Poštnina plačana v gotovini.
Leto IX., Št. 26. („JUTRO" XIX«, Št. 146 a)
Ljubljana, ponedeljek 27. junija 1938
Cena 2 Din
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št 3122. 3123, 3124, 8125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492, Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
št 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerla.
Ponedeljska izdaja
»življenje In svet"
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št. 3122, 3X23 3124. 3125 in 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor. Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455.
Celje, Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Prvi glavni naraščajski dan v Pragi:
ovacije soko lski mladini
Jugoslovenski sokolski naraščaj je s svojim prvini nastopom pred 170.000 gledalci pokazal moč in silo jugoslovenskega Sokolstva in žel največje pri-znanje — Nepopisni prizori juge slo vensko-češkoslovaškega bratstva
Praga. 26 jun. h. Današnji prvi naraščaf-ski dan X. včiesokolskega zleta je tako po številu sodelujočih kakor t>o številu gledal cev in po tem. kar je s svojim današnjim i.astopom pokazala sokolska mladina, zasenčil we dosedanje slične prireditve. Pil je obenem nepopisna manifestacija češkos.lo vaiško-jufoslovenskesra bratstva, ki je Jalo svoj pečat v<sej današnji prireditvi. Jugoslovani niso bfli samo predmet največje pozornosti, marveč so z današnjim uaeropom dosegli tak uspeh kakor dos'>- m-n in «se nikdar ter so tako pred svetovno javnostio pokazali, kai more tiho. a vztr;>,.i '!olo iu-goslovenskega Sokolstva doseči Tndi v najtežjih ok- liišeinah. Zjutraj i« kazalo, da bo vreme skazlo današnji dan. Po hladnem pi-šu sta slediila dopoldne dva huda naliva in še opoldne, ko so se že začele polagoma zbirat; množice, je bilo nebo pokrito s temnimi. nič dobrega napovedujočim) oblaki, šele okro« 13. je prodrlo solnee skozi oblake in popoldne ie zavladalo pra.v ugodno vre me. Vročina, ki je bila včeraj skorai že neznosna, je popustila. lahen vetrič pa je razpi-hal soparico tako da ie bilo vreme kakor nalašč za tako prireditev.
Sokolski stadion v Pragi je doživel že marsikako veličastno manifestacijo kar pa se je popoldne odigralo na prostranem telo-vadišeu im po ogromnih tribunah, se sploh ne da popisati. Bil ;e en sam val navdušenja, en sam klic priznanja, en sam dokaz tesne povezanosti naroda in Sokolstva. Ju-goslovenska sokolska mladina, ki je zastopala vso jugoslovansko sokolsko armado, si je zopet vpletla v sokolski venec novo lovoriko. Staro bratstvo, ki je vezalo v hudih im dobrih časih starejšo generacijo češkoslo vaškega in jugoslovenskega Sokolstva, je danes svečano potrdila tudi sokolska mladina in jugoslovenski sokolski naraščaj je znova svečano dokazal, da hoče slediPi zgledu starejših SokoJov in čuvati tradicije prijateljstva in bratstva, ki vežejo prav po sokolski ideji jugoslovenski in češkoslovaški narod.
Ob nepopisnem navdušenju in zatrjevanju je starosta COS <lr. Bukovski izjavil. da bo zapustil jugoslovenski sokolski naraščaj Prago čvrsto povezan s češkoslovaškim so-kokkjm naraščajem v eno telo. Mi smo od danes dali je njihovi, a oni naši.
Jugoslovenski sokolski naraščaj je prinesel v Prago in v vso Češkoslovaško ne samo mladinsko radost, podjetnost in žilavost. marveč tudi zavest in slavo. S ponosom more no zabeležili, da so billi danes v praškem stadionu deležni največjih ovacj Jugoslovani, da je jugosilovenski sokolski naraščaj znova proslavil vso kraljevino Jugoslavijo
in svojega vzvišenega starešino N.j. Vel. kralja Petra II. Jugosioveni so si v Prag; pridobili na tisoče novih prijateljev med brati Čeho-lovaki in prepričani smo. da bodo vsi, ki so bili danes priče nepopisnih manifestacij. ostali prijatelji do smrti.
©gremeo naval množic
Že v prvih popoldanskih urah so sf valile proti s kolikemu stadionu nepregledne množice. Prometna policija je vzorno urejala ves ogromni promet Na tisoče ;n tisoče avtomobilov avtobusov, motorjev, celj tramvajski vlaki, vmes pa so se od vseh strani valile proti stadionu nepregledne kolone Sokolov in sokolskega občinstva. 2e davno pred nričt kom prired tve so bj!e vse tribune in vsi za občinstvo določeni ogromni prostor nabito polni. Nad 170.000 vstopnic je bi'o prodanih za današnjo prireditev toda prodali bi iili bili lahko «e lflft.000, če bi bilo dovolj prostora. Množice, kakršne vidimo pri nas doma le na največjih nnredit.vah. so zaman čakale pri vhodih v upanju, da te vendarle še ta ali oni prerine skozi vhod in dobi bodisi le na.jzad.nie mesto, da bi mogel prisostvovati tej pomembni sokolski manifest ac i i i
Počastitev državnih zastav
Prireditev se je pričela z izobešanjem najprej češkoslovaške, nato pa jugoslovenske zastave, ki se jima je vsa zbrana sokolska družina poklonila z vso spoštljivo-stjo v znak neomajne vdanosti in zvestobe
Prihod prezidenta
Točno ob 3. so naznanile sokolske fanfare prihod prezidenta republike dr. Bene-ša. Ko se je pojavil on častnem vhodu je vsa zbrana stotisočglava množica vstala s sedežev in mu prirejala viharne ovacije. Prezidenta republike s soprogo so pn vhodu pozdravili in spremili do častne tribune predsedstvo ČOS in predsedstvo SKJ Na častni tribuni so bili tudi vsi člani vlade z min. predsednikom dr Hodžo. ves generalni štab. številna generaliteta iinpo-zantno število češkoslovaških oficirjev, ves diplomatski zbor, med njimi tudi zastopnika nemškega in vatikanskega poslaništva
Točno in dostojno popisati ves potek današnjega nastopa sokolskega naraščaja sploh ni mogoče. Ni izraza, ki bi mogel čitateljem dovolj verodostojno tolmačiti vse to navdušenje, vse ovacije. vse vzhiee-nje, ki je prevevalo ves nastop in ki se je stopnjevalo od točke do točke. Ko je ljudem zmanjkalo besedi, da bi z vzkliki dali duška svojemu priznanju, odobravanju in navdušenju, so samo še z robci dajali iz-
Deveta obletnica smrti dr. Gregorja Žerjava
raza svojemu razpoloženju. Ogromna množica je zastrmela nad silo, disciplino in duhom .sokolsike mladine, rojene že v svobod nih državah, ki ni poznala okovov suženjstva in ve zanj le iz pripovedovanja starejših bratov. Vsakdo, ki je bil danes navzoč na stadionu, se je zavedal, da je ta mladina najčvrstejše jamstvo naše bodočnosti in da starejši generaciji ni treba strahovati za domovino in sokolsike ideale.
Naraščajski javni nastop so otvorila dekleta v svojih slikovitih krojih Ves aranžma je bil silno posrečen in je zgrajen na motivu iz Smetanove opere »Prodane neveste«: »Zakaj bi bili tožni«, dal pravilen izraz današnjemu razpoloženju. Množica kar ni mogla nehati s ploskanjem in klicanjem, tako jo je navdušila že prva točka.
Ovacije jugosloven-
i j une s pred devetimi leti je preminul naš veliki napredni in nacionalni delavec in voditelj dr. Gregor Žerjav. Njegovo ime ostane za zmerom zapisano v zgodovini našega osvobojenja in zedinjenja. Jugoslovenski narod, za katerega je neumorno deloval od svojih mladih let do prerane smrti, ga bo zmerom štel med svoje najboljše sinove. Danes ob 16. se pokloni spominu velikega moža n» n.iesm,vem sir ob u deoutaci ia z vencem.
I
naraščaju
Nepopisen vihar navdušenja pa je zajel ves stadion, ko so se nato pojavili na ogromnem telovadišču jugoslovenski naraščajniki in naraščajnice. Nad stadionom so zakrožila letala, vsa nepregledna množica pa se je dvignila s sedežev in klicala ter z robci mahala postavnim jugoslovenskim Sokoličem in Sokoličicam, ko pa so Jugo-sloveni začeli izvajati svoje vaje, je zavladala skoraj grobna tišina.
Z naraščajočim občudovanjem ja vsa zbrana množica sledila skladnim gibom krasno oblikovanih teles in zastrmela v div-Ijenju nad tem, kar je pokazal jugoslovenski sokolski naraščaj kot sad vztrajnega dela v sokolskih telovadnicah. Ko je bil nastop zaključen, je izbruhnil po ogromnem stadionu vihar odobravanja in priznanja. Sam prezident češkoslovaške republike dr. Beneš je navdušeno ploskal in z rokami mahal jugoslovenskim naraščajnikom in naraščajnicam, ki so s svojim strumnim nastopom zadivili slehernega gledalci. Vsi. ki so prisostvovali sokolskim zletom in drugim podobnim prireditvam, izjavljajo, da takega navdušenja še nikdar niso videli in doživeli. Priznanje, ki ga je žel jugoslovenski sokolski naraščaj danes v praškem stadionu, je veljalo obenem vsemu jugoslovenskemu Sokolstvu. Gotovo več kakor četrt ure je ves stadion odmeval gromovitega ploskanja in vzklikanja. Množica se kar ni mogla ločiti od jugoslovanskih naraščajnikov in naraščajnic. Ko so že hoteli zapustiti stadion, da dajo mesta naslednjim telovadcem, so morali na splo-
šno zahtevo ponovno defilirati mimo vseh tribun, vedno znova pozdravljeni z viharnim aplavzom in vzklikar.jem
Priznanje načelnika ČOS
Nastop jugoslovenskega naraščaja je napravil tako silen vtis, da ga je načelnik ČOS br dr. Klinger še posebej podčrtal s tem, da je po zvočnikih iziazii priznanje Jugoslovenom in pozval češkoslovaški na-raš;aj naj sledi temu zgledu in naj s svo-jim nastopom pokaže isto, kar so pokazali jugoslovenski bratje.
16.000 šsl naraščajnikov
Nato je sledil unpozantni nastop 10.000 češkoslova kih naraščajnikov, ki res ni zaostajal za Jugosiovenci. Tud, Čehoslovaki so pokazali, Kaj zmore sokolska telovadnica, in podali sliko skladnosti izvežbanosti in discipline, ki je prav tako zadivila gle 'al-ce.
Jugosiov.-čsl. sokol-sko pobratlmstvo
Središče vsega' današnjega nastopa pa je bil skupni nastop jugoslovenskega in češkoslovaškega sokolskega naraščaja. Ogromni stadion je bil skoro premajhen, da bi mogel sprejeti vso to armado bodočih nositeljev sokolskih idealov. Množica je vedno znova dajala izraza svojemu navdušenju ob pogledu na to impcza.ntno armado sokolskega naraščaja. Ovacije so dosegle višek, ko so jugoslovenski in češkoslovaški naraščajniki izmenjali svoja darila.
Jugoslovanski sokolski naraščaj je poklonil češkoslovaškemu naraščaju krasno sliko prvega starešina SKJ Nj. Vel. kralja Petra il., ki jo je izdelal zagrebški akademski slikar Jelašič. na zlatem okviru pa je na srebrrem grbu posvetilo.
Sliko je izročil diugi podstarezina SKJ br. Paunkovič z besedami; Poklanjamo vam sliko Nj. Vel. kralja Petra, našega vzvišenega starešine v znak ljubezni do naraščaja bratskega češkoslovaškega naroda.
Zahvala staroste ČOS
V imenu češkoslovaškega naraščaja je izročil 'starosta COS br. Bukovsky jugoslovenskemu naraščaju krasen kristalni pokal z umetno gravuro. Naglasil je, da govore ti darovi vsem iz srca. čehoslovaKj s® prav dobro zavedajo pomena poklona jugoslovenskega Sokolstva, a prav tako naj bo darilo ,ki ga poklanja češkoslo* a_ ški sokolski naraščaj jugoslovenskemu, znak čiste in odkritosrčne ljubezni, ki veže vse češkoslovaško Sokolstvo z jugosio-venskimi sokoiskimi soborci. Ta darila naj bodo obenem zaobljuba vsega Sokolstva za vso bodočnost: Zvestoba za zvestob«. V tem trenutku zagotavljamo vsemu jugosloverskemu Sokolstvu, da hočemo z njim deliti vse dobro ic zlo in se vedno zavedati sokolskih dolžnosti. Od tega trenutka naj bo naša mladina tako tesno povezana z vašo mladino po istih idealih, kakor smo že od nekdaj povezani starejši sokolski bratje in sestre.
Množica je stoje sledila tej pomembni sokolski svečanosti in zaobljubi ter ob koncu priredila vedino znova nepopisne ovacije Nj. Vel. kralju Petru, prez;dentu dr. Benešu, Jugoslaviji, češkoslovaški in Sokolstvu.
Javni nastop so zaključile češkoslovaške naraščajnice, ki jih je nastop lo 16 tisoč, čeprav niso imele niti ene skupne skušnje, so vendar izvajale dokaj težke vaje skladno in strumno in žele navdušeno priznanje. Vsi, ki so vedeli, da nastopajo vsa ta dekleta brez vsake skupne skušnje, kar niso mogli verjeti, da je kaj takega sploh mogoče. Sam prezident dr. Beneš se je po zvočnikih zahvalil sOkol-skim dekletom, da so na tako impozan-ten način manifestirale naravnost vzorno disciplino in s tem pokarale, da niso samo dobre Sokolice, marveč, da bodo tudi dobre češkoslovaške žene.
še dolgo potem, ko se je telovadišče že izpraznilo, je množica še vedno vztrajala na svojem mestu in vedno znova dajala duška svojemu priznanju in navdušenju. Vsem, ki so imeli priliko prisostvovati današnjim »ve'-"'/-' '« "^--msitesra narašča-bo ostal danaSnji dan v neizbrisnem spominu.
Vsa množica je odhajala s stad ona v zavesti, da je sokolska mladina najbud-nejSi čuvar domovine in najzanesljivejše jamstvo srečnejše bodočnosti.
Čestitke dr. Beneša
Praga. 26. jun. h. Predsednik republike dr. Beneš ie danes na stad'onu prejel prve-ea podstareš.'no SKJ br. EngelSerta Gangl« ter se v daljšem razgovor« zanimal, kako je z njegovo roko in mu pofelel, da bi pra-. kmalu popolnoma okreval. Izrazil mu je svoje zadovoljstvo in svoje veselje nad dejstvom. da ie br. Gangl kljub težki poškodbi vztrajal na svojem odgovornem mestu in tako možato prenašal nezgodo.
Takoj nato .je prezident dr. Beneš sPrejel jugoslovenskega poslanika dr. Protlca in mu iskreno čestjtal li krasnemn nastopu su uspehu jugoslovenskega sokolskega nar> šfaia ter »zrazil svoje prjznanle in svoje občudovanje jugoslovenskemu Sokolstvu.
