BaturSars. Sunday* nd HolkUjS. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * Uradniški te upravnlikl prosi MS7 South Lowndalo An. Otfleo of Publioatftont SS57 South Uwndj^> Am lkto-teah xionrL Ceno liaU Jo 90 00 ■t mtMr Jiuunr 1«. m «1 UM Mr ttM Act mt Comgnm mt »tarok C CHICAGO 23. ILl~ ČETRTEK. S. OKTOBRA (OCTOBER S). 1944 SubooripUoo $0 00 VoorU ŠTEV.—NUMBER 195 Aoceptonoo fortnalling at ape^lal raU of poaUfo provldod far ln sactlon 11M. Act of Od 1917, outhorlaod on Juno 4, 1911 Američani okupiral!SmitWionsres trdnjavo pri Metzu Driant, glavno nemško trdnjavo pri Metzu. Okupacijo je nazna- I nim odsekom Njegova organizacija podpira Dewey ja Oddelki prve ameriške armade zabili nove waahington. D. c„ 4. okt.-zagozde v Siegfriedovo trdnjavsko linijo. Na, Gerald L. K. Smith, znani de- holandski fronti, kjer je zbrana druga brit-™f* ^^ ^^ i • I i j • • L. First, Je imel velik dan, ko je ska armada, je nastal odmor v operacijah.— nastopil pred člani kongresnega General Komorowski naznanil konec odpora odseka, ki vodijo preiskavo tro-poljske podtalne sile v Varšavi. Glavno pol j- v ^anji volUni sko mesto v razvalinah.j-Ameriike bombe Trije republikanci, člani odpadale na japonska skladišča olja seka, se niso udeležili seje. Zašli- t ndon 4 okt-Kolone tretje'pelli, ki pa so bili odbiti. Ti go-M« Smith« so vodili štirje de- •slL rmade so okupirale rt dominirata cesto, ki vodi v mokratje. Smith je dej a, da amerisKe armaae bu m*m** famlo njegova organizacija podpira v Brazilske čete so v akciji pro- tej kampanji governerja Dewey- ti Nemcem na zapadnem koncu N® in «overnerJa ^J" fronte. Okupirale so Monte No- za predsednka in pod- no, strategični kraj, 14 milj na listi republikan- verozapadno od Lucce. s g^^ je'razkril, da se je na London« 4. okt.—General Ta- priporočilno pismo, ki ga je do-dej (Bor) Komorowski je nazna- bil od senatorja Nyeja, republi-nil konec odpora njegove pod- kanca iz Severne Dakote, sestal talne armade v Varšavi. Trajal zgodaj preteklega leta z agen-je 63 dni in v tem času je bilo tom provokaterjem, ki je iskal več tisoč vojakov te armade ubi- pomoč v prilog Italiji glede skle-tih v bitkah z Nemci. Varšava, nitve premirja. O governerju glavno poljsko mesto, je v raz- Brickerju je dejal, da je nacio-valinah. nalist. Moskovski listi pravijo, da je I K°n^esni\*"it.TJS neki ooliski častnik ki ie oobetf- krat lz Nove Mehike ln načcln»k neki poljsKicastniK.Ki jepooeg da ml iz Varšave, povedalda je ^ Unatorji in kongresniki to mesto zadela ista usoda kot1« ^ prSsto 3,- Stalingrad. Radio Berhn je na" hjJ^o kopij govora, ki ga je znanil zlom poljskega odpora in ^ ^Uik Busbe^ reda je Varšava skoro popolnoma I^.^J [z nUnoiia y niijl razdejana. zbornici. Govor je oster napad Zavezniški stan na Novi Gvl- na odbor za politično akcijo neJL 4. okt.—Ameriški letalci so Kongresa industrijskih organi-metali bombe na japonska skla- zacij, čigar načelnik je Sidney dišča olja v Balikpapanu, otok Hillman. Busbey trdi, da je od-Borneo. V teh se je nahajalo čez bor pod dominacijo komunistov tri milijone sodov olja. r in bistveni del političnega usiro-i Letalci so vrgli 74 ton bomb|ja Roosovcltove administracije, na ta skladišča v napadu, ki so razdejale več skladišč in zanetile požare. VODITELJI UNIJ GO IN ADF PRI Domače vesti nil glavni stan zavezniškega poveljstva v Franciji. Driant je najvažnejši člen v verigi utrdb na zapadni strani reke Moselle. Pričakuje se, da bo sledila okupacija nadaljnjih utrdb, ki ščitijo dostope do Saarske kotline. Ameriške čete ao izlile ogromne količine gorečega olja v podzemske prostore trdnjave, ki je zadušilo sovražnike. Američani so metali tudi ročne granate v odprtine nemških topov. London« 4. okt.—Oddelki prve ameriške armade Šo zdrobili utrdbe Siegfriedove linije in naredili štiri milje široko vrzel v tej liniji na severni strani Aachena. Prvo zagozdo je ameriška armada zabila v to linijo na drugi strani Aachena zadnji pon-deljek. "Napadi na utrdbe Siegfriedove linije se nadaljujejo," poroča zavezniški glavni stan. "Prebili smo jo v več krajih. Pred našo silo so nadaljnje utrdbe, katere so Nemci zgradili v zadnjih tednih." Prva ameriška armada, katere poveljnik je general Hodges, kontrolira cesto, ki vodi iz Aachena do Geilenkirchena. Dve vrzeli v Siegfriedovi liniji sta v enem kraju oddaljeni 30 milj od Diskuzije o reviziji mezdne formule OPOZICIJA PROTI ZVIŠANJU PLAČ Waahln«to«u D. C.. 4.' okt.— Voditelji unij tKongresa industrijskih organizacij in Ameriške delavske federacije so se oglasili v Beli hiši in razpravljali s predsednikom $oos< veltom o reviziji mezdne formule malega jekla. Vojni delavski odbor je tudi razpravljal o tem vprašanju. Delavski in politični krogi so napovedali revizijo mezdne formule pred novembrskimi volitvami. Unije CIO in ADF vodijo kampanjo za revizijo že več mesecev. Glavni argument je, da so cene potrebščinam poskočile za najmanj 46 odstotkov, do-čim so mezde ustavljene. Mezdna formula prtjloveduje zvišanje plač za več ko petnajst odstotkov nad točko, ki je prevladovala v januarju 1, 1941. V Bell hiši so konferirali z , San Praneloco. Cal« 4. okt.— Novi načrti glede strategije v vojni proti Japoncem na Paci-| iiit-iu M« u ___________ - 80 bil1 08vweni na konfe- Kolina* in 3 mil jJ od* Dusseldor- renči poveljnikov ameriške boj-fa v drugem kraju. ne mornarice. Te so se udeležili * mornarični tajnik Forrestal, ad- Američani so okupirali Ubach, miraji Kingf Nimitz, Spruance in strategični kraj, devet milj se"|D. W. Bagley. verno od Aachena in tri milje od Geilenkirchena. Oklopne ko-. - L* I* i* Ione so razbile 39 nemških strel llJeldVSkl UStl skih utrdb in ujele več sto Nem- {Večji pritisk na Nemce na Balkanu I za Roosevelta Federated Press objavil rezultat glasovanja Grške fferilake grupe pod zavezniškim poveljstvom Rim. 4. okt«—Večji pritisk na nemško silo na Balkanu se oči-tuje v naznunilu, da sta dve vodilni grški gerilski grupi prišli pod poveljstvo generala H. M. VVilsona, vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Sredozemlju. Zavezniške čete so se izkrcale v Albaniji in na otokih na Jadranskem morju v bližini Dalmacije. • General Stephanos Sarafis, poveljnik grške gerilske grupe ELAS, in general Zervas, povelj- cev. Med temi so vojni veterani, ki so bili poslani z ruskih front na zapad. Ubach, ki so ga Američani zavzeli po ljutih bitkah z Nemci, leži deset milj od Julicha, komunikacijskega centra. Tlako-vane ceste vodijo iz Julicha v| WMhlngton< D. c.. 4. okt.-1 nik"grupe°EDES, sta izjavila, da K-.Im in Dusseldorf, industrijski Uagniškfl agentura Federated bosta sprejemala navodila od me sti ob reki Reni. Pre*, ki pošilja vesti delavskim gr|ka ubežne vlade, katere pred- Tretja ameriška armada pod listom vseh političnih barv, je Lninik je George Papandreou, in poveljstvom generala Pattona je vodila glasovanje in zdaj je ob- generiia Wilsona. Člani teh udrla v Driant, glavno trdnjav- javila rezultat. KrUp so bili večkrat na robu ct- Sko točko v sistemu utrdb, ki Izmed 139 delavskih listov in yilne vojne. ščitijo Metz. Zavezniško povelj- publikacij, ki izhajajo»v 31 dr- 0fneral Ronald Mackenzle stvo je potrdilo poročilo o oku- žavah in imajo 6,287,359 naroč- ^^ ^jnik v Tobruku 1. par.ji Maizieresa les Metza na nikov, so se vsi razen enega ,z- m{ Je bU imenovan za vrhov-padni strani reke Molile in rekli za Roosevelta. Samo^ en lga poveljnik« za veznih sil sedem milj severno od Metza. IW. k. izhaja v M»IJUns. I yojnih opersci-h v Grčiji, ' podpira Thomasa E Dewcyja. vi naZnanllo. Izgleda, da je Sedma ameriška armada v juž- precUedniškega kandidata re- ^ zaveznj4ka invazija Grčije "i Franciji je zasedla Rochamp. publikanske stranke. ln Jugoslavije v velikem obae- ki leži 10 milj zapadno od Bel- Med ligti( ki ao se udeležili MČa|ino Slutena, čeprav mt i^ita. trdnjavskega mesta, kjer gi^ovanja, Je 60 glasil unij A-1 na^rt| gi^j^ osvoboditve Hlpira pot v Nemčijo. Irfteriške delavske federacije, M Gr^je predmet diskuzij na kori- •a holandski fronti, kjer je unij Kongres ^^^^^ ferenci zavezniških vojaških vo-".na druga br.Uka armada, je ganizaci in 21 n«^^ v Italiji Nemške s le - ta, (»dmor v operacijah. ^ve.^vnT^ Balkanu so v biatvu že zajete. I ju/novzhodnl strani Nljmegena ds bo Kooseveii pon -(- »klopne enote te armade udr- Ijen za pred^nika Združenih ! ^^ Overloon, zadnjo nemškodržav.^ ^ ^ unij ADF j«L ff9W Yorku 47 zavrglo tradicionalno ne- New york, 4. okt,—Al Smith. strankarsko stališče svoje orga- b|y|| newy0riki governer in nizacije Vsi ti agitirajo za PH prifdaeozoril člane od-bora na Rooseveltovo deklaracijo, katero je podal po podpisu stabilizacijskega zakona. Roo sevelt je takrat pohvalil kon gres, ker je sprejel ta zukon. la okolic« John«towna Johnstown, Pa.—Na bojišču Je padel saržent F. Jurca, sin Ivana Jurce lz Grayja, Pa. Poleg očeta zapušča' brate in sestre, mati pa mu je umrla pred več leti. Bil je vzoren fant ln član SNPJ, kakor je tudi vsa Jurco-va družina, ki je bila včasih zelo agilna za jednoto.