetinik državnega zbora Jožef Školč, ki ga prav tako ocenjujeta tIve tretjini anketirancev, ventlar p;i delež otlklonilnih ocen v /ijegovem primeru skoraj za tlv:ikrat pre.sega tlelež izrazov nakknijeno.sti.
S povprečno oceno n;iklonjenosti .se blizu skupaj uvr.siijt) Tone Per.šak (DS), Lojze Peterle (SKD), Zm;igo Jelinčič (SNS), Vane Gošnik (ZS) in Janez Ktxij;inčič (ZL.SD) (pov prečja od .18) tlcj .5.01). MftI njinii p;i so venthule \elike razlike. Anketiranci .se do njih bistveno ntzlično ixlzi\-ajo: L. Peterle tlo.seže 76.1 % tnl-zivnost. Zmago Jelinčič 72.6 %, Janez Kocijančič 61.7 %, metitem ko Tone Peišak le i3.8 % in Vane Go.šnik .^9.6 %. Vidne .so tudi razlike v r;i/.merju med tleležem izražene n;ikIonjeno.sii in neiiiiklonjentisii. Pri L. Petcrletu jc to razmerje (1 : 2.5) v priti nenaklonjenih, podobno pri Z.Jelinčiču (I : 2.7), |5ri J. KtKijančiču pa je Se bolj neugt)tlno (1 : 1). Po.seben primer v tej primerjavi sta T. Per.šak in V. Gošnik z nizko izmerjeno odzivnostjt) (1 : .5.3) itil
Ne da bi .se spuščali v pre.sojo okoli.ščin. ki vplivajo na iznižanjc (ne-) naklonjenosti tlo posameznega politika oz. ptilitikov nasploh, lahko ugotovimo, tla politiki, ki uživajo visoko naklonjenost (in ne vzbujajo nenaklonjenosti), s svojim tlelo-v;injcm laže prispevajo k oblikovanju pozitivnega otinosa ljutli do politike na-splt)h. Ker pa je v tentelju parlamentarnega pluralizma politični spopati interesov, k;ir se nujno izrazi tutli v nastopanju strankarskih voditeljev, nc kaže pričakovati, d;i bi ob visoki politični polarizaciji in strank:ir.ski razdeljeno.sti uživali splo.šnt) naklonjenost. Tako politiki, ki stoje s svojo tlej;ivnostjo in ,sirank;imi btjlj ali pov.sem tlesno, in politiki, ki stoje bolj ali pov.sem levo, ne nK)rejo biti deležni strnjenega izražanja naklonjenosti. To tem bolj velja v razmer;ih tiružb na prehotlu -in tutli za slovensko, kti interesno oz. nazorsko oblikovanje .stninkar.skega prizorišča šele luistaja in ko med .strankami poteka izostren spop;Kl ne le meti tlesnico in levico, temveč tudi znotraj desnice, znotraj levice itd.
Tabelo 12: i\'aklouJenost mtkeiimncer straiikarskiiii tu drianUm foditcijciu - glede iin Izbrane s/uvmeiilJIfLv In izbmite sktipine (tesMai: 1-10: itaL-lonjeiiosl - 6-10: v %; SfM96,.j, S-2060)
Izbrane													
.sprcnjenljivkc in	Drnov-	IVKIOIV	JelinCiC	Janš;!	IVterle	Koci-	Gošnik	IVršak	l.ap	Globae-	SkolC	Kučan	N
skupine	šek	nik				jančič				nik			
Starost;													
18-30 Iti	10	31	19	35	14	5	4	6	3	2	15	53	544
60 in N-cC let	19	36	19	28	29	18	11	18	5	5	27	66	412
Izobrazba:													
osnovnošolska	11	10	16	33	28	10	6	9	4	3	23	61	698
visokošolska	62	28	18	19	U	16	10	23	1	3	32	67	201
Slojna pripailnost													
nižji - delavski	11	40	18	32	25	10	8	9	5	3	20	62	793
zgornji	53	35	20	31	20	10	7	19	3	1	27	61	130
Vernost:													
\x:rni	12	44	17	39	33	9	8	11	5	3	20	5«	982
ncvvrni	57	25	22	19	6	17	11	19	4	4	31	66	482
I.evt>-tlesna usmerjenost:													
levi	70	28	23	20	11	28	16	26	5	1	45	82	325
desni	15	62	22	58	44	11	15	17	13	7	24	52	282
Naklonjenost sirankan»:													
lew>sredinskini	83	30	25	17	13	33	14	28	5	5	50	87	386
dcsnosredinskim	36	66	17	61	44	7	12	15	9	3	14	50	438
Skupaj	19	38	19	31	21	12	9	13	5	3	24	62	2060