Za povzdigo našega športa
Dr. Stojadinovič in dr. Miletič o nalogah telesne vzgoje
in športa
Beograd, 26. jun. AA. Na pobudo predsednika vlade dr. Stojadinoviča je bila sklicana za dopoldne konferenca vseh jugoslovanskih športnih organizacij v prostorih JNS v Beogradu. Pred poslopjem jugoslovanske nogometne zveze so beograjski športniki pozdravili predsednika vlade dr. Stojadinoviča ob prihodu s trikratnim »Zdravo!« Konference se je udeležil tudi minisiter za telesno vzgojo dr. Miletic. Zborovanje je otvoril predsednik zveze dr. Mihajlo Andrejevič ki se je zahvalil min. predsedniku dr. Stojadinovi6j in ministru dr Miletiču za izkazano čast.
Ob koncu njegovega govora so športniki z navdušenim vzklikanjem pozdravili Nj. Vet. kralia Petra II.. Nj. Vis. knera namestnika Pavla, predsednika vlade dr. Stn^diooviča in ministra dr Miletiča.
Zat-em je spregovoril min predsednik dr. Stojadinovič. ki je med drugim poudaril:
Kr vlada želi pomartati. da bi se dvignil naš narod, vsi njegovi sloji, v vseh krajih naše d^ave Pred tremi leti smo preživlja'' težtco gospodarsko krizo. ZaTadi tega se je morala vlada posvetiti v prvi vrsti gospodarskim vprašan iem. Cena kmetijskim pridelkom, neznosna bremena kmeti i-A-ih kme"kih dolgov, ve "k priti?1: davčnih bremen so bili problemi, s katerimi se je morala vlada v prv vrsti baviti. držeč se načela »nrimum vive e« V zadnjih .reh letih smo te razne gospodarske probleme srečno rešili. Danes so cene kmetijskih pridelkov dvakrat višje, kakor so bile tedaj. Dolgovi so se zmanjšali za polovico. davčno breme pa je znosno. Po končani tej prvi etani gospodarskega razmaha, je danes prišel čas, da obrnemo svojo pozornost na druga vprašanja, predvsem na vprašanja, kako bi dvignili duhovno in telesno kulturo našega naroda. S telesno vzgojo smo dosti zaostali za drugimi narodi. Film o berlinski olimpijadi. ki ga prav te dni predvajajo v Beogradu, dokazuje najbolie koliko dela nas čaka. da bomo dosegli druge narode na športnem polju. Temu vprašanju telesne vzgoje našega ljudstva moramo posvetiti posebno pažnjo zlasti pri mladini, od katere sta odvisna bodočnost in moč našega naroda. V dobi nacionalizma, za katerega manifestirajo danes povsod okoli nas ter po vsem svetu, vidimo pri gotovem delu naše mladine, posebno akademske, navdušenje za interna-cionalizem. Za svoje delo iščemo primerov drugod, zanemarjamo pa naJe narodne junake, ki so ustvarili našo državo Razloge z a ta pojav moramo iskati na raznih straneh Zdi sc. da je eden izmed teh razlogov tudi nezadosten fizični razvoj tega dela naše mladine. Znano je. da more biti zdrav duh samo v zdravem telesu. Zato moramo ta zdravi duh krepiti s telesno vzgojo v naši mladini.
Da dosežemo ta veliki cilj, se mi zdi, da je v prvi vrsti treba ustanoviti visoko šolo za telesno vzgojo, ki bi imela namen pripraviti učitelie za razne vi ste športa. Ne sunemo več dopusti, da bi se morali naši učitelji šolati v tujini. .Tugoslovensko mladino morajo vzgajati jugoslovenski učitelji, ki so usposobili v jugoslovanskih šolah in so prepojeni z nacionalnim duhom. Poleg takšne šole je važno zgraditi tudi olimpijski stadion neglede na to. ali bomo imeli pri nas olimpijado ali ne, poleg tega pa je treba postaviti tudi vojaško-sokolski stadion.
Poleg stadionov in visoke šole za telesno vzgojo preostaja tu tudi vprašanje taks za športne prireditve, ki predstavljajo danes močno oviro za nadaljnji razvoj športa pri nas. Naša finančna politika ne sme iti za tem, da bi s športnimi prireditvami pridobivala večje dohodke za državno blagajno. Dohodki državne blagajne se ne smejo povečati z zvišanjem taks na športne prireditve, pač pa morajo postati večji zaradi večjega števila mladih krepkih in zdravih športnikov.
Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je na koncu svojega govora zaprosil navzo-čne predstavnike raznih športnih panog iz vseh krajev države, da izrazijo svoje želje in misli, kako bi se izdelal ob skupnem sodelovanju športnikov in ministrstva za telesno vzgojo ljudstva načrt za bodoči razvoj športa v Jugoslaviji. Ideal vseh nas — je končal predsednik vlade, — mora biti velika i-n zdrava Jugoslavija..
Govor ministrskega predsednika dr. Sto- drilo
« i. ___f-S M «5V>omtm	__
in drugimi športnimi panogami. Hiba našega športa in pravi vzrok neuspeha je prav v tem, ker se s posameznimi športnimi panogami bavi samo neznaten odstotek ljudi, če imamo sedaj v veliki Jugo. s lavi ji samo 20 plavalnih in 19 veslaških klubov, mora biti vsakemu jasno, da bodo naši uspehi v bodoče ob sodelovanju sto-tisočev srednješoLske in desettisočev univerzitetne mladine postali na mah večji. Najvažnejše za državo je, da je mladina zdrava, močna, telesno ter duševno razvita. To je podlaga vsega. S takšno mladino bomo mogli doseči iste rezultate, s katerimi se ponašajo veliki narodi. Velika vloga telesne vzgoje v tujih državah nam je vsem znana. Vemo, da so n. pr. Nemci dosegli olimpijsko prvenstvo 1. 1936, ker imajo sedem milijonov organiziranih šport nikov. Nemško prosvetno ministrstvo je na vseh univerzah ustanovilo stolico za šport in gimnastiko ter dijaki ne morejo delati izpitov, če se ni^o vsaj dve leti ba-vili s športom. Na srednjih šolah je vpeljan tedenski peturni pouk o telesni vzgoji. Zaradi tega je telesna vzgoja v totalitarnih državah sestavni del strankinega mladinskega programa. Ne smemo poza. biti, da so Nemci vestno izvajali telesne vaje in gradili športna vežbal:šča že v dobi, ko so se naši predniki pripravljali za prvo vstajo Naše razmere so drugačne in ne dovoljujejo, da bi enostavno kopirali športno organizacijo gotovih neprednih držav. Pri nas je potrebno načrtno delo 10 do 20 let, da bi reformirali fizično vzgojo v srednjih šolah in da bi izvršili propagan do med ljudstvom ter zgradili potrebna telovadišča. Vsak dober Jugosloven mora iskreno pozdraviti idejo zgraditve lepega in reprezentativnega športnega stadiona v Beogradu. Prvič je tak stadion kulturna potreba naše prestolnice, drugič pa je potrebna zgraditev stadiona zato, ker bodo temu beograjskemu primeru brez dvoma sledila tudi druga naša mesta. Danes samo želimo, da bi posamezne občine zgradile za svoje prebivalstvo igrišča, plavalne bazene in telovadišča. Jutri bomo morali misliti že na zakon, po katerem bodo občine dolžne, da v doglednem času ukrenejo vse, kar ie potrebno za telesno vzgojo mladine. Če sedaj za takšne namene n;mamo dovolj sredstev, moramo pri mest nih načrtih in proračunih gledati tudi na športne potrebe in preskrbeti zemljišča za igrišča, plavalne bazene itd.
Po zaslugi predsednika vlade dr. Stoja, dinoviča, ki je dal to pobudo, bodo to vprašanja, ki se tičejo naše prestolnice, rešena v najkrajšem času. Reprezentativen in olimpijski stadion, za katerega je po mnenju strokovnjakov najugodnejši prostor v spodnjem delu mesta pod Kale-megdanom, ni potreben samo Beogradu, temveč tudi naši narodni skupnosti. Ta stadion bo ponos vseh dobrih Jugoslove-nov. Poleg olimpijskega stadiona, bo treba zgraditi velik prostor za zlete, vojaške in sokolske. Po mišljenju prof. Marha je najugodnejši prostor za zgraditev vojaškega sokolskega stadiona na Banjici, kjer imamo že sedaj velike manifestacije naše vojske. Naša prestolnica potrebuje brez dvoma tudi plavalni bazen, ki bo dovolj velik za olimpijske prireditve. Dunava in Sava moreta zadostiti sportskim potrebam večjih ljudskih množic, za podvigo kvalitetnega plavalnega športa pa je prvi pogoj, da zgradimo bazen, ki bo mladini lahko dostopen in se bo mogla v njem sistematsko vaditi. Najbolie nam to potrjuje primer Ljubljane. Dokler Ljubljana ni zgradila plavalnega bazena v siredišču me. sta, se ljubljanski plavači sploh niso mogli pojaviti pri tekmah za državno prvenstvo. Po zgraditvi bazena v Ljubljani so vstopili ljubljanski plavači v državno reprezentanco in dosegli znane rekorde. V modernih državah je potrebno, da zgradi vsaka občina toliko vežbališč, da pride na vsakega posameznega prebivalca 3.5 mj površine, na kateri se lahko telesno vež-ba. To je minimum, ki je potreben. To bi se reklo, da bi moderni Beograd s približno 300.000 prebivalci moral imeti trikrat 300.000 m2 vežbališč, igrišč itd. To bi odgovarjalo prostoru, na katerem bi bilo mogoče zgraditi na stotine nogometnih igrišč.
Ker morajo biti športna igrišča čim bolj dostopna, je potrebno, da se porazdele na posamezne mestne okraje. Zaradi tega ja treba zagovarjati predlog, da se otok Ada CSganlija in druga zemljišča rezervirajo za športne namene, za odpočitek in razve-
jadinoviča so često prekinjali z viharnim odobravanjem.
Nato je govoril minister za telesno vzgo-
Na koncu žeb'm, priskočiti na pomoč prizadevanju šport-ikov, da se znižajo takse za športne prireditve. Ta zahteva je
jo dr. Vjekosiav M'.'ct«č, ki je de-'al:	I upravčena, povoljna rešitev tega vpraša-
napredelc jugosVverrskega j nja bi pomenila finančno sanacijo nogo-
sporta sta strokovna izobrazba učiteljev in zgraditev stadiona in telovadišč. S tem mora računati tudi ministrstvo za telesno vzgojo m mora prirejati najrazličnejše tečaje za nastavljence ki bodo telesno vzgajali mladino in vodili smučarske, plavalne in lahkoatletrike tečaje. V letoš^iem poletnem načrtu 90 določeni tudj strokovni te*aii za alpinist "ko in pork v ve^la~ju. Po večletnem prizr^evar^u se je začelo reševati vprašanje jugoslevorske v:soke šole za telesno vz?ojo. Letos 15. septembra se bo začel v Beogradu prvi enoletni tečaj za učitelje gimnastike in športa. Dokler nam reč na srednjih šolah ne bodo poučevali mladine strokovno izobraženih športni učitelji, med našo inteligenco ne bo pravega razumevanja za šport. Naši bodoča naloga bo omogočiti tudi univerzitetni mladini, da se bo lahko bavila z nogometom, lahkoatletiko, plavanjem, veslanjeun
metnih klubov, od katerih je odv;sen tudi napredek lahkoatletskih, plavalnih in smučarskih odsekov
Po govoru ministra za telesno vzgojo s>o govorili še Kosta Hadži ml., inž. Boško Simomovič, Aleksander Tadiič in Jovan Ružič, ki so poudarjali posamezne potrebe športnih panog. Zatem se je predsed,n'k Mihajlo Andrejevič zahvalil predsedniku vlade dr. Stojadinoviču za njegovo zanimanje za športne ustanove, ter naglasil da so športniki prepričani, da bodo mogli z njegovo pomočjo kot velikega prijatelja športnikov uresničiti svoja stremljenja ter zadostiti vsem potrebam športnih organizacij. Na ta način se bo šport dvignil v vsej državi, združila pa se bo tudi vsa ju. goslovenska športna mladina. Prisotni so po teh besedah priredili govorniku prisrčne ovacije ter trikrat vzkliknili predsedniku dr. Stojadinoviču »Zdravo!«.
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 26. junija Nebo nam obeta biti to poletje malo bolj naklonjeno, kakor smo bili vajeni vrsto jirejsnjih sezon. Davi se je nad mestom in j)okraiino razprostrla spet lepa. solnena nedelja. ki je spravila množico meščanov na noge. da so pohiteli v naravo, v hribe itn na bregove rek na kratek odd'h. Vlaki, ki so zjutraj in v opoldanskem času hiteli iz mesta, so bili natrpano polni izletnikov in kopalcev. Zlasti na Soro. ki je, čeprav izrazito gorska reka, ena naSšh najtoplejših voda, so deloma že zjutraj, a največ z opoldan skiimi vlaki pohitele trume meščanov, da so od Medvod niiimo Reteč do škofje Loke razgi bali na njenih bregovih pester, vesel žiV-žav Mnogo izletnikov in kopačev se je napotilo na Savo. da so oživela tud priljublje-na kopališxa v Mednem, na Jezici n na To-mačevem. Zadnja čas polagoma vnovič prihajajo v modo tudi Laze. k; so bile nekdaj atrakcija za Ljubljano vsako poletje, a so ostaile zapuščene, ko je Sava preložila strugo in razdrla >plažo<
Mednarodni gostje v Ljubljani
A čeprav se je velik del meoia za wee-kend izselil je bilo po ulicah mnogo živahnega vrveža. Prinesli so ga ilasti inozemski gostje, ki so prispeli na	tabor. S snoonjim in davišnjim dunajskim brzcean se je pripeljalo odposlanstvo Mldežj Polskie. katoliške poljske mladinske zveze, s predsednikom mons. Leopoldom BiJkom na čelu. Delegacija šteje 6 članov, a na liO-lodvoru ie snoči prvo trojico pozdravil med drugimi tudi predsednik Lruš'va prijateljev poljskega naroda načelnik kulturnega oddelka mestne občine dr Mole
S polnočnim tržaškim brzini vlakom se ;e pripeljala skupina francoskih telovadcev in drugih gostov, med katerimi sta bila tu-dfi predsednik Mednarodne katoliške telovadne zveze prof. Fran^ois Hebrard in generalni tajnik Armand Thibaudeau. Sprejemu na glavnem kolodvoru sta prisostvovala tudi francoski konzul Remerand in konzul Mi&ovsky. Občinstvo je goste sprejelo z vzkliki Franciji Francozi pa so ee za prijazen sprejem zahvaljevali z vzklik] Jugoslaviji. Kot predstavnik francoske kolonije v Ljubljani je izrekel rojakom prisrčno dobrodošlico tudi konzul Remerand. Del gostov je s kolodvora odšel na svoja prenočišča v mestu, pretežna večina Francozov pa se K vrnila v vagone in se odpeljala v št Vid, kjer so nastanjeni.
