AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN , Z IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 8, 1941 LETO XLIV. - VOL. XLIV. ženski narod v obupnem položaju iL . j, Si milijon Slovencev strada in trpi radi nem-® Podivjanosti. Nemci se hočejo maščevati ^.narodom, ki ne dela drugega kot da brani °VJ° svobodo in neodvisnost. Paveličeva vlada 2e maje. A MINISTRA G. DR. M. KREKA lgt°n, D. C. (JCO) — United Press v svojem poroči-w a Poudarja, da nemški uradni krogi v uradnem raz-. ^avajo, da je središče velikih nemirov in uporov v "Ju2oslaviji in sicer v Srbiji.- To uradno priznanje krogov, ki so ga prenašale vse nemške in S&oJ radio postaje, pomeni, da so Nemci morali priznati, A |)iii Vajanje tega dejstva pa daje slutiti, da bodo Nemci sredstva, da se maščujejo nad narodom, ki samo sJo neodvisnost in svobodo _____ ' °ktobra> (JCO) — V ---~ 1 Prisotnostjo tajnika1 i«, lstlčne stranke v Ri-ii„. n^govi m ^ vim sprejemom H Cfniju smo izvedeli, Sie zaprosil za so" ^tj ianskiil zasedbe- WZa rešitev "Hrvat-fjg^n ker paveli_ ip0] vladi grozi nevar-likllefa zloma. Delav- ! tonln hrvatskih uP°r-'ka- da je Mladen obr Mussoliniju po- ats? Stanju v Hrvat" 1 uPorniki so vsi HSS. Poročilo je sam, ki od- oblasti "ne- Ve'' ne morejo za- ^ se! kretskih množic. Jjtij^ Posvetoval tudi 'V italijanskih za- Heloso V Hrvatski> !8°dilo je j/ — Danes Sj8t 1 12 pušk napade- Nčali Ških ^talcev, 5 sta 'J letališča v me-»bita, ostali kNi TV.atl na napadal- C\ki - $ w a/ J' - Vojno so-•e • na smrt znane-k«amonsignor-jadr. dal i® V sv°J'em go-^v/ Paveliča in nje- • kasneje so smrt- remenili v dvajset so šest obo- SC 80 jih progla 1 X Drugega dne azglas, da bodo '10 *nanih Poi _ bodo našli kriv- IVd? komunistov, S Plovil in v de- ki so ome- s svojo gla- J i '.I 'judi »Na o ClW>. °ktobra. — ftWoroča> da so \M 6n smrtno kazen V UboTevOSebarni' zaradi 1 ^If,^.'. Poskusov raz-Prog >Z°Sti/ Dvanajst ^NaeUih Zaradi uni • q6j p - še ni ure-ic pod 4 16. J« ;ftif ST m Cniških ilo mad severnem {SE* tist iz svo- >stioblasti so za "»o in odd "Hn osebam, lejo iz svo-ajo orožje, a- — Poro-vre J \?*> < Rfe— NN ne K razPusti" J? P°korila n'atak« so stori-^Ofer to-da bodo po '-^'^Porne neha K k Jot VY^urSiji mi- zadevanjem, da bi zagrebška vlada dobila nekaj več samostojnosti, vsaj toliko, da bi mogla preprečiti nezadovoljstvo, ki se bolj in bolj širi v vstaški stranki. Beograd, 3. oktobra. — V Szegedinu je bila obsojena na smrt dvajsetletna srbska deklica. Po eni uri so jo besili. Dekle, ime ji je bilo Grozda Gaj-zin, je bilo obsojeno na smrt zaradi razbitja nemške knjižnice v Novem Sadu. Bila je uradnica v neki banki. Devetnajstlet-na Natalija Stankov je bila obsojena na deset let zapora, ker se je soudeležila napada. Obe sta izjavili, da sta napad izvršili iz sovraštva do Nemcev. Eksplozija je bila 19. septembra; razrušila je knjigarno, ranjenih ni bilo.Obe sta bili osum-njeni tudi napada na neko drugo knjigarno. Najbrž jima je pomagal brat, ki pa je pobegnil v Srbijo. London, 30. septembra (JČO) — Dr. Miha Krek, podpredsednik kraljeve vlade v Londonu in predstavnik slovenskega naroda je izjavil, da je slovenski riarod spričo Hitlerjevega ukaza "Gestapo"-u, naj uniči slovenski narod, v obupnem položaju. Pripravlja se vse potrebno za nasilno preselitev 283,000 Slovencev v Srbijo in Hrvatsko, je dejal dr. Krek. Preselitev so zasnovali za konec julija; 60,-000 Slovencev so že pognali iz njihovih lastnih hiš. Malone vse slovenske zdravnike, odvetnike in duhovnike so poslali v koncentracijske tabore. Njihove rodbiine Jpa so z volovsko vprego poslali v Srbijo. Cela mesta so izpraznjena, tako Maribor, Celje in Ptuj. Iz teh mest je "Gestapo" najprej pobral dečke in deklice, da jih porabi za prisilno delo. Vse cerkve in vse knjižnice po vsej Sloveniji so zaprte, tisk je ustavljen. Duhovništvo, ki bi z drugim razumništvom moglo. prevzeti vodstvo odpora, je po koncentracijskih taboriščih. Od 474 duhovnikov mariborske škofije jih je 467 zaprtih; od 275, ki so jih prijeli v Ljubljani, je samo devetim uspelo, da so pobegnili. Hitler ubija visoko kultur->ni evropski (narod. Ubija ga danes, v dvajsetem stoletju. Poldrug milijon Slovencev strada in trpi zaradi podivjanosti osemdesetih milijonov Germanov. Slovenci umirajo in kličejo na pomoč! -o- Do zime bo v avtni industriji do 215,000 delavcev brez dela Detroit, Mich. — Ford Motor Co. je začela odpuščati delavce, ker ne more dobiti dovolj materiala za izdelavo avtov. Kmalu bo ob delo okrog 20,000 Fordovih dealvcev in morda za polnih šest mesecev. To je prva odslovitev delavcev v avtni industriji, katero je povzročila obrambna industrija. Avtna industrija je morala zmanjšati število novih avtov za civilno potrebščino, ker ima prednost za material obrambna industrija. Fordovi družbi bodo najbrže sledile še druge avtne industrije, zato se sodi, da bo do zime že kakih 215,000 delavcev brez de: la. Ni bilo tako! Oni dan smo povedali, kako se je prijatelj Francelj natihoma izmazal iz dvorane v SND v prizidek, ko je bila njegova žena poklicana k govoru. France bi poročilo rad popravil v toliko, da jo ni ubral v prizidek zato, da bi se tam nacejal, ampak zato, da bi poklical ljudi iz prizidka, naj gredo poslušat govor njegove žene. če se je pa spotoma zd trenutek naslonil na baro in enega naglo.p o klical, zahteva pa to že znana slovanska vljudnost. Tako lepega fin tehtnega izgovora še nismo slišali kmalu. 4 lir J Pot t Wji < V Wkovica v Srbsko dekle je vodilo napad na mesto Šabac Berlin. — Nemško časopisje poroča, da so srbski četniki, katere je vodila hči nekega odvetnika, napadli mesto Šabac, ki leži 40 milj zahodno od Belgrada. četniki in kmetje so se udeležili napada. Nemška garnizija je bila premajhna, da bi mogla vzdrževati napad, zato so ji prišle na pomoč nemške čete, katerim sta se pridružila dva bataljona hrvaških vstašev (Paveličeva garda). Nemško časopisje zanika, da bi jugoslovanski četniki imeli ujetih 650 nemških talcev. -o- Most se je podal pod težo vlaka Sault Ste Marie, Mich. — Ko je vozil težko naložen vlak po mostu nad zatvornfcami, ki dele jezera Huron in Superior, se je most zrušil in lokomotiva je zdrknila v vodo. D^a železničarja sta utonila. -o- V SEPTEMBRU SO ZGRADI LI 1,914 LETAL Washington, D. C.—Urad za produkcijo naznanja, da je bilo v mesecu septembru zgrajenih 1,914 letal za ameriško armado. To je dozdaj največje šte vilo v enem mesecu. V prvih devetih mesecih je dobila armada vsega skupaj 12,651 letal. -o- Nov grob v domovini Mrs. Charles Lach iz 18324 Reese Rd. je prejela iz Žužemberka na Dolenjskem žalostno vest, da ji je tam umrl ljubljeni oče Matija Roje, star 60 let. Pokojni zapušča tam sina in dve hčeri, tu pa hčer Mrs. Lah in svakinjo Mrs. Josephine Dolšek na 200. St. Pokojni je bil v Clevelandu več let ter je bil zaposlen v American Steel '& Wire Co., H. P. Naj mirno počiva v rodni zemlji, preostalim naše sožalje. Seja Kanarčkov Odrasli Kanarčki bodo imeli 2vezi s pri- sejo nocoj ob sedmih. Poroka V soboto 11. oktobra bo v cer. kvi sv. Vida ob osmih poroka Miss Anne Glavač in Mr. Anton Zadnik. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. Jerry Glavač, 1052 Addison Rd., ženin je pa sin Mr. in Mrs. Anton Zadnik iz 1222 Norwood Rd. Sorodniki in pri jatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše v novem stanu želimo mlademu paru. Vseslovenski kongres se sklicuje v Pittsburghu Pittsburgh, Pa. — Na 21. 22. in 23. novembra se bo vršil v ittsburghu, Pa. v se slovanski kongres, na katerega bodo povabljeni vsi Amerikanci slovanskega pokoljenja. Namen kongresa je združitev 10 milijonov Slovanov v podpori inozemske politike predsednika Roosevelta, da se pomaga braniti Ameriko pred napadom iz inozemstva, da se osvobodi Slovane in vse druge narode. Odbor, ki bo uredil vse potrebno za kongres, bo v nekaj dneh razposlal vabila na tisoče slovanskih organizacij, ki naj bi poslale svoje zastopnike na ta kongres. Vsa dopisovanja, ki se tičejo tega kongresa, je nasloviti na tajnika: Stephen Zeman, Jr., 1601 Beaver Ave., Pittsburgh, Pa. -o- Iz raznih naselbin Ely, Minn. — Pred dnevi je tu umrl Ignac Jerič, star 62 let in rojen na Štefanji gori pri Cerkljah na Gorenjskem. V Ameriki je bil 37 let in tu zapušča ženo, pet sinov in tri hčere, v starem kraju pa dva brata, ki sta oba bila v Ameriki.—Dalje je umrl Frank Jerič, star 22 let in rojen tu. Zapušča mater, dva brata in štiri sestre. Joliet, 111. — Zadnje dni je tu umrla Barbara Agnič, roj. Simo-nič, stara 55 let in doma iz Dra-šič pri Metliki v Beli Krajini. V Ameriki je bila 35 let in zapu šča moža, sina in hčer. — Umr je tudi rojak John Glavan, star okrog 50 Let. Drugih podrobno-sit o njem poročilo ne omenja. Waukegan, 111. — Pred nekaj dnevi je umrl Lovrenc Mušič, star 48 let in rojen v Blatni Brezovici pri Vrhniki. V Ameriki je bil 21 let in tu zapušča ženo, tri sinove, tri hčere, brata in sestro. Gowanda, N. Y. — Dne 27. septembra je tu umrl Leo Klan-čur, star 60 let in rojen v Sevnici pri Mirni na Dolenjskem. V Ameriki je bil 33 let in zapušča ženo, štiri sinove in tri hčere. Milwaukee. — Pred nekaj dnevi je tukaj umrl 33-letni Steve železnik, rojen v Ameriki, ki zapušča mater, brata in tri sestre. — Dalje je umrl Frank Pocajt, star 46 let in rojen v Ve len ju v Savinjski dolini na/štajerskem. Tu zapušča ženo, sina in hčer. — V sosednjem Sheboy-ganu je 25. m. m. umrl Lovrenc Preložnik, star 62 let, ki je žive tamkaj 36 let. La Salle, 111. — Pred dnevi je tu umrla Mary Ojsteršek vsled zastrupljenja s plinom. Stara je bila 43 let in doma iz Sv. Križa pri Krškem. Italija je razglasila smrtno kazen za zaroto proti državi Rim, 7. okt. — Premier Mussolini je določil v vseh zasedenih ozemljih smrtno kazen za zaroto proti državi. Kot vrhovni poveljnik italijanskih armad na vseh frontah je Mussolini določil smrtno kazen za sledeče prestopke: za dejanja, ki so namenjena kaliti edinstvo, neodvisnost in celoto države; uničevanje, ropanje in moritev, namenjeno proti varnosti države; pomagati, voditi ali udeležiti se oborožene vstaje proti državi; organizirati ali voditi organizacije, katerih namen je strmoglaviti politični, ekonomski ali družabni red ali razdelitev države; terorizem ali politični zločini z namenom, da se ustvari javna nevarnost; resna poškodba prometnih zvez ali javne postrežbe. Nemci hočejo priti do zime v Moskvo Ves ruski narfcd je mobiliziran, da ubrani glavno mesto. Nemci poročajo o zmagah na južni fronti, pri Leningradu pa ne morejo nikamor naprej. , Hitlerjeva armada je pričela z ogromno novo ofenzivo na osrednji fronti proti Moskvi, hoteč dospeti do ruskega glavnega mesta, predno nastopi zima. Rusi priznavajo, da so se Nemci vrgli v smer proti Moskvi in da je ves ruski narod mobiliziran, da ubrani mesto. Rusi trdijo, da so Nemci pre-1 Izjalovljena izmenjava Obisk pri kanadskem Rdečem križu v Montrealu i Montreal, 3. oktobra. — Znano je, da v Montrealu od prvega dne nemškega napada na našo domovino marljivo deluje jugoslovanski odsek kanadskega Rdečega križa. Članice tega odseka so Srbkinje, Hrvatice in Slovenske. Marljive članice ple-to nogavice, šivajo perilo in pripravljajo druge potrebne stvari za naše uboge ujetnike, ki trpe po nemških in italijanskih taboriščih. Delo je pospešeno zlasti v zadnjem času, ko od vseh strani prihaja pomoč, v prvi vrsti volna,. Sinoči so te naše zaslužne delavke sprejele obisk ge. Jeftič in ge. Markovič. Ga. Šubašič, soproga bana Hrvatske, je bila zadržana in je obljubila vso svojo pomoč. Ta obisk je našim pridnim rojakinjam vlil novega poguma. -o- Kot izgleda Hrvatje ne bodo dobili kralja Kaira. — Načrt osišča, da se postavi na prestol nove hrvaške države italijanskega vojvodo Spoleto, je bil opuščen, ker vojvoda mara zasesti ponujani prestol. Tako poroča nek Ame-rikanec, ki je dospel iz Zagreba. -o- Ranjeni Struna pojasnjuje Louis Struna, katerega je kot smo včeraj poročali, obstrelil Charles Bečaj, je dal v bolnišnici policiji izjavo, da on, Jurgan in še en tovariš niso udrli v Be-čajevo hišo na 1616 E. 39. St., ampak da so šli tje pit na povabilo samega Charlesa Bečaj a Do streljanja je prišlo potem v prepiru med Bečajem in Jurga-nom. nehali pritiskati na levem krilu pri Leningradu in na desnem na južni fronti in da so pognali vso glavno silo na centralno fronto. Nemci trdijo o velikih zmagah severno od Azovskega morja, toda poročilo iz Londona trdi, da so Rusi Nemce tam ustavili in da ruska črnomorska flo-tila neprestano obstreljuje nemške pozicije. Pred Leningradom so Rusi razbili Nemcem 19 trdnjav, katere so si postavili iz zemlje in hlodov ter jim razbili dve topovski bateriji. -o- Sprejemi pri jugoslovanskem kralju London, (JCO) — Kralj Peter je sprejel g. A. U. Drexel Biddle jun., poslanika Združenih držav pri vladi kraljevine Jugoslavije v Londonu. G. Dre-xel-Biddle je predal kralj Petru II. poverilna pisma, s katerimi predsednik Združenih držav overi svojega poslanika pri jugoslovanski vladi v Londonu. Po predaji poverilnih pisem ameriškega poslanika, je kralj Peter sprejel poslanika Sovjetske Rusije, g. Alexandra Jevremoviča-Bogomolova, ruskega ministra, overjenega pri jugoslovanski vladi v Londonu. --o- ČASOPISNEGA PAPIRJA BO MANJKALO Washington. — Norbert Mc Kenna, ki je uslužben v uradu, za produkcijo, je izjavil, da porabi narodna obramba najmanj 30 odstotkov papirja. Zato bo imelo časopisje drugo leto na razpo. ago le 21 in pol milijona ton, dočim so ga imeli dozdaj 25 in pol milijona ton. -o- Redne vaje škrjančkov V petek se bo pričelo z rednimi vajami škrjančkov, na kar opozarjamo