—Pogrešan na bojišču je poročnik Frank Arhar, sin Joscpha Arharja iz Lloydella.—Družina Glavač lz Johnstowna je bila obveščena, da je bil njen sin Dominik ranjen v Italiji—bil je že drugič I ranjen v tej vojni. Trije njego vi bratje so tudi v armadi. Njegov brat Frank se že skoro pol drugo leto zdravi za poškodbo, ki jo je dobil na manevrih, kjer je ponoči stopil na mino, ki je eksplodirala ln mu raztrgala stopalo. Clevnlandako v osti Cleveland.—Dne 1. okt. ja > bolnišnici umrl Richard Obar star, osemletni ain družine John Obarstar v Colllnwoodu. Poleg staršev zapušča sestro —Dna 30. sept. je v bolnišnici umrl Joaeph l.i vstik, star 48 let, rojen v Le-Imontu, IU. Njegovi starši so prišli lz Sodražice in bili so med prvimi slovenskimi naseljenci v tej deželi. Ko mu je bilo sedem let, so ga starši vzeli v staro domovino, odkoder se Je vrnil V Ameriko, ko mu je bilo 17 let. Prišel je v Mlnnesoto, kjer je delal v rudnikih ln si nakopal bolezen, ki ga je mučila dolgo let in kateri je končno podlegel Bil Je član KSKJ. Zapušča ženo, hčerko, brata ln sestro, v stari domovini pa mater in brata Nadaljnje ruske čete I invadirale Jugoslavijo! Amerika pomaga kitajski armadi Moskva naznanila usta• novitev druge fronte | OBROČ OKROG BEL-GRADA SE ZOZUJE Roosevelt razkril obseg pomoči London. 4. okt.—Moskva Je naznanila ustanovitev druge fronte v Jugoslaviji, ko so nove ru-WaaMngton. D. C.. 4. okt.— I *ke čete Invadirale deželo na 65 Predsednik Roosevelt Je odgovo- milj dolgi trti na severni ln ril kritikom, ki trdi jo,, da Ame- vzhodni strani Belgrada, glav-rika ne nudi velike pomoči Ki-1 nega mesta. Jeklen obroč se Je tajski v njeni vojni proti Japon- Uožil okrog Belgrada po ruski ski. On Je povedal, da ameriška okupaciji Petrovgrada ln Bele letala dostavijo kitajskim arma-1 Cerkve, komunikacijaklh sre- dam povprečno 20,(MM) ton orožja, streliva ln drugega bojnega j materiala mesečno. Rooseveltova deklaracija o ob segu pomoči je bila odgovor tu dl na pritožbe predstavnikov ki tajske vlade, da je pomoč neznatna. Predsednik je uaglasil, da bi bila večja, če ne bi bilo prometnih potežkoč. Predsednik je apeliral na ameriško ljudstvo, naj zadrži sodbo riSko ljudstvo, naj zaurzi soooo r. - - - Juioiio. ° rt1? ne bodo vsa dejstva razkrita ln .»u— ....nlui u A* iin v„ naznanil združitev enot štlrlnaj- tttTbMa k-, nad talnih 1 k,.I kateri koli H""?1 6°Um1'. kJ .,d*J. ,kUPn° "injavo na zapadni strani reke M'"se v Holandijl. Him. 4. okt —Čete pete ameri « irmade so v prodiranju pre • vernih višin Apeninskega p. r^r^tfi^ gne, glavnega nemškega\Hlond V Nemčiji onkadjakega in zalagalnegal Lončon 4 okt.-Poljski kar-"v severni Italiji. Druge dina| H,ond ki w nacijl «d-u »made ao dospele do Ca-I^ u ^^ frtncija, je zdaj > Homagne, 16 milj južno inUrniran v oamostenu prt Wie- denbrucku, Nemčija. To je prv«i •«n»ei ko uprizorili več napa- poročilo o njem. odkar je papež fiozkrlje arfieriških č^ Pij poslal protest Hitlerju zara-' " liattagUjl in gori Cap- d i deportactje kardUiate umrl v Rm v Bell hiši Oamena ni lu>-tel razkriti čsKnlkarjtfm predmeta razgovorov Francoeki general obsojen v zapor Pariz, 4. okt -General Ifenri Ouarrir de I>un»ay Je bil aretiran In obstijen v zap«»r na ob-tožbo izdajstva. Obtožnica mu je očitala, da j« odredil premestitev oddelkov francsikih letalcev v nrko bazo, kjef ao jih Nemci razorožili. | Kontroverza med Turčijo in Rusijo Stališče turške vlade kritizirano Kairo. Egipt« 4. okt.—Turčijo I je spoznala, da ne more biti nevtralna v U*J vojni Njene skrbi ao se povečale, kar doka zuje kontroverza med turškimi |in ruskimi \Mi V reviji Boljševik, ki izhaja v Moskvi, Je Evgen Petrov objavi' članek, v katerem trdi, da je skušala Turčija vplivati na Bol garljo z namenom, da ne bi napovedala vojne Nemčiji, ln da je [omogočila bolgarskim kvizlin-gom stike z njo. Članek vsebuje tudi obdolžltev, da Imajo o siŠčnl dlplomatje In agentjo še vedno zavetje v Turčiji. | Vplivni turški list Tanin, gar urednik Je Valtčln, pa na drugi strani očita sovjrtom, da hočejo raztegniti hegemonijo na ves svet, zlasti pa na Egipt, Irak ln Perzijo. Ta Hat priporoča tesno kooperacijo med Turčijo ln Grčijo. To Je v bistvu le besedna pra-jska, ki pa reflektlra nervo/nost Turčije In bojazen pred aovjet ako Rusijo. Očitno je, ds sovjetski vpliv se dviga na Balka nu. Oni, katerim je politika sta re Rusije znana, vedo, da iste zasledujejo sovjetl. Nobenega dvoma nI, da je MoskVa za v*o-slovanako rešitev balkanskih problemov. Prav teko je očitno da bo sovjetaka vlada skibels |d» Turčijs ne bo imels vsžne Ibasede pri reševsnju teh problemov. • i diščK ln več drugih krajev, med katerimi je Ulma, ki leži 37 milj od Belgrada. Nove ryake čete so udrle v Jugoslavijo lz rumunskih krajev na južnozapadnl strani Tl-mlscare, železniškega središča. Nadaljnje čete so udrle v Jugoslavijo z ozemlja na aeverni strani reke Donave. Ruski sunek na aeverni atranl Belgrada je preaenetll Nemce. podtalnih grup kot kateri koli, Američan, a ne dovolj, da bi go-l Protl voril kot avtoriteta o poljskih vprašanjih ln problemih. Roo vp.mboi.j.ii ... ........-rthntu sevelt le skušal potolažiti Američane, ki slmpatizlrajo s Prva ruska Invasljs Jugoslavije je bila naznanjena zadnjo Sovjetske čete so prodrle 22 milj daleč ln zasedle Prih^",in' k rit i z Ir a It" ^ovie tako I »bo grupi je zagotovil, ds bo uveljavil nov davčni progrsm In Jim odvzel davčno breme, če bo Izvoljen. Kako bo to storil, nI razkril. Kundidst republikanake stranke je priznal potrebo velikih federalnih d«»h»dkov zaradi naraščanja narodnega dolga, ki bo stiašnl trlato milijard dolarjev oh koncu tega l«ta. Rooaevelto-vi adminiatreclji je očital, da nI kmete nikdar stabilne davčna po-lit i ko. Hillman napovedal poraz Deweyja Atlantic Clty, N J , 4 okt Kldney Hillman, načelnik odbo ra za politično akcijo Kongi*»a Industrijskih organizacij »n pred aednik unije A m a I g s m s t e d CMhlng Workrrs, je dajal, da bo governer I>*wey, predatfilnl- škl kandidat republikanake stranke, doživel večji |*iiaz kot kateri koli kandidat v našem čaau pri novembrskih volitvah, če ae Jih bo udeležilo toliko število volllcev kot prod štirimi leti, okrog fW),U0<)/JU0 Hillman girvonl ns konvenciji unije huljegradnlškili delavcev. PROSVETA , THE ENLIGHTENMENT GLASILO ni LASTRIHA SLOVENSKE NARODVE JEDMOTE» of and ,_.,,„„, M Zdruiono diitf« (lavo* oa loto. §3.00 M pol UU. I1.M ia ioirt lota; se Chicago In oko*« ral**: for Caaodo HM por r—'> Chkogo and Cook Counir S7J0 P« T*»< loroton amirla« St.00 p« yaar. •ig> „ , L - J JogaToru^_Bokopui dopisov In člankov fo na vrtajo. Roko|>W lUf»arno vsobiao ( PO <14 L) m i i drama, posml lid.1 M vmajo poilljeielju lo v poilnlno. . AdvertislDe rslos on »flr««m»nl.—Manuscsipts of - ' h wlll not bo returned. pooma. itc,wi|lb# by soll-oddr ■oslov no vse. kot Imo stik a Motomi PROSVETA JM7-5« So. Lasrodalo Ave., Chicago tS. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS onlr G}asqvi iz naselbin TO IN ONO II. 130 pYf.»- v okla pa ju na primer (Oclober 31, 1044), poleg vaAega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovit« Jo pravočaano, da ie vam list ne ustavL Stoletnica zadružništva * Letos svetovno zadružno gibanje slavi svojo prvo stoletnico. Iz male zadružne trgovinice, ki jo je spomladi 1. 1844 ustanovila skupinic* revnih tkalskih delavcev v Rochdalu, Anglija, je v sto letih zraslo novo, daoes ie mogočno gospodarsko gibanje na popolnoma novem ekonomskem in socislnem konceptu. Ta koncept ali ideja sloni na zgodovinskem dejstvu, da je rešitev delavstva le v delavstvu samem—v nobenem Mojzesu, marveč v skupnem delu, in sicer ne samo na političnem in unijskem polju, marveč tudi na gospodarskem. Sploh je slednje iz vsakega vidika, posebno pa iz daljšega najvažnejše. Gospodarstvo je temeljna podlaga vsega življenja, vse socialne družbe. Od njega je odvisen sleherni posameznik, sleherna družina, vsak narod, vsaka država. Od njega je odvisen naš kruh, obleka, streha, vse materialne udobnosti. Se več: od njega je odvisno tudi naše zdravje, kulturni razvoj posameznika in naroda, kakor tudi vpliv in moč. i in zadružni koncept uči delavstvo, da se lahko emancipira, si lahko ustvari boljše življenje, boljšo in pravičnejšo človeško družbo, ako si pomaga s skupnim delom na gospodarskem polju. To načele sicer ni novo, marveč je staro kot človeštvo samo. Sploh je to načelo fundamcntalnl zakon vsega življenja. Prav na podlagi tega načela ali Ideje se je ohranil in razvijal človek, kakor se jc tudi ohranila ln razvijala vsa človeška družba, ki je plod in akumulacija skupnega dela poedincev od pamtiveka do danes. Biez skupnega dela in samopomoči bi sploh ne bilo nobene civilizacije. ' Kakor sta bila skupno delo in samopomoč potrebna v primitivni človeški družbi za obvladanje ln podjarmljenje