Slovesno so bili sprejeti češki Orli ki eo prispeli s tremi posebnimi vlaki ob 11-11.20 in 11.40. Razen zastopnikov katoliških organizacij in predsednika mestne občne sta jih pozdravila tudi konzul ČSR Mi^ov-6ky im predsednik JCL dr. Stare. Za dobro-došlico JC v kratkih besedah zahvalil po-slevodeči podpredsednik češkega Orla Fran-tdšek Leiner Gostje eo nato v sprevodu odšli po Masarvikovi im Miklošičevi cesti v mesto. Skupine telovadcev so po večini nastanjene po raznih šolah.
Z iutrnjim brzcem se je pripeljal v Ljubljano tudi prosvetni minister Magaraševič. Na kolodvoru ga ie pozdravil ban dr. Natlačen.
Kot predstavnik češkoslovaške vlade bo mladinskemu taboru prisostvoval tudi ms. Šramek. minister za izenačenje zakonov, predsednik češkoslovaške ljudske stranke in predsednik češkega Orla
Kralja smeha! STANLIO in OLIO?
kot
NEUSTRAŠNA VITEZA
KINO MATICA
ob 16.. 19.15 in 21.15 uri.
Vrhniški easilei tiriprav-ljajo proslavo 60 letnice
Med na'pomembnejšimi prireditvami, ki se Kodo na našem podeželju vršile to po-letie bo nedvomno proslava 60-letnice vrhniške nrostnvohne gasilske čete. Šest de-setle1--! ^herga a požrtvova'nega dela za van'v >	d^mov ie vsekakor obletni-
ca V' /a<duž- večje nrtuslave Tega se strrm a čefa vrhniških gasilcev v polni m«"-' r"ved« -a^o ie že *dai na delu. da ji br ->r »-.'-v® Mm do- tojneie usnela
»c ^ „- ,e se je v Gasi1s>V-em domu vt' '® /-"H' <1 ^ei^ Hn??tvenega odbnra pod vp.-1 t>">ni irt-Vpna predsednika učitelja S'i -k	ie ude'ež'1 >dbor pol-
no--	"r"rr>«ii'to vi nre*ehtaH na'oge.
k	' • -red 7 avgustom. k- ie do-
lo'<-	n-oslavt Do nr>fa^koist' so
d"''"-" to« mr> slavnostnega dne čaVa jih s " • - ^b vsaH 'Mv^r^b^ih priprav. ki b •5 t	rl^ia p3 ie z i to nnpo-roč-
lji	;;rr 5re vsa lavos' nosebno vrh
n;<V rr b"'i "a roke
^ nr ; av h >d aas^ci povabili več do-st ■ ■ »- W<.v »d katerih se nadejajo, d ' '-J .. rr,a|. r>0yv m s svo'o ori-Srv	-1"' H^evu nravo slavnostno bar-
vo ^i-r n	se nmi-m" da bodo po-
v.ai-, fj,,	sinreiete vse bližne in
brv .'?.? -Mene »icil^lce ed<nice. ki se bodo od •••' • ■ ■.-■■ ■- ' -mu «v>v®H?lu vrhniške čete O-, S >dzva'o rv, vabilu v čim večje"1 'ev' d'>mi e i" okoliško občinstvo, je vcAi.:-<l-or pričakovati Gasilci Kodo lepo ruv^re"'' v>em svni;rr> gostom Dohodki. ki se Hod o na r v.selja ude-'ežnikov stekli v dnrtveno b'af no bodo obrnjeni v splošno kor«t za nabavo prepotrebnih prinomočkov 73 trenofke stiske
smrt v gostilni
Kmalu i-oioktne ie bila obveščena uprava r>ol;f-ih da ie v gostiln: pri Fi^ovcu neki g<o*t nena/lnn umrl Tnko; sta šla tia policijski /rlmvnik g. dr Lužar in dežurni unvl-nik g Kette Zdravn k ie ugotovil da ie moža zadela kruo Hre 73 bivšega gostilničarja 83-letnecra Jakoba S punta, rojenega v Kre=riirah in pristomega v Ljubliano. po-roČAne<?a 'n stanuiose?a v Kom enakega ulici 26/T Prešel ie okoli 13"0 v gostilno ter naročil Pašo vina. Naenkrat je poklical s,vo ječa priiateha mesaria Petra SHaria ter mu potož'1. da mu je zelo slabo. Obledel je ter se naslonil nazai na stol Poklicali eo naglo reševalni avto. Preden pa je prspel avto je starček na stolu že izdihnil Truolo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu.
Postani 3n ostani Slan Vodnikove družbe!
Kaznjenec je padel iz drugega nadstropja
Davi okoli pol 8. je padel iz drugega nadstropja jetnišnice na Miklošičevi cesti 22-letai kaznjenec Grojzdek Jožef, po pokli-
ca brezposelni delavec od Sv. Jakoba pri Podgorici, na tla na dvoriščni strani. Pri padcu si je zlomil nogo in se tudi sicer poškodoval, vendar ne smrtno nevarno. Reševalci so ga z avtom prepeljali v bolnišnico.
Bolgarski inženjerji pri nas
Nacionalna Ljubljana jim je priredila prisrčen sprejem
Ljubljana, 26 junija Nadvse prisrčno je metropola Slovem cev davi ob 9 po prihodu mariborskega potniškega vlaka pozdravila v svoji sredi skupino rudarskih in topilniskih inženirjev iz Bolgarije, ki je prih'tela, da se od blizu seznani z mdarstvom in plavžar-stvom naše zemlje K sprejemu bratskih gostov so prišli med drugimi načelnik tehničnega oddelka banske uprave inž. škaber-ne ko* zastopnik bana. podpredsednik mestne občine dr Ravnihar. pomočnik ko-mandata divizije brigadni general Dodič za divizionarja. dekan tehnične fakultete dr Go^ar. predstavnika rudarskega univ prof inž Gostiša in inž Pehanj ki sta hkratu zastopala Društvo rudarskih in topilniskih inženjerjev. predstavniki Inženjer-ske zbornice in ljubljanske sekcije Jugoslo venskega inženjerskega združenja, jugoslo-vensko-bolgarsko ligo pa je zastopal bivši minister dr Zupanič
Ko je vlak privozil na oostaio. je vojaška godba zaigrala gostom veselo koračnico v pozdrav, dame pa so jim poklonile domačega cvetja. V skupini je 24 inženjerjev in 10 dam, vodi pa jo generalni direktor največjega bolgarskega premogovnika. inž Spasov iz Pernika. Z Bolgari se je pripeljalo tudi več inženjerjev iz Trbovelj. Zagorja in ostalih slovenskih revirjev. v imenu društva pa jim je bil pohitel naproti referent rudarskega glavarstva inž. Zupančič. Prvi jim je v imenu Društva rudarskih in plavžarskih inženjerjev izrekel iskreno dobrodošlico univ prof. inž. Peham. nato pa so jih pozdravili še načelnik inž škaberne. podžupan dT Ravnihar, minister dr. Zupanič in predsednik društva bolgarskih visokošolcev »Hristo Botev« z
naše univerze Atanasov, čigar tople besede so vzbudile mnogo navdušenega odobravanja. Ko je godba odbrala bolgarsko himno, se je za sprejem zahvalil generalni direktor inž. Spasov. Poudaril je. da so se bolgarski inženjerji na vsej »»oti, ki so ;o prehodili po naši kraljevim od Caribroda preko Niša Sarajeva. Zenice, Dubrovnika. Splita. Zagreba in Trbovelj do Ljubljane, dodobra prepričali o iskreni bratski privrženosti ki druži vse Slovane na jugu. Lepoto slovenske zemlje in gostoljubnost njenega ljudstva je inž. Spasov imel priliko od blizu spoznati že zdavnaj pred vojno, ko je pred 35 leti kot mlad študent prepotoval našo ožjo domovino. Obisik bolgarskih inženjerjev v Jugoslaviji je sicer strokovnega značaja, a prav takšni obiski lahko uspešno služijo ciljem, ki so naša najbolj nujna naloga — uedmjenju slovanskih bratov na jugu in ustvaritvi velike slovanske skupnosti.
Na njegov poziv so vsi prisotni trikrat vzkliknili: Hura za jugoslovensko zbliža-nje! — godba pa je zaigrala še jugoslovensko himno. Organizatorji ekskurzije 90 gostom pripravili velik, udoben avtobus, ki jih je odpeljal v rudarski institut naše tehniške fakultete, da si ogledajo znanstveno torišče našega rudarstva. Dame pa so potrošile dopoldanske ure s tem, da so obiskale zbirke Narodne galerije in Narodnega muzeja. Opoldne je bil bratom Bolgarom prirejen v hotelu Bellevue svečan banket, na katerem se je izmenjala vrsta zdra-vic, ki so izzvenele za čim tesnejše sodelovanje in zbližanje obeh bratskih držav. Po obedu so se gostje odpeljali na Gorenjsko, da od blizu spoznajo tudi lepote naše zemlje.
Maribor preko nedelje
Maribor, 26 jurtfija
Dopoldne je kilo šolano, proti poldnevu pa se je nebo začelo oblačiti. Na otoku je bilo že zjutraj živahno. Tudi razne planinske postojanke eo bile dobro zasedene. Precej nacionalnih Mariborčanov se je napotilo v Marenberg kjer ie bila napovedana uprizoritev narodne igre »Deseti brat« na prostem v organizaciji marenbereko-vuhreškega Sokola.
V mestnem parku pa je bil sinoči lepo uspeli
pevski nastop mariborskih pevskih društev
Koncert je bdi zamišljen kot drugi defl pfno-slavnega sporeda 50-letnice moške podružnice CMD v Mariboru. Lepo je odmevala naša pesem iz grl sodelujočih pevcev Maribora in okolice, med drugim kamniških Ko-bancev. mariborskega »Poštnega noga«, »Drave«, »Jadrana«, »Nanosa« ln tezenske »Radosti«. Koncertu je prisostvovalo mnogo Mariborčanov ki so živahno ploskali sodelujočim pevcem Tako je mariborska moška podružnica CMD na uS;nikovit način iizvedla svoi drusri del jubilejnih svečanosti.
Strela je povzročila požar
V	Hokiici pri Poljčanah je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Frani ca Mmršea. Zanetiila je ogenj, ki je poslopje upepelil. V zadnjem trenutku se je posrečilo rešiti živino, dočim je inventar ves zgo-reL Posestnik Franc Muršec trpi okoli 70.000 dijnarjev škode.
Obešenec na podstrešju
V	Racah pri Mariboru je šel prostovoljno v sanrt 31-ietni posestnikov gin Ludvik Pernat. Našli so ga na domačem podstrešju obešeneera. Vzrok ni znan.
Ker so ga doma tepli
Službujoči stražnik je videl sinoči pri meAjskem brodu mlajšega dečka. Vprašal ga je, kam gre, česar pa deček ni vedel pojasniti. Ugotovilo se je, da gre za 12-Jefene-ga Štefama Ferljča iz Goušove pri Mariboru, kri je pred dnevi pobegnili od doma. Na stražnici je dejal, da je zaradi tega potegnil od doma. ker so ga doma tepli. Oddali so ga začasno v tukajšnji Mladinski dom.
Sled za razbojnikoma
Osumljeni so štirje že znani nevarni vlomilci
Maribor, 26. junija Strahotna razbojništva, o katerih je poročalo današnje »Jutro«, so še zmerom predmet razgovorov Maribora in okolice. Zlasti razburjata ljudi surov umor posestnika Ačka Romana v Šmartnem na Pohorju m poškodovanje krojača Julija Kar-bunta in kosca Martina Friderška pri Pol-skavi in gonjača Vinka Duha blizu Pra-gerskega Vse svoje žrtve sta razbojnika oplenila Predvsem sta osumljena zloglasni Jože Črepinko, ki je kot kaznjenec nedavno pobegnil, in pa Jakob Juhart. Sum pa se je raztegnil tudi na druga pobegla kaznjenca tukajšnje moške kaznilnice, 33-letnega Alojzija Babiča in na 291etnega Melhiiorja Pintariča.
Marsikateri znaki dajejo slutiti, da so izvršilci raznih vlomov, tatvin in razbojni-štev v mariborskem področju v zadnjem času ti štirje rokovnjači, ki so vsi štirje zelo drzni.
Varnostna oblastva so vso noč na danes nadaljevala poizvedbe. Ljudi opozarjamo, da si vsakega sumljivega neznanca dobro ogledajo in da opozorijo nanj orožniške postaje, zlasti če opazijo, da se neznanci izogibajo glavnih cest in obcestnih naselbin. To velja zlasti za področje Dravskega polja in področje pod Pohorjem v obsegu slovenjebistriškega sodnega sreza. Orožniki so ubrali pravilno sled in je dolžnost prebivalstva, da jih pri tem s svojimi informacijami podpira.
Mlada žrtev vrtinca
V soboto je utonil v Savi pri Zagorju 14 letni dijak tamkajšnje meščanske šole
Zagorje, 26. junija
Leto za letom terja žrtve kopanje v zatonu, kakor imenujemo tukaj zalivček Save. V zatonu je sicer mirna voda, a ima nevarne vrtince, ki nevešče kopalce potisnejo na dno. Svoječasno je bila občina prepovedala kopanje na tem prostoru, a se je to pozabilo Mnogo nesreč je na tem mestu že preprečil pogumni plavač Viktor Burkeljc, ki je marsikaterega neveščega kopalca rešil gotove smrti.
Kljub temu, da je to nevaren kraj, se najrajši kopljejo v zatonu. Tudi včeraj popoldne je bilo večje število kopalcev v zatonu. med njimi tudi 141etni Ivan Brezo-var, sin rudarja iz Zagorja. Dečko je po kratkem plavanju zašel v vrtinec, ki ga je že pričel vrteti navzdol. Dva kopalca sta takoj planila v vodo, da bi ga rešila. Eden
ga je že prijel za lase, pa je val vode fanta strgal iz rok rešitelja. Ker je voda precej globoka, je ponesrečenec nato izginil in je bilo vse reševanje zaman. Fanta So nato iskali s čolnom, pa ga tudi niso našli.
Hudo je potrlo starše, ko so zaznali, da je njihov ljubljeni in nadarjeni Ivanček postal prva žrtev kopanja v Savi Pokojni je dovršil z odličnim uspehom drugi razred tukajšnje meščanske šole, v kateri je bil najbolj nadarjen risar in izdelovalec raznih podob iz gline. Vsi so mu prerokovali lepo bodočnost, pa je usoda odločila drugače.
Ta žalostni primer naj bo vsem kopalcem, posebno mladini, v svarilo, da opusti kopanje v zatonu. Hudo nrizadetim staršem naše sožalje!
Vse v nJem je narobe
čuden primer je odkril neki banjaluški zdravnik
na desni, a tudi *«f drogi notrang ud nbo
ft^o na wojih roestuh.
Ko je sdravnik to evojo ugotovitev pove-iat odeta, je ta vprašal, aii ima obrnjeni notranji organieeoi lahko kakšne hude poledice za dečka. Zdravnik pa mu je odgovoril, da se nima bati ničesar dro^ega ra-
sen taca. da deček najbrž ne bo nikoli toliko teteeno močan, kakor bi bil piij pravilni legi nouamišh udov.