starše. Vaje bodo vsak petek od 5 do 7 zvečer pod novim vodstvom, Mrs. Jeanette Perdan-Cahill. Starši, pošljite otroke na vaje. Oni, ki jih še nimate v zboru, jih vpišite. Sprejema se mladino od 6 do 16 leta, mesečnine prosto. Tudi če ne znajo dobro slovenščine, lahko pridejo, ker bo popolnoma nov sistem v učenju. ranjenih ujetnikov med Anglijo in Nemčijo London, 7. okt. — V angleškem pristanišču Newhaven sta čakali dve ladji, polni bolnih nemških ujetnikov, da bodo prepeljani preko Rokavskega preliva, a nazaj bi pripeljali angleške ranjence iz Nemčije. Toda v zadnjem trenutku je nemška vlada izjavila, da se ne strinja s pogoji izmenjave. Anglija se je namreč sklicevala na člen 68 mednarodne pogodbe ,da se zamenja vse ranjene in pohabljene vojne ujetnike, ne glede koliko jih je na eni ali na drugi strani. Nemčija je pa zahtevala, da se zamenja osebo za osebo, to se pravi, da izpusti vsaka država toliko ujetnikov, kolikor jih dobi iz druge države. Anglija ni pristala na to in je poslala nemške ujetnike z ladij zapet nazaj v konfinacijska taborišča. Nemški ujetniki so godrnjali, ko so morali zopet nazaj v ujetništvo. TAKO SE NAJLOŽJE ZAPOMNI IME Seattle, Wash.—Ker si ljudje tako težko zapomnijo ime osebe, kateri so bili predstavljeni, svetuje profesor Guthrie sledeč pripomoček: "Ako si hočete v resnici za vselej zapomniti ime osebe, ki vam je predstavljena, ji poglejte naravnost v oči, potem pa zavpijte njeno ime kolikor morete na glas. Bodite prepričani, da oseba tudi vašega imena ne bo pozabila." -o- Stavka pri Graphite Bronze Co. končapa Delavci pri Graphite Bronze Co. so včeraj odglasovali, da se vrnejo na delo, toda vladni posredovalni odbor mora voditi zanje pogajanja za boljšo plačo. Ako posredovalni odbor ne bo začel s pogajanji v teku enega tedna, bodo šli delavci zopet na stavko. Pouk v državljanstvu Vsak pondeljek in četrtek jfe prost pouk v ameriškem državljanstvu v SND na St. Clair Ave., soba št. 2 od 1 do 4 popoldne. Vsak petek od 7 do 10 zvečer je pa enak pouk v starem poslopju. Pozor, veterani! V nedeljo 12. oktobra, ob devetih .dopoldne, bodo imeli sejo Jugoslovaski-ameriški veterani. Seja bo v srbski dvorani na 36. cesti. Prosi se vse veterane, da se udeleže, ker je važno. Prosi se tudi one, ki so služili v jugoslovanski armadi po prvi vojni, da pridejo k tej seji, ker gre za pomoč domovini. Božeglav ima fin mošt Rudy Božeglav, ki ima znano slovensko vinarno na 6010 St. Clair Ave. se priporoča za nakup finega ohijskega mošta, ki je le tos posebno sladak. Tudi dobre sode dobite pri nas. TA DVA NE BOSTA VEČ BARANTALA Robert Novotny se je ogledoval za novim avtom. Pa se je vsedel v svojo staro koreto in obiskal avtno agenturo Walter Grabskija, 6872 Broatiway Ave. v Clevelandu. Prodajalec mu je pokazal 1942 Plymouth in ga silil, naj se pelje ž njim,, da ga poskusi. Walter se je nekaj časa branil, končno se pa ni mogel ustavljati skušnjavi. Pustil je torej svoj 1936 Oldsmobile pri agentu, sam se pa odpeljal v krasnem avtu po mestu. Moško se je držal in se oziral okrog, če ga ljudje vidijo. Na križišču 67. ceste pa pri-drvi nek avto in zadene nov avto v levi konec s tako silo, da se je avto prevrnil. Ko je Walter videl, da je še živ, se je skobacal izpod avta in se ozrl okrog sebe, da vidi, kdo je delal ofenzivo proti njemu. Lahko si mislite njegovo presenečenje, ko je spoznal v "napadalcu" agenta Grabskija, ob robniku pa njegov sta. ri Oldsmobile ves pokvečen. Tako je šel Walter domov brez avta, pa ni bil posebno v skrbeh, ker mu je prodajalec obljubil, da bo škodo poravnala zavarovalna družba. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER H17 St. Clair Avenae Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Zla Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year 0. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year » Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1800, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 235 Wed., Oct. 8, 1941 Zob za zob V pondeljek smo poročali senzacionelno vest iz Moskve, da so jugoslovanski četaši ujeli 640 Nemcev, nato pa obvestili nemške oblasti, da bodo te Nemce držali v svojih rokah kot poroke, in da jih bodo postrelili, ako bodo nemške oblasti še nadalje streljale ujete Jugoslovane. To se pravi, da se je ost obrnila, je naperjena proti Nemcem in bo sunila nazaj ob prvi priliki. Nemci imajo navado, da za vsak slučaj napada na nemško lastnino vzamejo nekaj ujetih Jugoslovanov in jih postrele kot zajce, ne da bi bili dotični količkaj krivi tistega napada, ker so bili v tistem času zaprti. Vest o tem činu neustrašenih jugoslovanskih četnikov sicer še ni uradno potrjena, je pa brez dvoma, da so takega čina ti četniki tudi zmožni. Toda naj je ta vest resnična ali ne, toliko je gotovo, da bo veljalo tudi v krajih, katere ima Nemčija pod svojo brutalno peto, zdaj brezobzirno geslo: zob za zob, oko za oko! Ako bo Nemčija nadaljevala s tem, da bo postavljala pred vojaške kordone talce in jih brez pardona streljala za vsako akcijo proti Nemcem, bodo tudi nemški državljani deležni iste mere, kjerkoli se jih bo dobilo v roke. Vstaja, ki se zdaj širi kot en sam ogromen požar preko vse podjarm-ljene Evrope dokazuje, da tudi v prah strt črv ni še brez moči. Strahovlada ni orožje, ki je naperjeno samo v eno smer, ker se ga prav tako lahko rabi proti napadalcu. Niemci so v svoji brutalnosti in oholosti tako slepi, da mislijo, da bodo samo teptali in trli v prah in pepel povsod, kamor pridejo. Prepričani so v svoji prevzetnosti, da ga ni na svetu naroda, ki bi si upal dvigniti roko proti njim. Vse, kar pade pod nemško peto, mora ostati na tleh, uničeno in pohojeno. Samo en gospod naj bo na svetu in to je Nemec. Ves svet se mu mora brez ugovora pokoriti. Tako so Nemci zaverovani v moč svojega orožja, da vidijo povsod samo blazen strah in trepet ter slepo pokorščino. Kjerkoli si upa kdo dvigniti glavo in se skuša potegniti za svoje pravice, ga udarijo Nemci po zobeh, da mu izbijejo iz glave vsako željo po pravici. In kjer ne morejo doseči upornikov, ki razdirajo železniške proge, dinamitirajo nemške naprave in začenjajo sploh akcijo proti nemškemu gos-podstvu, gredo v ječe, kjer imajo za omrežjem na tisoče talcev, katere so vrgli tje kot poroke, da bo podjarmljena dežela pokorna, in jih brez vsake sodbe streljajo. Toda tudi suženj ima dušo in srce in to bo Nemčija občutila oziroma že čuti na svoji koži. Hitler ne bo mogel voditi vojne v velikem obsegu, obenem pa ustrahovati vse Evrope. Ne bo mogel pehati celih divizij proti ruskim topovom, obenem pa imeti divizije vojaštva v podjarmljenih deželah za varstvo. Prvi večji odpor se je pričel v Jugoslaviji. Nemci pošiljajo proti njim že kar bombnike in motorizirane čete prav kot bi imela Nemčija v Jugoslaviji bojno