Nova organizacija usposabljanja češkoslovaškega učiteljstva za obrtno nadaljevalne šole. Češkoslovaško ministrstvo prosvete je sklcnilo, da otvori v začetku šolskega leta 1931./32. nov tip šole. To so zavodi, kjer se bbdo ušposabljali učitelji za obrtno-nadalje« valne šole. Po sklepu z dne 22. maja 1931. imajo ti zavodi nalogo, pripraviti slušatelje za praktično poučevanje na vajeniških io^ lah, to pa ne samo za pouk strokovnih predmetov, ampak tudi za poučevanje predme= tov obrtno-gospodarskih. Poleg tega bodo slušatelji poučeni tudi o administraciji in upravi teh šol. V teku teh študij naj bi Se tudi uSposobili za iniciativno delo v novem poklicu, v poklicu strokovnega učitelja. V ta namen sta otvorjena dva taka za« voda: a) Prvi pri državni obrtni šoli v Plznu (ta ima namen usposabljati slušatelje za stavbeno in lesno obrt). b) Drugi pa na prvi državni obrtni šoli v Pragi (za ikovinarske obrti) Drugi taki zavodi pa b'6do otvorjeni po oddelkih, oziraje se na druge panoge obrt= ništva. , Urnik na teh šolah vsebuje 36 učnih ur. Prcdmeti so, razdeljeni fako, da se poučujejo nekateri predmeti za vse slušatelje, za a) in b), drugi predmeti pa bodo razdeljeni po strokah (torej za stavbenike stavbarstvo, dočim za kovinarje — strojegradba). Predmeti, ki se poučujejo na obeh teh šolah na a) in b). Nauk o vzgoji, metodika na obrtno^nadaljevalnili šolah (takozvanih vajeniških šo= lah) in uvod v vajenisko delo 3.... 3 Nastopi in poizkusi v pouku 4.... 4. Državoznanstvo in narodnogospodarstvo 3 . . .3. Organizacija, administracija, uprava obrtno^nadaljevalnih šol, poizkusi o reformi teh šol 1. Vzgoja obrtnega naraščaja 1. Šolska higiena in higiena v delavnici; prva pomoč pri nezgodah 2. Metodika poučevanja pismenosti na obrtnonadaljevalnih šolah 1. Metode za ponazorovanje, učni pripo= močki za obrtnonadaljevalne šole in risanje na tabli 1 ... 1. Strokovni predmeti za a). Metodika strokovnega pouka: . 1. Za zidarsko, kamnoseško, tesarsko, krovsko in kleparsko obrt 2. 2 Za betonske zidarje (železobetpn), cementarje, pečarje, za izdelovalce šamotnlh deščic in zidarje, specialiste za vodnjake 3. 3. Za mizarje stavbene in pohištvene, za strugarje in steklarje. 4. Za ključavničarje stavbene in umet« niške 4 .... 4. 5. Za soboslikarje, ličarje in pleskarje 4. Strokovno risanje za strojne ključavni* čarje 4.... 4. Delo v delavnici in nadzor nekaterih del v delavnicah 8.... 8. Strokovni predmeti za b). Metodika strokovnega pouka za: 1. Za strojne ključavničarje, železostru* garje in sestavljalce strojev 4... 0. 2. Za livarje in kovače 3. 3 Za strojne ključavničarje, kleparje in instalaterje 4.... 0. 4. Za elektrotehnike in mehanike 0 5. 5. Za kolarje in karoserje 0 .... 3. 6. Za avtomonterje in druge 2....0 Strokovno risanje za stavbne obrti 4 ... .4. Delo v delavnicah, kjer se obdelujejo kovine in ekskurzije v zavode, kjer se seznanijo s tem delom 8... 8. Skupaj v vsakem oddelku 36.... 36. Pogoj za sprejem v zavod s stavbnim oddelkom je, da mora biti prosilec absolvent višje stavbene šole, dočim pa mora biti pro« silec za sprejem v ikovinarski oddelek ab= solvent višje strojne šolc. V obeh slučajih se zahteva dvoletna praksa. Slušatelji lahko dobe podporo do 500 Kč mesečno, če se zavežejo, da bodo poučevali na obrtno=nada« ljevalnih šolah najmanj 6 let. Na koncu teh študij morajo polagati slušatelji strokovni učiteljski izpit pred posebno izpraševalno komisijo, Gotovo je, da so ustanovljene te šole samo zato, da se izboljša obrtno-šolsko uči« teljstvo. Zato so ustavljeni tudi vsi počitni- *ški tečaji, ki so usposabljali učiteljstvo za obrtnosnadaljevalne šole Tako bodo učitelji narodnih šol pola* goma zamenjani s strokovno naobraženimi silami. Lippert-Kus.