Pravijo, da bodo dečka podlali na zagrebško medicinsko fakulteto v s vrbo preučevanja in morda ceio operacije, ako je sploh mogoče popraviti te pogreške z operacijo.
Medvode so manifestirale za sokolsko misel
Novemu
praporu je kumoval kraljevič Tomislav
Medvode, 26. 'unija
V	okviru sokolske Petrove petletke je društvo danes razvilo sokolski prapor,, ki mu je kumoval Nj. Via. kraljevič Tomislav. Za sokolski praznik so se odele Medvode v državne zastave. Uvod v sokolsko slavje je bil sinoči ob 21. štafetni tek, pri katerem je sodelovalo 24 članov m naraščajnikov. Pol ure zatem je že zagorel pred Sokolskim domom mogočen kres, ki je naznanjal slavnostni dan.
Na sam glavni praznik so prihitele sokolske čete z vseh strani. Opoldne je prišla vojaška godba, nato pa so bile skušnje vseh oddelkov. Oba popoldanska vlaka sta pripeljala iz Ljubljane in Gorenjske številne goste. Ob 15. se je pripeljal tudi zastopnik visokega kuma kraljeviča To-mislava, podpolkovnik brat Ili.ja Golovič v spremstvu župnega staroste br. dr. Josipa Plpenbaeherja. Na kolodvoru so zastopnika visokega kuma sprejeli medvo-ški Sokoli s starosto br. dedkom na čelu. Pri prihodu na slavnostni prostor za Sokolskim domom je vojaška godba zaigrala pozdravno koračnico, postrojeni telovadni oddelki pa so priredili navdušene ovacije.
V	spremstvu sokolskih funkcionarjev in odličnih gostov je stopil na okrašeni oder zastopnik visokega kuma, okoli odra pa ao se postavili praporščaki s svojimi prapori. Slavje razvitja prapora se je pričelo s pozdravom državni zastavi med igranjem državne himne, zatem pa je imel pomemben govor o praporu predsednik odseka za nabavo prapora br. šu-bic in podal besedo starosti br. šešku, ki je najprej pozdravil zastopnika kuma podpolkovnika br. Goloviča, starosto sokolske župe br. dr. Pipenbacherja, zastopnike vseh sokolskih društev, sreskega podnačelnika škrta in domačega župana Kokalja. Brat starosta je v svojem govoru omenil veselje in zadovoljstvo, da ku-.nuje našemu praporu član rodbine junaških Karadjordjevičev, kar nas navdaja z velikim zadoščenjem, da smo na pravi po-tL Ob tej priliki je naša sveta dolžnost, da se 3pominjamo našega nepozabnega Sokola viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, čigar spomin počastimo s klicem »Slava«. Vsa množica je zaklala trikrat »Slava«. Nazdravil je zatem mlademu sokolskemu starešini Nj. Vel. kralju Petru H. med viharnimi vzkliki »Zdravo« in igranjem državne himne.
Sledil je svečani akt razvitja prapora.
Zastopnik kuma je razvil krasen prapor in izjavil: »V imenu visokega kuma Nj. Vis. kraljeviča Tnmislava razvijam ta pra •x>r, ki naj vihrt* v ponos kralja in domovine in pod katerim naj se zbira jugoslo-venska sokolska mladina. <: Na prapor je privezal krasen svilen trak z napisom »Tomislav«. Prapor je nato sprejel v svoje roke br. starosta, se zahvalil za odlikovanje in prosil zastopnika vzvišenega kuma, naj bo tolmač čustev hvaležnosti sokolske drržine na najvišjem mestu. Br. starosta je nato izročil prapor praporščaku br. Jelenu, ki je svečano obljubil, da ga bo nosil s častjo in neomadeževanega na čast kralja, sokolstva in Jugoslavije. Sledilo je pobratimstvo z ostalimi prapori med igranjem »Pesmi sokolskih legij«, ki jo je vsa množica navdušeno pela. sesi.re pa so okrasile prapore z veliki lipovimi venci.
K besedi se je nato priglasil župni starosta br. dr. Pipenbacher in čestital društvu k visokemu odlikovanju, orisal naloge Sokolstva v sedaujt dobi in željo, da bi se pod novim praporom zbralo vse. kar še ni v sokolskih vrstah. Svoj govor je zaključil z vzklikom sokolskemu starešini kralju Petru U. med viharnimi ovacijami kraljevskemu domu. V imenu ZKD je čestital društvu še brat Pavle Borštnik, starosta viškega Sokola. Naposled je bila med navdušenim odobravanjem odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu.
Pod vodstvom načelnika br. Brajkoviča in načelnice s. Medenove je bila javna telovadba, ki je prav dobro uspela. Pri telovadbi je nastopilo 51 naraščajnikov in 57 naraščajnic s praškimi prostimi vajami. 64 deklic in 75 dečkov z župnimi prostimi vajami, 39 članov in 32 članic s praškimi prostimi vajami, deca z igrami, tri vrste na orodju in ponovno deca z igrami. Vse telovadne točke, ki jih je odlično spremljala vojaška godba, so bile dovršeno izvedene med burnim odobravanjem gledalcev, ki jih je bilo nad tisoč. Ob zaključku so prišli vsi telovadni oddelki na telovadišče, ubrano zapeli himno »Hej Slovani«, nato je bila spuščena državna zastava. Končno so vsi oddelki de-filirali pred odličniki in prapori. Sledila je na telovadišču prijetna narodna zabava ob neumornem igranju vojaške godbe. Medvodskemu Sokolu k visokemu odlikovanju naše bratske čestitke. Le naprej, brez miru za sokolskim praporom ...
Signali za obrambo pred napadi iz zraka
Angleži se marljivo organizirajo za vsa presenečenja
Londonski »Daily Teiegraph« poroča o ukrepih angleških oblas i za zaščito pred napadi iz zraka. V pivi vrsti gre za to, da se določajo sigurni signali, ki bodo opozorili prebivalstvo na to, da se bližajo sovražni aeroplani z bombami.
Anglija in \Vales sta razdeljena na sto obrambnih okrajev. Vsak okraj razpolaga s tajnem seznamom 'elefonskih naročnikov, ki bodo v primeru nevarnosti opozorjeni, kaj velja s oriti. V imenikih so označeni kot prvi, ki jih je treba obvestiti o tem: Centrale za obrambo pred zračnimi napadi, lastniki siren, železniške postaje in pristaniški doki. Nadalje: plinarne, municijske tvomice. rezervoarji za olje in bencin. Zaradi tega bo treba vzdrževati pri teh napravah noč in dan telefonsko službo. Signal, ki bo obsegal eno samo besedo (rdeče ali rumeno), bo tajen ter bo
skušal predvsem preprečiti nepotrebno zmedo. Poglavitni signal bo trdeče«. Pomenil bo. da se je treba pripraviti na popolno obrambo pred napadi iz zraka. Ta signal bo izdan pet minut pred domnevnim sovražnikovim prihodom in kadar se bo pojavil, bodo zatulile vse sirene ,ki se bodo v vojnem čaru uporabljale samo za svarilo pred zračnimi napadi. -»Rdeči« srig-na.l bo izdan, kadar bo znana smer sovražnikovega poleta. >rumeni« pa tedaj, kadar bo smer napadalca neznana
Naknadno se še doznava, da imajo Angleži v španski državljanski vojni opazovalce, ki v<x?jo posebne dnevnike o letalskih napadih. Pri napadih na Barcelono so ti opazovalci izdelali cel snstem signa^ 1 liziranja, zraven pa vedno zabeležili, koliko žrtev je zahteval vsak posamezen napad.
Okostnjak pod drevesom
V nekem samotnem gozdu pri Rootu v Švici so našli nedavno človeški okostnjak pod drevesom, na drevesu pa je visela zanka, s katero se je očividno 40 do 50 letni moški obesil. Zdaj skušajo ugotoviti pokojnikovo identičnost in raziskujejo, če ni mrtvec morebiti postal žrtev zločina.
Banja Luka, 26 junija Pek Džafer Ljutič-Ključanim v Banji Luki ima štiriletnega sinka Sabahudima. Obrok je na zunaj cisto normalen. Te dna ee je ne-kaij poškodoval in oče ga je povedal k zdrav
niku dr. MiJivoju Parotovtiču. Pri rentgenskem pregledu pa je zdravnik na svoje ve-liiko začudenje ugotovil, da je ves dečkov notranji organizem postavljen narobe. Srce mu je na desni strani, jetra na levi, želodce t
Kača je pobegnila
V nekem londonskem predmestju je ušel te dni iz terarija štiri in pol m dolg piton, ki je držal celih 24 ur prebivalstvo v napetosti. Lastnik terarija je sporočil dogodek policiji, ki je dala za lov na pobeglo kačo na razpolago oddelek policistov, žival so končno izsledili v kleti, kjer se je bila skrila v neki zaboj.
Telefon v grobu
Nedavno umrli bolgarski trgovec Sotir Konstantinov iz Varne se je vse življenje bal, da ne bi ga pokopali živega. V oporoki je zaradi tega določil, da morajo iz njegovega groba nabijati telefon, katerega ee bo v primeru sile lahko poslužil. Nazadme ie oblast prepovedala napeljavo telefona kakor je zahteval trgovec. Pač pa je mrliču na razpolago zvonec, ki se ga bo mogel jKislužitd, če ee iz smrti zbudi, v življenje ...
Objave
Vidov dan 28. junija se praznuje vsako leto kot spominski dan premim lih borcev za vero in domovino s slovesno službo božjo. V ljubljanski stolnici se bo daroval slovesni rekviem 28. t m. ob 10. dopoldne. V pravoslavni cerkvi na Bleiweisovi cesti bo svečani parastoe ob 11. dopoldne. V evangeličanski cerkvi pa se bo vršila Slovesna služba božja istega dne ob 10. dopoldne.
Otvoritev razstave slikarja Inklostrtja in kiparja Lobode je preložena za 4 dni in se bo nepreklicno vršila v soboto dne 2. julija ob 11. Otvoritveno besedo bo govoril mojster Jakopič.
Maistrovcem v Mariboru. Umrl natm je
Slan Rudolf Gračner. Pogreb bo v ponedeljek s pobreškega pokopališča ob 16. uri.
Razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu se zaključi, kakor nasn javlja klub, v jx>nedeljek zvečer.
Nase gledališče
OPERA
Ponedeljek, 27.: Boris Godunov. Premiera. Premieaski abonma.
Torek, 28.: Akademija češkoslovaških Orlov. Izven.
Sreda, 29.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patTon. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol
ČertirteGv, 30.: Manotn Lescaut. Red Četrtek.
Zaključek operne sezone.
Musorgskega >Boris Godunov«. Drevi ob 20. bo v naši operi premiera najveličastnejše ruske opere, ki se poje po vsej Evropi na vseh velikih odrih. Opera je izrazito zborovska. Naslovno vlogo Borisa Godunova poje Primožič Teodoro Noilijeva, Ksenijo Ribičeva, dojijo Spanova. Martino Kogejeva kramarico Poiičeva. Sujski je Marčec. Andrej je Kolacio, Ti men je ravnatelj Betetto, Dimitrij je Franci, Varlaan je Zupan, Mii-sa-il je Banovec, Lovicki je Dolntčar. Cenja-kovski pa Perko. Opera iima devet slik, iz-med katerih se prva igra na dvorišču nekega samostana, druga pred Kranlom, tretja v samostanu, četrta v krčmi, peta v carskih sobanah Krenila, šesta v gradu San-domiru. sedma na grajskem vrtu. otsma v gozdu, deveta spet v Kmnlu. Vse v času od leta 1598. do leta 1605. Dirigent dr. Švara, režiser Robert Primožič, inscenator inž. arh. Franz. Predstava bo za premierska abonma. — Na praanik sv. Petra in Pavla se bo pela v oper,i izvrstna češka opereta ^Sveti Anton, vseh zaljubljenih patrom« pri globoko znižanih cenah od 24 din navzdoL — Zadnja operna predstava v letošnji sezoni bo v Četrtek 30. t. m. Za red Četrtek se bo pela Puccinijeva opera »Manon Le-scautc
Tekme za Jadranski pokal
Druga italijanska zmaga
Predsinc*njim je ljubljanska Ilirija nastopila proti Finmani na Reki in v plavanj« izgubila z 52 : 57 točkam — Skoke je dobila brez boja, v waterpolu pa zmagala visoko
Reka, 26. junija
Prvi letošnji start lanskega zmagovalca v tekmovanju za Jadranski pokal, SK Ilirije se za belo-zelene ni končal zmagovito, čeprav je nastopila proti novincu v tem tekmovanju, Fiumani. Rečani so sicer zelo dober nasprotnik, ki pa Iliriji nikakor ne more biti kos, če bi bila nastopila kompletna. Pomanjkanje Wilfana, Fritscha in Groschleve ]e bil vendarle prevelik handi-cap in je zato Ilirija izgubila točke, na katere je lani lahko z gotovostjo računala pri vseh srečanjih. Domači so v plavanju beležili
zasluženo zmago
z razliko 5 točk
v razmerju 57 :52, dočim so gostje spravili visoki in prepričevalni zmagi v ostalih dveh panogah jugoslovnsko-italijan-skega turnirja, v skokih in waterpolu. Prvi dve tekmi sta bili torej za oba italijanska udeleženca zelo uspešni in bodo morali naši klubi zastaviti vse sile, da ne bodo pokali romali onstran meje.
Za prvi nastop Fiumane v tekmovanju za Jadianski pokal je vladalo na Reki, kakor tudi na sosednem Sušaku veliko zanimanje. Reč .ni so storili vse, da bi v vsakem pogledu čim bolj ustregli gostom in jim bomo morali priznati, da so se Izkazali kot vrli gostitelji in popolni športniki. Red na tekmi sami je bil vzoren, sodniški zbor ■pod vrhovnim sodnikom dr. Paulinom iz Zadra in vodjem tekmovanja g. Andreani-iem iz Trsta, je posloval brez prigovora. Tudi občinstvo je bilo objektivno in gostom prav tako naklonjeno kakor domačim.
Prireditev je bila v kopališču veslaškega kluba »Eneo«, ki omogoča idealen pregled. ker .je plavalni prostor od vseh strani obkoljen z visokimi betonskimi stenami. Tekma se je začela ob 21.15 in se je končala ob 0.30. Čeprav je Ilirija izgubila borbo,
moramo biti zadovoljni,
kajti odločitev je prišla šele v poslednji točki, v moški štafeti, kjer v sedanji postavi nikakor ni mogla zmagati. Ker ni bilo Wilfana in Fritscha, so bili nekateri njeni plavači preobremenjeni, a so kljub temu dosegali večinoma znatno boljše rezultate kakor na nedavnem olimpijskem dnevu v Ljubljani. Najboljši je bil seveda Tone Cerer. ki je brez borbe dosegel v svoji specialni panogi mednarodno izvrstno znamko 2:48, kar je za več ko 3 sekunde boljše od njegovega najnovejšega rekorda, vendar pa ta rezultat ne bo mogel biti priznan, ker je bil dosežen v morski vodi.