fronto. Isti duh odpora se opaža po vseh podjarmljenih deželah. Nemci streljajo talce, toda odpor ne poneha. Kadar se bo dvignila vsa zasužnjena Evropa hkrati, bo prišel za Nemce dan plačila. Nemci to dobro vedo in trepečejo. Njih strah je upravičen, a sočustvovanja ne bodo dobili nikjer. Zob za zob, oko za oko! V prvih letih aneksije Julijske Krajine bi se lahko govorilo vsaj v nekaterih okrajih o gotovi vlogi, ki so jo igrali Slovenci in Hrvati v javnem življenju. Edino v Istri je bilo narodu odrečeno vsako udejstvovanje že od vsega početka. Prve volitve v italijansko zbornico po vojni so bile 15. maja 1921. Volivni okraji v Julijski iKjrajini so bili oni kot ob času Avstrije, namreč v Goriški in Gradičanski, Istri, Trstu in okolici. V goriškem volivnem okraju, kjer so bile volitve popolnoma svobodne, so dobili Slovenci izmed petih mandatov štiri, petega pa je dobila socialistična stranka. V Istri pa je vladala ob času volitev pravcata strahovlada. Požigi, umori, aretacije, sleparije z glasovnicami, vsega tega so se poslužili Italijani, da ne more biti sploh nobenega govora o kakih volitvah kot takih. Volivci v tržaškem in istrskem volivnem okraju so predložili proteste, podprte z dokazi, ki dokazujejo fašistično strahovlado. Postopanje fašistov je bilo tako vnebovpijoče, da je radi njih pisal papež Benedikt XV. pismo tržaškemu škofu Bartolomasiju ter ožigosal postopanje fašistov. Toda kljub vsemu neverjetnemu terorju, ki so ga izvajali fašisti ob času volitev, je dobila slovanska lista 51,850 glasov večine. Na podlagi teh glasov, je zasedlo pet slovanskih poslancev sedeže v rimskem parlamentu, kjer naj bi branili, pravice svojih volivcev. Toda že pri svojem prvem nastopu so spoznali, da bodo vsi njih napori brez uspeha. Prihodnje volitve, ki so se vršile 6. aprila 1924 so se vršile na podlagi nove fašistične voli-vne postave, ki je razdelila vso Italijo v 15 volivnih okrajev, ne glede na narodnost. Vse ozemlje, na katerem so prebivali Slovenci in Hrvati, je bilo prideljeno 5. volivnemu okraju, ki je obstojal iz provinc: Trsta, Pulja,J^eke, Zadra in Vidma. Ti okraji so šteli 1,715,-117 prebivalcev, kjer so bili Slovani v manjšini. Nova knjiga o Jugoslaviji H. D. Harrison Te dni je izšla v Londonu knjiga H. D. Harrisona z naslovom "Duša Jugoslavije." (The Soul of Yugoslavia by H. D. Har. rison; Hodder & Stoughton, London, 1941); H. D. Harrison je bil štirinajst let dopisnik londonskega lista "News Chronicle" za Balkan. V času borb za konkordat je bil izgnan iz Beograda. Pri svojem dolgoletnem bivanju v Beogradu je prihajal v stik z vsemi jugoslovanskimi politiki. Z mnogimi od njih je bil osebni prijatelj. Njegova knjiga "The Soul of Yugoslavia" izvrstno in nepristransko razlaga zgodovino Jugoslavije od njenega nastanka do 27. marca letos. V svoji knjigi podaja g. Harrison kratek pregled zgodovinskega razvoja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zelo nepristransko prikazuje notranje borbe našega naroda v naporih, da ustvari svoje edin-stvo. S prijateljskimi čustvi opisuje običaje, narodne posebnosti in napredek naše i bogate i siromašne domovine, ki je tako živo pisana in pestra s tisoči domen in običajev svojega podeželja. Vsa slika Jugoslavije je podana v strnjeni celoti iz katere se odraža pisateljeva ljubezen do našega ubogega naroda. Angleški časnikar v začetku svoje knjige trdi, da 27. marc pomeni eno od najvažnejših pre-vesnic v zgodovini te vojne. Opisujoč osebe, ki so bile udeležene pri usodnih dogodkih 27. marca Harrison pravi, da je zadnjič videl generala Simoviča na letališču v Zemunu, ko se mu je sedanji predsednik vlade zahvaljeval za dopise, ki jih je poslal iz Beograda v času borb za konkordat. Za generala Simoviča pravi, da je pravi vzgled hrabrih, odločnih in vrlih mož, ki znajo voditi narod v odločilnih trenutkih. Izvrsten vojak, priljubljen in spoštovan pri svojih ljudeh, odlično vzgojen in nači-tan, je general Simovič imel vedno prosto in nepdvisno mišljenje o notranjih in o mednarodnih dogodkih in je tako čisto naravno, da je sam bil na čelu prevrata, ki naj bi osvobodil njegovo domovino in jo rešil pred tujim gospodstvom. General Simovič je ustvaril jugoslovansko zračno silo boreč se z izredno omejenimi denarnimi sredstvi. Navzlic temu, da se je moral v prejšnjih časih pod neprijetnimi okolnostmi sporazumevati s francosko in angleško vlado o vprašanjih zalaganja Jiugosla-cije s francoskimi in angleškimi letali, je z dušo in s telesom ostal zvest Veliki Britaniji in demokratski Franciji. Pisec nadaljuje o sijajni potezi generala Simoviča, ko je ponudil mesto v vladi iskrenemu in poštenemu voditelju hrvatskega naroda, dr. Vladimirju Mačeku. Poznavajoč neizpodbitne demokratske težnje dr. Ma-čeka, — pravi g. Harrison —, sem bil trdno prepričan, da so vse vesti, da dr, Maček razpravlja z Nemčijo o podpisovanju trojne pogodbe, bile navadna laž. Dr. Vladimir Maček je še prej, dokler je bil nasprotnik vlade, izjavljal, da je njegova želja, naj bi Hrvati bili v primeru vojne na strani Angležev in Francozov. Vse kar je bilo drugega v zvezi z dr. Mačekom, je bila samo plačana nemška propaganda. Samo dejstvo, da je dr. Maček sprejel podpredsedniško mesto v vladi generala Simoviča, hoteč samo zagotovilo za nadaljevanje hrvatske samobitnosti in razglas, ki ga je poslal vsem Hrvatom, naj se odzovejo vojaškim vpoklicem, najjasnejše dokazuje, da je vodja hrvatskega naroda bil pošten do Beograda in do Jugoslavije. General Simovič, nadaljuje pisatelj, je napravil najboljšo izbiro, ko je za podpredsednika vlade sprejel Slobodana Jovano- "Duša Jugoslavije" viča", strokovnjaka za ustavno pravo v Jugoslaviji. Slobodan Jovanovič je človek, ki uživa spoštovanje v vsej državi zaradi svoje značajnosti in politične odločnosti. On je bil eden prvih srbskih razumnikov, ki so uvideli važnost in potrebo odkritosrčnega sporazuma med Srbi in Hrvati. Prav tako je bilo primerno, da je v vlado prišel dr. Momčilo Ninčič kot zunanji minister. Drugi ministri Simovičeve vlade, piše g. Harrison, predstavljajo poedine skupine jugoslovanskega narodnega življenja. Slovensko ljudsko stranko predstavlja minister dr. Krek, ki je pokazal mnogo odločnosti v političnih borbah. V vladi so predstavniki vseh srbskih strank. Prisotnost Bogoljuba Jeftiča v,.yladi generala Simoviča pomeni nadaljevanje odločne zunanje politike v smeri naslonitve na Anglijo. Bogoljub Jef-tič je znan po svojem prijateljstvu do demokratske Francije in Anglije in kot nepomirljiv nasprotnik fašistične Italije. Drugi močni človek v vladi generala Simoviča je dr. Milan Gavrilo-vič, vodja kmetijske stranke in poslanik v Moskvi. On je uspel skleni t'i prijateljsko pogodbo med Rusijo in Jugoslavijo v času; ko je zverinsko nacijsko div-jaštvo zasipalo z bombami nezavarovano