Analiza (lahela 12) nadalje pokaže na povezanost izražanja zatiovoljstva s pri-pailnosijo anketirancev različniin socialnim in političnim skupinam ler gleile na njihose politične usmeritve. Tuili tu .se pokaže, da si M. Kučan pridobiva tlaleč največ naklonjenosti meil v.senii opazovanimi kategorijami, razen meil anketirar>-ci. ki se na levo-tle.sni lestv ici opredeljujejo tlesno. ter meti anketiranci, ki se opre-tleljujejo za desnosretlinske .stranke. Le ti ilve (ideolo.ško opretieljeni) kategoriji izražata več nakk)njenosti .NL Podobniku oz. J. jan.ši. Ta oilstopanja se iziaziteje pokažejo tuili na ravni strankarskih "pripatinikov" ilesnosredinskih strank. Tako. tlenimo. uživajo tlaleč največ naklonjeno.sti lanezjan.ša nteil pripailniki SDS (sreil-nja vreihtost: 79"). Lojze Peterle meti pripatiniki SKD (7.68) in .Marjan Podobnik meti pripatiniki SLS (7.61). V.se ilruge strankarske skupine pa .M. Kučanu izivkajo več naklonjeno.sti kot i^reil.setlnikom .svojih strank. .\'a iKxllagi podatkov iz tega tlela analize lahko sklejjamo tuili o votliteljskem poU)žaju po.sameznih predsetl-nikov strank Tako tir. J Drnov.šek meti pripatiniki LDS uživa izjentno visoko naklonjenost (8.30). V obsegu vi.soke naklonjenosti - ventl.ir na nižji ravni - se znajtiejo .še preilsedniki .strank: SDS.I..|an.ša (7.97); SNS /..Jelinčič (7.69): SKD Lojze Peterie (7.68) ter SLS .Marjan Podobnik (7.61); /I.SD j. Ktnijančič za temi že vitino zaost;ija (6.96), še nižje pa se uvrstijo DS Tone Peršak (5.51 ), ZS \'ane Gošnik (5.13).
Ce pogletlamo na politične voilitelje z vitlika pos:imeznih kategorij oz. skupin, lahko .sliko dopolnimo .še z n;islednjimi ugotovitvami: meti vsemi .starostnimi skupinami je .M. Kučan uvrščen na prvem in dr. J. l")rnov.šek na drugem mestu, meti n:ijmlajšimi pa po naklonjenosti vitino izstopa še J. Janša ( 1.59). .Meil v.semi k;itegorij;nni |X) .stopnji izobrazbe z največ naklonjeno.sti izstop;! .M Kučan, sledi mu tir. J. Drnov.šek, vidneje pa meti anketiranci z osntivno.šolsko izboiazbo izstop;i .še .M. Potlobnik (5.68). .Med v.semi poklicnimi kategorijami in tutli meti brezjxjsel-nimi. kmeti, upokojenci ter tlijaki in štuilenti po stopnji naklonjenosti prednj;iči .M Kučan, sletli pa mu tir J. Drnov.šek; pri kmetih pa .se na tirugo mesto uvrsti .M. Potlobnik (6.51 ) in za njim jej. J;uiša (6.20). Tutli gletle na kvalifikacijo ter panogo oz. potirtxje zaposlitve ter položaj na tlelovnem mestu pridento tlo en;ikega sklepa. In tudi glede n;i narodnost anketinincev velja isti vrstni reil: vsi ne glede na nartxl-iK)st izrekajo n;ijveč iKiklonjenosti .\L Kučanu, sledita dr J. [)rnov.šek in .M. Potlobnik. Meti slovenskimi tlržavljani pripadniki ilrugih nartxlnosti je uvi.stitev .M. Kučana in dr J. Drnovška vi.soka. nekaj n;id povprečjem, nieiltem ko .M. Potlobnik inj. J;in.š;i zbereta pri tej skupini le malo manj naklonjeiuisti kot v povprečju (.M. Potlobnik 1.72, L. Peterle 4.1.3.J.Janša 3 91.J. Kocijančič .3.81 in Z.Jelinčič 2.27 itd ). Tudi meti vernimi, nevertiimi in neopredeljenimi si .M. Kučan priiUîbi d;ileč n;ijveč naklonjenosti. Med vernimi anketiranci mu po stopnji naklonjeno.sti .sleilita .M. Podobnik (5.83) in dr J. Drnov.šek (5.56), medtem ko staJ.Jan.š;i (5 27) in L. Peterle ( i.5'i) uvrščena na četrto in jxîto mesto ittl.