Tehnični rezultati
400 m prosto moški: 1. Schipizza (F) 5:21, 2. Pilepič (F) 5:25.4, 3. Mihalek (I) 5:27.4. 4. Scarpa (I) 5:43. Do pol proge se je Mihalek še držal Schipizze, ki pa se je nato odtrgal. V poslednjih 50 m je tudi drugi domačin v spurtu premagal Mihale-ka. ki pa je za nad 20 sek. zboljšal svoj zadnji ljubljanski rezultat.
Točke: Fiumana 8, Ilirija 3.
100 m hrbtno dame: 1. Stepančič (F) 1:29.2. 2. Fine II (I) 1:30.5, 3. Bradač (I) 1:41.2, 4. Bartolomei (F) 2:00.6. Finčeva je vodila do 30 m pred ciljem in je podlegla šele v spurtu, kjer so sploh vse Rečanke odlične. Od obeh prvoplasiranih smo pričakovali boljša časa.
Točke: Fium;>vi£, 11, Ilirija 8.
200 m prsno moški: 1. Cerer (I) 2:48 (boljše od rekorda!}. 2. Hribar (I) 3:01.2, 3. Koharovič (F) 3:05.4, 4. Filini (F) 3:19. Zmagovalec je vodil od starta do cilja ter je vso progo preplaval z metuljčkom. Njegov uspeh so gledalci pozdravili prav po južnjaško. Hribar je plaval zadnjih 150 m v klasičnem slogu in dosegel svoj najboljši rezultai sploh Prva dvojna zmaga gostov.
Točke: Fiumana 17, Ilirija 16.
100 m prsno moški: 1. Vittori (F) 1:03.6,
2 Ziherl (I) 1:04.6. 3. Cerer (I) 1:04.8, 4. Comandini (F) 1:06.2 Napeta borba med prvima. Cerer si je zagotovil naslednje mesto z odličnim finishem. Ziherlov čas je prav dober in njegov najboljši.
Točke: Fiumana 23, Ilirija 21.
100 m prosto dame: 1. Stepančič (F) 1:19.6. 2. Derenzini (F) 1:21.7. 3. Keržan (I) 1:23.9, 4 Fine II (I) 1:24.2. Ilirijanski zastopnici nista bili dorasli sijajnemu finishu domačink. Doseženi časi so podpovprečni.
Točke: Fiumana 31, Ilirija 24.
100 m prsno dame: 1. Werner (I) 1:34. 2. Martin (I) 1;35.9, 3. Pizzul (F) 1:40.6, 4. Franco (F) 1:48.6. V tej točki bi prišlo skoraj do presenečenja. Martinova, ki je plavala to progo prvič, je vodila po dobrem startu skoraj do cilja in je za Wer-nerjevo zaostala šele po hudi borbi. Oba časa sta izvrstna. Druga dvojna zmaga Ilirije.
Točke: Fiumana 34, Ilirija 32
100 m hrbtno moški: l Schell (I) 1:19, 2.
Pestevšek (I) 1:22.6, 3. Vittori (F) 1:23.8, 4 Rifredi (F) 1:26.1. Schell je zmagal sigurno in sQ je zato zadevo1 jil z dosti slabim rezultatom. Pestevšek je v sijajnem finishu odvzel Vittoriju že skoraj sigurno drugo mesto in priboril svojim barvam že tretjo dvojno zmago, s katero je Ilirija prvič prešla v vodstvo.
Točke: Fiumana 37, Ilirija 40.
4 X 50 prosto dame: 1. Fiumana (Derenzini, Kuznik, Cattanaro, Stepančič) 2:19.2, 2 Ilirija (Bradač, Martin, Fine II. Keržan) 2:25. Pričakovana zmaga domače štafete. Ilirija, ki je zmerom razpolagala z dobrimi sprinterkami, jih letos nima!
Točke: Fiumana 47, Ilirija 46.
4 X 200 m prosto moški: 1. Fiumana (Vittori, Comandini, Pilepič, Schipizza) 9:53.5, 2. Ilirija (Scarpa, Schell, Mihalek, Cerer) 10:20.6. Borba je bila odločena že v prvi predaji, kjer je Scarpa za 15 m zaostal za V^torijem. Dočim so bili domači sijajno izenačeni in vsi plavali med 2:27 in 2:29, sta pri gostih zadovoljila le Mihalek in Cerer s časoma 2:30 odn. 2:28.
KONČNO STANJE V PLAVANJU
FIUMANA 57, ILIRIJA 52.
Na sporedu so bili tudi skoki, ki pa jih ni bilo, ker Fiumar. : ni imela nobenega svojih skakačev pri roki. Točke so zato brez boja pripadle Iliriji. V propagardnih skokih sta nato nastopila oba Ilirijana Ziherl in Keržan ter žela splošno odobravanje, zlasti prvi. Deska žal ni dovoljevala brezhibne izvedbe in so jo morali šele urediti s skupno pomočjo funkcionarjev Ilirije.
Poslednia točka večera je bil \vaterpolo.
Tekmo je zadovoljivo vodil g. Andreani iz Trsta, končala po. se je s sigurno zmago gostov.
Clirija : Fiumana 8:1 (4:1)
Ilirija je tokrat zaigrala odlično in je v vseh delih igre znatno prekašala domače. Vpliv trenerja Grosskeja se že pozna, zlasti v taktičnem pogledu. Vsi so se izvrstno plasirali in kombinirali, da jih je bilo veselje gledati Zoga je često romala od roke do roke, ne da bi mogel nasprotnik sploh poseči vmes. Niti en gol ni bil slučajen. ten.več vsi plod krasno izvedenih akcij Serijo golov je otvoril Scarpa z lepo plasiranim strelom. V povsem nenevarnem položaju je nato Watzke iznenadil kastnega vratarja z neobranljivo plasiranim vijakom in so tako domači z lastnim go-
lom Ilirije izravnali. Ze naslednjo minuto se je Ilirija revanžirala in dosegla po Scarpi 2:1. Iz krasne kombinacije je sledil po Cudnu še tretji gol, ki ga pa sodnik pogrešno ni priznal, češ da je bil Scarpa of-siae. Čeprav je imela Ilirija zdaj v vodi le 6 igralcev — Scarpa je seveda moral iz igre — je napad izvedel krasno kombinacijo in po Cudnu postavil 3 :1. Tik pred odmorom je Jamnik v solo akciji dosegel rezultat polčasa 4 :1. V drugi polovici so gostje nadalje briljirali s krasno igro in dosegli še 4 gole, enega po Scarpi, 3 po Cudnu, ki je bil sploh najuspešnejši strelec.
★
Dodatno k poročilu nedeljskega »Jutra« o prvem tekmovanju za Jadranski pokal med Viktorijo in Triestino je treba zabeležiti še, da konkurence v skokih zaradi prenizkega morja ni bilo in bo na povratnem srečanju v Trstu. Razen tega je omembe vredno tudi še, da sta za Triestino startala dva prepozno prijavljena tuja plavalca, ki sta Viktorijo tudi spravila ob pričakovano zmago Ker je k'ub na njun nastop pristal, bo bržkone izid tudi obveljal, v ostalih srečanjih pa Triestina s tema dvema plavalcema ne bo smela nastopiti.
Tekmovanje se bo nadaljevalo na praznik 29. t. m. z dvema srečanjima v Trstu in Splitu, in sicer med Triestino in Ilirijo ter Jadranom in Fiumano.
Tekme za s. e. pokal
Včeraj je bilo v prvem kolu odigranih prvih 8 tekem, v katerih sta naša Hašk in BSK — izgubila
Včeraj se je začela dvanajsta repri-za tako zvanih tekem za srednjeevropski pokal, v katerih nastopajo letos po izstopu Avstrije najboljši klubi iz Madžarske, Italije, Češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunije. Prve tri države so dale v to konkurenco po štiri moštva, Jugoslavija in Rumunija pa po dve. Naše barve zastopata v tej eliti srednjeevropskih nogometnih klubov državni prvak Hašk in drugo plasirani iz prvenstvene tabele — BSK.
Včeraj so bile prve tekme v letošnjem tekmovanju, toda žal našemu nogometu niso prinesle posebne slave in samo — dva poraza. Res je sicer, da sta oba precej tesna in bo imel Hašk v revanzi priliko igrati na domačem igrišču, toda tehtnica se je nagnila v obeh primerih na stran češkoslovaških nasprotnikov in trdo se bo treba boriti, če bo kdorkoli izmed naših klubov hotel dobiti vstop v drugo kolo. V naslednjem nekaj poročil o prvih sre-I čanjih v tem zanimivem tekmovanju.
Slavija : BSK 3 : 2 (3 : O)
Beograd, 26. junija
V tropični vročini, ki je vladala ves dan in tudi ni prenehala po pričetku prireditve, je bila danes na igrišču BSK odigrana prva tekma iz prvega kola za srednjeevropski pokal med domačim BSK in praško Slavijo, v kateri je tesno zmagala Slavija.
Njena zmaga sicer ni bila nezaslužena, vendar bi bil po poteku igre v drugem polčasu neodločen rezultat bolj realen. Na tekmi je bilo okoli 6000 gledalcev. BSK je v prvem polčasu pokazal tako slabo in mizerno igro, da so se gledalci tolažili, češ da je sreča, da BSK ni naš državni prvak, ker bi se z njegovo igro ne mogli postaviti. Domači so sicer začeli s prvimi napadi, moštvo je skušalo uporabiti W-si-stem, kar mu pa ni uspelo. Razen tega Mo-ša v začetku igre ni izkoristil nekaj prav ugodnih prilik, imel pa je tudi precej smole. V krilski vrsti je igral zelo močno in dobro Lechner, zelo slaba je bila obrambna dvojica in tudi vratar Puhar je bil zelo nesiguren.
Tudi Slavija v prvem polčasu ni pokazala toliko, kolikor se je pričakovalo, vendar pa je pokazala boljši in uspešnejši sistem ter bolj smiselno igro. Najboljši del praškega moštva je bila vsekakor obramba, v napadu pa se je zlasti odlikovala desna stran, v kateri sta se odlično razumela Simunek in Horak.
Kratek potek igre. Domači so takoj v napadu, toda njihove akcije so brez uspeha. V 4. minuti ustavi sodnik Dattilo napad Beograda zaradi Mošinega ofsidea. Igra še vedno ni zanimiva, kar je gotovo posledica velike vročine. V 7. minuti je kot proti BSK, ki ga strelja Vytlačil. Zoga gre proti pričakovanju naravnost v gol in Slavija vodi 1 :0. Drugi gol zabije Bradač, bivši igralec dunajske Admire, v 10. minuti in sicer največ po krivdi branilca Dubca in vratarja. Kmalu nato ima Moša ugodno pozicijo, ki pa jo zastrelja. V 22. minuti zabije desno krilo Horak spet po krivdi naše obrambe že tretji gol tega časa.
Druga polovica igre se razvije v prav dramatično borbo beograjske enajstorice, ki skuša za vsako ceno izenačiti. BSK je uredil svoje vrste ter pričel z močnimi napadi, tako da je bila večina igre na strani Slavije. Zdaj pa je BSK imel precej smole in trajalo je skoraj do konca igre, preden je prišel do številčnega rezultata. Šele 5 minut pred koncem je Podhraškemu uspelo, da je z lepim strelom zabil prvi gol za domače. Eno minuto pred koncem je bil slednjič Božovič uspešen in je znižal rezultat na 3:2. BSK je v drugi polovici igral prav lepo in popravil slab vtis, ki ga je zapustil po igri prvega polčasa.
Tekmo je sodil italijanski sodnik Dattilo, ki je zagrešil mnogo napak m zlasti oškodoval domače.
Kladno : Hašk 3 :1 (2 :1)
Kladno, 26. junija
Pred 16.000 gledalci je bila danes tukaj odigTana prva tekma iz I. kola za srednjeevropski pokal med domačo enajstorico in jugoslovenskim državnim prvakom Ha-škom. Tekma se je končala z zasluženo zmago domače * ~-ice.
Enajstorica Kladna je bila ves čas v precejšnji terenski premoči, čeprav v igri sami ni pokazala nobenega posebnega sistema. Moštvo je razvilo energično in hitro igro z odločnim startom in s tem tudi uspelo. Haškova enajstorica se sprva zaradi nervoze dolgo ni znašla, pozneje pa je bila domačim enakovreden nasprotnik. Pri tem pa je goste spremljala precejšnja smola in so marsikatero lepo pozicijo zaigrali brez uspeha. Tempo igre je bil zelo hud in proti koncu igre so Ha-škovci podlegli tudi temu. Prav v finishu pa so se spet pokazali v najboljši formi, toda do uspeha niso prišli več. Med jugo-slovenskimi igralci so se odlikovali trojica iv ožji obrambi, predvsem Konstantinovič, dalje Gajer v krilski vrsti, v napadu pa sta bila najbolj vidna Hitrec in Kacijan, dobra tudi Medarič in Fink. medtem ko je Horvat popolnoma odpovedal, i Prvi gol je v 13. minuti padel po najboljšem domačem igralcu internacional-icu Kloru, žmara je imel pri tem precej ikrivde, ker je žogo branil z nogo, pa mu ije preko nje preskočila v mrežo. V 40. minuti je nato isti igralec povišal razliko na 2:0 za domače, eno minuto pred koncem polčasa pa je Kacijan neubranljivo zabil prvi in edini gol za Hašfea. Po odmoru je že v 1. minuti padel Se tretji gol za Kladno, potem pa do konca kljub obojestranskim naporom, posebno Haškovim, ni bilo več spremembe.
Tekmo je sodil madžarski sodnik Ivan-csics.
Ostali izidi
BUDIMPEŠTA : UJPEST : RAPID (BUKAREŠTA) 4:1 (3:0), JUVENTUS (MILAN) : HUNGARIA 3:2 (3:2). MILAN : AMBROSIANA : KISPEST
4:2 (0:1). GENOVA : GENOVA : SPARTA (PRAGA) 4 : 2 (4 :1). BRNO : ŽIDENICE : FEREN CZ V AROS
3:1 (0:0). BUKAREŠTA : RIPENSIA : MILANO 3:0.
Kvalifikacijske tekme
BANJALUKA : SLAVIJA (VARA2-
DIN) : KRAJIŠNIK (3 : 3). OSIJEK : SLAVIJA : VOJVODINA
3 : 2 (2 : 2). NlS : ŽELEZNIČAR : RADNlCKI (KRAGUJEVAC) 2 :0.
Domač! nogomet
Prvenstvo juniorjev
Železničar : Amater jun. 9 : 0 (6 : 0)
Maribor, 26. junija V tekmovanju za iuniorsko prvenstvo LNP je bila danes popokane na stadionu Železničarja povratna prvenstvena telkma med juniorji Železničarja in Amatertja. Ker 3e je prva teksna mod obema v Trbovljah končala z zmago 3:2 za Ama/terjia, je vladalo za današnje srečanje še precejšnje zanimanje.