mesto Beograd. To so bili ljudje, pravi g. Harrison, ki so odločno in vdano podprli mladega Kralja Petra II. v najbolj žalostnih časih Jugoslavije. Sam Kralj Peter je bil veličasten. Nekaj viteškega Je v tem mladem Kralju, ki se je naučil v težki šoli viteštva, junaštva in poštenja. V njegovih žilah teče kri znamenitih in sla-,-nih vladarskih rodbin. Po svo-iem očetu je iz rodu Karadjor-Ijevičev, ki so se stoletja borili a osvoboditev svoje domovine 'zpod tujega jarma. Njegovi iredniki so bili tudi črnogorske rvi, naroda, ki.je dal svetu kne-a, filozofa in pesnika Njegoša, lati prihaja iz iste rodovine kot angleška kraljeva hiša. Kralj Peter je visok po postavi in olikan mladenič z značilnimi potezami. V svojem značaju združu-jo močno voljo svojega očeta in rilozofsko modrost svojega deda Petra I., ki je v ženevi prevajal knjigo Stuart Miles-a o svobodi. Največje odlike mladega Kralja 30 odločnost, občutek za odgovornost in dolžnosti in veliko spoštovanje do bližnjega. On je trdno odločen, da izpolni vse svoje obveze do naroda. Mladi Kralj je s svojo vzgojo vezan na Anglijo in na temelje njene moralne in politične tradicije. Jugoslavijo so postavili pred usodno izbiro in razpetje, pravi pisatelj. Jugoslavija je hotela mir, pa so ji ga .odrekli in vzeli. Nekateri, ki so vodili Jugoslavijo pred 27. marcem, so po vsaki ceni hoteli, da se ne bi ravnala po svojih izročilih in po svoji! svobodni odločitvi. Toda narod, I zavedajoč se svoje usode, je iz- J bral, zedinjen s svojim Kraljem! in z narodno vlado svojo pravo i pot in svojo pravo bodočnost.! Kadar se bo ta bodočnost ures- j ničila, mi v Angliji ne smemo pozabiti žrtev, ki jih je ta junaški narod žrtvoval in trpljenje, ki je skozenj šel, da odgovori klicu svoje vesti. Cena, ki jo je ta narod plačal, je bila strašna. Mi Angleži moramo storiti vse kar je mogoče, da bo jugoslovanski narod za svoje muke in trpljenje pravično poplačan. (JčiO.) Collinwoodske Slovenke Zal« Ameriška delavska federacija je imela največ članstva v letu 1939. * H! * Jajce obstoji iz 73.7% vode, 13.5% proteina, 1% rudninskih snovi in 10.5% maščobe. Zgodovina — pomembne slavnosti društev raznih organizaciji so sleherni teden opisane v naših slovenskih listih. Tudi pri našem društvu Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ bomo obhajale pomembno slav-nost, namreč 20 letnico obstanka na društvenem polju. V ta namen bo društvo priredilo banket in plesno veselico prihodnjo soboto, 11. oktobra, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Zato pa sem se namenila, da napišem malo zgodovine našega društva in kdo so bile osebe, ki so skoro vsa ta leta delale in s tem pripomogle, da je tudi naše društvo Collinwoodske Slovenske št. 22 eno med prvimi pri naši Slovenski dobrodelni zvezi. Ustanovljeno je bilo 26. oktobra 1921. Ustanovitelja sta bila naš spoštovani gl. tajnik brat John Gornik in Ignac Medved. Ustanovne članice pa so bile: Rose'Planinšek-Šimenc (naša sedanja tajnica), Ana Baraga, ki je bila tudi več let zapisnikarica, Rose Lesjak, Antonija Baraga, Frances Krečič, Angela Strmole, Ivana Petrov-čič, Jennie Kožel, Jožefa Rov-tar, Jennie Mohorčič, Kristina Čebron, Agnes Kastelic, Helen Grčar, Mary Rešetič, Anna Stih, Mary Švigel, Katherine M. Kodričin Mary Troha. Na prvi seji, dne 26. oktobra 1921 je bila izvoljena za predsednico Mrs. Jennie Kožel, tajnica Mrs. Katherine M. Kodrič in prva blagajničarka pa je bila Mrs. Frances Krečič. Ker vodi vsako društvo tudi zapisnik, je bilo to delo naklonjeno Rose Planinšek-Šimenc, ki je bila prva zapisnikarica. Njej gre tudi največji poklon, ker vse od početka pa do danes vedno »neustrašeno in požrtvovalno vodi ta ali oni urad pri društvu. V preteklih kampanjah je bila vedno aktivna, ter je hodila od hiše do hiše in tako pridobila lepo številno članic za naše društvo. Tudi sedanja predsednica Mrs. Fannie Bačar-Brezovar, ki je pristopila kmalu po ustanovitvi, je že mnogo žrtvovala in ni se strašila uradniških tež-koč ter se je vedno tudi odlikovala v kampanjah za pridobivanje novih članic. Naše društvo je tudi ponosno na našo glavno odbornico Mrs. Mary Jerman,( ki je bila tudi več let tajnica našega društva in sicer v naj kritične j ših časih od 1929 do 1938). V resnici je bilo to delo naporno, a ona ga je vršila z velikim veseljem in navdušenjem. Tudi ona se je pridružila že prej omenjenima in se zelo aktivno udeleževala kampanj ter šla tudi od hiše do hiše za novimi članicami. Čast in priznanje pa gre tudi naši blagajničarki Paulini Mausar, ki je tudi vedno pripravljena pomagati po svojih najboljših močeh, kadar se gre za korist društva. Da je naše društvo res agilno na*m je najboljši dokaz to, da smo bile dvakrat prejele zlato kupb. Prvič ob priliki proslave 10 letnice leta 1931 in drugič pa leta 1938. To kupo smo bile prejele kot priznanje za našo aktivnost in pridobivanje novega članstva v kampanjah naše zveze. Udeležile smo se bile tudi "kraljičinega kontesta" ter smo bile takrat dosegle, da je dobila čast kraljice Mary Jerman-Anžlo-var, hčerka naše glavne odbor-nice in naša sednja blagajničarka Mrs. Pauline Mausar pa čast prve princezinje. S tem so pripomogle z nad $600.00 v kraljičin sklad, iz katerega se je financiralo reorganizacijo mladinskega oddelka pri Slovenski dobrodelni zvezi. Ob priliki 25-letnice Slovenske dobrodelne zveze je bilo naše društvo častno zastopano po naši članici-kraljici Mary Jer- man-Anžlovar in po prvi prin- terega je imel pater A cezi Mrs. Pauline Mausar. Se veda so med temi pa tudi še druge članice in uradnice, ki so že mnogo žrtvovale in delale za napredek in korist našega društva, katerih pa ne bom posamezno opisavala, ker mi niso znana vsa imena. Razume pa se, da smo morale delati vselej roka v roki, ker drugače bi ne bile imele uspeha. Vsa čast,vsem tem požrtvovalnim, podjetnim in zavednim ženam. Naj na tem mestu izrečem iskrene čestitke vsem ustanoviteljicam, vsem uradnicam in posameznim članicam, katere ste na en ali drugi način pripomogle, da je naše društvo vse skozi tako lepo složno napredovalo in dočakalo lepo dobo 20 let. Sedaj pa prav vljudno vabim vse glavne odbornike in sploh vse cenjeno občinstvo na našo slavnost v soboto, 11. oktobra, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Ta dom je sedaj ves prenovljen in zato pa vam jamčimo prvovrstno postrežbo v vseh ozirih. Naši članici Mrs. Mary Jerman in Mrs. Filomena Se-dej, ki bosta "boss" v kuhinji, pravita, da že komaj čakata s svojim kuhinjskim štabom, ki sestoji iz samih izvrstnih kuharic, ki so same fejst žene in dekleta, tistega dneva, ko bodo novi lončki in krožniki storili svojo dolžnost na peči in pa na lepo okrašenih mizah. Servi-rale bodo kokošjo pečenko z vsemi dobrotami tega sveta. Pa tudi za žejo gasit bodo imele in "kelnarce" pravijo, da ne bo zmanjkalo. Za plesalce pa smo preskrbele tudi prvovrstno godbo. Vstopnice so samo po 75 centov in kdor jo še nima, je prošen, da si jo pravočasno preskrbi. Pozdrav in na svidenje v soboto, 11. oktobra v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. Frances Tomšič, zapisnikarica št. 22 SDZ -o-- Skupno sv. obhajilo! Tem potom se naznanja vsem članom raznih društev Najsvetejšega Imena po slovenskih župnijah v Clevelandu in okolici, da se po sklepu glavne seje Slovenske zveze društev Najsvetejšega tmena, vrši skupno sv. obhajilo v nedeljo dne 12. oktobra in si-:er pri fari sv. Kristine v Fu-clid, 0. Spored za 12. oktobra bo to-vej sledeči: sv. maša, katero bo 'aroval pater Kazimir Zakraj-šek, se bodbrala ob 8 uri zjutraj. Po sv. maši pa bo zajuterk v dvorani. Obljublja se nam nekaj prav dobrega na govorniškem programu. Kakor vam je gotovo znano, It v zvezi z društvi Najs*e Imenar zaman, ampak ^ resnici rodil velik0 du. Zato pa možje, čla"1^ Najsvetejšega Imena, i'8, tobra dan — VSI NA Z pozdravom — vaS tejšem Imenu j«' Frank A. Hochev*r< |fto. V Ankari, presto11 Turčije "La Illahe il All^ Pojoči spev muezj^', vernike k molitvi, P prebujajočo. prest°in* polagoma razguu ia ravan Razgrnil sem n m m »s« owK jbljal v/ nad pripeto mrežo, la pred moskiti, i« s prtemu oknu. Mrak n ma izginil; noč Je svoje črno zagrmJ .. je s prvimi sončni^, sipalo uspavano n> ■ dal sem se v visoko S je v skali čepela njava in živo P^10^ slavni preteklost^ ^ se vtopil v zgodovin" je bila še pred ne ^ naselbina, danes P* J 'P Cče V moderno mesto in K muuemu »i«" g 0J| Turčije. Že za W^Jj" fi cesarja Avgusta }* mesto, a ostali s°le J govega svetišča inJa ge. Tu se je odi«*" znamenita bitka z j^j osvajacem Ta \#'f murlenk), ki Je 5 t\i skoraj popolnoma ^ turškega cesarstva^) padlo mnogo sr )jcS kov, ki so se do pod vodstvom ^ viča. Njihovi & , m f ščeni okoli k°Pa ,,, katerem je Pokopa,;'a vi ustno izroči10- -j lan, ki je umrl * ^. ljeni zmagi; za. po njem imenUJ.eJlS grič. Mesto lef p plošči ter je jfpfr ravanske poti iz rigrad. ZaklenJe^ž skimi zidovi i" in1 s1' odličen položaj v mI Ijepisni legi. ^jfif di eden najva*n V da so Turki P1' J mesto v to divJ0^ D, !oa krajino. Prav vedali, da bod° V,^] slej zapustiti P^nf ropsko provinc0 ^ stom Carigrad®* > kar so morali J> $ ( tarizirati dard» / ve. V zadnjem ji' marljivo zaS eF| močvirja, ^ ni Ankare, A0^;^ rog drugih nia(]j/ Ustanovili so tu 11 Oj; , 'Jak 1 Ji P» laričnih postal Icr n>: stvu brezplač" jsi je pater Kazimir Zakrajšek bil- kinin in drugas j začetnik društev Najsvetejšega' Imena med Slovenci tu v Ameri. > ie i * la, Pl ki in sicer pred kratkimi 25 leti. Ker je slučaj tako nanesel, da se ravno sedaj nahaja med nami, mislim da .bi mu ne mogli dati večjega daru in se mu izkazati bolj hvaležne kakor s tem, da se v največjem številu udeležimo skupnega sv. obhajila na to nedeljo, dne 2. oktobra. Torej, pridite VSI, da bomo pokazali, da ni bil ves trud, ka- DEFEND THE HOME FRONT Pod lahno, skalnim Pob° ga je velika t^ j nja stari tu^ ^ mnogimi nHIia ^ nad zelenkasto V Peb Spodaj, se širi novo, po M Si!° • >] K črtu grajeno ^J ^ >ti0|,. mi šolami in ® /vfoj.Aa vodi. Tu so tu no-gledališča,^ v i hiše, vse Pa'ftll. po istem "aClra duh modern^ katerem se jena Turčija- Nisem se ti, mesto me } j šumom v ".' sem tovariša- ^ na eno izmed ^ nih ulic. Ko V; košno op***1" of katere so f. klamni in uradi Se 1 • p' med r&zkP9 frr ' slaništev, a' 0 .. divnega ^pi cvetlicami 111 1 K \V 3 in ^ »HSe i ^ej M* V »i _______ jsvet ; it |obr« ani UTAH IN 1SKARIOT Po nemSkem izvirniku K. Maya , 113 iA i v* vav 01 M ih! inai8' lava1 J >i'vi me? ^lato sem izposloval ' Kl'uger be j je oblju-vso ^avil ves svoj vpliv o, Ela J0 moč za mojo zah-^ a Je' prišla s svojim mim irt zapovednikom," ^hvali za rešitev in za C gastv°- ije bn res revež-Ni . ko obleko, haljo brez mvov, '^ keffijo - naglavno ■ lub temu pa mi je kne2P0nOsno ko da Je m0" ie )e stoP k M »Ki 11» ' M tioS« Net* no ^ _ d;l J paie1 n stnrr - S1 mi zeno 111 " in po tvoji dobrot-iJe n bogastvo in blago-edae il° v" moj Šotor, ki %Va , e n]mam. Srce mi "te bo ležnosti do tebe. varst m v SVoJe čisto posedi n ° za ves čas, dokler eskadl Pri]atelii z Ayari, n pašine konjice tčetu,, kf'""~*es nisem prav varstVo n'U bi bilo še posebej sem V dajala do mraka. m°ral na drugi čakal- Meltona stražila sta uiti- Dva ko-1 pri starem p siromašnega ^ n°bena božja stvar-,„a J. Pa Človek, ni tako ^ slabotna, da bi ' tjube^en ^ C6l° ZaVreČ1 le?f>\°Pravili z Ayuni, bi HUnfav lahko šel iskat " U Jtl° i ^rjeV0 zapuščino. prl/f>i i ;e bi*o, Pogajanja 14 i m- te«, 3t<„ t0 r, s % K. # z Kfi aibr P ^ ;j ^ raža se je menja- fo suUn' J°natan pa je ki s"ra"jen P" ujetih "a fL Jlh dražili Ayari. ^^čatlmaSa Meltona je ' izdal Vojak je bil-Ojeg. Je Pašine čete in g*Poveljnika. V Tuli, avili, obsodili in ■ovaj'p°Ve&a sina še ni ,jen*4adrkazano je bi- ' sok/ •V sporazumu Triy je bil očetove-dl njemu ni bila z rožami. Pripravili veliko « {HZ**** Magraha- P^V :SbJPr^ljene Črede \ '•T jj W ^ r li if i s« J fV n 1 as^ m dv šK1, # j0 V- k« di Z vo re'ki w jih naj istfko oskrbovala z * jet0 «ed0 so prigna-VcjJak/J o torej dovolj. ; ,Pa 80 hili itak do-3 8i jjL Zlv'ii> tudi s ta-o„ Puščavski beduin k bi,°re Privoščiti. Za, \ v 0 torej obilo po-|u..s°teski je izviral ji'Sec Pa nisT«o potre-^jal .i3® Priveslal na 'iu l)i'i!!aVnostnemu raz-merno razsvetlja- ne bom P°" jfti Zlvi zelo zmer- Ul0 ^ količine. Ste-Ayarom, saj Prignali števil- Je dajala pojedi ce f i v«c ,tev/ »i lil. m Kt ^ Siti beduini >'i Slu .1 sPat kar kri .^v i! zajel V ANKARI PRESTOLICI TURČIJE 1 So odkaza-^i^^en šotor, V* k sebi" Tu- V H , 11 svoj šotor. ^J^. sem stopil k tuJ? °kolici in si v4 bUa . 0ba Meltona. vržena. «1 k svojemu šo-; ed'njim e latin f/i t) fliK) t fVl i S tukaj ?" 