Gletle na vbge, ki jih |x)samezni op;izovani ])olitiki txlignivajo v političnem sistemu, je več kot očitno, tla je opravljanje vi.stjke tližavniške funkcije ( pretl.setlnik republike, pred.setlnik vlatle, pretlsetlnik drž;ivnega zbora) povezano s pretino.stjo glede n:iklonjeiKvsii ljutli. Nosilci teh fimkcij torej txligr;iV;ijo posebno pomembno vlogo |)ri oblikovanju otino.sa državljanov do politike, tiržavnih institucij in demokracije nasploh. Da trije konkretni nosilci teh funkcij to vlogo opravljajo
__AVX'o TOŠ
us|K'.šiu). nakaže njihov povezovalni |>oložaj v polilični javnosti, kar .še po.sebej \elja za .M. Kučana in cir. j. Drnovška.
Znotraj okvira te opisne analize pa si lahko zastavimo .še vprašanje, ali so anketiranci pri izrekanju naklonjenosti oz. nenaklonjenosti sledili bolj ali numj raz|x>-znavnim modelom oz. merilom političnega in ideolo.škega opredeljevanja. Ce je pro.stor političnega, ideološkega opredeljevanja "levo-desno" izoblikovan in kot tak zaznan v javnosti ter če jc delovanje (msameznih političnih oz. strankarskih votliteljev skladno s takšno strankarsko razdeljenostjo in kot tako v javno.sti raz|x> znano, lahko pričakujemo, da lx> razvrščanje politikov potekalo skladno s tem.
S pomočjo |x)datkov o (nc-)zadovoljst\ u s politiki smo izvedli faktorsko analizo. Rezultati .so prikazani v tabeli I.l In res jc, kar smo dontncvali. jirvi faktor .se uvrstijo vsi trije politiki z tiržavniškimi funkcijami (.VI. Kučan, dr J. Drnov.šek in.I. .^kolč), poleg njih pa .sc uvr.ščajo Sc votlitelji levosredinskih strank, ki v državnem zboru siccr odigravajo vlogo "kon.struktivnc"opozicije. To .skupino strankai.skih in političnih voditeljev' bi glede na klejno in interesno bližino kljub razlikam v pada-mentarni vlogi lahko označili kot državni.ško koalicijsko oz. levosredinsko skupino. Na robu te .skupine (v faktorju 1) je uvrščen tudi Z.Jelinčič, SNS. ki .stoji desno, s .svojim nastopanjem pa vzbuja tudi leve odzive. V tirugem faktorju .se .skupaj uvrščajo J. Janša, L. Peterle. .\|. Podobnik. V. Gošnik in S. Lap. torej prcd.seilniki štirih desnosredinskih, cic.snih oz. .skrajiu) desne stranke ter ZS. To skupino .strankarskih votliteljev lahko označimo za izrazito opozicijsko in dcsnosrcdin.sko skupino politikov. L'ienK'ljcna jc na skladju med programskimi izhodi.šči strank in oscbninji nastopi njihovih voditeljev v javnosti. Tudi v tem faktorju iz take usklajenosti odstopa V. Gošnik, ZS. ki je program.sko sredinska stranka, medtem ko jc V. Gošnik z nastopi v politični javnosti vzbujal vtis desnega |K)litika.
Takšna dvočlena, |x)larna uvrstitev strankarskih in političnih votlitcijev .sovpada z razvrstitvijo strank razsežnosti levo-desno oz. razvrstitvi glede na njihovo pretežno konstruktivno oz. izrazito opozicijsko vlogo v državnem zlx>ru. In ob tem ni kaj dosti pomembno oz. jc sploh nepomembno, da jc bila SKD, ki jc razvrščena na desnici, med tem ocenjevanjem vladna .stranka ali pa da .so bili ZLSD in DS v položaju oix>zicijskih strank, pa so uvrščeni skupaj s stranko, ki je nosila otigovornost za vlado.
Tabela U: OVe JiiakloiiJeitont sirankarskiiu ui dižai iiim rmlileljeni: Razvrščanje - faktorska analiza (N-2(J60j
Imena	Faktor 1	Faktor 2
J. Školč	.84	
.M. Kučan	.79	
J. Kocijančič	.78	
J. Drnovšek	.75	
j. GlobaCnik	.r>6	
T. Peršak	.60	
Z.Jelinčič	.49	
J.Janša		.78
S. I.ap		.76
M. I^>dohnik		.71
L Peterle		.73
V. Gošnik		.58
Cc pogledamo v z;usno\o takega dihoiomnega ra7.vrSčaiija, odkrijemo, da so anketiranci, ki so visoko ocenili Kučana, visoko ocenili ludi Drnovška (0.67).' .Školča (0.60) in Kocijančiča (0.50). Dalje, da so anketiranci, ki .so visoko ocenili Jan.šo, vi.soko ocenili tudi Podobnika (0.5.3), Peterleta (0.5 i) in I.apa (0.42). In končno, ila so anketiranci, ki .so vi.soko ocenili Janšo, nizko ocenili Kučana (-0.14), Drnovška (-0.07), Školča (-0.07) in Kocijančiča (-0.02) itd.
Osnova te dihotonuic členitve politikov jc v razpoznav~anju njihove tlcsno kon-.scrvativne oz. levolibcrainc usmeritve»; v presečišču členitve pa jc oillx)jnosi, ki jo izražajo Jan.šcvi privržcnci ilo četverice: Kučana. Drnovška, Školča in Kocijančiča -in obratno. Peterletovi privržcnci kažejo do četverice (jolitikov pri izražanju naklo-njcno.sti enako težnjo kot Janševi, ne pa enake ostrine. Se lx)lj pa .se to izrazi pi i ocenjevanju četverice |X) Potlobnikovih privržencih.
Sklepne misli
Ali torej luili za Slovenijo velja, ila |X)litična javnost izgublja zaupanje v politike in |X)litiko |)od vplivom vsesplošne sckularizaicije, ki je značilna za sedanje obtlob-jc v razvoju evropske politične kulture? Ali jc morila to izraz njene vse večje osamo-svojenosti, ilviganja ravni sj)lošne izobraženosti in politične kulture ter vse večje neoilvisno.sti državljanov od političnih akterjev? Brez dvx)ma ti dejavniki do neke mere pojasnjujejo prikazana vrednotenja oz. razumevanja politike in politikov. Ker pa se ta razmerja oblikujejo v razmerah ilružbc v prchcxlu, ki jo na točki prchotla označujejo visoka pričakovanja Ijutli tako glcilc tlružbene in iiulivitlualnc blaginje
' v ol-le/Hijili stt iimvtleiil LurvIiKlJskl btvjiaciill.