Gostje v današnjem nagtotpu niso izpolnili pričakovanj in 90 postavili tako slabega nasprotnika, da v Mariboru sploh ne morejo razumeta, kako so mogli Železničarja prvo fcekiro izgubili. Pri vsem tem pa je današnji rezultat po poteku igre se mnogo prenizek, kjer je biila raalika med obema enajstoricama še vse bolj izrazita. Saij je znaioiiLno, da ie maroboreki vratar od zaoetika do konca igre dobili v roke samo tri žoge.
Železničarjev^ juniorji so pred vedli zelo lepo igro, zlasiti d©» odmora, pozneje pa so zaradi velikega naskoka golov močno popustili. V moštvu ni hiJbo nobene slabe točke in ima zato cetlota zaslugo za ta lepi uspeh. Gostje so se pokazali z zelo slabe strani in ni mogoče o nobenem refi kaj ugodnega.
Tekmo je sodil g. Konic objektivno m dobro.
Celjski nogomet
CeJlje, 26, junija Danes dopoMne je bila na igriSou pri »Slkatoti kfleti« prijateffjsika tekma med mariborskim Rapidom in domačimi Atletiki. Rap;dovci so zasluženo zmagali c 3:1 (1:0). Gostije so tali tehnično boljša in hitrejša enajstorica. Obramba Atletikov je bila dobra, napad pa je igral premalo povezano m j ni Amed. strelcev. Rapid je b*l sfcoraa vso I
igro v lahni premoči. Tekmo je sodil g. Presimger točno in objektivna
Jugoslavija : Retje 3=0 (0:0) Na Olim povem igrišču v Gaber ju je bila danes jiopoldne odigrana prva kvalifikacijska igra za prestop v I. razred med gornjima moštvoma. Z>maga Jugoslavije ie bila popolnoma za?$užpna. Gostje so bffli tehnično dobri, i oda zelo neodločni pred godom. Jugoslavija je bčfla sprva precej nervozna, potem pa se je znašla in ves Sas prevladovala na polju. Iiineila je celo vrsto zrelih pri. Lik, ki jih pa n.i znala izkoristiti. Šele v 38.. 37. in 38 minuti Irugega podčasa je Svt-b4ov-nik II. td-jkra4 po tresel nasprotnikovo mrežo. Igra je bila zelo živahna in je nioral sodnik v 22. minuti prvega podoasa izključiti ene?a Trtoveljčana* tako da so gostje do konca igrali samo z 10 možmi.
Tekmo je sodil g. Vrbovnik iz Ljubljane zelo zadovoljivo.
Remis v Prekmurju
Železničar : Mura 1 : 1 (0 : 0)
Murska Sobota, 26. junija V današnji pnijatedjeki tekmi je domača Mura dosegla neodločen izid proti mariborskemu Železničarju. Pristaviti na je treDa. da je gol za Železničarja padel iz eiiste offside pozieilie in bi biila že zaradii lega, pa tudi po poteku igre zmaga Mure popolnoma zaslužena. Do odmora so bjJi domači samo v rabili premoti, pozneje na so sploh gospodarili na polju. Napad je zlasti pred vrati mnogo preveč kombiniral in tako zaigral številne zrele situacije.
Tekmo je 6odil g. Hobaeher iz Celja sicer dobro, toda gol za Mariborčana !<-> prisodili napačno.
Nogometni sodniki
bodo sodili
Iz vrst ljubljanskih sodnikov smo
prejeli dopis naslednje vsebine: V zvezi z obvestilom u. o. JNS, da je vlogo slovenskih sodnikov vzel v postopek in zaradi solidarnostne izjave LNP, ki je ugotovil upravičenost omenjene vloge, so ljubljanski sodniki — zbrani na sestanku dne 25. junija t. 1. — sklenili, da se bodo tudi tokrat izkazali disciplinirani. Zato so preklicali napovedani bojkot sojenja tekem. V prepričanju, da bo vloga na odločilnem mestu dosegla zaželeni uspeh, bodo tudi po 1. VII. t, 1. vodili tekme z enako vestnostjo ter ambicijo kakor dosedaj.
Ob tej priliki pa so zbrani ljubljanski sodniki ogorčeno obsodili postopek mariborskih kolegov, ki v sebičnem namenu niso podprli prej omenjenega koraka, čeprav ga je vsa javnost sprejela z odobravanjem. Z lastno vlogo na u. o. JNS so kljub solidarni izjavi poverjenika g. Kopica skušali rušiti slogo, ki vlada v sodniških vrstah, kar pa se jim ne bo posrečilo. In slednjič: Tudi za to spoznanje — hvala!
O nadaljnjih ukrepih bodo sodniki, ki so podpisali vlogo, obveščeni v časopisju.
Kako bo potekel ta spor med sodniki in JNS, bomo še poročali.
Mednarodni maraton v Beogradu
Po dolgotrajnih pripravah J» danes v Beogradu organizirali mednarodni maratonski tek za . rvenstvo Jugoslavije, na katerem je nasrbopilo okoli 20 tekmovalcev, večinoma domačih, nekaj pa tudi Madžarov in čehoslovakov.
Tek je "bil v popoldanskih urah, ko je vladala v Beogradu in okolici strašna vročina (do 42 stopinj Celzija na solncu), kar je zelo vplivalo na potek tekmovanja. Tako so zaradi prevelike vročine odstopili vsi madžarski tekmovalci, prav tako pa so deloma zaostali, deloma pa izstopii-li tudi Slovenci. Na splošno je ugotovljeno, da so prva mesta zasedli: Kreutzer (Concordia;. Belas (Maraton) in Vidovič (Concordia), torej trije Zagrebčani. Podrobni časi ob uri, ko to pišemo, še niso znani.
Organizacija prireditve je bila prav dobra.
Juniorski miting v Zagrebu
Zagreb, 26. junija Danes je bil tukaj lahkoatletski dvoboj med juniorji Ilirije iz Ljubljane in juniorji domače Concordije kot revanž za lanski nastop mladih zagrebških atletov v Ljubljani. Tudi to srečanje se je končalo z zmago Zagrebčanov, in sicer v razmerju 62 : 53.
Prva mesta so v posameznih disciplinah zasedli naslednji tekmovalci:
100 m: Bačič (C) 11.3, skok ob palici: Kristan (I) 2.80, krogla: Ivkovič (C) 14.13, 1000 m: Brigljevič (C) 2:48.3, skok v daljino: Lončar (C) 5.08, 200 m: Bačič (C) 23 3!!, disk: Pajnič (C) 40 m, skok v višino: Kristan (I) 1.66, kopje: Dolenec (C) 45.58, štafeta 4 X 100 m: Ilirija 46.3.
Podrobnosti o tem mitingu bomo še objavili v eni izmed rednih številk »Jutra«.
Olimpijski desetoboj v Mariboru
Maribor, 3t>. junija Na svojem igrflšou je SK Železničar v soboto in dane«; izvedel letošnje tekmovanje za prvenstvo Maribora v olimpijskem dese-toboju. na katerem je nastopilo 7 atletov. Spored je obsegal di«.iipiine: 100 m. 400 m, 110 m zapreke. 1500 kroglo. d!isk, kopje ter sikoike v višwio. v daijitno in ob palici.
Prvenstvo Maribora si je s 4413 točkami protoni član Železničarja Hlade, fcj j? v posameznih disciplinah doeeuefl naslednje rezultate: 100 m 12.1, 400 m 57.6, 110 m zapreke 21. 1500 m 5:52, krogla 12.15, disk 34.80, kopje 41.46. skok v višino 1.50, efcok v daljino 5:32 ter skok ob palica 2.40. Nafto so se razvrsfrih: 2. Kteut 4300, 3. Mumaus 3117, 4. Davidovič (vaj trije Železničar) 3100 in 5. Steidfler (Rapnrf) 2973 to8r.
Naši kajakaši
spet v Nemčiji
Monakovo, 24. junija
Ze delj časa se je govorilo ,da bova odšla tudi na monakovski 1. mednarodni kajak slalom. »Za vsak slučaj« sva se malo pripravila, riskirala na Savi nekaj neprostovoljnih, toda koristnih kopeli in pri tem pogruntala marsikaj, česar preje nisva niti slutila. Minevali so dnevi, voznih kart pa ni bilo in ni bilo. Ze sva skoraj obupala, v četrtek opoldne so pa le prispele. Z amerikansko naglico sva zlagala čoln, basala kovčege in si belila glave, kje bi najbolje menjala najine dinarčke. Zvečer, ko so zagoreli kresovi, sva pa že drčala proti Jesenicam. Našla sva prazen oddelek, ga z vsemi možnimi pripomočki spremenila v »vagons lits« in tako še dokaj udobno prespala noč.
V Monakovem sva se javila vodji prireditve g. Maksu Schmidu, ki naju je odpeljal v hotel Feldhiitter, kjer stanuje tudi 8 švicarsluh tekmovalcev, nato pa dalje na Isaro v čolnarno nemškega Touring kluba, kjer sva našla že stare znance Dunajčane, Vratislavčane in ostale »gade«. Nemci so večinoma prišli kar s šotori, tako da je bil prostor okoli čolnarne pravo taborišče.
Popoldne smo odšli ogledovat progo, ki bo v stranskem rokavu Isare na južnem robu mesta in je dolga 900 m, kakor tudi pravijo ena izmed težjih v Nemčiji. Voda ves čas zelo dere, v glavnem ima pa tri kočljiva mesta. Prvo mesto je kakih 50 m po startu, kjer ima voda v 15 m kar 2 m padca, na koncu so pa prav prijetni va-lovčki. Od tu pa do sredine so le manjše brzice, ki same po sebi niso baš težke, lahko jih pa napravijo skoro neprevozne z umetnimi ovirami. V sredini je najtežji del, voda ima precej padca in je tudi bolj stisnjena, tako da ima mnogo večjo moč. Pri vseh mogočih poizkusih, ki sva jih tu napravila, je moral Malahovsky pogledati, kakšna je Isara pod vodo. hujšega ni bilo. Tretje nevarno mesto je pa tik pred ciljem. tako da človek prav do zadnjega metra ni siguren, ali bo srečno prijadral do tja.
Konkurenca je izredno huda in številna. Prijavilo se je za seniorsko skupino eski-mo-kajakov 8 tekmovalcev, 7 žensk, precej mladine in celo eden z vodnimi smučmi. Za zadnjega naju zelo zanima, kako in kaj je vse to. Start bo v nedeljo ob 9.30
dopoldne.	MOC.
*
Berlin, 26. junija. AA. (DNB). V Frank-furtu ob Meni je bila včeraj velika jubilejna regata. Pri tekmah osmercev je zmagal nemški klub Vratislava (Breslau) nad jugoslovenskim moštvom HVK »Split« s časom 6:42.
Dogodki v Wimbledonn. V osmini finala na wimbledonskem turnirju je naš Kuku-ljevič zadel na Cehoslovaka Hechta, ki je igral odlično in ga brez napora odpravil v štirih setih 6 :4, 3 :6, 6 : 4 in 6 :4. V turnirju moških doublov je dvojica Huohes — Wilde premagala jugoslovenski par Mi-tič—Punčec v treh setih 8:6, 6:2, 6:4. Zadnjih 8 igralcev v singlih je naslednjih: Austin, Henkel, Hecht, Mac Phail, Cejner, Punčec in Budge. Menzel je odstopil. •
Tenfs ▼ Mariboru. V nedeljo sita na igrišču ŽeJeraniaaa-ja igrali teniSki ekipi Železničar ja in Mapperka. Srečanje se je bonfiaJo z jadiatoo zmago Železničarje* 7:L
Grožnja barcelonske vlade
Pariz, 26. junija, o. Snoči je obiskal poslanik republikanske vlade v Španiji zu nanjega ministra Bonneta in ga uradno obvestil u sklepu svoje vlade glede bombardiranja nezavarovanih nacionalističnih mest. Če bodo Francove letalske sile še enkrat bombardirale katerokoli republikansko mesto, bodo republikanske letalske sile takoj odgovorile s hudim letalskim protinapadom na nacionalistična mesta in predvsem na luke Mallorce, Vinaroz, Ca-steHon, Malago, Algeiras, Cadiz in Ceuto. Nadalje je zatrdil Bonnetn, da so vse vesti o morebitnem bombardiranju inozemskih mest netočne.
Razpust katoliških dijaških društev v Nemčiji
Berlin, 26. jun. d. Vodja nemške potici je HLmmler je na podlagi odredbe za zaščito naroda in države razpustil vse katoliške dijaške in afitademske starešinske zve,ze x vsemi podrejenimi organizacijami. Odlok pravi, da so Uile katoliške dijaške in aika-deniske starešinske zveze pred prevzemom oblasti po narodnem socializmu na področju Nemčije nosilke politike cent ruma. v Avstriji pa najmočnejše opore Dolifussovega iti Schuschniggovega režima. Ker so prednje bur>evske starešinske ziveae prestopile v na rodno-socialistično starešinsko zvezo nemškega dijaštva |*.xl vodstvom državnega voditelj:! dijaštva, je nadaljnje obstoj dijaških in starešinskih zvez izven na.rodno-so-cia.lisfačne (nemške dijaške zveze in narod-no-socialistične starešinske zveze nepotreben.
Nov nuncij v Beogradu
Beograd, 26. jun. p. Davi je prispel v Beograd novi papežev nuncij Felice Et-tore. Na postaji so ga sprejeli v imenu zunanjega ministrstva podšef protokola Frangeš ter osebje papeževe nimciature.
Ugoden razvoj trgovinskih odnosov z Belgijo
Beograd, 26. jun. p. Danes je bila letna skupščina jugoslovenskega odbora za pospeševanje gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Eelgijo, ki ji je prisostvoval tudi belgijski poslanik grof De Vichy. Po-slanik je v svojem pozdravnem govoru poudarjal .da so se naži trgovinski odnošaji z Belgijo v zadnjem čssu zboljšali in da so tudi okoliščine za riihov nadaljnji razvoj ugodne. Novi upravi predseduje bivši naš poslanik v Bruslju Milan Milojevič. v njej pa so tudi trgovinski minister dr. Vr-banič. bivši minister Vasa Jovanovič in mnoge druge ugledne osebnosti.
Skupščina nosilcev
albanske spomenice
Beograd, 26. jun. p. V veliki dvorani nove univerze je bila danes letna skupščina udruženja bivših bojevnikov, nosilcev albanske spomenice. Prisostvovali so ji zastopniki vojske, četniškega udruženja, rezervnih oficirjev in raznih patriotskih organizacij. Na zborovanju so počastili spomin pokojnega viteškega kralja Aleksandra Uedinitelja, kralja Petra L Osvoboditelja, bivših vojvod in vseh umrlih članov. Poslali so pozdravne brzojavke kralju, kraljici, knezu namestniku, predsedniku vlade, vojnemu ministru in edino še živemu vojvodi Bojoviču. Zborovalci so počastili tudi velikega prijatelja našega naroda, francoskega maršala in našega vojvodo Franchet d'Espereya, pri čemer so priredili velike ovac ije zavezniški Franciji. Pri volitvah je bila izvoljena ponovno stara uprava z beograjskim gimnazijskim direktorjem Živkom Josimovičem na čelu. Značilno je, da je to udruženje zavzelo zelo velik razmah ;n so se zboro vanja udeležili mnogoštevilni delegati raznih organizacij zlasti iz predvojne Srbije.