3e dejal prepro- • Sa ^let 3 Sem te ven- Varstvo!" nepotreb- nem žrtvuješ svoj nočni poči tek! Saj stoji šotor sredi ta bora. Le pojdi mirno spat!" "Effendi, lahko bedim ponoči, saj . bom po dnevi spal. Vzel sem te v svoje varstvo in zato bom stražil." "Saj sem ti rekel, da ne potrebujem tvojega varstva!" ."Ali veš, da ga ne potrebuješ? Le Allah sam ve! Toliko hvale sem ti dolžen! Pa sem tak revež, da ti ničesar ne morem nuditi v zahvalo, le čuvam lahko pred tvojim šotorom. Moja čuječnost je edinp in vse, kar morem storiti za tebe. Razveseli me z dovoljenjem, da smem ostati!" "No, pa ostani! Ne bom te gonil v stran, užalil bi te. Allah bodi s teboj, moj čuvar in prijatelj!" Dal sem mu roko in stopil v šotor. Prijatelja sem ga imenoval, kar je bilo za preprostega beduina posebno odlikovanje, na katerega je bil gotovo zelo ponosen. Utrujena sva bila z Winneto-uom, saj pretečeno noč nisva nič spala. Legla sva in koj zaspala. Bilo je menda krog tretje ure zjutraj, ko me je zbudil klic: "Stoj! Kdo si?" Poslušal sem. Tudi Winne-tou je dvignil glavo. "Kdo si?" je zaklical nekdo še enkrat. Stopila sva pred šotor. Mojega prijatelja in čuvarja ni bilo več videti. Poiskala sva ga. Za šotorom je stal in poslušal v temo. Mesec je izginjal za obzorjem puščave. "Kaj je?" sem vprašal. "Sedel sem pred šotorom in stražil," je pravil. "Pa sem zagledal človeka, ki se je plazil k šotoru. Zaklical sem, koj je izginil. Vstal sem in stopil krog šotora. In za šotorom sem zagledal drugega, bežal je. Tudi njemu sem zaklical." "Kdo sta bila?" "Ne vem. Tema je, nisem ju dobro videl." "Morebiti sta bila šakala!" "Kaka šakala —? Kako bi si upal šakal v sredino tabora! Pravim, dva človeka sta bila, tebe sta mislila umoriti!" "Ne verjamem! Kdo bi naj bil? Tabor je zastražen, v taboru samem pa nimam sovražnika." ' "Ali veš, da so res vsi tvoji prijatelji? Allah sam vidi v srce ! Pa vrni se v šotor in mirno leži spat! Vso noč bom čuval nad tvojim življenjem!" Prepričan sem bil, da se je dobri mož zmotil. Tudi Win-netou je tako sodil. Šla sva in legla spat. Kako sva se zmotila —! Človek je včasi kar slep in gluh za migljaje usode. Da sva se tisto noč z Winnetouom zanimala za nočni obisk, — kdo ve, kam bi bila krenila pot mojega življenja. Ni hotelo biti. Kmalu sva trdno zaspala. Pa dolgo nisva več spala. Že črez kako uro naju je zbudil neznanski hrup in trušč v taboru. Zgrabila sva za orožje in planila ven. Svitalo se je, za silo sva videla po puščayi. Prvi človek, ki sem ga zagledal, je bil Kruger bej. Z dolgimi koraki je hitel k najinemu šotoru. "Ujetnika sta izginila s tremi kamelami vred!" Kar brez sape je bil in tako razburjen, da je govoril po nemško. Prestrašil sem se. "Ujetnika —? Katera —? Meltona — ?" "Da!" Prihitel je bliže. (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje z 2 strani) primanjkuje prostora, svet je napol zastonj, zato sem lahko opazil razsežen vrt skoraj poleg se najbolj odlikuje razkošno rusko poslaništvo. Najlepša stavba pa je brezdvomno v orientalskem stilu grajeno perzijsko poslaništvo s krasnimi prizidki in stebriči, okrašenimi z umetniškimi rezbarijami. Baj-nokrasen vrt, poln cvetja in palm, poživljajo šumeči vodometi in vsak opazovalec mora nehote priznati, da vsa slika predstavlja zares dovršeno orientalsko lepoto. Tudi druge vile, ki so po večini last raznih visokih državnih uradnikov naslajajo vso okolico s svojim razkošjem.' Mimo njih so speljane ko puščica ravne, asfaltirane ces(te in promenade, po katerih si krči pot venomer slikovita množica vseh1 mogočih narodnosti. Po večini so Turki, Perzijci, Arabci, črnci; ne manjka se tudi kričavih dervi-šev in drugih meniških prosja-kov, ki moledujejo mimoidoče za milodar. Zelo sem se začudil, ko sem često srečal Makedonce, Bosance in Srbe. Pozne- j je sem izvedel, da imajo svoj mestni okraj in mnogokrat se' mi je primerilo, da mi je stražnik pokazal pot v gladki srbohrvaščini. Z mnogimi šoferji, sprevodniki cestne železnice sem se neštetokrat pogovoril v domačem jeziku. Skoraj v vsaki trgovini sem našel rojaka. Mnogi so si osvojili s svojo pridnostjo in delom visok družabni položaj, nekateri so nastavljeni na najvišjih mestih v državni službi ter delajo brezdvomno čast svoji domovini, katere se često spominjajo. Ko smo sedeli opoldne pri kosilu v njihovi četrti, so kaj kmalii iz- j vedeli, da sva Jugoslovana. Vsakdo je hotel prvi vedeti, ali sem bil že v njegovem rodnem kraju, kako živijo domači in sploh, kaj je novega. Vsakogar sem skušal zadovoljiti, kar se mi je deloma tudi posrečilo, saj poznam v Jugoslaviji skoraj sleherni kotiček. Pred ločitvijo nama je še vsakdo stisnil po nekaj kurusov ali celo liro v skromno dijaško denarnico in želel srečno pot. Popoldne sva si ogledala z nekim rojakom, zdaj turškim častnikom, ogromno, zelo moderno opremljeno vojašnico. Občudoval sem red, ki vlada v vseh prostorih. Stroga vojaška disciplina je izoblikovala vojake v vredne naslednike bivših osmanskih in seldžuških osva-jačev. Vojaški duh, ki jim preveva bojevito dušo, živo dokazuje, da jim je najvišji cilj, braniti svojo mlado republiko do zadnje kaplje krvi. Pri tem pa se nikakor ne mislijo odpovedati evropski posesti, nasprotno, oni si jo hočejo obdržati za vsako ceno, kar pričajo po vsej Traciji raztresene utrdbe in vojaške postojanke, nastanjene z nad polovico vse turške armade. Orožje, s katerim so odlično opremljeni, jim dobavlja največ Amerika in Anglija. Vojsko izpopolnjuje najboljše orožje od puške poslednjega si- DEFEND THE HOME FRONT (stema pa do prvovrstnih strojnic, protiletalskih in daleko-' sežnih topov. Pozneje sem ob-; čudoval večji vojaški oddelek | pri vežbi na bližnjih planin-I skih pobočjih. Nehote sem rao-! ral priznati, da je napravilo i name zelo velik vtis s strogo vo-[ jaško disciplino izvežbano vojaštvo, ki bi delalo čast kateri k61i evropski armadi. Pozno je bilo že, ko sva se vračala trudna in od sončne vročine opaljena proti mestu. V prestolnici so se vžigale sto-tisoče luči in razsvetljevale s svojim bleskom široke ulice. Pričelo se je pravo nočno, življenje, katero se običajno opaža v velikih mestih Orienta. Noč je zvabila s svojim mehkim hladom tisoče meščanov izza tesnega ozidja hiš, kjer so pre-dremali dnevno vročino. Vabila jih je v hrupne in razkošne lokale, iz katerih se je razlegala orientalska glasba in opajala ulice s svojim mehkim zvokom. Nekateri so šli v kino, ki je kakor večina orientalskih gledališč z odprto streho in ima sedeže v polkrogu kot arena1, midva sva si pa ogledala varije-tejsko predstavo. Na tisoče ljudi je z zanimanjem motrilo sleherno točko, kajti ni to vsak dan, da si lahko ogledate pasjo nogometno predstavo. Vsi psi, člani kluba, so odlično odigrali svojo vlogo. Med posameznimi točkami pa je izvajala skupina mladih zamork svoje divje plese, ki jih je spremljalo občinstvo z navdušenimi kilci. Mrak se je razgubijal in jutro si je že utiralo pot v tesne ulice turškega predmestja, ko sva se vračala v svojo sobico. Bila sva precej utrujena in rada bi prespala dan, toda pot naju je klicala dalje. Zavila sva na bazar, kjer sva si za majhen denar kupila krepkega osliča, ga natovorila s prtljago in odpotovala iz prestolnice dalje proti vzhodu. Nepozaben izmed teh biserov je in ostane je bil pogled na Ankaro, ko je,'dolina Save Dolinke, ki, kot Na-obsejana s sončnim žarom, za- diža spočeta v sivi živi skalna-mirala v peščeno ravan. Okna ti steni v zatrepu zelene Plani-so še dolgo žarela v blesku son-'ce, najprej v dolinskem dnu po-čnih žarkov, končno pa se je nikne prav tako kakor mlada popolnoma potopila za kopami J Savinja pod vodopadom, pa se peščenih gričev in ostala sva i potem znova porodi v ljubkem sama s svojim osličem siredi smaragdnem jezeru sredi