kakor uicli jjic-tic clcinokraličiiosti, jc razumljivo, lia pri tem ne gre zgolj oz. preti-v.sem za spiti.šne trentle. Velike .spremembe in premiki v življenjskih in tlelovnih razmerah osntivnih .slojev prebivalstva, neiiresničena tjz. neiiresničljiva priCakt> vanja, odpravljanje .socialnih varovalk, zmanj.ševanje .st)cialne varnosti in razkroj uveljavljenih egalitarnih norm - v.se to .so brez dvtjma t)koliSčine, ki .se izražajo tutli v t>dno.su do politike. Pri tem ne smemo pozabili, tla jc bilo obdtjbje o.semtlesetih, -še (jo.sebej tiruge |x)lovice osemtlesetih let, obdobje vi.soke aktivizacijc; po eni ■Strani .so .se zaposleni in prebivalci v krajevniii okoljih še vetlno (tlejavno) vključevali v v.se bolj liberalizirane okvire političnega in gospotlarskega sistema; osemde-.seta leta pa .so hkrati let;i r;izcvela civilnotiružbenih gibanj in pobud - zajela .so |)retlv.sem .sltsvensko kulturno in intelektualno elito - ki so .se izražale ktit kultur-nopolitična kritika si.stemskih razmer, kot snovanje ;ilternativnih poti tlružbeneg;i razvoja, .še po.seljcj s programtim n;icion:ilnc drž;ive in narotine os;unt).svojitve. O.senuleseta leta, zlasti tlrug:i ptjlovica, je torej obtiobjc, ko .so vsi dejavni, eni v st;irih sistemskih okvirih, ki se prilagajajo in pripravljajo z;i .s;unt)tKlj)ravo, tirugi pri kritiki si.stema in razmer in v snovanju noveg:i projekt;i n;icionalne tlrž;ive. Po |)rehotlu pa je ta predstav;i, lahko bi rekli iluzij;i \sesplo.šne tlej:ivno.sii razpadhi, .se razblinila. V prostor političnih strank .se tlej.tvno vključuje le neznaten del tlrž;iv-Ijanov, vsi tirugi .se innaknejo v oz;itlje :ili p:i nitlik;ilizir;ijo .svojo kriiikt) (političnih. gt)spt>ti;u-.skih, .socialnih, kulturnih) razmer.
N:i vrednotenje politike, politikov in ijre.sojanje tlemokr;itičnih institucij si-stem:i pr;iv gotovo vpliv;i tutli to, tia I. i. sile nove |K>litike, ki .st) sicer prišle n;i točki prehotki tlo tlelež;i obhusti, le z tlemokratičnimi sredstvi niso mogle ohraniti. Velika neuč;ik;uiost in nejasne možnosti z:i dostop dt) obhisii .so povzroč;ile ne le nez;itlt> voljsivo, temveč zao.strovanje političnega s|5op;ida in tliaboliz;icijo politike. T;iko negativno vretlnoienje "politike kot boja z;i obhist", predv.sem kot "nek;ij innaz:u)e-g:!" prevlad;!. Bolj z:ithž;uii tlo politike ktx v povprečju ,so bolj izobniženi, mlajši, tržno in evrop.skt) usmerjeni po.samezniki, metltem ko drugi ni.so tako kritični tlo pf)litike. Ljutlje v .Sloveniji se sicer z;!ved;!jo nujnt)sii strankar skega političneg;i plu-r;ilizma kot gibala demokratičnega parlamentarneg;! si.stema. \ entlar pa hkniti vitli-jo v strankah otI ljutli odtujeno, k .sebi usmerjeno interesiu) sib. I.jutlje se sicer z;ivetlajo svoje omejeno dejavne vloge pri volitv;ih, kljub temu j^a se večinoma čutijo izključene iz vseh |>olitičnih tlog;ijanj in po.slancem ne zaupajo. P;i ventLir le m;ijhen tlel v.seh vitli izhoti v ponovnem iK)st:ivlj;mji! avtt)ritarne oblasti. Tako potrebo izraž;ijo predv.sem st;irejši, le osnovnošolsko iztibraženi, prip;nlniki nižjih .socialnih slojev, bolj tlesno opredeljeni ter protievropsko in protiiržno usmerjeni pos;unczniki. Delež tako usmerjenih z;!jame nekako od 7 % do .32 % vzorca.
Višje z;ičetno z;iupanje v politiko se kaže tudi v otlnosu tlo politikov. S .svt)jim n;ičinom delovanja in o.sebnosijo brez tivoma .sovphvajo na oblikovanje in izražanje otino.sa ljudi ne le do politikov in |x)lilike, temveč tudi tlo razumevanj;! prvin tlemokratičneg;! in.stitucionalnega sistema in njegovih (socialnih, ekonomskih, političnih) učinktw. Sevetla je (politični) sistem okvir za tlelovanje politikov kot političnih akterjev, li pa tloločajo praktično, empirično vsebino si.stema oz. njegovo učinkov;injc. Gre torej z;i obt)jestr;insko (reverzibilno) |x)vez;ivf) in vpliv;!!ije -tutli vpliv n;i (ne-)zaupanje.