divje narave ter sa razvijanje civilizacije* tako sta potrebna tudi danes in bosta v bodoči. V današnji industrijski in povrhu še kspitalistični družbi, je skupno delo in samopomoč še toliko večje važnosti za vse, ki ao odviani za življenje od dela svojih rok al< svojega uma. V čisto agrarni in obrtniški civilizaciji, ki je vladala pred kapitalizmom, je bil kmet ali obrtnik več al'smanj sam svoj gospodar—ako ni bil tlačen, suženj ali hlapec—to ip, bil je gospodar svojih produkcijskih sredstev. Kruh ni ie delal na svoji kmetiji aH obrti. Z drugo besedo; gospodarsko je bil Drilično neodvisen, dasi je živel primitivno. Bresposelnosti vsekakor ni poznal v današnjem smislu. Industrijska revolucija pa je ustvarila popolnoma novo civilizacijo, novo razredno družbo. V tej družbi, ki Je dobila ime kapitalizem—v Ameriki ga hočejo Bcdaj spremeniti v "svobodno podjetništvo"—J* nastal delavski razred, ki fundamentalno ne poseduje nič drugega kot svojo delovno silo ali svoje znanje. To se pravi, da na poseduje svojih delavnic, marveč si služi svoj kruh v# tovarnah. ki jih postni u Jejo drugi; lastniki strojev, surovin etc. ao drugi -.kapitalisti. Industrijski dulavec je torej povsem odvisen od dtugih. Ce dobi delo in dokler ga ima, si bo služil kruh; mogoče si bo tudi kupil ali postavil hišo, si nabavil avtomobil, radio in diuge moderne udobnosti, ako mu zaslužek dopušča. Ce nima prilike do dela, je revež, lahl o tako velik reyež, da se bo oprijet kakega Hitlerja, ki mu obljubita delo in za njegovo domovino "življenjski prostor," ali pa t o postal—"bum" nli si celo končal življenje. Vse to so občutili tudi oni maloštevilni manehesterski tkalci v Angliji, ki ao pred ato l*ti v te butiu kapitalistične družbe zaplodili l>opolnoma novo gospodarsko gibanje na principu skupnega deli itv skupne«« lastništva, ki n<< sloni na idejah profita, marveč ns idejah sarno|x»in4*'t. Tem pionirji m zadružne misli se ni niti sa-njalo, da so položili temelj enemu največjih in najznačilnejših gibanj, ki se bo razvilo po vsem svetu, pritegnilo v svoje vrste mK iijone družin in gradilo popolnoma novo čkiveško družba Kakor vneka nova stvar, s«' je tudi zadružno gibanje V sačetnl periodi, ki je trajala tiol atole tla. počasi razvijalo. Razmah v An-gltjt in na kontinentu ie načelo dobivati šote proti koncu zadnjega stoletja, toda do začetka prvi svetovne vojne se Je že precej razvilo v Evropi; še ve*j« razmah pa je dobilo po zadnji vojni. Danes je zadružno gibanje 5e važen gospodarski faktor v TO deželah tirom sveta in šteje vec kot ato milijonov članov. V nekaterih deželah, posebno v Skandinavskih, na Finskem in v Angliji je to gibanje zelo važen goapodarski faktor. Na Švedskem ni na pttmer v tej vojni potrebna nobena kontrola cen s strani vlade, ker )e zadružno gibanje toliko močno, da jih ono kontrolira s tem, da tih tudi v privatni trgovini drži k tlom. Tudi nI slišati, da bi Švedska trpela na kaki "črni* trgovini, kot trpe na tej bolezni skoraj vse po vojni prizadete države. Kakor čitamo, tudi nacisem ni mogel /utreti zadružnega gibania v podjarmi Jenih deželah, čeptav si je to povsod prizadeval. Se več* ni ga mogel popolnoma za t roti niti v lastni deželi. Nemčiji. Veltko Šlmde je zadružništvu rveda povaod naredil, ker ga je po vseh podjarmljenth državah podvrgel svoji kontroli, kolikor ga ni enostavno uničil V Nemčiji p« *o neeijl takoj po prihodu na krmilo prevzeli zadruge v svoje n»ke m so postale del naeijakrga gospodarstva Vse to oometn, da članstvo nima prt upravi nobene besede, ker direktorje nastavljajo ln odstavljajo neciji. « Za rehabilitacijo zadružnega gibapja je Mednarodna zadružna lige ■ sedežem v I .mulami pričela zbirati sklad avobede. Pri zbiranju tega sklada aktivno tudi ameriško zadružno gibanje. Angleške zadruge so se • l>veral< da prta}* v a jo $2.000 000 v U sklad. Mednarodna liga pa jo v Francijo še ptodala svojega ptedacdnfka, da pomaga pri rehabilitaciji zadrug. (Se nadaljuje) Chicago, I1L—Vlak je bil tako natrpan, da smo kar po tleh sedeli Prav tako smo imeli zelo slabo prenočišče v Belgradu. Bilo je zbito z deskami, namesto postelje pa smo imeli malo slame na tleh. Ce se ne motim, smo plačali za tisto prenočišče štiri dinarje. To je bilo 1. 1S20. Ko sva imeli s sestrično vse urejend, sva se dogovorili, da bova druga za drugo skrbeli, ako se bi nama kaj pripetilo, a najina prva naloga pa bo plačati dolgove, namreč denar, ki sva si ga sposodili za vožnjo in druge stvari, ki ao v zvezi s potovanjem v Ameriko. Njena sestrična Ribnikar Je bila blaga duša in je pomagala njej, meni pa moja sestra. Obe sva kmalu dobili delo. Dolg sva kmalu plačali in postali samostojni. Mary se je v teku enega leta poročila, jaz pa sem še nadalje delala, dokler me ni zadela ista usoda. Preživela sem raznovrstne križe in težave, vendar pa mi ni bilo treba stradati in prav tako nisem bila v finančni zadregi. Marsikdo si bo mislil, potem pa ji ni godilo slabo, toda pravici povem, ako ne bi imela dveh nadvse ljubljenih sinpv, potem bi bila rajši pod zemljo, nego nad njo. Mislim, da |e mnogo Slovenk, ki so bile v enakem položaju. Seveda, imamo izjeme, ki jim gre vedno vse gladko, ako pa jim pride kakšen majhen kamen pod noge, sc prično pa cmeriti in iščejo simpatije. Sestrična Mary mi je večkrat potožila: "Oh, ko bi vsaj še enkrat videla svojo mater! Bogve ali je še živa ali ne?" je vpraševala in tožila. Poizvedovala ji za njo, toda brez uspeha, kajti nihče ni vedel, kje se nahaja. Končno pa jo je našla s posre-dovajnem Prosvete. Njen moi je dejal, ds ko sta se srečali sta obe jokali. Mati je mialila da Je njena hčer že davno mrtva. Sedaj sta mati in hči srečni in se pogostoma vidita Mary je tudi odkrila, da ima vet polsester, ki »o vse dobro izobražene. Svojo novo sestro so ljubeznijo sprejele in jo obda- Cleveland je lepo ln snažno mesto, posebno tam, kjer žive Slovenci. Pred vsako slovensko hišo vidite krasne refte. Sloven ci se naravnoet kosajo med seboj, kateri bo imel najlepši vrt V petek zvečer smo Šli v kino Na poti smo došli dve Slovenki ki sta šli isto pot. Ena je bila doma iz iste vasi kot jaz. Smo ae imeli dokaj pogovoriti. V so boto pa aomo šli v Mentor, O Tam imam dve nečakinji, ki sta poročeni. Obe imata lepe domove ln leoe vrtove. V nedeljo smo imeli kosilo kar na prostem Mize so bile lepo pogrnjene in naložene z dobrimi Jedili. Tsd brez potic ni bilo ln cvrtja. Resnično, nečakinji sta prav dofcr kuharici. V nedeljo, 30. julija, p* je pri šel čas odhoda. Frank Je od liko dela. Priselijo se samo kovčegi in z osebnimi potrebščinami, za vse drugo pa skrbim jaz, to je sa pohištvo, odejo, namizno orodje itd. Moji stanoval ci so različne narodnosti; madžarske, avstrijska, poljske, slovenske, ameriške, irske, nemške, italijanske, indijanske. Poročeni imajo dvosobno stanovanje, samci pa aesebne sobe. Nama ostanejo še štiri sobe. Vsak si sam zase kuha in čisti, meni pa preostane posteljnina, hodniki, stopnice, perilo, zavese itd. Prav (ako moram vedno paziti, če se kakšna živalca pritihotapi, da se jo v pravem času zasači S tem delom sem zaposlena že blizu 20 let. Ob poletnih večerih sedim na verandi in premišljam, kaj vse bi se dalo izboljšati. Maček se sprehaja ob vrtni ograji, naspro-pa mu pride žival, tedaj pa ves prestrašen skoči na plot, ker bi ne bil kos velikf podgani. Pri tem pa si mislim, da bi bilo dobro, da bi imeli tudi v; Chicagu slovenskega župana, da b! nadzoroval snažne ulice in odstranil vse hribovce iz juga, ki nam delajo preglavice že štiri leta TI ljudje res ne vedo, kaj je sna-gs ia mečejo jedila kamor koli da ae potem podgane mastijo Ako bi bile vse narodnosti tako snažne kot so Slovenci, potem bi bila naše ulice lepše in ne tako umazane. Na Čermakovi cesti, kjer žive Slovenci, je čisto bi lepo okrog hiš, dasiravno so stare.1.. Frank mi je pisal, da je bi poalan iz Nevv Yorlsa v Florido Na potu v Florido je videl tr železniške nesreče, v kterih je ulo preecj ljudi ubitih. Pravi da je mislil, da je samo na Fran coskem nevarnost, pa človeka doleti nesreča tudi tukaj. O Floridi se je zelo pohvalil. Imajo dosti zabave, počitka in iz vrst no hrano. Pisal mi je vsak dan n poslal tudi lepe spominke Tam je Ml trt tedne, potem pa je bH prestavljen nazaj v Nevv York, od tam pa v Philadelphijo tedaj pa se nahaja v Providen 3R, R. I. Njegov naslov je: Fran E. Buh, S. t/c, Armed Guard S. S. Utaheen, c/o F. P. O., New Vork, N. Y. Kje je mlajši sin, Njegov naslov je S 2/c USS S. P. O. New York toval v Nevv York, jaz me paprej vprašala sa svet kot a očeta. V aadnjih 1Ž etih nt minila niti aaa Velika too« da mi ne bi poslala krasnih lilij. Zadnja štiri leta eta mi po- slala drugačne cvetlice, ker menda je težko dobiti Hhje. Tudi za materin dan se mene spomnita, dasiravno sta ožen jene. Starejši atn je bil nekaj časa izven Chicaga, ker je drugje boje služil. Toda domov je prišel vsak petek zvečer, v nedeljo pa se je vrnil. In ko je bil doma, mi ;je zmirom pomagal, kar mi je zelo prav prišlo, kajti moja dva sta bila tedaj Še majhna, d očim je bil c?