trav- prašne ceste. Po dolgi, naporni hoji sredi puste pokrajine sva prekoračila izsušeno strugo re- nikov in gajev med Ratečami (880 m) in Podkorenom (860 m), na Savi. Tam, kjer se nje- ke Cukurčik-Lu in prispela v na Dolina, najlepši dar ledene Ameriški parašutarji 'na manevrih. Slika nam kaže vojake tretje ameriške armade, ki so srečno pristali s padali v ozadju sovraž nikovih vrst. Te vojaške vaje se vrše v Louisiani. •rj- ... • • • . • . • • V newyorsko pristanišče je dospelo naj večje število tujez6msHh< ladij v 48 urah, kar jih še dospelo v zadnjih letih in sicer 114 ladij, ki so last Anglije, Holandske in Norveške. Nekaj teh nam kaže gornja slika. večjo naselbino, Balabaulyk. Pot iz Balabaulyka v Koprikoi ni posebno dolga. Vodila na«ju je ob vznožju visokega planinskega pobočja, ki zaključuje razsežno pustinjo Češni-Kopri in slednjič strmo pada v široko strugo Kisil-Ormaka. Sonce je izginjalo že v zaton in mrak je legel na pokrajino, ko sva ugledala pod vasjo Koprikoi motne in krvavo rdeče valove Kisil-Irmaha. Poslednji sončni žarki so se odbijali nad r ah 1 o valujočo gladino in iz bližnjega močvirja so se razlegali zategli klici močvirskih ptic. Jata divjih rac se je s krikom dvignila iz ločja, letela nekaj česa s tokom reke proti severu, nato pa je sedla na varnejši kraj v grmovje. V nebo je šinil plamen tabornega ognja, ob katerem sva si skuhala večerjo, nato pa naju je zagrnila no? s svojim skrivnostnim plaščem. Uspavano pokrajino je motil le rahel šepet valov, ki naju je zazibal s svojo pesmijo v čar orientalske noči. Anton Šemri -o- Poletje v slovenski oibiriji Poletje ob povirju in porečju Save Dolinke je v tesnem objemu zime v visokih gorah, pomladi in jeseni v dolini. V jasnih poletnih dneh je njegov pokrajinski čar skrit v tem, da le ma-lokje drugod prihajajo tako učinkovito in blagodejno za dušo in telo poletnega gosta do veljave presenetljivi kontrasti zelene barve življenja, pepelna-tosive barve smrti, kontrasti veličastnega velegorja. sanjave idile in herojske romantike. V divje ■ razpokanem skalovju Martuljkove skupine prirejajo za Akom še tekme v slalomu, spodaj v dolinskem dnu razsvetljujejo kresnice nastajajočo nočno temo, ruševec je ob vi-sokoležečih snežiščih blizu zelenega ruševja baš odprl svojo pomladansko pesem in že se skušajo visokogorski plezalni in smeli lovci z risanico in s cepinom v roki v bleščečem se po-letnosončnem siju zledenelih stezic Jalovca (2463 m), ki ga je že leta 1880. Anton pi. Garibaldi oznanil za aristokrata med orjaki Julijskih Alp. Ko se ljubka, na rožnatem in gozdnatem dolinskem dnu ležeča letovišča Dovje — Mojstrana, Gozd — Martuljek, Podkoren, Rateče — Planina in najslavnejši med njimi Kranjska gora prično polniti z letoviščarji, nastopi začetkom meseca julija za domačine najlepši letni čas, čas j košnje. V lepi zeleni dolini Save Dolinke, ob njenih peščenih ! pobočjih ob južnem vznožju i Karavank, pod Vitrancem in ] Črnim vrhom, tja do Triglav-j skega Snežnika, do Zelenega dobe in ledenika, razširi v zaokroženo kotlinico in kjer leži najodličnejše letovišče ob severnem vnožju Julijcev, se ji bliža Pišnica, tudi poleti na šumnih vodah bogatejša ko ona. Kar prinaša svetlozelena Pišnica, hči Špika, ponosnega Razor-ja in mogočnega Prisojnika, osvežujočih voda in gorskega zraka poleti v velezanimivo vas Kranjsko goro in njeno gozdna-tozeleno okolico, to je poleg lege ob železnici in cesti, poleg lege ob vhodu v dolino Pišnice in v kraljestvo gorskih velikanov odlika Kranjske gore. Kakor vabita v Gozd — Martuljek dva Co-op-hotela, v Rateče in Podkoren pa čedne vile, ima Kranjska gora vse, hotele, vile, restavracije, kavarne, privatna stanovanja vse v senci zelenih sadovnjakov, v hladu in šumenju mlade Pišnice, razen tega pa prosto bazensko kopališče "Jasno," ki preseneča po svojem visokogorskem okviru. Imena hotelov Slavec, Erika, Kresnica, Spominšica, Trobentica, Bares, Planika, Prisank, ali Pristovec vsebujejo že s svojimi imeni prijetne občutke in predstave. V družbi teh moder-nh stavb pa stoje originalne staroverske kmetske hiše, jazz in radio družita svoje zvoke z mukanjem (krav in blejanjem ovc ali koz v blagodejni skladnosti, ki se je letoviščar tudi pozimi doma rad spominja. (Dr. Fr. M.) MALI OGLASI Delo dobi Delavec, ki zna ravnati z ace-tilenko in ki je vajen delati na scrapjardu s splošnim prometom, dobi takoj delo na 16201 Saranac Rd. (238) Soba se odda Odda se mirnim fantom dve čedni opremljeni sobi z gorkoto. Vprašajte na 1092 E. 64. St. (236) Janitor dobi delo Želi se dobiti moškega, ki bi bil za janitorja v restavrantu. Poleg plače dobi tudi hrano in sobo. Vprašajte na 390 E. 156. St. (236) Zelo lepa prilika Naprodaj je lepo posestvo na vogalu 222. ceste in Nicholas Ave. v Euclidu. V poslopju se nahaja gostilna z licenco, briv-nica in biljardnica, dvoje stanovanj z 8 sobami. Se proda vse skupaj s polno opremo, ali pa se da v najem z dobro garancijo. Podjetja nosijo $200 na teden, torej je zelo lepa prilika za podjetnega človeka. Sedanji lastnik ne more vsega sam obratovati, zato bi rad prodal. Oglasite se na 783 E. 222. St., Euclid, O. (x) Gostilna naprodaj Proda se dobro idoča gostilna snega, ozirajočih se rotih Sred- z licenco D-5. Nahaja se v jako dobri okolici. Naslov se izve v uradu tega lista. (235) j njega vrha (1,000 m) poje te-; daj kosa se razlega razposaje-!na pesem neumornih koscev. I Vroče znojne srage padajo pre-;ko razgretega čela in prijetno 1 se je potem kopati v hladnih 1 vodah Save Dolinke, ki hiti sko-!zi dolinske livade in se kot glavna reka dežele in države bistri z maiahitno zelenimi vodami in vodopadi z obrobnih gora. Saj je neznatna Sava Dolinka kakor Sava Bohinjska, pra-vir in mati veličastne reke Save, ob kateri se pokrajine, dežele, doline in' dolinske kotline Jugoslavije nizajo in vrstijo podobno biserom ob dolgi vrvici. Najlepši, najdragocenejši Dobra služba Sprejme se v službo žensko, ki bi kuhala in upravljala beer parlor. Pokličite IVanhoe 7449-W, ali se zglasite na 783 E. 222. St. (x) Mošt in sodi! Pri nas dobite prvovrsten bel ali rdeč mošt po zmernih dnevnih cenah. Lahko dobite tudi dobre sode. Se priporočam za obilna naročila. Joseph Fabian 6116 Glass A ve. HEnderson 3282. (Oct. 1, 4, 8, 11) awmiwoHt .: iP-pljicijslei' načelnik.E^rneai "R. HartnuM City,: Pa. je stihi's: strojno pušleo končal banfrUuirtdiniga di)a pa ranil, koso izropali o ri$yttler Pa; , . , " '. jiiiiiiiMiiiiiiiniiiniiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiimimiiiiii"1"1"1 0<><><>oklicite - USTlfA UČITE SE ANGLEŠČINA iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA "ENGLISH-SLOVENE READER" beb^ $ 2 P Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRD^( 6113St.Clair Ave. Clevel»p kateremu je znižana cena in stane samo: b K' V *