Pogled v obilohje ilriige polovice oseiutleseiih let poka/e, ila se v sknenski politični javnosti prvič spontano in brez izrazitega ilirigiranega metlijskega vpliva oblikuje prelistava o ugletlnih politikih. N'i.sok iigleil nteil Ijuilnii si prklobijo listi po.sainezniki v izvršilnih |X)liiičnih vlogah, ki .se zavzemajo za ohranitev oz. razširitev liberalnih prvin sistema 1er za ohranjanje in širjenje prostora slovenskega nacionalnega razvoja in uveljavljanja. Družbena gibanja, še posebej gibanj.i za človekove pravice, ilelujejo \ javno.sii - in javnost .se prvič |>o petileselih letih .spontano oilziva in posameznikom, ki nimajo formalnih \ log v sistemu, temveč [pomembno iz_stopajo s .svojimi zavzemanji, priznava mesto uglednih politikov. V takšnih razmerah je jîotekal volilni boj ob prvih tlemokraiičnih volitvah (april 1990). Izsleilki raziskav v ilevetletnem obtiobju, ki smo jih prikazali, pokažejo, ila .se Ijuilje na posameznike - izixistav Ijene o.sebno.sti - odzivajo laže in neposreil-neje kot na in.stitucije in še |K).sebej neposredneje kot npr v odnosu do političnih strank. \'cčji ali manjši |x>liiični ugleil po (irehoilu |).i si spel pridobivajo predv.sem nosilci osreilnjih izvršilnih političnih vlog, Enim uspe visoka in trijn.i uvrstitev v javnosti, za kar je potrebna široka in neiziliferencirana poiljiora. V preteklem tlesetletju sta si tak |x)ložaj prklobili le ilve osebnosii. Poilpora, ki jo uživat.i, je široka, neizdiferencirana, l.ihko bi rekli skoraj nailsirankarska. V ilrugo .skupino .soilijo politiki, ki se jim uspe v nekem obiloliju - krajšem ali il.iljšem - uveljavili, venilar .so zanje značilni padci in preilvsem .sočasno odklanjanje ilela javnosti. Gre za [Kilitike, ki ilelujejo lako. ila polarizirajo ]K)liiični prostor, ki v ožji javnosti pri-ilobivajo ugleil, šir.š;i pa jih odklanja. Preostane še iretj.i skupina, lo .so politiki, ki jih označujeta trenuten vz|X)n v javnosti in hiter pailec. To .so "muhe enoil-nevnice ". Prvo skupino politikov označuje predv.sem vi.sok ugleil, ilrugo skupino ilelen ugleil in sočasno odklan|.mjc, tretjo skupino pa predv.sem visoka stopnja oilklanjanja. .Na pinllagi pov ršne razvrstitve bi lahko rekli, ila si nosilci individualnih izvršilnih vlog v ilržavi mnogo l.iže priilobijo ugled kot listi posamezniki, ki v javnost v.stopajo kol poslanci, vklni v padameniarnem političnem .six)|)ailu. Empirično gradivo pa hkrati potrjuje, da visoke izvršilne politične vloge .same po .sebi niso jamstvo za politični ugleil. To, ilenimo. .še poselx-j velja za viilne posameznike iz Demo.sove vlaile, ki .so bili lakoj |M) prevzemu oblasii poplačani z visokim izluv ili.ščnim ugletlom, ki pa se je hitro spremenil v odklanjanje.
Po.skus razvrstitve |x)litikov znotraj levo-ilesne parailigme pokaže, ila .se - z ilelno izjemo prvih ilveh let lega olxiobja ( 1990-1991 ) - mnogo us|x-šneje uveljavljajo politiki levosreilinske usmeritve, medlem ko .se meti neugleilne mnogo bolj uvrščajo politiki desnosreilinske usmeritve. Za prve velja, ila so vi.soko uvrščeni preilv.sem zaradi .svoje pretežne zmerno.sti, sredinskosii, ki .se izraža ludi v .sposob-no.sti iloseganja sogla.sja. za druge pa. da .se visoko uvrščajo na negativni listi j)rav zaradi svoje radikalnejše vloge in udeležbe v političnih spopailih.
Kljub zadržanemu oilnosu javnosti ilo delovanja političnih strank lahko hkrati ugotovimo, da njihovim voditeljem (to velja z.;i ključne parlamentarne stranke) uspeva pridobivali .sorazmerno široko naklonjenost meil Ijuilmi. ki ni.so zgolj njihovi politični prisia.ši. In luili tukaj velja prejšnja ugotovitev: o.sebnosi, ki racli-kalizira politične .spopade, ni deležna javne naklonjenosti v en;iki meri, kot o.sel>-nost. ki usj^eva v |)ovezovanju, isk;inju konsenzov, v "grailiivi mostov".
Zaupanje javnosii v osebnosti politikov je torej jKimeinben pove/ovalni člen clo visokega zau|>anja v demokrac ijo. Lahko ugotovimo, da lega v Slov eniji precej primanjkuje..To .še po.sebej velja z;i politične stranke, katerih vodstva .so .sestavljena podobno kot upravni odbori |X)djeiij. ki jih zapolnjujejo ključni delničarji. Strankarski voditelji se pretežno ne zavedajo omejenosti .svcijih vlog in delujejo s predpostavko trajnih in dokončnih mandatov. Čc .so politične stranke pretežno avtokratično vodene, njihovi voditelji pa prevzemajo pomembne vloge v demokratično utemeljenem sistenui, je zaupanje v politike in sistem oz. demokracijo, kakr.šno "proizvajajo", nizko.
I.ITHKATCR.A
Adorno, T. \V., I"renkcl »runswick, i:., Levinson, I)., and Saniorcl, K. 1950. The Authoritariaji Personality. New ^ork: I larpcr
Alinoncl. G. A. and Verba. S. 1963. The Civic Culture: l\>liiical Auitudcs and Democracy in l-ive Nations. Princeton. NJ: Princeton University Pre.ss.
Harnes, .S. H., Ka:tse, .\1., ct al. 1979. Political Action: .Mass Pariicipalion in l-ive Viesiern Democracies. Hex'criy Hills. Calif.: Sage.
Heyme. K. 1995. hilitikverdrossenheit und Iiolitik-ur.s.scnschaft. v; CI I.eggewie. Wozu {'olilikwisscnschaft. D.irnisiadl. Wi.s.s. lUichges.
UihiC, A. 1991. Od hoja za oblast clo skupnega bkigra: v: To.š, N.: Sloven.ski izziv M. Dokumenti SJ.M, l-DV-CJM.MK. Ljubljan.i.
Cro/.ier, .M J, Huntington. S P., and Waianuki. J 1975. The Crisis of Democnicy: Report on the Govern:ibilily of Democracies to the Trilateral C<)mmi.ssi()n. New York; New ^brk University Press.
l-a-ston. D. 1975. A Ke-.-Vs.se.ssment of the Concept of Political Support'. Hriti.->h lournal of Political .Viencc 5: 135-57
HalK-rmas. J. 1973. I.c-gitimationsprobleme in Spaikapitalisnuis. l-rankfuri am .Main: Shurkamp.
King. A. 1975. -Overlo.id": Problems of Gowrning in the 1970s'. Political .Studies 23: 2H1-96.
I.au, K. R. 1982. Negativ in Political Percepti<m. l\>litical ISehavior »: 35.V378.
l.ip.sci..S M. I9f>0. I^jlitical .Man: The .Social bases of Politics. ,\ew York: Doubleday.
I.isihaiig. O., 1995. The Dinantics of Trust in Politicial. V: Citizen and the .State; cd.: Klingemann .M. D., 1-uch.s. D., Beliefs in Government. Oxford. New York.
Olfe. C. 1972. .Struktur probleme des kapitalLsii.schen .Staates. I rankfuri am .Main: Sulirk.imp.
.Sariori. G. 1976. Parties and Party Systems. A l-'rintework for Analysis. Cinibridge: Cambridge University Pre.ss.
-1992. Demokratietheorie, Darmstadt.
Tome, G. 199.5. Sknenci o politiki in politikih, v: Adam l-rane: Volitve in |x>litik;i po sloven.sko. Ljubljana, Znanstveno in publicistično src-dišče.
To.<, N. 1996. Zaupanje v demokracijo. Teorija in praksa, Ljubljana, Vol. .XX.NII. 4/96. sir 631-672.
Weil, P. D. 1989. The .Sources and Structure of Legitimation in Western Democracies: A Consolidated Model Te.sied with Time-Series Data in .Six Countries since World War IT. American .Sociological Review 54: 682-706.