če oziroma moj mož slabega zdravja. Vae to je njegov sin upoštevaL - Dotična rojakinja omenja, naj gredo tiste matere, ki kažejo to-iko ljubezni do otrok, iskat otroke v sirotišnice. Toda to m tako enostavna zadeva, kot morda kdo mišji. Otroka ti ne dajo, ako nmi bogat. Jas dosti vam o tem, ker aem delala v bohuini cf St. Vincent v Chicagu. Tiste sestre človeku ne privoščijo smahljaja na obrazu. Kadar pa pridejo bogatini in veliko pinca-o za otroke, sa jim pa hiisajo n dobri kajo. ; - ------ Pa., je pa ne vem.« Donald Buh 1314, c/o F. N. Y. Citaia sem, da je Zveza slovenskih župnij veliko škodova la SANSu. Dobro jim je odgovoril John Fillpich in nekateri drugi, da so sedaj utihnili. Spominjam se, kako so nas učili v starem kraju: teže delaš huje trpiš, a večje bo zasluženje v nebesih. Take nelogičnosti n sem rada verjela. Upam, da bodo imeli Slovenci v stari domovini in drugi narod boljši red da bo koneC suženjskega klanj za vselej. Naj se povrnem na predmet dopisovanja v Prosveti. Prece se je pisalo o njaterah in mače hah. V dnevnika, 8. septembra dopiso- >dpo vtki ■ Domov sem prišla v pan lek zjtrtraj, prav tedaj, ko» se jp hmž pripravljal na delo. i Nekateri opisujejo farme, rud-i\lke, tovarne. Jaz pa bom npi-sala svojo hišo. Na stanovanju Imam Štiri poročene pare, tri samske vdovo in njeno hčer in dve dekleti. Z vsem tem je Ve- anevrui sa m»ka ž* uske jezi n valci, ki so israzili svoja mnenja glede mater in mačeh. Prav gotovo ni imel nihče namena koga žaliti. Tudi Jaz setn mati in ma Čeha. Ko sem postala mačeha, je bik) sta&Šemu pestorku M, mlajfrmtt pa 16. Navzlic temu pa se nlfemo nikoli sporek In oba me kličete mama. MlajŠ se je oženil, komu je bilo 21 let. starejšemu aa 17. Vedno smo se imenitno razumni in vedno sta ri naseljene«; ni vedel, da. to, ker ima odprto srceillS je Antonija ma^ha; opisal je le darne roke za reveže a st eaofe grozne delivljaje. Pozne- jezik in krut nastop'do |a jp Antonijo podprla neka dru- ščevalcev bližnjega Živlien, — rojakinja. |je izklesalo v tak karakter J Jaz sem član .SNPj 22 let in v nastopa po potrebi: Vsak teh letih je Antonija zapazila Ime od vsevednega Martinka moje ime v Prosveti samo en-s|*luženo grajo ali pohval.. ^ ^ krat. Ali sem naj zagreau, aao. Dr Kaves ^ ^ sem dal staremu naseljencu ve- graščak Piškav (Joe SkukMl deti, da sem tu poznal dva bra-j^n naiboli zaaovr«;,.,, ■.. TI ta Vertina? Frank Oarsetich. iz Rigleyja, i Tončka Sku: fca žar Doptsmk dejal, da je jivo pisala o staram naeeljaneu Kakor rečeno, Tončk )e veliko Tončka se opravičtsje, da ni ža-ila nikogar in da n* dolguje nikomur nič. Dopisnik ia West Middlesexa pa pravi, naj ima vsak pravico izraziti svoja mnenje. Ako bi to dovolili, potem bi bila Prosveta polna zmešnjave in slabih izrazov, čitatelji bi se pa jeziH. Upam, da se stari naseljenec zopet oglasi in naj pozabi na tiste žaljive besede. Saj nismo Slovenci na splošno hudobni, le tu in tam je kakina kopriva. Pozdrav vsem čitate-Ijem Prosvete! Marlon Gram. POPRAVEK Weat Frankfori. m.—V mojem dopisu, ki je izšel 25. septembra v Prosveti, je nekoliko pomote. Ne vem, ali^Sem jo naprava jaz ali tiskarski škrat Poročano je bilo, ako mož plačuje posebne prispevke še za ženo in otroke, potem dobi v pri meru bolezni ali poškodbe tudi družina brezplačno zdravniško postrežbo, V resnici pa, ako mož plačuje bolnišnico, tudi njegovo ženo in otroke zdravijo brez plačno, ne da bi mož plačeval še posebne prispevke. Kompanije pa odbijajo rudarjem prispevke za bolnišnico prav tako kot unij-sko pristojbino. Jecrf Zorts. MALO ODGOVORA Weet AtMa. Pa—V Proeveti z dhe 16. julija sem čital dopis neke Antonije, katere se fcuduje nad nekim rojakom m pravi, da se ni treba zaletavati v njo. Ta izraz ni ravno lep, toda Tančka se je pričela najprvo zaletavati v starega naseljene* ln v čitatc lje, katerim je ugajal njegov tragični življenjepis. Spominjam se, kako je prišla v javnost s klobasami, za katc re ni stari naseljenec njo in ne nobenega drugega vprašal Prosveti z dne 27. julija pa opominja nekega rojaka, naj usmili jetnika Joeva Bowersa Toda Tončka menda ne ve, da je dotični rojak /rodil Hi vzgojil več otrok in v mi kov in ako dobiva vsak mesec nekaj dolar jev, jih dobiva od svojih otrok kateri se bojujejo pod ameriško zastavo že od početka vojne. Edino, kar sem poizvedoval in sem letal iz mests v mesto je, da bi ugotovil, aH se kje Ameriki nahaja kateri tatned bratov alf sestra starega ljenca. igri najbolj zasovražen karakter s črno preteklostjo. Martin Spak sin iz skrivnega zakona i, Ka vesa in Magdalene Strugove, je živa slaba vest graščaku Piska |vu, katerega neprestano nadle* guje in spominja na njegovo kri- PETINDVAJGE7LETNICA DRAMSKEGA ZBORA IVANA CANKABJA Cleveland, OU-DTamski zbornično in nepoštena ravnanje zI van Cankar bo pedal 8. okto- Magdaleno, katera je od hudega bra, ob priliki slavitve svoje 25- zblaznela in umrla kot berači-etnice, eno izmed najpopular- ca- Na smrtni postelji je izroči-nejših narodnih iger, Jurčičeve- M* Martinu vse dokaze Kaveso-ga 'Desetega brata". O avtorju vih oz- Pi^vih zločinov, s te povesti je bilo ie obšiifho po- »vojo drugo ženo je imel Kave* rodano na drugem mesta. Zgo- 81118 Marijana Svetu je nežna-dovina našega zaslužnega zbora r0' d* *e Martin sin Petra Piska-je biht pa priobčena delno ob va m P»«*«t Marijanov ter bra-desetletnici in delno ob dvajset- }ranf ^7asoVl do katerega je letnici v lepo urejenih spomin- J?281. vedno P°febne simpatije, skih knjigah. Zapieaikk in ^ [Martin ttapvražl očeta in pol- ''--in dogodki se ■tragedijo. igre »'je v tej dobi ETjf"^0 "zvi»U SLi "Cankariev .lt™ me? ' Martin zasovraži brata Marijana , temi tremi se odigravajo v skrajni napetosti. V to Sliko stopi tudi Lovro zborovo zgodovino, to je kolfko n kakšne 1— ~ 1— J L1 igralo, pa kaani "Cankarjev bum", katerega je letos ob sre-i brnem jubileju uredil Erazem L_ Gorshe in m ga vsakdo lakkolKvas ____ . I..I. iM|M VnnciH llC. TO 00 bila tudi česnova poteza, ker si 'zala ženica Frances je zaželel znpet nastopiti v Isti špasa! vlogi, katero j* igral prvič pred 25 leti. Iskal* smo Bilka s bojišča ob ško četo v akciji. II Vskodae Pmoljo. klor ao Nemci sačasbo ustavili Rušo STlk. kale strojni- tudi igro s številnim osobjem, ker za enake prilike se mora zbor požtvett; to še posebno, ker smo imeti radi vojne zadnje leto nekake primo-rane počitnice No, ta Igra zahteva nič manj kot 30 moških in štiri ženske Kar veselje ja gledati te fante in mofe, katerih danes povsod primanjkuje. Res. najlepša hvala vsem. M so sa našemu vabil« odavali! TO igro je prejšnje čase reži-ral zasluženi Cankarjev član Louis Truger. nato ga Danilova, potem Vatro Orill, a sedaj jo bo režiral tukaj rojen talentiran Cankarjev Igralec Rudy VVidmar, ki je le pri zboru aktiven deset let. Naslovna vloga je Česnova, v kateri se počuti čisto domačega. Igral jo bo sedaj petič. Uies nam pri njem ne bo traka napenjati. Uko je izrazit v jeziku in prednalAnju . Držal nas bo v napetosti od začetka do' konca Priljubil se nsm bo za- V manjših vlogah bodo nast» pili še: Erazem in Joyce Gonj* ---- ^ John Ko- Marion Belle, Frank m kal, Joe Slrcelj, Paulin IW* vec, Frank Klemeni. Eieršič in Tony Podobnik teh igrakev je pet snovna članov. To naj bo vzpodbudi » obstoj zbora, k' m To«f Od kaka aagotavlja. da je ie ve^ sedaj gonilna sila Dokssuj ^ Mi. da če d bil enkrat igral« še vedno zhželiš ns isiei. P1^ no če še veš. ds si potreben ka igra zahteva mlajših m ^ reših moči. ^j« Delujmo složno tudi vb* kajti ovire se še preveč pejavljsjo, ne da« r tekali s pnvečev slnim Pri kulturnih orgsn.^rr prvi vrati potrebna ^ Sroztesenedaprit.ds^- rimo sklep ob ju zbora, ds bomo ohraniti bodočnost smo or trudili mi in na* P^ (Dalja os S. ftrs^l ' ^tek,5.hOKTOBRA Poročnik James Boornazian naš tovariš ▼ ISTA v- p®™10 -^tt/tt^ nika. lato IL U. t>7 Nekje v južni Italiji se je dvignila skadrila 36 bombnih Li-bcratorjev in se podala navzgor po Jadranskem morju. V okolici Reke so začeli leteti nad suho zemljo. Preko slovenske Notranjske in severovzhodne Primorske ter preko Gorenjske lete proti Nemčiji. Mi partizani ie dobro poznamo te velike ptiče z juga, ki oznanjajo zasužnjenim narodom prihod spomladi. Nemalo veselja in poguma nam ulivajo, leteč preko nas, ki si vendar mislimo, koliko bomb bo spet padlo na nemške vojne zgradbe. Čudovite so predstave partizanov in kdo bi mogel popisati, kaj vse si mislijo partizani ob pogledu na zavezniška letala in kako blago jim je pri duši. ko čutijo nad seboj v zraku zavezniško pomoč in podporo. Tako je bila tudi zadnjikrat, ko so leteli nad nami amerikan ski bombniki. Vsa smo gledali te čudovite oznanjevalce svobode, ki so leteli nad nami. A partizanska radovednost je bila še večja, ko smo opazili, da se v zraku bije borba z nemškimi lovci. Nemški "Messerschmit-ti" se približujejo in oddaljuje* jo od amerikanskih bombnikov in jih skušajo zrušiti. In res, nenadoma se začne spuščati proti zemlji prvo letalo in v nekaj sekundah smo spoznali, da mu nI več rešitve; zagrmel je na zemljo. Kmalu za njim se zruši še drugo letalo. Težko je opisati'naSe občutke, ko nimamo vendar nobene predstave, kako je v takih situacijah v letalu. Partizani dobro poznamo gozdno borbo, borbo iz zasede ali borbo, kadar napademo sovražnikovo postojanko — kaj pa je boj v zraku, tega pa še nismo doslej občutili. Vendar vemo, da je smrt v zraku prav takšna kakor smrt na zemlji, zakaj smrt je smrt in nihče ji ne bo nikoli izpremenil lica, a tudi tu v zraku bo vsakdo sku-< šal zbežati pred njo, če se mu bo to le posrečilo. In kako veseli smo bili tedaj, ko smo videli v zraku, kako so iz gorečega "Liberatorja" poskaka-li amerikanski letalci. Na sinjem nebu so se začeli pojavljati beli mehurčki in prepričani smo bili, da se bodo vsi rešili. Skrbelo nas je samo to, da ne bi padli v območje sovražnika. V najkrajšem času, še ko so bili par dalci v zraku, je naša komanda dala povelje svojim podrejenim edinicarn, da takoj razpošljejo patrole v tisto smer, kamor so padali padalci in da nudijo vso pomoč zavezniškim letalcem. Eden izmed mehurčkov se je spuščal nad Novaki. Naši partizani so hiteli v smeri, kamor je padal padalec. Približevali so se drug drugemu, padalec zemlji, partizani pa padalcu. V trenutku ji padalec obvisel na drevesu in že ae je skušal rešiti iz neprijetnega objema, a v naslednjim trenutku so bili prisotni partizani in ga rešili z drevesa. Tako se je rešil amerikanski letalec. poročnik tovariš James Boornazian. Pozneje ao ga mM tovariši spremili dalje v partizanski štab, kjer je nemalo vesti in srečen ponovil svojo nesrečno, a dobro zaključeno do-govšeino. ■Ko sem gs spraševal o poletu, J«' pojasnil, da so jih že od Reke s««m ves čas napadali nem-1 'ovci. En ameriški bombnik M f zrušil že nad Logatcem, drugi tu v bližini Porezna. O r,,|n letalo ni vedel ničesar povedati To drugo letalo, v katerem je navigiral tovariš Boor-pa/iari, ,e dobilo strel in nena-Je začelo goreti. Moštvo je ' .kukati iz letala, km' tovariš pripoveduje, bil eden izmed mitraljez-m da je nadel na tla «upn„ / |< talom. neki drugi to-1 "a je bil ranjen v nogo in " >uh ter je prav kmalu izkr- O tretjem tovarišu pa Prav, da g, pianwn r* ir' mu **žgal padalo, nakar i 1 na zemljo in se ubil. ' tovarišev, tri ali štiri, pa r^jHilo • t™1«" pristati |'-la v območja Ratitovca. |'va rešili naši gorenjski zače H« d* i Ov Nemci v Sorki. Kaj je z ostalimi tovariši, ki se še bili v letalu vseh je bilo deset — tem se danes, šal, ie nič ne ve. Ko sem vprašal tovariša Jamesa, kaj je mislil med padanjem, mi je dejal, da ga je akr-bešo samo to, kako hitro bo skril padalo k> defcil zvezo s prebival, stvora, da ga popeljejo do partizanov. Toda v hipa, ko ja opazil partiaane pred seboj, ga je skrb minila, zakaj spoanal jih je po rdeči zvezdi, ki jo nosijo na kapah. Sicer pa so natančno poučeni o partizanih in vedo prav dobro, da so v takih slučajih varni samo tedaj, ako se jim posreči priti v območje partizanskih edink. Zato jim je ukazana, da takoj po pristanku beze v gore, kjer naj si poiščejo stik z našimi edinkami. Lahko si ja po vsem tem misliti, kako je bilo poročniku . Boornazianu pri duši, ko je zagledal naše tovariše. Poročnik - navigator James Boornazian je doma iz Kalifornije, v bližini Los Angeles*. Ima 22 let in še ni poročen. Starši so mu še živi. Z letalstvom se ja u-Kvarjal že v civifu, sicer pa je študiral trgovsko stroko. V E-vropo je prišel v prvih dneh decembra preteklega leta ln je na-napravil doslej le nekaj daljših poletov nad Nemčijo in nad bojišče v Italiji. Sedaj, ko se je rt* šil, se namerava vrniti v svojo edinico, da povrne nemškim banditom milo za drago in da maščuje svoje bolj nesrečne to-variše, ki so izgubili življenje a-W pa prišli v nemški) ujetništvu Seveda potovanje v južno Italijo pa partiaanskih stezah ne bo tako naglo, kakor pa s Liberator-jem nad Nemčijo. A potolažen je bil, ko saM mu povedali, da se lahke deloma tudi vetil s avtomobilom ah cela s vlakom, ko bo deapal do osvobojenega ozemlja 1 Med partizani se počuti kakor med Angleži. le t«, neprijetnost ti, ker ne zna aio-a mi ne angleščina. Ka sem mu povedal* da so belogardisti ujeli v okolici Logatca nekega amerikanekaga padalca in ga predali Nemcem, ja la bolj razumel in občutil vso srečo, da ae >t rešil k partlaanom, in ko sam mu pojaanik da belogardisti pred civilnim prebivalstvom zatrjujejo, da so njihovi ild Angleži in Amerikan-ci, mi jo ponovno izjavil, da imajo od avo#h oblasti ukaz, da naj iščejo aaftčito samo pri partiaa-nih, sicer pa da že vas svet va, da ao partiaani edini njihovi zavezniki. Tovariš Boornazian je povedal še marsikaj o letalstvu, a zreč- - >■ - -ti«- v.,,.—.i ih '- _ mn do ji it itt oomoararranju, a to ao bili ie strokovni pogovori , Naposled smo se poalovili od njega in mu želeli srečen povra-tek v južno Italijo in čimpreje tudi domov v sočno Kalifornijo. Prisrčno se je nasmehnil, nakar smo se razšli. Start fašlsmu — svoboda narodu! J*ft*ani, enega pa so baje ujeli Glasovi iz naselbin i. i ' (Nadaljevanja s 1 otrsalj ki. Kaj bi bil slovenski Cleveland brez kulturnih organizacij? Mrtvilo. Za to pa še hi iw-stopil čas. Kar manjka, je vztrajnih in energičnih voditeljev, ki znajo brez oporekanja sprejemati žrtve za narod. Tudi pri Cankarju je bilo že veli-taklh požrtvovalnih ljudi, ki ao jih življenske razmere začaaao upokojile. Vsi so zapisani v zgodovini ln naš album je najboljši dokaz naše dosedanje delavnosti. Potrudite se vsi prejšnji in sedanji člani, da gotovo posetite to predstavo in ponudite tudi svojo pomoč v bodoče. Slovenskemu Clevelandu pa kličem, da naj na tej proalavi ne manjka nikogar, kateremu je do le|w slovenske pesmi in drame. Ne pozabite tudi, da praznuje Cankar svojo 25-letnico. Na mestu je tudi, da se v imenu zbora javno zahvalim zavednemu Slovencu Lojzetu Majorju, trgovcu z obutvijo, 6410 St. Clair ave., ki nam je sam poklonil nedeljski prireditveni pro-gram. Na svidenje v nedeljo ob pol štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu! • Tončka Simšič, tajnica. SHOD V GIRARDU Olrard. 0«~V torek, 10. okt., ob sedmih zvečer se vrši v Slovenskem domu shod, na katerem ko govoril elevelandski župan Frank Leushe, ki kandidira za ohijskega guvernerja. Za SANS so avgusta prispevali: Louis Blazich $5, po dolarja John Tancek ln Matt Kam-bich, Joaeph Laurenckh pa 50c Mathevr Kogovšek. Opomba uredništva« V smislu oklepa gl. odbora SNPJ je v Prosveti zabranjena vsaka agitacija za izvolitev tega ali onega kandidata te ali one politične stranke. PRIREDBA ST. 600 SNPJ Johnstown. Pa. — Tukajšnje žensko društvo Naša slogs It. 600 SNPJ bo v soboto, 7. oktobra, praznovalo l«-letnico svojega obstoia ln zaeno 40-letnico SNPJ. Prireditatv se bo vršile na Mozhamu. Joe Koračin bo igral za ples Odbor je pridno na delu. da bomo vsem dobro postregli in da ae bo vse Izvršilo v najlepšem redu. Vabim vse prijatelje in prijateljice društev SNPJ v tukajšnji naselbini, da nas gotovo po-settte. ob priliki vam bomo pa vrnili Torej, na gotovo m veselo svidenje! Mair Uknar. ZADNJE URE ZAJETIM RUDARJIV Naffs. O^—Tu vam pošiljam izčrpke zapiskov, ki jih je pisal George lmery, kateri ja bil delovodja v premogovniku Pow-hatan Point, in ki je umrl v premogovniku z ostalimi zajetimi rudarji. Ko vam to pišem (13. sept.), iščejo še 13 od 66 rudarjev, ki so umrli v premogovniku. Zanimivo, a še bolj tragično je, da boaoi vedno skrbe, da rudarji čim več producirajo, a za njih varnost pa ae ne brigajo, toda v tem primeru to bossi plačali tudi sami z življenjem. Nekaj »piskov zgoraj omenjenega Georgea Emeryja se glaai: "Draga žena in otroci: Te vrstice vam piiem ob 8<85 Dopoldne. Sem še vedno na nogah, toda glava me silno boli. Nekateri rudarji leže na tleh vsled slabosti. Jaz bi se lahko rešil skozi glavni sračnl izhod, toda poprej moram apraviti ostale na varno. Da ustavimo prodiranje plina, sem ukazal postaviti zasilne zapreka« toda strupeni plin nas je oslabil Moja draga žena: Ura je 6:53 popoldne. Skrbi za otroke. Zlasti pazi na najmlajšo hčerko, ostali pa bodo že sami skrbeli zase. Vse zalo ljubim. Pozdravljam tvoje ln moje sorodnike. Vse, kar imam, je tvoje. Sedaj je 7:02. Vsi snto še O. K. Zelo nas zebe, ker smo s svojimi oblekami zamašili luknje v barikadah. Vode Imamo še dovolj. Ralph Vilkovski je slab. Pftln ja pričel počasi uhajati skoči bari* kado. Sedal gram pogledat Povrnil oem oa k le rudarje pl v prostor It. 8. Vsi so še pri moči, samo Bili Vlsnik je precej slsb. Ura je 8:15. Prosil sem Boga, da bi nas vse rešil, ki smo tu zajeti. Večina rudarjev leil in jih zelo zebe. V moji glavi silovito razbija, a src* ml hoče ven skočiti. Sedaj sa la ne bojimo, toda nas vsa želodec zala boli. Ne bo vzelo dolgo, ko bo po nos, razen če sa zgodi čudež. Ura le 8:46. Rudarji se ne premikajo. Nekateri mečejo čez ln jim je zelo tšate Premogovno družbo M proaM. da bi skrhala za mojo druHno Ura je 6.80. Zdi se mi. da sem slišal ropotanje. Nekašem je pr* čel grabiti strah O. mej Bog, ksj naj storim? Ns tleh ležimo skupaj in drug dragemu greje-rr» hrbte Ura ja SdM. Radarji se vprašujejo. ako nameravate Saititi ln zapečatiti r#ae. Smn šo vedo« pri moči. semo zelo nas zehe m v želodcih imamo veliko pMns Ura jt 10«S Delava* so oa pričeli premikati Ptln jih je prepodil i« prostora Št. 4. Vsi »o zelo bolni ln čez mečejo. Ne ga a* ■a (levo), predsednik centralne unije ADF v Los letk Belih, predaednlk centralnega unljskega st segata v roko v snak politično solidarnosti i vat v a v tem meatu pet podpiranju progresivne lika Noda Healy)a. ki handtdtr* sa kongroanlka. bo dolgo, ko bo po nas. Nekateri delavci se salo boje smrti, asm šal pogledat okoli, delavci loža v nezavesti, sem jim. pomagati, toda ni več pomoči, ne za nje in na zame. • Ifra je 16:40. Vedno več plina prihaja v ta proator. Pričeli smo se pogovarjati o smrti. To je riabo znamenje. Tudi jaz sem pričal čet matati. Sedaj ležim trt m morem več hoditi. Bog nam pomagaj. Npjbrže bo kmalu po nas.* Nekaj minut po enajsti je delovodja napisal zadnje bešede, katere pa so bile nerazložljive. Plortan PUhok. Kaj j« Nmdiil i X de pred enim letom je del jugoslovanske javnosti v tujini smatral, da je Nadlč srbski kvl-sling, ki sodeluje s Nemci in ki je kriv za številna življenja svojih rojakov. V zadnjem čaau Izgleda, da ja stvar .nekolika "drugačna. Dal jugoslovanske javnosti v tujini smatra Nediča za narodnega junaka in vsaka njegova beseda na belgrajakem radiju se v nekaterih krogih sprejema z navdušenjem in blagoslovom. V tej , vojni so v resnici nastale v duhovih take zmedenosti, da ljudje več ne ločijo sovražnika od prijatelja. Kakšno vlogo bo Nedič odigral ob zaključku vojne, tega v resnici nihče ne ve ln kaj je Nedič storil za aifcetvo, bo ocenila pač samo zgodovina. Iz vseh njegovih govorov vemo samo eno, da je bil Nedič od prvega začetka dalje, ko so mu Nemci darovali v Srbiji obtist, velik nasprotnik Jugoslavije. Mogoče mu del jugoslovanske javnosti ravno to stališča pripisuje v dobro : . . V tam sta si Pavelič ln Nedič popolnoma soglasna in na ta način soglaša tudi del jugotlovtn-ske javnosti v tujini z ustaši. m Potreba za enotno relifno akcijo V Ameriki Imamo veliko re-llfnih odborov, katerih vseh namen je nuditi kar največ pomoči narodu v stari domovini, ki je radi vojne in posledic sovražne okupacije utrpel ogromno škodo ln sedaj hira in umira radi pomanjkanja hrane, obleke, obuvala, zdravil in strche.#IH> samezne jugoslovanske skupine Imajo svoje odbore, a nobena nima poslovnice sa delienje podpore. Zbiranje denarja, ki leži v Ameriki, ne koristi ljudem, katerim je namenjea. Vladne oblasti pa ne marajo Imeti opravka a več kot eno organizacijo, ki se bi pečala z delitvijo relifa v posameznih deželah. Slovenski narod se je pridružil drugim jugoslovanskim skupinam v boju za svojo svobodo in pravico. Uvidel je, da le v skupnosti je moč, da le z združenimi močmi lahko kljubuje svojemu sovražniku. Narod doma danes ne vprašuje, kakšne narodnosti Je njegov tovsriš na bojišču. Cilj vseh ja—SVOBODA. Slovenec, $rb, Hrvat, Črnogorec, Macedonec—vsi ao si bratje po duhu ln krvi. Kadšr prejmejo jjomoČ od zaveznikov, ne vprašujejo, če jdellrko. Dve od tek krasa lic sls v razgovoru s Callaneaom. ki Je v svojem življenju porabil še veliko karve. vilno prebivalstvo. Po tem prav* cu se bo ravnalo tudi. ko prijadrajo prve ladje v jugoalovanske luke a pomočjo, ki jim jo bodo poslali ameriški Jugoslovani. Pr-vo pomoč bodo dobili najpotrebnejši, pa naj se nahajajo v katerem koli delu Jugoslavije. In zopet lahko rečemo: Slovenija je med najpotrebnejšimi, kajti trpela je in še trpi ha posledicah Italijanske, nemške ln ogrske okupacije, kakor tudi na škodi, ki je naatala radi izdajalskega postopanja onih ljudi, ki ao radi oeebnlh ambicij osramotili narodno čast in rajše sodelovali a sovražnikom, kakor pa z domačo vojsko. Kako potrebno in važno je skupno delo, nam kaže velik uspeh, ki ga je doaegel Združeni odbor s svojim političnim delom. SANS sam ne bi nikoli mogel izvršiti dela, ki ga je napravil Združeni odbor. Narod doma je sedaj o tem skupnem delu poučen. Zahvaljuje se nam po svojih predstavnikih za vse, kar smo storili zanj ter naiu kliče, da mu na isti način sedaj pomagamo z relilouu Naša želja ln upanje je, da se bodo vsi slovenski Amerikanci zavedali važnoati SKUPNKGA DELA. SKUPNOST! EDINOST! Dovršeni uspeh Združenega odbora nam je garancija, kako uspešnejše bo njegovo delo v pogledu relifa, kadar vsi Amerikanci jugoslovanskega porekla strnemo tvoje vrste v eno močno edinko. Ce zaupamo politično bodočnost Jugoslavije ljudski vladi ln njeni osvobodilni vojski, zakaj ne bi Imeli iato zaupanje tudi glede delitve relifa, ki ga jI bomo nudili na razpolago? Slovence, pridružene v naše podružnke, ali ki neodvlano podpirajo naše delo, opozarjamo predvsem na to-le: Denar, ki ga bodo ameriški Slovenci darovali aa relifno akcijo, na bo zadostoval še ta par občin ne, kaj Še za vso Slovenijo, ukijučivll naše Prlmorje in Istro, če se nam posreči zbrati pol milijona dolarjev, bomo lahko rekli, da smo zbrali veliko. Todaj kaj je ta vsota v primeru z milijoni dolarjev, ki jih bodo samo Slovenci potrebovali v obliki hrane, ob leke, obuvala, zdravil itd.? Ti milijoni najbrž ne bodo tlovon-tki milijoni, temveč amerikanski, katera pričakuje novi odboi v kratkem času zbrati in odpo-stetl. Predsodki, češ, če bo moj denar odposlan v Slovenijo, bom dam vsi, drugsče pa ne, so zalo plitvi. To ja ozkosrčnost. Te v stari domovini ne poznajo, Slovencev v Ameriki je premalo ln preveč bi te zahtevalo od njih, Če bi hoteli napolniti le eno lt-djo t živili in obleko. Jugoslovani t tmerlško potmičjo skupaj pt lahko sberejo toHko denerja, da kupijo materiala za dve, tri, detet ladij. Vse to to razlogi, ztktj je potreben enoten, skupen odbor vseh Amerlktnccv Jugoslovanskega porekla. Ta odbor sedsj imamo, V njem so zastopsne vse narodnosti. Če se mu pridruži še Jugoslovanski pomožui odbor (JPO-SS), bo slovenska repre-zentacija še večji. Važno je ta-dtj, dt te nrmudomt organiziramo In pobiramo prispevke, da v čim najkrajšem čaau napolni* mo In polijemo v ttarl kraj en tovorni potnik poln najjMttreb. nejšth Ui najnujnejših predmetov. Stroški tt vrši lev legt delt Nobenega vtšnega in obsežnega dela ni mogoče izvtjtt! brez stroškov. To veljt tudi za rštit. Združeni odbor te Je zavezal trpeti vse stroške v iveri t delom, ki bo vršil WRFASMJ (War Relief fund of Američana ut South Slavlc Deacent). Kaj to pomeni? Zelo veliko Vsak cent. ki gt bodo ntšl rojtkl pri-spevafl za rellf, bo porabljen stoodstotno /t rellf. Stroške bodo plačevale organizacije, ki tvorijo Združeni odbor. Če bi Slovenci hoteli voditi avoj fond ln če bi imeli pravico do distribucije, bi morali potrošiti lop dol nabranega donarja za upravo. Vsi ti stroški zdaj odpadejo, ker jih bo plačal Združeni odbor sam To Je nadaljnji dokaz važnosti koristi ln potrebo skupnega dela. SEDANJI ODBOR RELIfNE AKCIJE ZDRUŽENEGA ODBORA Caetnl (iredsednlk Louis tak <31) ffHERETHE PU|L OOCS A PURSUIT PLANE, st a crnis-iag speed of 100 m.p.h. roqakes ooe galloa of g atoli o« for every foar miies of flijihi Auster-letalo Od pooebneiia dopisnika U Anglija Tekel sem čez malo polje nekje na Angleškem. Nedaleč od mene je pristalo letalo, letalo neverjetne počasnosti. V trenotku ko je pristalo, sem tekel polni dve milji hitrejše od njega — in vendar sent precej slab tc- To polževsko letalo pa ni letalo kake stare device ali last od-revenelega upokojenca, pač pa pravo, pravcato vojno letalo . . . Veliko število takih letal je letalo nad bojišči v Tuniziji, Siciliji in Italiji. Taka letala so predirala daloč nad sovražnikovo ozemlje, s uspehom se borila proti težkim letalom, ki letijo z brsino 560 kilometrov na uro. Ta mala letala ao te kar sprehajala nad divjim ognjem sovražnega protiletalskega topništva, ki su se mu spretni piloti umno iaogibali. Letalu pravijo uradno "Au-ster", po naše bi jim rekli "flr-bec.M V letalski tehniki so napravila ta letala pravo revolucijo. Njihovi graditelji se niso prav nič ozirali na letalske zakone ln izkušnje. Prav zanimivo je gledati letalo pri vzletu. Za vzlet zadostuje dobrih 50 metrov vzletišča. Zdi se vam, da kar poskoči, ko se dvigne in v eni minuti je ie dobrih 300 metrov nad zemljo. Potnik ima vtis, da se vozi v dvigalu, ne pa v letalu. Pri vodoravnem poletu leti s hitrostjo 210 kilometrov na uro. Letalo je zgrajeno lz Jekla. Leti povsem sigurno 45 metrov nad zemljo s hitrostjo celih 50 kilometrov na uro. Pri tem no iagu-bi ravnotažja. "Auster" Ima zavore kakor avtomobil Pravijo, da letalski začetnik ž njim kaj lahko varno pristane. Letališča ne potrebuje. Vsak košček ravne zemlje zadostuje: nogometno igrišče, ravna cesta, polje itd. Goriva potrebuje ravno toliko kakor Jeep In z enim galonom bencina lahko napravi več milj kakor maralkaterl avtomobil Na sto takih letal ujairablja danes RAF za najrazličnejša dela. Neka "AustcrN-eskadrija Je prva pristala v Italiji pred invazijo. V letalski kabini so naprtve, da te Ithko pilot mirno razgo-varja t potnikom. Tudi zt notranjo kurjavo je pretkrbljeno. če )>otegnrte za pripravljeno vrv, se plaatičnl zidovi odmaknejo in tkozl okna imate najlepši razgled. Za aedaj je "Aueter" vojno letalo, ki se je dobro Izkazalo tudi pri nočnih poletih. Nosi lahko do 50 kilogramov prtljage In Je opremljeno z radijsko postajo. "AuNter"-letala so se prav po-tebtio dobro Izkazala pri Saler-na, ko so vzletala t aoaačev letal In utmerjevala lodijaki topovski ogenj. Izkazala pa ao ae tudi v Apeninih in prinašala pomoč postojankam, kamor nI moglo nobeno drugo letalo. To Je santo nekaj čisto vojaških sposobno«!i "Au»terM-letala. Za povojne načrte pa vestni gradit. lji pripravljajo le vsa drugačne naloge, ki Jih bo to letalo lahko z uspehom reševalo. —Bazovica. Predsednik; Zlotko Balalaavk (Hrvat) Podpredsedniki: Mile Marinko-vkk (ttrb); Joaeph M. Marinac (lir* Mkhooi Evaaefl (Mar ) Izvršni Ujnik: Rov. Slraklnjt Maletkk (Srb) Blagajnik: Mirko O. Kukol (SI) Direktor relifa: Devera Slavors Pomožns tajnica Ckarlolle Mu- sar (lir.) Pomoina balgajnka: Ančka Travo« (SI) Odborniki; Oeoroo Kovacevkk (Srh). An Ikon y Lucae (Hr.) Frod A. Vidov (SI) Obstaja tudi narodni komitej ln imena njegovih članov bodo 'objavljena kasneje.. YANK$ IN ACTION ON 0UTSKKTS OF BREST / GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA * SPISAL BOGOMIR MAGAJNA (Nadaljevanj«) "Zaslužek sem sklenil poiskati danes, sedaj pa se mi smejejo otroci. Vendar mora biti tega konec. Nočem, da bi drugi plačevali vino zame in da bi mi gospodinja skrivala obleko!" Z neko trmo, da si danes na vsak način poišče službo, je stopil na cesto nazaj. Ozrl se je gor in dol na obe strani. Trgovine, name trgovine, razkošne izložbe, napisi vseh vrst. Za njimi nezmerno bogastvo. Sele sedaj je videl, kako težko je stopiti mimo teh Izložb, kadar človek išče službo. Z nekakim posmehom ao strmele v svilene obleke odete voščene lutke iz okenj nanj, srepo in nepremično, te visoke, ponosne, bogate lutke. Le eno bi slekel človek, ki hodi mimo, reven in razjedan od skrbi in bi bilo rešeno življenje njemu, ali njegovi materi, bratu, sestri, otroku. A lutke, lepe lutke, svetlih črnih oči, črnih obrvi in karminastih ustnic, te nerazrešljive sfinge naših dni, ki vedo, koliko oči se upira zaman v njihovo lepoto in bogastvo, da se radi njih premikajo in dreve neskočne vrste vozov po zemlji, da križajo ladje morja, da se radi njih porajajo žaloigre in kri napaja zemljo, te lutke se rogajo neusmiljeno s svojim voščenim posmehom. Na vse to je mislil Simon in vendar vstopil z nekako malomarnostjo v prvo trgovino in vprašal, ali imajo morebiti kako mesto kores-pondenta ali pa vsaj kak ogla«, da bi ga prevedel na tuje jezike. 2e samo njegov povaljani plašč, radi katerega so se odmeknile gospe ku-povavke, ko je vstopil, je bil dovolj velik vzrok, da ao ga odpravili sicer prijazno, a čim hitreje iz trgovine. Potem se je pomikal kot stroj brez vsake prave miali iz trgovine v trgovino, dokler ni bilo poldne in so trgovine zaprli. Naslonil se je na nek zid. Glad in študent sta nekaj čudnega. Simon je poznal Manciko, je poznal Malči, imovitega Krilana in vsak izmed njih bi mu Ukoj dal, da bi bilo dovolj za deset dni. A deset dni le ni odrešenje, kajti takoj za njimi pride drugih deset ln tedaj bi bilo vsakemu študentu nemogoče iti še enkrat k onim trem. Simonu pa je bilo nemogoče iti tudi samo enkrat. Kajti kljub vaej svoji klavmosti, ki jo je živel te dni, je stal ponos ves nezmanjšan f njem. Vino in cigarete, da! Te stvari je mogoče povrniti, če ne z godbo, ki jo zahtevajo in jo plačujejo z vinom in cigaretami že od davnih čs-sov, pa vsaj z upanjem, da pridejo nekoč gotovo tisti časi, ko bo lahko vrnil s cigaretami in z vinom. Toda posojilo v denarju je čudna stvar. Lahko vrneš desetkrat toliko ln vendar nial vrnil nič. Bil ai odvisen od onega. Glad pa ni nekaj tako težkega, kot ga popisujejo. Prvi in morda še drugi dan, ko je brez jedi, si človek res zaželi nekaj dobrega in toplega; tretji dan pa ta želja že skoraj izgine, le malo omotičen si in ceste in tramvaji so odeti v nekako meglo. Toda Simon jo bil medicinec in je vedel, da se človek končno brez jedi le zgrudi na cesto kar tako, morda z manjšo, utrujenostjo, kot če bi hodil pol dneva. A v bolnico ga odpeljejo potem prav gotovo, in tega ni hotel Imel je še dva dinarja in se je v sebi boril, ali naj si kupi cigaret, ali naj gre v "Prehrano". Od cigaret, ki mu jih je dala Malči, je imel še dve. Odločil ae je, da pojde v "Prehrano", kajti peti dan ne bo kar tako mogoče vzdržati brez koaila. Premagal je torej omotico in se napotil v tisto gostišče za brezposelne. V dolgi, večkrat zaviti vrsti je stalo kakih sto brezposelnih. Ko se je postavil v vrsto, so se obrnili vsi in ga gledali. Njega ao ti pogledi zmedli, da se ni upal dvigniti oči, a polagoma se mu je med čakanjem pričela vzbujati porog-ljivost in dvignil je glavo ponosno. Po kaki u-ri je prišel na vrsto. "Izkaznico, prosim," je rekla gospodična, od katere se je videl samo nos in oči ob odprtini. - "Nimam." "Potem morate plačati dva dinarja." "A da, saj vem to." Blagajničarka mu je dala listek. "Če hočete jesti brez listka, morate imeti dovoljenje od uprave." "Vem, vem to, a ne potrebujem." Oči za odprtino so gledale pomilovalno nanj. "Nič več ne pridem sem," si je mislil Simon in šel potem k dol^i mizi. Delavci so se mu odmekinli, da je imel dovolj prostora. -''Da bi le ne začeli pogovora z menoj!" •• ;< i "Kaj ste vi študent," ga je vprašal kakor nalašč sosed na desni. V Simonu je vzkipela jeza. "Kak študent," se je porogal. "Jaz nisem študent. Muzikant sem." "In ste brez po|la?" . "Da!" "A, razumem. Vi ste prav gotovo igrali v kinu. Sedaj so pa mnogo muzikantov vrgli na cesto, ker kino svira aam." Simon se je na to ugotovitev glasno zasmejal. "Kaj morda ni res?" je vprašal delavec. "Ne, ne! Vi se motite. Xfaz nikdar nisem igral v kino. Jaz sem velik umetnik. Jaz sem Va-troslav Svetlin. Niste še čitali v časopisih mojega imena?" "Vašega imena? Ne, nisem še čital." "Niste brali, ko sem gostoval v Parizu?" "Nisem bral," je odgovoril delavec in gledal začudeno na Simona. "Vatroslav Svetlin, ne, ne spominjam se, da bi bil čital." "Rečem vam," je nadaljeval Simon, "tam je bilo življenje! Igral aem v veliki dvorani, v središču Pariza, zaslužil po pet sto frankov na večer. S avojo godbo sem omamil vse posluša vce v dvorani." Simon se je ozrl naokrog. Vsi so ga pa gledali nenavadno sočutno. Mislil je, da bodo vprašali, kako je tak zašel v tole kuhinjo, in je v mislih že pripravil dolgo, izmišljeno povest. Toda kakor da bi se mu ne ljubilo pripovedovati, se je sklonil nad juho in jedel. Kar naenkrat je apet rekel neki delavec: "Da, da! Najprej raztrgajo človeku vse srce, ki ga ima, potem ga pa vržejo na cesto. Enim trgajo srce, drugim možgane, nam delavcem roke. Tako je to, niti arct se jim ne smili." Na te beaede je Simon ostrmel in se sramoval, da ae je hotel rogati z lažjo, in videl je, da ga imajo po krivici za sebi enakega. "Ali takrat niste nič mislili na prihodnje dni?" "Kdo bi mialll na prihodnje dni!" "Tu šte pogrešili. Niste jih poznali in niti slutiti niste mogli, do vas bodo postavili na cesto. Vi bi takrat lahko prihranili. E, da bi mogel prihraniti jaz. Dvajset dinarjem sem imel pri delu na dan in še ženo in dva otroka." "Kako živite aedaj?" "Kako? Tukajle. Mali, pet let ima, prodaja razglednice po kavarnah. Mici, trinajst let ima, prodaja pecivo v Oktogonu. E, žena pa je nekoliko bolehna. Kar sram me je, da ne morem dobiti dela." "Ali se vam ljubi še živeti?" Je vprašal 'Simon. (Dalje prihodnjič.) CROUCH4NO lOW behind the protective covering of Shsttered bulldings, a group of American lnfantrjrmen pauses momantarily before advancing on the Nazis on the outakirts of Brest The strategic port has been des-perately deftndtd by the Nazis and j ust as desperately attacked by Allied forces. Possession of the dty would greatly ald our supplj problema ln Franca. Offlclal U. 8. Signal Corps Radiophoto. MOJE ŽIVLJENJE IVAN CANKAR (Se nadaljuje.) Oj, otroško! Kaj ni dvojno tvoje in vsako življenje vse do groba? Eno na peči, drugo v sijajni daljavi? Kaj ao bile vse tvoje ljubezni, kaj tvoja navdušenja in prijateljstva, tvoje pesmi in povesti, tvoje miali in sanje vse do današnjega dne? Velika noč in Mavsarjev hrib! In kaj se ne pogovarjaš apet nocoj, kakor nekdaj, ko ae smehlja* tem svojim spominom in jih v vročem srcu posdravljaš? V. Ko sem bil dovršil drugo šol sko feto, so me napravili sa mi nistranta. &e zdaj se ml zdi. ka kur da mi je bil prepojil srce ln dušo tiati omamni vonj po žlahtnem kadilu. Rti sem očiščen, v srh grehov za /mirom odvvran, oltarju samemu posvečen. Ni koli poprej tn nikoli pozne)«* ni sem bil Uko miren In srečen, kakor v tistem blagoslovljenem letu. Ob novi maši, ki jo je stregal mlad in lep goapod, sem služil za malega miniatranU. Prenašal sem debelo in težko evan-geljsko knjigo. Pot mi je 111 curkoma po vročih licih; truden nisem bil toliko, toda lačen. Takrat smo živeli- ob koruznem močniku; Jaz pa sem imel bistre, vsega lepega željne oči in Imel sem bogate sanje. Po maši se je okrenil mladi goapod in ae Je sklonil k meni, ker sem bil majhen. "Na še tir In dal mi je svetel groš, čisto nov. Do tiste ure še nikoli nisem imel groša v roki. O Veliki noči ali o Rožiču sem imel krajcar, premoženje, a katerim sem na tanko ln skrbljivo ugibal, kaj da bi i nJim. Grdi je bil bogastvo. daleč onkraj ciljev in sanj. Da se sanjati o zlatih gradovih, da o samih nebesih, o grušu ne. Prva misel v presilnem zavzetju je bila: 'Teci k materi . . . mati se bo aama razjokala ob tolikenfi ču-desu!" Stopil sem iz zakristije na solnčno cesto. Tam vse krog cerkve in še globoko pod Klanec ao ae vrstili šUnti drug za dru glm. Bahavo obloženi ao bili vsemi sladkostmi tega sveU bele platnene strehe so veaelo pofrfotavale v toplem vetru Kaj vse je bilo Um! Človek, po-fteli si, vzemi! Pomaranče, ru mene in sočne, kakor o Veliki noči; piškoti, bonboni vseh aort, beli, rumeni, rdeči—kam bi posegi« ta uboga roka? V velik škatlji so bili daUljni, svetili ao ae rosni, vabili ao, temnobakre-ni, zapeljivi, pregrešni. Kakšni •o peč dateljnt v ustih? "Saj imaš groš! Saj je tvoj U groš. ki ga v pesti tiščiš!" Sklonil sem se kakor pod udar cem; ko sem se ozrl plah, ni bi lo nikogar, da bi bil Izpregovori tlaU hudodelske beaede. Šel sem dalje, po klancu nizdolr srce ml je kilo težko tn žalostno, kakor nikoli. In solnce samo ni več sijalo in ljudje so bili pusti in ŠUntt prazni. Pod klancem sem se zaobrnil aunkmna. Tam Je sUlo drobno dekletcr v kratkem pisanem kri- lu; gledalo je modro predse, z obema Unkima rokama je držala datelj, en sam datelj; meso je bilo rumeno in sočno kakor med, kazalo se je dolgo, belo, na-vzdolž precepljeno jedro. "Dajte mi dateljnov!" sem ukazal pred štantom in sem trepetal v omotici. "Za koliko?" je vprašala debela ženska in je posegla v škat-jo z mesnato, potno roko. "Za groš ... za čisto nov groš!" Ko sem tako odgovoril, se mi ; e zdelo, da je govoril za mojim hrbtom nekdo drugi, s čisto tujim, globokim in grdim glasom. Dateljni so bili mastni, koj so se prijeli potne dlani. Poskusil sem prvega; sočno, cukreno meso se je prijelo tudi usten in zob Izpljunil šem vse, gladko lupino, cukreno meso in precepljeno jedro. Nato sem tekel po klancu in tiščal v pesti vso tisto nagnusno, mastno kepo, dokler je nisem zaluČil v potok ter si umil obedve roki. Nato sem legel v travo in sem molil, da bi umrl. Mati je koruzni močnik, od dne do dne, od tedna do tedna; morda že več ne ve, da je bel kruh kje na svetu. In jaz jem dateljne! Za groš dateljnov, teh rumenih, cukrenih! Na srcu ml je ležal kamen; težak je b'l in strašen; in še solz je bilo sram, da bi mi segle v oči. Prišel sem domu že daleč po kosilu. Mati mi je prinesla jeft-prena, ki sem ga jedel rad; komaj sem pokusil. že sem položil na mlao leseno žlico, mrzel pot me Je oblil curkoma po vsem životu. "Kaj ti je?" je vzkliknila mati vsa plaha. Nisem si je upal po- gledati, ker sem vedel, da bi takoj umrl, če bi videl tiste oči, ki so tako zvesto izpraševale, da se je človek izpovedal do kraja, ko sam ni vedel kako. Ali nagnila se je k meni, vzdignila mi je obraz z obema rokama in videl sem jo, vso belo, kakor od milosti božje obdarjeno. "Mati, joj, mati!" Udaril sem s čelom ob mizo in nisem vedel ničesar več. Ko sem se vzdramil, je bil materin obraz resen in bolan. "Povej!" je ukazala. In izpovedal sem se, kakcy pred izpovednikom in Bogom samim. "Dali so mi groš, čisto nov, svetel groš. Pa vam ga nisem prinesel, še povedati vam nisem mislil, zapravil sem ga po hudobnem, dateljnov sem si kupil! Nič ne bodite jezni, saj bom umrl!" Takrat se je zgodilo nekaj zelo čudnega. Mati me je prijela narahlo za obedve roki, šla je menoj preko izbe v kot pod razpelo, tam me je pokrižala trikrat povrsti. "Ti moj fant!" je rekla. Nato je naglas zajokala, sam ne vem zakaj. . VI. Pri nas doma ni bilo pobož-njaštva, ne tistega mrkega, trdega, židovskega, ki ne rosi udano srce ljubezni božje, temveč vtepa s palico božji strah. Bili smo globoko verni; ne samo v meni, v nas vseh je ostal ter ostane pač do konca dni skrit oltar, pred katerim darujejo čiste misli ob veselih in žalostnih urah. Še pozno, ko me je bila že vsega opredla tuja učenost, ko se mi jc bilo srce že vse raz-bolelo od soparnega spoznanja VRHNJA PLAST se je mnogokdaj zganilo v srcu kakor neizrekljivo sladek in go-rek spomin, kakor tiha otroška molitev. Med vsemi otroci najmanj pobožni in najmanj brzdani so mi nistrantje. Domača jim je cerkev, vsakdanja jim je mašna ceremonija, tako da jih pretesna bližina pltarja ne posvečuje temveč pohujšuje. Pokušali smo vino, za kelih namenjeno, jedli smo hostije; res da hostije še ni so bile posvečene in še ni bilo v njih telesa Kristusovega; ali) tega nismo vedeli in vendar nih- če ni občutil greha. Bali mežnarja, ne Boga. P^ se po temnem, p^tranem strešju ter lovili zasoane pirje; potrkavali smo'ob tjl lepo ubrano na *se tri 2VZ~ da so se ljudje p0 Vrhniki doma spogledovali; če *Ilaai zazdelo, smo na slepo vero. zvonili z velikim zvonom bC oznanja obhajilo bolniku' ženice so drobile proti ceuT šepavi mežnar je lomastil v nik ter spotoma grmadil ne kletve. V vsem takem J tju je bilo samo čisto veseiT greha nič. Katekizem, ki smo se ^ Ujj v šoli, je imel komaj toliko v ljave in spoštovanja kakor ab cednik. V srcih nam je bil pisan vse drug in drugačen tekizem; bil je svet m stro Tam so bili sami neodpustlji in vnebovpijoči grehi, taki g! hi, ki jih ni poznal šolski kaU kizem. Ne bil bi nikakšen če bi oklestil do zadnje mlad! ves Majerjev vrt; ali bi bil bovpijoči greh, če bi zatoiu" variša, da je klestil. Fantje im jo svojo posebno pravico ■ stavo, nikjer priučeno, od nika gar zaukazano. Mislim, da joj bil ustanovil za človeško duš sam Bog in da so jo šele kasneji v pohujšanih časih, izkvarili merni pisarji in farizeji. (Dalje prihodnjič.) i' AGITIRAJTE ZA PROSVEK Razni mali oglati ŽENE IN DEKLETA Punch Press operatorice. Zlagateljice na splošno imajo prili za stalno delo tudi po vojni. 42« W. SUPEPIOR ST.—Iti flod TISKARNA S.N.P.J. ■ sprejema vsa ■ v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, s angleškem jeziku ln drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI _____Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarni . A Cena smerne, unij sko delo prva vrsti Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRlN TE RY 2657-69 S. Lawndale Avenue - • Chicago 23. IllI** TEL. ROCKWELL 4S04 "Goapod sdravnlk. aamo lo dovolite bolnlrl. da ae lahko registrira aa volitve .. .** naroČite sidnevnik prosveto Po sklepu 12. redne konvencije se lahko nato« na lUi Pro«^ prišteje eden. dva. tri. Iliri ali pet članov ls one drušine k sni n" ninL List. Prosvata stane a« vse enako, sa člana ali eoclsna ss eno letno naročnino. Kei ea člani še plačajo pri saaaa-j^--tednik, se Jim to prišteje h naročnlnL ToseJ sedaj da Ja list predrag aa člane SNPJ. List ProsveU Je ^ais ls.^ « gotovo Je v vsaki društnl nekdo, ki bi rad Htal list vsak dsn. fojasniKJi— vBtii.-j h«hui umu »•«»« »» -------- . i iit SNPJ, ali če se preseU proč od družine in bo zahUval ssm »v°J ^ tednik, bode moral tisti član lz dotične drušine, ki je U*o is v naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniitvu »m OIOTO ]• T TBBK1 OTUBIOl MKW. »» «— ------- . „1 »Uj, Pojasnilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov J^nehs biu ^ 3 skupno tvu liiU. inobenemdoplačaU dotično vsoto listu ProsveU. Ako t*fj» * stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum za to vsoto naroc Cena llatu Prosvete Jot (7 SO Za ZdruL dršara ln Kanado HM Za Chicago lr. okolico )• 1 tednik ln________4J0 I Ud»Ui In w 2 tednika in________2J0 2 tednika ,j| ' 3 tednika ia.........2.40 • 2 tednika In............. t7% 4 tednike Jn..........1J0 4 tednike In..- — lil I tednikov ln------- niš » Za Eviepe Jo.. IspolniU spodnji kupon, priloštta pot^no Monay Order v pismu In si naročila Proavete. llaL ki Je vsss PROSVETA SNPJ. 2SS7 So. Lawnda!e Ave. Chicago 22. 111. Prilošeae poiiljam naročnino se Uat Prosveto vsoto 1 l. Um_____________________________L_čl društvi Kaalov Ustavilo tadnlk In tlanov moja druiine: «a prlpttlta k mo\i naročnini od ***** ČL društva M ČL dnrftr« IL ČL dreštva It CL društva to- Hov naročnik □