Naši likovni umetniki ustvarjajo sindikat
Živahen občni zbor Društva slovenskih likovnih
umetnikov
Ljubljana, 26. junija
Pri Slamiču so se snoči zbrali naši slikarji in kiparji k izrednemu občnemu zboru Društva slovenskih likovn.h umetnikov, ki je imel na dnevnem redu nekaj perečih stanovskih vprašanj. V smislu sklepov nedavnega kongresa, na katerem so se srečali predstavniki vseh likovnih umetnikov iz kraljevine v Ljubljani, se društvo naglo razvija v smeri strokovne or-ganizacije-sindikata.
Zborovanje je otvoril predsednik prof. Ivan Vavpotič, ki je najprej izčrpno poročal o delu in rezultatih kongresa, nato pa je navedel nekaj zanimivih številk o doti-ranju slovenske likovne umetnosti od strani naših samoupravnih instanc. Tako sta banska uprava in mestna občina s skromno podporo omogočili, da je 25 članov društva odpotovalo v Beograd in si ogledalo razstavo italijanskega portreta. Pri tej priliki sta prof. Vavpotič in prof. Šantel skupno s hrvatskimi in srbskimi delegati izročila prisotnim ministrom resolucijo, ki je biia sprejeta na kongresu. Odposlanstvo je sprejel tudi knez-namest-nik Pavle v dvorcu na Dedinju. Kar se tiče snovanja umetniške akademije v I-jubljani, sta slovenska delegata dobila v Lis, da prosvetni minister zamisli ni čez mero naklonjen, a je tudi ni izrecno zavrnil.
Na pobudo akad. slikarja Frana Tratnika je bil osnovan odbor za ustanovitev umetniške akademije v Ljubljani, ki naj bi v bodoče opravljal tudi funkcije kura-torija. Ta odbor si je zadal nalogo, zbrati sredstva za ustanovitev prve zasebne visoke umetniške šole v Ljubljani, ki naj bi bila predhodnica akademije. Odboru predseduje odvetnik dr. Maroit, njega člani so predsednik Narodne galerije dr. Windischer, univ. prof. dr. Štele, načelnik dr. Mole. kustos Narodnega muzeja dr. Ložar, upravnik Narodne galerije Zorman. predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov prof. Vavpotič. zastopnik Kluba neodvisnih akad. kipar Pirnat, prof. G. A. Kos in akad. slikar Tratnik. Na osnovi začasnega proračuna, ki obsega naj-skromneiše honorarje za tajnika, 3 profesorje glavnih predmetov in 3 pomožne učitelje, bi bilo šoli treba prvi čas vsaj 120.000 din na leto. V zvezi s tem računom so predstavniki kralievske vlade izrazili želio, naj bi se najprei izjavile lokalne instance, koliko bi mogle redno prispevati.
Na občini in na banovini so odvrnili, da tekoči proračuni ne nudijo nobenih možnosti, ker so vsa razpoložljiva sredstva rezervirana v druge namene. Predsednik dr. Maroit je naklonil znesek 20.000 din, s katerim naj bi bilo mogoče odpreti vsaj grafično šolo. a odbor Društva slovenskih likovnih umetnikov je po temeljiti razpravi ugotovil, da obstoj šole s tem zneskom ne bi bil zagotovljen, zato naj se začetek šole cdloži do jeseni. Za nakup umetnin z mariborske razstave je banska uprava določila vsoto 20.000 din. Umetnine bo izbiral univ. prof. dr. Štele. S podporo 5000 din bo omogočila umetnikom, ki se za to zanimajo, obisk umetniških razstav v Benetkah in Milanu. Hkratu se je odločila. vctirati znesek 100.000 din za tri velike dekorativne slike po motivih iz slovenske zgodovine, ki naj bi krasile avlo banske palače. Društvo je banski upravi sporočilo željo, naj se to delo razpiše z javnim natečajem. Pobudo za to delo je dal akad. slikar Tratnik.
Namesto zadržanega prof. G. A. Kosa je tajnik prof. Mirko šubic poročal o njegovem osnutku pravilnika Umetniškega sveta. Umetniški svet naj bi bil vrhovni strokovni organ društva, ki edini rešuje vsa umetniška vprašanja. Svet šteje 5 članov, ki jih voli redni ali po potrebi izredni občni zbor. Aktivno in pasivno volilno pravico ima vsak redni ali častni čian. Kandidat, ki prejme pri volitvah največ glasov, fungira kot predsednik sveta, njegov namestnik je, kdor ima največ glasov za njim. Seje sveta so sklepčne, če so prisotni vsaj 4 člani. Glas nenavzočne-ga preide na predsednika ali njegovega namestn:'ka. Namen umetniškega sveta je, delovati za obogatenje umetniškega dela članstva. Njemu je pridržana odločitev o sprejemu članov, ki niso absolventi umetniških akademij, prav tako je njega pravica in dolžnost, črtati iz članskega se-
znama osebe, katerih delo ne nudi več umetniške kvalifikacije. Naloženo mu je tudi, da skrbi za razmestitev del na društvenih umetniških razstavah.
Ko je bil osnutek s spremembami, ki jih je sprožila živahna debata, sprejet, je tajnik sporočil še, da je odbor storil vse potrebne korake, naj bi bili člani, ki obiščejo razstavo v Benetkah in Milanu, deležni prostega potnega lista, prostega vizuma in prostega ali vsaj znižanega obiska razstav in galerij. Blagajnik prof. šantel je nato prikazal sliko denarnega gospodarstva v društvu, ki kaže, da se organizacija v resnici postopno, sistematično sindikalizira. Čista imovina znaša nekaj nad 10.000 din. V imenu nadzornega odbora je prof. Sever čestital blagaj-
niku za njegovo vestnost in točnost. Zatem se je vnela mestoma precej razburljiva debata o vprašanju, kako daleč segajo samoupravne pravice klubov v okviru društva. Preusednik Kluba neodvisnih prof. Stane Kregar je poročal o incidentu, ki se je pripetil v zadevi banovinske podpore za obisk razstave italijanskega portreta v Beogradu. Klub je dal prvi pobudo za obisk in je zaprosil podpore, banska uprava pa je enega izmed članov Umetniškega sveta vprašala za mnenje in je na njegovo izjavo prošnjo kluba zavrnila, ker je medtem zaprosil podpore tudi društveni odbor.
O tem se je razvlekla dolgotrajna, nervozna debata, v katero so v imenu Kluba neodvisnih posegli zlasti predsednik Kregar, Pimat, Sedej in Pregelj, v imenu društvene večine pa predsednik Vavpotič, Sever, Tone Kralj, Jakac, Loboda in Zorman, medtem ko sta skušala Drago Vidmar in Tratnik utreti pot kompromisni rešitvi. Zastopniki Kluba neodvisnih so zahtevali ponovno volitev Umetniškega sveta, v nasprotnem primeru da izstopijo iz društva. Razprava je bila mestoma zelo burna, a občni zbor se je zaključil brez končne odločitve.
Vlomilska družba na poslu
:je Loke
Zadnje dni je bila izvršena vrsta tatvin in vlomov — V petek so prijeli nevarnega vlomilca, ki je menda član te
družbe
škofja Loka, 26. junija.
Nekaj časa smo imeli v škofjeloškem okraju mir pred tatovi. V zadnjih dnevih pa je bila izvršena vrsta manjših in večjih tatvin, ki kažejo ,da imamo opravka a poklicnimi vlomilci. Oblastva si na vse kriplje prizadevajo, da bi prišla zlikovcem na sled, a žal brez uspeha. Začelo se je v gorskem naselju Planici. Med- tem ko so bili Valenčičevi na poliu in okopavali krompir, se je priklatila k njihovemu domu trojica moških. Eden je stal na straži, a ostala dva sta se splazila v hišo, kjer sta pretaknila omare in predale ter odnesla 1000 din v gotovini, štiri pare moških čevljev in či?to novo obleko. Nemara bi bili pobrali še kaj več, če bi jih ne bili opazili pri sosedu Kaltnekarju, in obvestili Valenčičeve o tatinskem pesetu. Hkratu pa so Kaltnekarjevi mislili ujeti tatinsko trojico :kar pa jim ni uspelo. Tatovi so na begu odvrgli neko skrinjico z raznovrstnim tatinskim blagem in se umaknili proti gozdu. Ko je hotel Kaltnekar za njimi, sta se dva pajdaša obrnila proti njemu, eden z revolverjem v roki in drugi s kolom. »Pa pridi bliže, hudič, če si upaš,« se je zadri eden .n že sta oba izginila. ..
Kakšen dan pozneje so obiskali tatovi Reteče. Skozi pritlično okno hišice zidarja Franceta Mačka tik postajališča se je splazil dolgoprstnik v jedilno shrambo, se založil z dobrotami za grlo in želodec in izginil, še iste noči so se potikali tatovi okrog domačije Ludvika Habjana na Go-dešiču. Bili pa so nekoliko nespretni, kajti njih rogoviljenje so začuli pri sosedu, ki so tatove prepodili. Mnofo da misliti, da so hoteli vlomilci v Habjanov dem prav v noči, ko bi bil moral iimeti Habjan doma večjo vsoto denarja.
Iši se še poleglo razburjen ie zar.olio teh tatvin, ko so prispela poročila o tatvinah •ia .Bukovici in v Knapih. Pri Vrbanetu so sredi ^poldneva vlomilci odprli vrata z vitrihom in vdrli v hišo, med tem ko so domači kosili seno in ga sušili. Tatovi so odnesli dva zlata prstara, zlato uro, re-kaj obleke, hramlro knjižico za 15 000 din in še r.ekaj tisočakov gotovine. V z"ani gostilni pri Jeriču pa so se polastili več steklenic žganja, nekaj tobaka in pa k?t okrosr 100 litrov vina V obeh primerih so opazili tatvino tedaj, ko so tatovi že odnesli pete.
Vrsta tatvin pa s tem še ni zaključena. Iz klavnice v škofji Loki sta izginili dve goveji koži, last mesarjev Hafnerja in Bogataja. Tat se je vzpel na tehtnico in skozi okno v klavnico, kier je vzel koži.
Te dni sc okradli tudi posestnika Franceta Vilfana po domače Jurrnana, na Ca-vrnu. Mož in žena sta šla kos;t travo, dekla pa je nesla v škofjo Loko prodajat češnje. Tatvina je bila izvršena od osme do devete ure zjutraj. Ker ni bi'o nikogar doma, so se seveda tatovi počutili varne Najprej so ustrahovali psa, potem pa so iztrgali železni križ pri oknu. Zdi se, da
je tudi tokrat stal eden na straži, a drugi se je uveljavljal v hiši Vilfanovim so odnesli precej vsakovrstnega mesa, pet parov čevljev, dve obleki in povrhu še dvoje hlač. Ko so prišli domači domov so psa brž odvezali, meneč, da bo žival sledila tatovom. A nič takega. Pes. ki je sicer izredno hud je taval kakor zmešan okrog hiše. ne da bi bil zasledoval moške. Si. cer pa so morali vlomilci žival silno pre-tepsti. ker je bil pes ves zdelan. Tatvino je prva opazila dekla, ki je našla Vilfanov dom razmetan in v neredu.
Tatvina je bila dalje izvršena pri nekem posestniku v Dolu pri Sori. Tudi tu so izmaknili precej blaga in okrog 400 din v gotovini. O podobni tatvini pc~očajo iz Javornika pod Sv. Joštom, kjer so opleni-li neko ženico.
Javnost toplo želi, da bi imela prizadevanja orožnikov čimprej kaj uspeha. Zdi se, da se zadržujejo tatovi v gmajnah in v gozdovih okrog gorskih grebenov med mestom in Sv. Jo?tom Te dni je videla neka bera^ica pri Planici moške, ki so kuhali v gozdu. Po opisu so bili prav tisti, ki so vlomili nekaj dni prej pri Valenčiču. Eden je nosil srajco s kratkimi rokavi, druigi pa je imel na glavi okroglo belo
čepico kakor kak južnjak.
+ » +
Debeljaka Leopolda rmaša oblastva že poznajo. Kako je tudi ne. ko pa so imela z njim že nekajkrat opravke. Debeljak je namreč nepoboljšljiv tatinski bratec. Svoje dni je pobegnil iz jetnišnice. Potem se je skušal uveljaviti pri posestniku Francetu Jugoviču v ža.bnici, pa so ga takrat prijeli. Kazni pa niso Debeljaka prav nič izpametovale. v petek je bil Debeljak z nekim pajdašem, katerega imena pa nikakor noče izdati, spet na poslu. V Logu, vasici v Poljanski dolini nedaleč od škofje Loke, sta eprezovala pajdaša, kdaj bo hiša posestnice Marije Demšarjeve prazna. Domači, ki seveda niso slutili, kaj se je kovalo za njihovimi hrbti, so šli na polje. tatova pa krast. Eeden je stal na straži a drugi se je splazil v hišo. stikal tamkaj za denarjem in ga nabral za 907 dinarjev.
že sLa mislila nepridiprava, da bo vse v redu, ko je oni zunaj na straži pričel tolči s pestjo po polknih — znamenje, da je nevarnost tu. Tatova so bili namreč opazili sosedje in pričeli od vseh strani bližati se Demšarjevi hiši. V splošnem vpitju in klicanju sta ;imela Debeljak in njegov drug komaj še toliko časa, da sta pobegnila od hiše in proti Poljanščici. Videč, da ni druge rešitve sta oeskakala v vodo a kljub temu je ušel le eden, dočim so Debe!j?ka ujeli. Demšarjevi iz Loga so brž obvestili orcžn'ke iz ckofje Lcke, ki so Debeljaka aretirali in ga odvedli potem v zapore loškega občinskega zapora, nato pa bo izročen sodišču. Morali pa so ga ukleniti in zvezati in hoditi za njim z nabit'mi puškami, kajti Debeljak je ptič, ki
ima mnogo za ušesi. Najmanjša neprevidnost in gotovo bi bil ušel.
Pri aretaciji so našli pri njem še ves denar, ki ga bo dobila Demšarjema nazaj. Imel pa je pri sebi tudi še 160 din, gl^de katerih bo moral še pojasniti, kako je prišel do njih. Pebeljak namreč ni vajen dela, pa je zato skoro gotovo, da izvira ta denar še od katere izmed prejšnjih tatvin. Zanimivo pa je, da so našli pri njem tudi
iz časopisa izrezan članek, v katerem vam je vaš poročevadec leta 1936. poročal, kako so ga ugrabili v žabnici. O Debeljaku nujno sumijo, da je zapleten v serijo tatvin, ki. smo iih doživeli zadnje dni v škofjeloški sosešični. Gre tedaj za aretacijo zelo nevarnega ptička, ki mu bodo zdaj oblastva temeljito pretipala njegovo pre-teklosL
Otroci žrtve ocetne kisline
Po pomoti so trije otroci namesto žganja pili strup
Varaždirt, 26. junija.
Hrvatsko Zagorje je takole v zdravstvenem oziru še moTno zaostalo. Zato pač tam kakor se marsikje v državi otroci kaj lahko pridejo do alkoholnih pijač in se ljudje nič kaj ne zgražajo, če je otrok pijan. V petek se je v K'ekovniku zgodila huda nesreča zaradi alkohola, k; bi ga bili trije otročiči radi pili, a sj po pomoti dobili v roke ocetno kislino.
K".kor je pač zdaj običajno, so odrasli ljudje zaposljeni na poliu. otroci pa ostajajo sami doma. Tudi pri posestniku Kralju je bilo tako. Doma so se sami igrali pet-
letna Marica, njena dveletna sestrica Pe-pica in poltretjeletni Stepan Solina. Po igri pa je predlagala Marica, da bi pili žganje. Prinesla je steklenico, v kateri naj bi bilo po njenem mišljenju žganje, a je v resnici bila v njej, ocetna kislina. Otroci so napravili vsak en požirek. Nekaj trenutkov zatem so se že začeli vsi trije zvijati od silnih bolečin. Marica je začela klicati na pomoč. Pritekli so sosedje in malo kasneje še starši ter zapeljali otroke k zdravniku. Pomoč pa je bila prepozna in so vse tri žrtve svoje otraške lahkomiselnosti izdihnile.
€ez drtt m strtt • «•
DVA ZEMLJEVIDA
Stadion, ki se ta teden pripravlja za svoj veliki mladinski praznik, je bil s svojimi športnimi napravami idealen prostor za prireditev dvoboja med Slovenijo in Julijsko Benečijo (»Ponedeljski Slovenec«, 20. VI.).
Med vsemi je bil najbolj privlačen že dolgo pripravljeni lahkoatletski dvoboj med reprezentancama Julijske krajine in dravske banovine. (»Jutro«, ponedeljska izdaja, 20. VI.)
Čigave reprezentance so se torej srečale v dvoboju? Dravska banovina ali Slovenija, Julijska krajina ali Julijska Benečija? ' 1 i ' ' ' v 5 1 ' ' ! * *
SLOVENSKI FANTJE
Kmalu po 14.30 so se z raznih zbirališč zgrnite tisočglave množice sokolskih pripadnikov. sokolske konjenice, članstva, naraščaja in dece. nadalje gasilci in druge nacionalne in narodnoobrambne organizacije v mogočno povorko z vojaško godbo na čelu. V sprevodu je bil tudi 12 mož bro-ječi oddelek slovenskih fantov. (« Jutro«, ponedeljska izdaja. 20. VI.)
Ali si niso sloi'enski tantje nadeli malo prenerodno ime? V zadregi smo jih začeli šteti po možeh.
NA KITAJSKEM
Danes je Kitajska še prav tako brez moči proti strahotnim povodnjim silnih tibe tanskih voda. kakor je bila pred 4000 leti, preden je stopil na prestol omer.jeni cesar — inženjer Yii. Njega so Kitajci postavili za cesaria. ker se jim ie zdelo verjetno, da jih bo rešil neprestanega strahu pred vodnimi katastrofami. In res jih je z zgraditvijo velikanskih nasipov ob vodah za ne-Kaj časa rešil. Toda le za nekaj borih sto-letU f«Slo\>enski dom«. 20. VI.)
Jadna jim maika. nesrečnim Kitajcem, ki imajo tako slabe cesarje, da lahko eden izmed njih reši deželo samo za nekaj borih stoletij! Le na kateri tehniški fakulteti je Njegovo Veličanstvo inž. Yii pred 4000 leti dobil inženjersko diplomo?
ŠE ENA KITAJSKA
Tukaj se razliva Hoangho skozi ravnico, po strugi, ki si jo je bil izgrebel že pred milijoni let, ali pa po strugi, ki je Hoangho tod pot. katero je menjal doslej že kakšnih sedemkrat. To se pravi, pot je menjal večkrat, ampak sedemkrat je z vso temeljitostjo spremenil svoj tok. Sedanja struga leži v primeri s prejšnjo več sto kilometrov narazen. (»Jutro«, 21. VI.)
V takšnihle velikih rečeh pač ne gre šu-šmariti z resnico. Za eno od obojega se je treba brez pridržka odločiti: ali Hoangho teče po strugi, ki si jo je bil izgrebel
pred milioni let, ali pa po strugi, ki je »v primeri s prejšnjo več sto kilometrov narazen«.
STRADAJOČI MADRID
Mesto samo je skoro obupno gledati. Sil ■ no žalosten je pogled na trgovski del mesta. Celi sklopi velikih hiš so razdejani. V vsem tem delu mesta ni niti ene hiše, ki bi ne bila zadeta vsaj od ene granate. Skrivnosten je pogled v okna, od koder se ne odbija noben žarek solnčne svetlobe in skozi katera ne prihaja noben znak življenja. Okna so namreč vsa brez šip. (»Slovenec«. 22. VI.)
Takšenle pogled se zdi nekomu skrivnosten? Človek bi takšno pisan je skoraj osumil. da mu je roko vodila piromanija. V resnici pa je bila piscu, ki je delal najbrž po nemški predlogi, skrivnostna samo beseda »unheimlich«: po naše bi se reklo, da mora biti človeku prokleto žalostno, tesno pri srcu. kadar se mu odpre razgled na hiše. razbite od granat.
ŽELEZNIŠKA NESREČA
Včeraj smo poročali o strašni železniški katastrofi, ki se je primerila ameriškemu luksuznemu ekspresu »Olympia«... Ko je vlak brzel čez most, ki ga je malo prej poškodovalo neurje, se je zrušil. Lokomotiva in 7 vagonov je treščilo v globočino. Reševalci so imeli težko delo. Do kolen so morali klečati v vodi Custer Creeka. (»Ju-tro», 22. VI.)
Radi verjamemo, da so imeti reševalci težko delo, a da so morali do kolen klečati v vodi. še ni največja katastrofa, človek je namreč tako ustrojen, da ne more bolj plitko klečati kakor do kolen. SALA J IN Ž AN DARJI
Resnica je, da ima Sala j že od nekdaj intimne zveze z vlomilskimi in tatinskimi družbami v Zagrebu in dalje na jugu. a sam se je v zaporih že nekajkrat rad pobahal, da je v neposrednem stiku tudi z mednarodnimi organizacijami žandarji. (»Jutro«, 22. VI.)
Salaj z žandarji? V resnici pa je samo škrat v stavnici zamenjal vrstice in je žan-darje postavil tja. kjer so bili zločinci. VROČINA NA ZBOROVANJU
Izredno vroče zborovanje so imeli pred nekaj dnevi učitelji iz okraja Sremska Mi-trovica. Dve ostro ločeni skupini sta nastopili na zborovan ju ... Kako »vroče« je bilo na občnem zboru, dokazuje najbolj primer nekega učitelja, ki mu je med silno plam tečim govorom izpadel — zdrav zob. (■»Slovenski dom«, 23. VI.)
Tile učitelji iz Sremske Mitrovice bi nam bili lahko za vzgled, kako naj človek s človekom ravna. Domala ves sve* še dandanes živi po stari okrutni svetopisemski devizi »zob za zob«, plamteči govornik iz SremsZe Mitrovice pa nas je opomnil, da mora človek za pošteno stvar darovati zob že kar tako.
— kra —
Praga pred zletnimi dnevi
Praga, 23. junija
Srce češkoslovaške, staroaavna Praga, že utriplje v radosti in nemiru vsesokol-skega zleta. Zdi se, da je vse drugo stopilo v ozadje in da je zasijala nad češkoslovaško prelestna vedrina prvih let po C3vobojenju. Vsa Praga je poplavljena z zastavami. Vaclavski trg in druga središča praškega življenja in prometa so prav posebno okrašena za zmagoviti pohod sokolskih čet. Trgovine so svoje izložbe aran žirale nalašč za sokolske dni in spretni aranžerji so z vsemi mogočimi domisleki tekmovali med seboj, da bi čim lepše združili nacionalno in sokolsko idejo s svojo poslovno propagando. V majhnih trgovinah in drugih lokalih starega mesta je ta tekma prav tako očitna kakor v znamenitih, velikih trgovinah praške Ci-ty. Kdor ni mogel storiti drugega, je vsaj okrasil izložbeno okno z narodnimi barvami in z napisi, kakor: »Sletu zdar« ali ^Vitšrne vžs« in podobno.
Praga se je vsa predala vsesokolskemu zletu, saj je znano, da so ga lojalno pozdravili tudi idejni in strankarski nasprotniki sokolstva in da je za zlet nastopilo med Pražani popolno politično premirje. Zdrav narod, ki se zaveda svojega položaja v današnjem svetu, ne more v trenutkih, ko najbolj potrebuje dokazov svoje solidarnosti in svoje odporne moči, prepustiti sokolstva igri strankarskih interesov. Skozi vse idejne in socialne boje sodobnosti je sokolstvo zmagovito preneslo Tyrševe ideale in vzdržalo mnoge preizkušnje svoje notranje moči. Tisti, ki so mislili, da ga bodo nove razmere likvidirale ali posunile na stranski tir kot bolj
tradicionalno kakor življenjsko plodno organizacijo, priznavajo sedaj, da je to vse-narodni pokret, ki bi ga bilo treba ustanoviti, če ne bi že tako krasno zrasel v svoji veljavi in moči. Mogočna, disciplinirana sokolska armada, ki šteje nad 750 tisoč članov in član;c, sodi med prve na- > cionalno-obrambne sile mlade republike. Dve sili sta danes na češkoslovaškem po-pulamejši in priljubljenejši kakor kdaj v teh dvajsetih letih: češkoslovaška vojska in sokolstvo.
S tega vidika je razumljivo, da se je Praga, v kateri se je osredotočilo toliko češkega narodnega življenja, pripravila za glavne dni vsesokolskega zleta kakor menda še nikdar doslej. Razumljivo je, da v tej poplavi zastav in praporov nastaja videz, kakor bi bili pozabljeni težki, napeti dnevi okrog 20. maja. V resnici pa so izkušnje tistih dni vključene v zletne manifestacije: vnovič in z vsem vnanjim poudarkom kaže češkoslovaški narod svo- j jo voljo do svobodnega, nezavisnega živ- i ljenja, ker se zaveda, da ga je vreden, j tako kakor vsi drugi svobodni narodi. Ni | to demonstracija zoper nikogar, je pa tako naraven in potreben izraz nacionalne zavesti, kakor je bil kdajkol4 prej in ka kor bo potreben vse dotlej, dokler bo ta naravna pravica v kakršnikoli diskusiji.
Letošnje zletne slavnosti so tem večjega pomena, ker sc združene s proslavo dvajsetletnice češkoslovaške republike. Te slavnosti bodo dale vnanji poudarek in sijaj tisti notranji bilanci, ki jo pripravljajo na vseh področjih narodnega življenja. Dve desetletji svobodnega življenja pome-
nita v teh nemirnih, intenzivno ž večih letih n.ncgo več, kakor bi pomenila v drugačni zgodovinski dobi. Leta imajo dandanes več vsebine kakor so imela nekoč desetletja. če skušajo čehoslovaki kot tvorci in organizatorj republike ob njeni dvajsetletnici pregledati svoje šile in preuda-ritl svoi položaj, je to več kakor razumljivo. Prav manjši narodi se morajo če-šče ozirati nazaj, da se s tem večjo vero in močjo poganjajo naprej. Kdor pozna češkoslovaške razmere, ve, koliko je svo- i bodna država prinesla svojim državljanom — celo manjšinam. Narodna svoboda se tu kaže, kot visoko aktivna postavka ne le za sam narod, marveč tudi za ostalo človeštvo, čehoslovaki so na enem najvažnejših in najbolj eksponiranih ozemelj Evrope tam, kjer se po B "mareko-vi sodbi nahaja središčna točka srednje Evrope in ključ njene usode, organizirali državo reda, miru in demokrac je. državo ki je dovolj trdna, da vzdržuje srednjeevropsko ravnove-ie. kakor ga potrebuje za svoj normalni razvoj ostala Evropa. Manj sposoben narod bi najbrž ne bil kos tak' nalogi, in čehoslovaki kažejo prav v teh zgodovinsko pomembnih dneh, da njho-vim sposobn m državnikom in zrelemu discipl niranemu ljudstvu ni pretežka niti ta naloga, ki zahteva mnogo treznost5, modrosti in samozatajevanja v prid splošnim koristim.
Praga se veseli sokolskih manifestacij ob dvajsetletn'ci češkoslovaške republike in daje ostalemu narodu vzor miru, discipline in narodne zavesti. Ne dvomimo, ! da bo njen vzgled blagodejno vplival na ' vse tiste množice, ki bodo ob glavnih sokolskih dneh navaTle v češkoslovaško prestolnico. Po barvah praporov je opaziti, da Praga noče biti samo češkoslovaška: 1
številne jugoslovenske zastave pričajo, da je vsemu navkljub ohranila zvestobo svoji slovanski tradiciji. Z druge strani kažejo ponekod zastavice prijateljskih evropskih in izvenevropskih narodov stremljenje Prage, da bi postala eno izmed mednarodnih središč. Novejši dogodki so jo potisnili v ospredje svetovne pozornosti. Obenem je prevzela v nekaterih zadevah prejšnjo pozicijo Dunaja in si tako dokončno pridobila položaj srednjeevropskega središča. Vzlic vsemu, kar danes moti češkoslovaško življenje, vzlic vsem bojaznim, ki pa so večje drugod kakor na tem »političnem vulkanu«, kjer ljudje mirno opravljajo svoje vsakdanje dolžnosti, je praško življenje daleč od kakršnekoli depresije. Praga, srce češkoslovaške, veruje, upa in liubi. Veruje v človeštvo in i v demokracijo, upa v m''r in razumno re- I
šitev vseh sporov in ljubi svobodo svojega naroda, življenje teče v ritmu dela, organizacije, obrambe, napredka. Henleinove pretnje in Hlinkov defetizem ne moreta zlomiti trdega in preizkušenega češkega značaja. — Tu smo že tisoč let v boju za svoja tla in svojo narodno pravico, ponavljajo Čehi za svojimi voditelji, in tu se bomo borili še nadalje!
Sokolski gostje, ki z vseh strani prihajajo v Prago, bodo lahko razširili daleč po svetu pričevanje o tem, da je češkoslovaška mirna, samozavestna ih pripravljena za vse, kar bi utegnLo priti. Vsi Čehi, s (katerimi smo govorili, so nam rekli: Povejte znancem in napišite v listih, da bedimo in da smo dobre volje! Nič lepšega ni mogoče sporočiti v tem hipu iz mesta, ki žari od barvnih simbolov svoje dvajsetletne svobode!
			
S	i „	Umrl je naš dragi stric, gospod - VIKTOR KRANC	S
		ČEVLJARSKI MOJSTER	
	i	v starosti 80 let. Pogreb bo v ponedeljek, dne 27. junija ob 6. uri pop. izpred hiše žalosti Cesta na Brdo št. 148.	
		Hožna dolina — Cleveland.	
i		| Žalujoči rodbini: JELOCNIK, SAJHER	
■■■■■■■■■■■■■■■■■■i			
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf tibnikar. — Za Narodne tiskarno d d kot tiskarnana Frao Jeran — Za inseratni deJ le odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani