LETNIK VIL JANUAR 1929.-VII, ŠTEV. 1. VSEBINA 1. ŠTEVILKE: OBRAZI IN DUŠE: Františka Plaitiinkova, (Marja Omeljčenkova) ; K NJEJ. - Pesem. — (A. V. Koijcov-B. Vdovič . . . . . . , . . ŽALOSTNI KRIST. — (Olga Aleksandra Dyciminjska) ....... NA GLOOOVEM. - (Anka Nikoličeva) ......... ~ MATERE PRED OLTARJEM KLEČE. — Pesem. - (Slane Mihelič) . ZAPREDENA SEM VASE. Peseni- - (Dora Grudnova) ..... SONJA. - a^an Zoreč) . . . . .......... . , . . . NEVESTA. - Pesem. - (Anica)............ : . . ' . : . SAM SEBI. T- Pesem. - (Ksaver Meško) . . . . . ,■ ;. . . NAŠA MOČ V TEŽKIH DNEH. - (M. S-ova) . . . . . , . . . VODILNE ŽENSKE. -- (Dr. K. Ozwald)........... VSE ZA DECO. - (Po dr. L Haslingerju) . . . . . ... . . HJOIJENA V KUHINJI. - (Lea Falurjeva) . ; . . . - ...... IZVESTJA: Po ženskem svelu. — Materinstvo. — Higijena. — GospodUijjlao.^ — k naše skrinje. — O lepem vedenju. Stran 27; 28, 29. 30, 31, 32. = Ročna - UREDNICA: PAVLA HOČEVARJEVA. - 1- . .5. i'J , 6 . 8 . 12 ■» 13 . 13 • . . 16 ■■ , 16 .. . 17 19 ' , 25 - 25 Kulilnja. y'i dela. 99 ŽENSKI SVET it Izhaja vsak mesec. — Letna naročnina: L 14, s krojno prilogo. L 20; polletna: L 7, s krojno prilogo: L 10; četrtletna: L 3'50, s krojno prilogo: L 5.— Za Jugoslavijo letna naročnina Din, 64.— pol- in četrtletna sorazrtierno. — Za inozemstvo: celoletno š krojno prilogo L 30.—. Poedini zvezki: L 1.50. Uredništvo in glavna uprava V Trsta, ul. Torre bianca 39/1. - Telefon: 71-33 Uprava ža Jugoslavijo: v Ljubljani, Mirje štev. 27. Poätne pošSjatve naslovil! na: „Ženski Svet*, Trst (Trieste), posfa čenčale, CaseUa postale 384. - izdaja Konsorcij „Ženski Svet" v Trstu, Za l(onsorcij odgovorna MilkaMailelančeva. Tiska tiaiiaHiia HEdinost" v Trsta, Via S. Francesco d'Assisi štev. ^0 v se za leto 1929. CMiM Ur s-eo. — Pjsmsna naročila se Izvršujejo le ppoti predplačilu Lir 4*20. Dobiva se v knjigarsil ^ papirnici STOKA Trat, Via MUmuo 37 in pri vseh podeželskUi trgovoita. ŽENSKI SVET TRST, 1929/Vil. 1. ŠTEVILKA. OBRAZI IN DUŠE. FRANTIŠKA PLAMINKOVA. ,n , SVOJ, nolranjo,,. Ko 9o,orne r I-,™.™ občulek " ! nt, pa morale govorili stv.rno in odfcrilosrčno. Pri len, n, ■ zo^::," h'"',"" » k.icro je , eba'iio - Drioro 1 - T '' f"'"" vse pnprosto. lepo, plera nilo : «cl livade, slik« d.ljne™ poli« ivozdnalo nebo - lo vse jo dvigu in raduje!" ' ' , . „ '■'""'"'a Plominkova: „Moderni žena- "Obujala pozornost s sao/o krasno taka. kakor shka nouo ženo" ! Tej zunanjostjo, z energiönim zJZlm treba dodati še te po zunanjost vi-soka-, zale blondinke z zlatimi in valovitimi lasmi nad visokim čelom, s sinjimi izrazitimi očmi in Jasnim ljubeznivim nasmeškom - pa imamo popolno sliko znamenite Čehinje — Fr, Plaminkove. S svojimi zunanjimi in notranjimi lastnostmi vas očara že p'ri prvem srečanju, takoj tudi zagledale pred seboj ženo - človeka v ostrim razumom. V osnovni in srednji šoli se je učita Jako dobro, učitelji in součen-ke so jo imeli zelo rodi. Z odliko je dovršila učiteljišče. najlepše u-spehe Je pokazala v risanju in matematiki. Bita je nekaj let učiteljica na deželi: ko pa Je dobila mesto v Pragi, je dovršila še višjo obrtno šolo in vseučilišče. Po nekolikih letih učitelje-vanja v meščanskih šolah je bila „„ IX ■ , , ------S"'" solati ie b a 7J7TVT ~ nadzornico obrtnih žen- se ,e t. HS,5. v mteligentni uradni- skih šol na Češkem. Tako se je udei si^i druzm, ,n je že v rani mladosti stuovala kot pedagoginja do 1. 1918. STRAN 2. ŽENSKI SVET št. 1. LETNIK VII. Razvijala je otrokom zmisel za vse dobro in lepo, kar itak podzavestno še živi v njih duši. Iz deklic, ki so ji bile poverjene, je hotela vzgojiti človeka v najpopolnejšem zmislu besede; naravni razvoj je združevala z nravstveno svobodo, krepila jim voljo, da bi mogle samostojno delati; učila jih je, kaka je treba jasno gledati v življenje in jim cepila v dušo kali lepote, resnice in dobrote. Svoje učenke je uvajala v življenje z zdravim telesom in duhom, da bodo sposobne nadaljevati svoje izobraževanje in se udejstvovati v življenju za občo korist. Sama kipeča, energična, poznavajoča socijalno nepravičnost, je Fr. Plaminkova pripravljala svoje učenke za borbo s prirodo, družbo, v prvi vrsti pa jih je učila, kako se imajo boriti z lastnimi nedosiatki — z lažjo in egoizmom, saj brez borbe ni človeškega življenja. Tudi ona sama kot učiteljica in kot človek je vedno bila na višini svojega poklica in zato so jo goreče ljubile učenke in jo je uvaževalo učiteljstvo. Že v dobi svojega pedagoškega delovanja je Plaminkova pokazala svoje organizatorične sposobnosti in ljubezen do javnega dela; organizirala je učiteljice, urejevala nekaj let časopis čeških učiteljic in ga dvignila na potrebno višino; ona se je prva začela boriti proti celibatu učiteljic že za avstrijske vlade in je s pomočjo svojih tovarišev dosegla, da se učiteljice lahko poroče in ostanejo v učiteljski službi. Plaminkova je že več let predsednica Zveze učiteljic in predsednica splošne Učiteljske Zveze v Č. S. R. Kot sama močna natura, ki s težavo najde sebi enakega sopotnika v življenju — je ostala sama, toda pri vzgoji dece-učenk in v svojem delovanju do danes Fr. Plaminkova globoko in pravilno pojmuje dolžnosti žene matere, žene gospodinje in jih povsod prepoveduje. «Nova žena» mora biti razumna mati, predvsem državljanka, hči svojega naroda, in mora odgajati svojo deco v korist države. Da more žena svoje dolžnosti sveto izpolnjevati, je potrebna obojestranska ljubezen in spoštovanje v zakonu, mož in žena nista samo enakopravna, nego tudi enakovredna. Žena je najbližji tovariš možu, zato morata razumeti psihologijo drug drugega, uvaževati in deliti interese. Skupno gospodarstvo je treba tako urediti, da bo tudi žena imela čas za oddih in samoizobraževanje. Treba si je razdeliti delo. Toda žena se ne sme odpovedati javnemu delu, v prvi vrsti pa se ne sme odpovedovati materinskim dolžnostim. Materinska ljubezen je svet instinkt, javlja se v vsej prirodi — vsak individij je naklonjen k življenju s svojo deco, da se ideje, udejstvovanje ne neha s koncem življenja, nego se vtelesi v potomcih. Da se bo deca resnično izobrazila v koristne in zdrave poedince društva, morata biti oče in mati sama pripravljena na odgojo svoje dece in jima morata sama biti vzor. Naloga roditeljev, posebno matere, je, da razumno, vodi razvoj dojenčka že od prvih dni njegovega življenja in da vidi v detetu člena vsega človeštva. Tudi družina mora biti ustanovljena na vzajemni ljubezni, na spoštovanju LETNIK VII. ZENiSKI SVET St. 1. STRAN 3. moža in žene kot popolnoma enakopravnih poedincev. Žena-mafi izpolnjuje socijalno službo', daje potomstvo, daje bodočnost narodu, zato mora biti iena-mati pod zaščito države, naroda; treba jo je podpirati pri izpolnjevanju njene visoke službe. Zato je potrebno zavarovanje vseh žen-mater brez razlike v socijalnem položaju, mati mora v starosti dobivati penzijo, v dobi di>jenja prispevek za izboljšanje hrane, pozneje za odgojo dece. Ako pa žena postane radi materinstva nesposobna za delo, tedaj mora dobivati penzijo kot invalid. Problem materinstva je tesno spojen s problemom dece. Predvsem je treba dati ded radostno in srečno detinstvo. Ljubezen do otrok ne sme biti sentimentalna nego silna, zdrava; imeti moramo spoštovanje ^/o otrokove duše, nadzorovati njegova nagnjenja in mu dati priliko, da se .svobodno razvija. Ako je pa družina slaba ali so deca sirote, tedaj jim mora družba dati ■veselo, mirno detinstvo, država mora nadomestiti vzgojitelje-roditelje. Zato morajo biti čim lepše osnovani zavodi za odgojo dece in vsak poedinec je Mžan tako ali drugače se udeleževati v organizaciji vzgoje za one, ki so prikrajšani za njo doma a družini. Dečki in deklice se morajo odgajati skupaj, enako, da bi se učili onega, do česar čutijo sposobnost in veselje. Le iako je mogoče vstvariti pravično življenje, ko bo vsak človek z ljubeznijo ■vršil svoje delo in svoje dolžnosti. Vsak mora biti na svojem mesta. Zato ima žena mati, soproga, gospodinja pravico na samostojni zaslužek, na samostojno delo v onem področju, za katerega je sposobna. Samostojno življenje in zaslužek povišujeta intelekt človeka. Moški se protivijo samostojnosti žensk, vidijo v njej konkurentko, ali zdrava konkurenca je koristna, ker dviga blagostanje države; ali če dajejo ženskam manjšo plačo, ^o temu krivi moški, saj če dobiva ženska enako plačo, pa moški ugovarjajo. Da bi pa mogla žena delati izven doma in istočasno tudi gospodinjiti in vzgajati deco, je treba izpopolniti današnje gospodinjstvo; tudi mož mora pomagati ženi (kakor delajo moški v Ameriki), ne sme sedeti v kavarni in restoranu, nego bi moral svobodni čas posvečati družini. Vse te krasne misli je Plaminkova govorila in jih govori še sedaj v svojih književnih delih, v mnogobrojnih predavanjih, v parlamentu, ko se sestavljajo zakoni, kjer se ona pri vsakem paragrafu tako goreče zavzema la blagor ženstva in se odločno bori proti vsaki točki zakona, če gre zakon proti ženski ali če daje moškim nadoblast. Po zaslugi njene odločnosti in silne volje so zakoni čsl. republike izdelani oz. preurejeni v korist ženstvu tako, da ustrezajo idealu «noM žene». Na socijalnem polju je gospa Plaminkova dolgo in odločno delovala, organizirala je -^Društvo za zaščito ženskih koristi» ter ustanovila dom zu ienske, ki so same ali z otroci, pa so malo sposobne za delo. Te ženske žive v domu in delajo v skupni delavnici, ki je v hiši. Tu je tudi zavetišče in šola za deco. Ženske prejemajo plačo za svoje delo, en del dajejo za vzdr- STRAN 4. ŽENSKI SVET št. 1._LETNIK Vii. zevanje sebe in otroka, dragi del pa spravljajo za svoje potrebe. Na tak način se uresničuje v življenju samopomoč, žena pa ne propada nravstvena s pobiranjem miloščine. Plaminkova je tudi članica mnogih socijalnih ustanov. Povsod se udejstvuje s svojo inicijativo, z novimi nazori o izobrazbi in organiziranju. Bila je več let članica praškega občinskega sveta, kjer si je mnogo prizadevala za reformo Sol, za socijalno zavarovanje praških siromakoo, za prosveto naroda, organizacijo uradništva itd. Na polju feminizma deluje Plaminkova že izza mladih let. Ona je z drugimi znamenitimi ženami, kakor s Schöntagovo, M. Tumovo i. dr. ustanovila 1. 1903. Ženski klub češki, ki je središče inteligentnih čeških žen, brez razlike verskega ali političnega nazivanja. Klub je imel nalogo, dati češki ženi priliko za izobraževanje, je vzbuditi zmisel za javno delo, jo pripraviti do samostojnega dela in političnega življenja skupno z možem. Plaminkova se še danes živahno udeležuje klubovega dela. V prvih letih klubovega obstoja je kot tajnica in predsednica kulturnega oddelka organizirala tečaje, začela zbirati knjižnico o ženskem gibanju, predvsem pa je s prvimi pionirkami višje ženske izobrazbe organizirala odbor za žensko volivno pravico L 1905, Ona je skupno z g.o Tumovo, učiteljico, proučevala državljanski zakonik avstrijski in odkrila, da imajo žene z višjo izobrazbo (profesorice, doktorice, učiteljice) s 30 leti pasivno in aktivno volilno pravico do mestne samouprave in v deželni zbor. Skupno z go. Tumovo in Kuneticko je vodila agitacijo v prid ženske politične stvari, pripravljala širje kroge občinstva za razumevanje feminizma ter pridobila ženskemu gibanju prijateljev med navplivnejšimi Čehi. Tudi sedaj deluje Plaminkova kot iskrena, razumna državljanka, ki pravilno pojmuje predvsem narodno gospodarstvo. Vstopila je v narodno socijalno stranko in je nje najmarljivejša delavka. Ko so L 1918. Čehinje dobile po ustavi vsa politična in državljanska prava, ni ga. Plaminkova nehala delati za feminizem, nego je'jasno uvidela, da so juridična prava žen eno, a življenje drugo. Družba in država še vedno ne priznata žene kot enakopravne, nego jo povsod zapostavljata. Zaščita ženskega in dečjega dela, zaščita materinstva, vprašanje prostitucije, vprašanje državljanstva, kadar se žena ene narodnosti poroči z možem drugodržavljanom itd., vsa ta vprašanja morajo žene najprej same-rešiti in je zato Plaminkova ustanovila L 1923. Češki Ženski Narodni Savez, ki združuje sedaj nad 60 različnih ženskih organizacij. Plaminkova je že 5 let predsednica Č, N. Ž. S., zbrala je okoli sebe vse najboljše delavke, žene vseh političnih strank, vseh socijalnih razredov, znala jih je krepko zjediniti pri skupnem delu v prid ženske zaščite. Č. N. Ž. S. je član Mednarodnega Ženskega Saveza. Plaminkova se že od L 1908. udeležuje mednarodnega ženskega gibanja in si je v svetu pridobila veliko spoštovanje. LETNIK VII. ._ŽENSKI SVET št. 1._STRAN 5. - Prisostvuje vsem mednarodnim ženskim kongresom; kot češka delegatinja deluje vedno n stiku z drugimi slovanskimi delegatkami in podpira njih Jioristi. Sedaj je tudi v načelstvu Mednarodnega ženskega saveza, Mednarodne alijanse in članica Male ženske antante. Glavno delo v korist češkega ženstva in češkega naroda pa vrši Pla-minkova kot članica senata, kjer uporablja pso svojo ogromno energijo, ves sw»/ vpliv v to, da bi češki zakoni ne delali krivice ženam v češki državi, ne oziraje se na politično strankarstvo ali narodnost. Zato se žene vseh narodnosti v Češkoslovaški z zaupanjem obračajo do velike zaščitnice žene-človeka. Ona niti v zasebnem življenju ne misli nase; ves svoj čas posveča javnemu delu. Ako povzroči država ali družba krivico ali žalitev samo eni češki ženi, pa naj bo ta ženska kdorkoli, se lahko prosto obrne do senatorice Plaminkove, ki se takoj zavzame zanjo, tudi če je iz nasprotne siranke. Plaminkova mnogo potuje in predava po Češkoslovaškem, tudi piše mnogo, predvsem kot časnikarica. Za poslednje balkanske vojne je bila ne Balkanu kot dopisnica velikega češkega lista. Kako je Plaminkova priljubljena in vplivna, se vidi iz tega, da jo vabijo predavat o zaščiti ženske ■enakopravnosti tudi v druge države; tako je potovala na povabilo španskih ien v Španijo, kjer je imela jako krasne uspehe s svojimi predavanji. Nadamo se, da bo Plflminkova kot hči najkuUurnejšega slovanskega naroda lahko še mnogo dobrega storila za dosego bratstva in sporazumi jenja Ü kulturnem in gospodarskem življenju človeštva, zlasti ženstva. Literatura, — Fr F, Plaminkova: Svuj k svemu, Moderni žena, Nyncjsi ^roery a eile ženiskeho hnuti, Zachovejme rovnopravnost ž«n v Čechach, Občanski Tovnopravnast žen v Č.S.R,, Les droits politiques des femmes Tschecoslovaque, La -situation economique et sociale de ia femme en Tcheco.slovaquie, Žena v demokracij. Oldra Sedlmayerovd: Františka Plaminkova; (v časopisu «Škola a rodina»). Marja Omeljčenkov a,*) *) Ukrajinska književnica in vneta feministka. Živi kot profesorica v Pragi. K njej. (A. v. Koljcov. — Is ruščine preložil B. Vdovič.) In spet ljubezen, spet si jad že tukaj nam ne dodeli fi v srcu mojem obudila na srd napuhnjenih ljudi in kar bilo je tisti krat, al sreče ali pa gomile?... ljubo si v duši oživila. Ti živa sila moje sile! Zakaj, oh, naj mi plameni Gori mi v prsih ogenj svet... srce v ljubezni breznadejni?.-.. Objemom vsaj za hip mi spet Ne bodi, angel blagodejni, veruj! Prisege svečeniške usode moje žrtev tU... ne zabim, v prsih jo držim, A ti me ljubiš, ljubiš, draga! saj veš, da duše mučeniške O, le zakaj usoda blaga ne mika več noben zločin... STBAN 6. ŽENSKI SVET št. 1. LETNIK V'II. ■W Žalostni Krist, (Olga Aleksandra Ducyminjska. ') iVa razpotju je stal kameniti Krist — v-življenje vstali Krist. Okoli njegove glave je svetla zarja sevala srečo in nasmeh lica' je lil pokoj in mir. Vsi, ki so prihajali dry razpotja, so poklekali pred Njim z miram v duši. Soha Kristova je z eno roko kazala u-prostranost v^emirja, z drugo pa na srce t> svojih kamenitih grudih. Vsakemu, ki je šel mimo Krista in je pogledal v njegovo sveto, jasno obličje, je bilo, kakor da bi mu kazal skozi srce k nebu, skozi ljubezen do večne sreče v raju: in do blagostanja na zemlji. Tako čudovito, moč je imel Krist s srcem v kamenitih grudih. K njegovim stopnicam so prihajali ljudje po nasvete, po uteho i^ pomoč. Komur se je o srce vgnezdilo prikrito nezaupanje, je samo goreče vzdihnil h kamenitemu Kristu in je že spoznal ljubezen, uteho, mir duše, in dvom se je umaknil resnici. Kogar je žalost zavila u svoj gosti temni plašč — čim je prišel h' kamenitemu Kristu, mu je bilo takoj svetlo v duši, srce se je napolnilo s tiho radostjo in človek je odšel potolažen od radostnega Krisia. Kogar je mučilo nezaupanje in dvom, je odšel od Njegovega kipa poln vere in zaupanja. Tisti, ki so s solzami rosili tla pod nogo Kristovo, so odhajali z usme-vom na ustnih in poveličevali srce Kristovo v kamenitih prsih. Vsake nedelje rano so prihajala dekleta, prinašala so cvetja, krasila Krista in pela «Hosano»; ptički so s petjem poveličevali večno slavo Božjo-in mir na zemlji. Okoli Krista je zelenelo žito po polju in štiri ceste so kazale ljudem: na vse strani sveta, ki ga je blagoslavljal Krist, kazaje z eno roko na srce, z drugo v kraj večne sreče. Dolgo let je stal kip Kristoif na razpotju, in dolgo let so trume ljudi potovale k Njemu — v svojih težkih življenskih trenotkih. n. Pa je prišla doba, ko je «črni bog» (vrag) zase jal na zemljo seme gorja in zla. Premamljeni ljudje so bili vznemirjeni, hodili so drug za Sodobna ukrajinjska pisateljica, - Ilustracije je narisala ukrajinska akadeaiič-na slikarica Natalja Rusova, LET?<1IK vri. ŽENSKI SVET št. 1. STRAN dragim, bili so zmešani in brez sveta in so šli po poti brez cilja, prestrašeni in omahujoči. Velikih zloHnstev so se lotili ljudje. Srca so bila razburjena, ker so slutila nekaj strašnega, slutila so nastopajočo ulado «črnega boga», slutila pregrešno zasejano seme. In pozabili so ljudje na Krista, stoječega na cesti. Bil je osamljen.in zapuščen. Trume ljudi, peš in na konjih, so hodile mimo njega noč in dan, ali nihče ni pogledal na Njega, nihče ni pokleknil k Njegovim nogam, nihče ga ni prosil, nihče mu ni nosil cvetja. — Krist je stal zaprašen, pozabljen. Okoli kipa kamenitega Krista je postalo živo, zavrvele so ceste, vodeče na vse štiri strani sveta. Po dveh cestah so šli eni, po drugih dveh drugi bratje. Na razpotju so se spopadli in prelivali lastno kri. Ko je postalo zopet tiho in prazno, so bile na polja le še male črne gomile, na njih so brezovi križi razpenjali svoje bele rame, kakor bi hoteli s prošnjo ali s kletvijo varovati in braniti pred nečem. Ptice niso prepevale, dobri ljudje ne hodili po belih cestah in plodna polja so počrnela — od usahle krvi. Kipel je pekel po sveti zemlji, med dobrimi ljudmi. Po dolgem dolgem času se je zopet oglasilo po polju petje ptic, ljudje in živali so prišli iz svojih skrivališč--Nastal je mir — škodljivec je izginil. In spomnili so se ljudje na soho Kristovo in zopet so začeli v trumah hoditi z deco k Njemu. A obstali so začudeni. Prej radostni Krist, k žiuljennju vstali, se je sedaj sklonil k zemlji. Pokleknil je na eno koleno, na drugo se je oprl z roko, težko sklonil žalostno glavo, mesto svete zarje je bil okoli nje — trnjev venec, z drago roko pa je tesno pritiskal srce v kamenite grudi. Počrnela polja so zopet ozelenela, ceste zopet kažejo ljudem na vse štiri strani sveta, beli križi na gomilah so počrneli in upadli — gomile so se zravnale z zemljo in spomin onih, ki pod njimi počivajo, počasi izginja. Ptice zopet po/o vesele svoje pesmi — samo žalostni Krist ni še dvignil sklonjene glave, ni odložil trnjeve krone z žalostnih senc. Krist s sklonjeno glavo žaluje nad človeškim gorjem in slabostjo. Krist je samega sebe žrtvoval in vesel oživel — da je odrešil svoje človeštvo — ljudje so Ga znova pribili na križ in položili trnjev venec mesto krone slave na šveto glavo Njegovo... STRAN 8. ŽENSKE SVET šf. 1. LETNIK VII. Na Glogovem, (Anka Nikoličeva ) I, Ves breg je bil bel od cvetočih češenj. Ob sadovnjaku, obrnjen proti jugu, je ležal vinograd; naprej, proti zapadu, so položili njive, in severno pobočje je pokrival gozd. Vrh griča, ki je bil zadnji v dolgi vrsti vinorodnih goric, ki so se vlekle od severa proti jugu, je bil raven in izravnan kot obširna terasa, Nad vinogradom je stala Jcmečka hiša. Kamenita stopnica in starodavna vrata z obokanim podbojem so držala v vežo. Ko pa si vstopil, si spoznal, da je to gosposki dom, V prizidek na desno so razporedili vrsto mestnih sob, in na travnik, kjer sö cvetele češnje, je gledalo ogromno okno. Tu je sedela v udobnem naslanjaču gospa Marija. Svetlokostanjevi lasje so rahlo ležali okoli nežnih senc. Roke s šivanjem so počivale v naročju. Krog usten je trepetal rahel nasmeh in sinje oči so. zrle v daljavo. Božje solnce je božalo njeno lice, črtalo zlate lise v • polirani les pohištva, se zaiskrilo v steklenini — Gospa Marija je vstala, položila ročno delo v košarico in zapustila sobo. Ko je stopala po pesku proti robu planote, si opazil, da je v lepih iqrtah njene pojave rahla teža. Gospa Marija je pričakovala svoje šesto dete. Najprej je položila v zibelko četvero deklic. To so bile Klementina, Johana, Lujiza in Marija, Lani pa se je porodil deček, in oče, ki je.mučno trpel ob sramoti, da čuva Glogovina same hčerke, mu je iskal ponosnega imena. Krstili so ga Siegfried, s;: i;: Nadučitelj Glog je bil imovit gospod. Obširna Glogovina je bila že nad sto let v posesti istega rodu in prvi Glogi so še tlačanili graščini na sosednjem griču. Ko so pa '.postali gospodarji svoje zemlje, so bistro izkoristili prostost, Z neumorn;o pridnostjo so orali brazde v lastno grudo, z znojnim trudom trebili vinograd, budno čuvali hosto in z železno roko so držali imovino, da se ni razkosala in med prsti razdrobila. Vendar so hčere z Glogovine odhajale s ponosno doto, sinovi so se osamosvojili, kupili posestva tu in onstran reke ali obrtovali. Tako se je naselil ob potočku v 'dqlini mlin; tam','kjer je dosegla pot iz Glogovine glavno cesto, je vzirastla kovačnica, malo naprej pa krčma. Povsod pa so sedeli Glpgi. Najstarejši je vedno gospodaril v rojstni hiši. Kadar pa je bilo delo imjno, so nategnili vsi, tudi oni iz mlina, kovačnice in kreme, pa najsi je že bila košnja, mlačva ali slaidka trgatev. Delavnih in delavoljnih rok ni v rodbinah Glogov, manjkalo nikoli. LETNIK VII. ' ZEN'SKI SVET gt. ,1._STHAX 9.,.. V zadnjem rodu pa je šlo vse narobe. Janez, ki je krčmaril, je umrl brez potomcev. Kovačeva sinova je zvabila želja po lažjem delu in veselem življenju v tuje velemesto. V mlin se je priselil s poročnim prstanom za prelepo mlinarjevo Zalko tujec, skoro gospod, ki je prišel od daleč, iz Švabskega in si kupil grunt- v solnčnih, južnih goricah. Tudi na sami Glogovini je raslo samo eno dete, sin — edinec Peter. Ko je izginila zadnjai nada, da bi kdaj dobil brata ali sestrico, je oče Glog začel stikati okoli hiše, meriti in računati, V bosti je dal podreti nekaj smrek in jih poslal na žago. Spomladi pa je dal postaviti na drugem koncu planote, med njivami in gozdom skromen a snažen dom. Hlev je prizidal in ogrado za kokoši, odmeril čeden vrtec in postavil čebelnjak. Da je bilo vse gotovo, se je odpravil nekega dne po stezi, ki vodi med vinogradi navzgor na sosednj i grič. Ura hoda med trtami in. belimi hramovi ga je pripeljala v borno vas. Kup koč pod gozdom ob kraju prostrane senožeti. Ta revna naselbina je dajala dvoje vrst moderne raje, rodove drvarjev in viničarjev. Ni bilo prvič, da je Jernej Glog ubiral pot med vinogradi na Peklenik. Mnogokrat je že hodil tod, o mnogokrat, tedaj, ko mu je bilo srce še mlado in veselo, ko je, smejoč se, žvižgal fantovske, nosil postrani klobuk in krivec na njem. Takrat je hodil za Mino, brhko, črnooko kočarjevo hčerjo izpod'hoste. Hodil je za njo, jo srečaval, prestrezal in zadržaval, kjerkoli je hodila. Dokler mu ni dejala tistega večera, ko se je priplazil za njo ves vroč od ljubezni in poželenja, tisti večer, ko je v julijski soparici pokošena trava tako močno dišala, in ko je v seči, prav poleg njih, začel slavec svojo večerno pesem, da, takrat mu je dejala: «Ne hodi za menoj, Jerneje,» — in ko jo je prijel za vlažno roko, —^ «ne maram te štemat', Jerneje, ne maram.» Da jo bo vzel, je rekel, da mu ni biti brez nje, ne na Glogovini' in ne drugod —, a ona, da ne in ne. Kot beračica, da ne bo hodila na Glogovo, tudi če bi jo res vzel. Pa kako jo bo jemal, ko ima pri tem besedo stari Glog. In stari Glog, da je že v pregovorih zaradi sinove ženitve doli v trgu pri Mesarjevih. Ona pa da ga ne bo štemala in ga ne bo, tudi če bi hotela, .ga ne bo. In je odšla. Odšla je po travniku, ki je dehtel, počasi je stopala ob seči, v kateri je pel slavulj... Nista se videla prevečkrat od tedaj. Ko je opravil pri vojakih, se je res oženil pri Mesarjevih. In tudi Mina se je omožila. Iz revščine si je pomagala v novo revščino. Saj je bil zastaven fant, Gregore, in delal je za tri. In delala je ona in otroci so delali, čim so le mogli. Vendar je ostala domača koča pretesna za povečano rodbino, s6k nezabeljen in koruzni žganci suhi. Ko je stopal Jernej Glog tisto jutro med vinogradi po znani stezi, je ugibal, ali bo šlo vse prav in po njegovi želji. In je šlo res vse prav in po njegovi želji. STRAN 10._ŽENSKI SVET št. 1.__LETNIK VII. Še tisto zimo se je selila Mina z možem in otroci v novo viničarsko hišico na Glogovem. Zakaj bi se ne? Njeno uho, navajeno otroškega kričanja, ni več slišalo zapeljive pjesmi kosa v grmovju, sladki vonj iz senožeti ji ni več gnal krvi v trudno lice. In Jernej Glog, še bolj pa njegova žena, sta strogo potegnila mejno črto med viničarijo in kmetijo. II. Ko je dovršil Glogov Peter deseto leto, je zamenjal ljudsko šolo v vasi z meščansko v trgu. Stanoval je seveda pri Mesarjevih in, budni deček je brž zapazil razliko med trškim življenjem in kmetovanjem na Glogovini, Spal je s teto v prostorni sobi prvega nadstropja. Poleti je bila temačna, čeprav se je solnce skoro ves božji dan upiralo v njene stene. A lesene oknice so bile zaprte zaradi cestnega prahu in da ne bi obledela zofa iz rdečega baržuna. Oj, ta zofa, — Petrov raj. Cele ure je preležal na njej, gledal in bral. Prebral je na njej vse lepe knjige, ki so stale v čvJrstih vrstah na policah med oknoma. Prebral je pravi vse, od debelih zvezkov Mayerjevih leksikonov pa do čudnih ali pa jokavih nemških romanov in smešnih anekdot, ki jih ni razumel. Po leti je hodil ž njimi pod kozolec, na travnik ali v goz-d. Pozimi pa je bilo hudo. Tetino sobo so samo malo zakurili na Večer. Čez dan pa je bilo zgoraj mrzlo, mrzlo, mrzlo. Tedaj je stisnil Peter zabavne in šolske knjige z zvezki vred pod pazduho in si poiskal toplega kotička, kjerkoli je mogel. Mnogokrat je sedel v prostorni kuhinji, kjer je vsakega pol leta premikala ogromne lonce na štedilniku druga kuharica. Vsaka pa je bila močna in rdečelična in je pila pivo. Mnogo piva. Kajti pri štedilniku je vroče in delo težko. Poleg vrat je sedela v zaprti klopi, ki je spominjala na cerkven stol ali na odprto spovednico, stara mama. Tudi ona je bila velika, močna in rdečelična. Koža je bila gladko napeta po tolstem obličju. Lase, ki so bili že močno sivi, je nosila lepo nakodrane na čelu in visoko pripete vrh glave. Preko ramen je vedno imela ogrnjeno sivo, volneno ruto —- poleg vrat je vleklo in babica je bolehala za revmatizmom. Vsako leto je odšla na lečenje v kopališče. Eno leto je šel celo Peter z njo. Saj je bila dobra, ta njegova babica. Kolikokrat je pomignila kuharici s svojo okroglo, s prstani obloženo roko — in brž je stalo poleg Petra zlatorumeno cvrtje ali pa slastna klobasa. Mnogokrat pa v kuhinji ni bilo prostora za Glogovega fanta. To je bilo ob sobotah in nedeljah, na sejmske dni in jeseni, ko so vozili špeharji svojo robo v mesto,- Tedaj je bila hiša polna gostov, trgovina polna kupcev in prostrano dvorišče polno voz. Urne natakarice so s polnimi rokami vrčkov, krožnikov in steklenic tekale sem in tja. Teta Lina, ki je vodila trgovino, je take dni vedno osebno pomagala prodajati in lastnoročno je tehtala kavo, nalivala petrolej, merila in rezala neskončne vatle pisane kotonine. LETNIK VII._ŽENSKI SVET št. 1._STRAN' 11. Ej, to je bilo življenje tedaj pri Mesarju! Zadovoljen je stopal oče -Mesar po dvorišču med vozniki, Z rokami v hlačnih žepih je barantal, prodajal, kupoval in v ogromnih kaščah so se skladale bale sena, kopičile s» se vreče z žitom in fižolom, sodi so se polnili z mastjo in medom, orehi so se trkljali iz odvezanih vreč po gladkem podu, kajti oče Mesar ni kupoval niti mačka v žaklju, kaj šele orehe! Iz debele listnice je odšteval kmetom mastne bankovce za prodano lobo. Mnogo, mnogo bankovcev je tako odštel dobro rejeni oče Mesar, in ^videti je bilo, da je vir mastnih bankovcev neusahljiv. In res je bil ne--usahljiv, kajti mastni bankovci so se brž vrnili v Mesarjevo hišo. Znesli so jih kmetje pri drugih vratih v gostilno, kmetice pa pri tretjih v trgovino, i j er je merila teta Lina platno za balo in šo tehtali pomočniki sol in sladkor. Že tedaj je sklenil Glogov Peter, da je lepše biti gospod Mesar in imeti polno listnico mastnih bankovcev, kakor pa kmet, ki z muko prodaja s trudom in znojem pridobljene pridelke lastne zemlje. To mnenje so mu potrdili večeri, ko se jc zmuznil v posebno sobo go-■stilnice, kjer se je shajala trška gospoda. Poštar - župan je prišel, gospod notar, gospod sodnik, gospod zdravnik; okoli belo pogrnjene mize so posedli učitelji okrog mlade, plašne učiteljice, ki je bila tu na hrani, in kmalu so se •napolnile še ostale mize. To je gledal Peter in vlekel na ušesa, da je postal ves rdeč in vroč od poslušanja in premišljevanja. Pogovori so se sukali okoli lova in domačih prilik, preskočili na novice v časopisih in se usmerili na •visoko politiko. Gospodje v prijetno ogreti sobi, zaviti v tenak dim dišečega •tobaka, so ob dobri kapljici in iz varnega zavetja vodili krvave vojske, sklepali alijanse, dobivali bitke, premikali narode in jih postavljali na stran, kakor figure s šahovske deske. In Peter je poslušal. Poslušal je in srkal vase besede, se čudil in ugibal. Posebno zabavno je l)ilo, če so prišli tuji trgovci. Kaj vse so videli in vedeli, o čem vse so govorili in sodili. Prav vse so znali, vse so razumeli. Tujci so govorili in pripovedovali — in vse se je smejalo, razkladali so in razlagali — in vse je strmelo, kako je drugod, kaj vse vedo in znajo zunaj v svetu. Poslušal in strmel je tudi Peter in v srcu mu je postalo tako čudno. Spomnil se je Glogovine daleč onstran reke, mirnega doma na zelenem holmcu. Tam so že davno ugasnili luči in vse zdaj pokojno spi. Morda se obrne govedo v hlevu, da zarožlja veriga, morda zahrza konj. Zunaj poči suha veja in pade raz drevo. Od gozda sem potegne preko vinograda mrzel piš — Pluto zalaja — in zopet se vsa Glogovina pogrezne v molk in temo. V trški gostilni pa je svetlo, toplo in veselo. Vse govori zdaj vprek. Peter nateza ušesa, krčevito odpira oči, lica mu žarijo. Vedno toplejše postaja v sobi, dim se gosti, prijeten šum pogovorov brni dečku okrog glave. Končno aiu trudno omahne in se položi na roke, ki počivajo do komolcev na gostilniški mizi. Peter spi. STBAN 12. ŽENSKI SVET št. 1. LETNIK V'II. In čeprav ga je teta Lina ob pozni uri trudoma spravila vsega zaspanega v posteljo, je sedel prihodnji večer zopet med gosti, poslušal,- odpiral usta in žarel. Da, lepo je bilo pri gospodi. Stari Mesar ni branil fantiču posedanja med gosti. Naj bi se naučil nemščine med njimi, naj le sliši, kako je drugod po svetu. In fantič se je naučil nemščine in slišal, kako je drugod po svetu. Ko pa je dovršil vse razrede in ga je mislil Jernej Glog vpreči za plug in naučiti, kako se reže trta, je Peter kratko in jedrnato izjavil, da ne bo za kmeta, da bo študiral. Ker pa ni maral s petnajstimi leti puliti hlač v prvem latinskem razredu, se je odločil za učiteljišče. Učitelj bo. Nadučitelj. In morda kdaj gospod nadzornik. Ko je,vse to pravil očetu, sta ravno stopala po bližnjici v vinogradu na Glogovino, Lepo so letos nastavile trte in grozdki so že nosili za grah dcbel& trde, lepo razvite zelene jagode. Modrikast blesk sveže poškropljenih trt je pričal o skrbnem gospodarstvu. Onkraj trt je valovalo rumeno morje žita in čakalo žanjic. Jernej Glog je molčal. Tu pa tam je potegnil s svojo trdo roko božajoče preko trtnega listja, odgrnil zastrt grozd. Vrh griča je postal. Tudi Peter je umolknil. Jernejeve oči so objele vso lepo Glogovino in se trudne vrnile do sinovih oči; «Bodi, pa študiraj!» Mati je bila silno zadovoljna. Nikdar ni vzljubila novega doma in kadarkoli je utegnila, se je dala potegniti z vozom v trg, k domačim. Prav ji je bilo, da bo njen sin gospod. Kaj bi se ubijal s kmetovanjem? Saj posestvo mu ostane, lahko ga da v zakup, proda, hodi sem na letovanje — ka| bi se ubijal fant. — Jernej pa je molčal. Stopil je pod skedenj, snel koso in šel kosit. (Dalje prih.) Matere pred oltarjem kleče ... (Slane Mihelič.) Matere pred oltarjem kleče... Žena dvigne oči Molče so sklonjene jim glaue, in vsa cerkev dvigne oči kot mrtve postave in v vseh materah zaječi, vzplamti: kleče. «Daj sina, Marija, mi!-;, Molki trgajo molk. Zapoved so njih rdeče oči... uri, kakor je pač meso trdo. K temu golažu se poda sveža solata. Po tem načinu lahko kuhaš tudi golaž iz katerekoli vrste mesa. Vojna torta. Med vojno so jo pekli, poceni je bila in priprosta, pa ne slaba. Dobro zmešaj: 1 čašo koruzne moke, 1 čašo bele moke, 1 čašo sladkorja, 1 čašo mleka, malo limonove lupine in malo cimeta. K® jo dobro udelano, dodaj še V» pecivnega STRAN 30. ŽENSKI SVET št. 1. LETNIK vii. praška. Peci 20 minut v dobro namazani kozici in serviraj toplo. Zraven daš lahko kuh-ana jabolka ali slive. Sirove palčke (italijanski recept). 6 dkg nastrganega sira, 6 dkg moke, 5 dkg masla, sol in poper. Iz tega ugneti teGto, pri tem posipaj ploh in roko z moko, da se dobro udela. Razvaljaj potem za cm debelo, razrezi mlinec na palčke, dolge - približno 10 cm in jih speci na rahlo namazanem pekaču. Pečejo naj se K ure, Ko so lahno zarumenele, jih vzemi iz peči in serviraj tople. Angleški hren. Vtakni korenino hrena v mrzlo vodo in naj se namaka 1 uro. Potem ^a. prav drobno zribaj. Na čašo hrena vzemi pol žličke gorčice, malo sladkorja, .soli in popra^ Konečno primešaj še 1 rumenjak, 2 žlici dišečega vinskega kisa, 3 žlice kisle 5metanc in lahko tudi malo drobno sesekljanega peteršilja ali drobnjaka (šnitliha, lukeka). Lepo se vidi na mizi, če je ta hren še povrhu posut s to zelenino. Angleški hren se daje k iprzli svinjski glavi in sploh k mrzli neprekajeni svinjini. Za otroke seveda ni, moškim je pa jako všeč. Hranilna vrednost krompirja. Krompir je dandanes poleg kruha najvažnejše živilo. Vsebuje pa «krob, prav malo maščobe in beljakovine, a zelo mnogo vode, zato nima bogve^ kako velike hranilne vrednosti. In vendar je važna in potrebna jed. Njegov pomen je v tem, da ga dajemo kot prikuho k mesu in sočivju; če ni pri obedu krompirja, nimamo občutka, da je bilo kosilo popolno. Krompir namreč napolni želodec in ohrani človeku sitost, pa vendar obenem tudi pospešuje prebavo. Če pa krompir zabelimo, je seveda s tem njega redilna vrednost večja. Ljudje, ki nagibljejo k debelosti, posebno v trebuhu, naj ne jedo krompirja, ker škrob, ki je v njem, pospešuje odebeljevanje. Nezrel krompir ilma v selsi snovi, ki povzročajo črevesni katar. Po zimi krompir rad zmrzne, potem ni njegov okus več tako prijeten, postane osladen in rad gnije; strupen pa ni. Če krompir dolgo leži, poganja kali. V kaleh pa je hud strup, takozvani santonin. Zato je trebai kaleč krompir prav dobro očistiti in izrezati, predno ga damo kuhati. Torta iz smetane. 15 dkg sladkorja, 25 dkg- sveže sladke smetane, 2 rumenjlaka, 12 dkg surovega masla in 25 dkg moke. To je mera za torto. Tudi prav malo soK. Najprvo stepaj smetano, potem prideni dobro zmešana rumenjaka is sladkorjem in surovim ma^om in naposled sol in moko. Delai prav hitro. Peci več komadov. Nadevaj mlince z oslajeno prav trdo stepeno smetano in jo z nožem še bolj tanko namaži ter vse robove in zgornjo plast prevleči s to smetano in s sladkim snegom in postavi za par minut v hladno toplo pečico, da se nekoliko strdi. Ostati mora torta belai, na vrh pa kaj zelenega svežega listja s tankimi svetlimi igličastimi listi. Za sneg vzemi 3 beljake in 18 dkg sladkorja. Na mlincih je tudi dobra omaka. Iz naše skrinje. OBIČAJI V TRŽAŠKI OKOLICI. (Nadaljevanje.) Tepežkanje. Kot je v splošnem navada pii Slovencih, je bilo tudi v naši vasi na dan Nedolžnih otročičev tepežkanje, ki se mi je zdelo, kakor nekaka protiutež za kruto Herodovo moritev nedolžnih otročičev. — Že na predvečer, to je takoj po «kamenjanju sv. Štefana», iso si mali nebogljenci dobili šibice, katere so tudi včasih malo okrasili s trakovi ali raznobarvnimi papirnatimi odrezki, in na Nedolžnih otročičev dan zjutraj so se pa podali na vse zgodaj na cesto in kjer so mogli kakega odraslega dobiti, so se ga dotikali s svojimi šibicami in zahtevali odkupnino, ki jo je dal bodisi v sadu ali v par stotinkah. Prišli so tudi v bolj poznane hiše, kakor k botru, k učitelju itd. Vsak se je moral odkupiti in potem seveda je odkupnina največkrat šla po poti nenasitljivih že-lodčkov, kajti tudi nabrane stotinke so največkrat končale v prodajalni za bombone. Božični prazniki so bili za otroke vir veselja in zabave, da so se jih mali in večji že dolgo prej veselili Pust. Tega se ne ispominjam ravno s posebnimi navadami, prišlo je že za mojih mladih dni nekaj razvad iz mesta, vendar so tudi ob tej priložnosti stopili fantje skupaj in napravili malo maškarado, ki je v družbi vaških godcev napravila obhod po mestu in se pri važnejših hišah ustavila, da je nabirala «za večerjo» na plesu, ki je bil v dvorani, kjer so se vršili plesi o slabem vremenu. Seveda niso bile to maškare, kakor jih vidimo v mestu, ampak s priprostimi domačimi pripomočki so ise malo ošemili, da je bilo vesielo staro in mlado. Spominjam se, da so tudi ob takih priložnostih dekleta in fantjiC radi oblekli narodno nošo, ka'jti mestne še niso nič posebno cenili. Plös je trajal pozno v noč in na pepelnico zjutraj so posamezni §e popivali po gostilnah in pričakovali, kdaj se bo napravil žalni sprevod za ranjkira «Pustom». Da se je ta pogreb vršil popolnoma po vseh pravilih pogreba, se razvidi iz tega, da iso res iz slame napravili možiceljna, ki je predstavljal ranjkega. Spravili so ga na pare in mu LETNIK VII. ŽENSKI. SVET št. 1. STRAN 31. peli žalostinko. Sprevod se je vil po vasi do konec trga in tam so napravili jamo, vanjo pa Kidi msalo papirja, in ko so odpeli žalostne pesmi in so zagnali velik krik, tedaj so Pusta postavili na sredo jame vrh pairja in ga zažgali, čisto po modernem sistemu sežiganja mrličev. «Pustov» pepel je bil razpršen na vse strani. Razigranemu in malce razuzdanemu pustu je sledil resni postni čas, oljčna nedelja, ko je vsak nesel v cerkev svo^o oljko, katero iso ob hudi uri zažigali na ognju, da bi Bog silo ukinil in ne poslal toče. O Veliki-noči se je zopet sililo veselje v hišo. Vsaka, tudi ubožnejša hiša si je napravila dober maslen kruh, zvan- bodisi «pinca» aH kolač ali pa potica, ako je bila nadevana. Tudi «preisnice» so poznali in delali. Za otroke so bili zopet piruhi, pa tudi dekleta in fantje so sc medsebojno obdarovali z njimi. {Daljo prih.) O lepem vedenju. (Nadaljevanje.) Souper (supej je namenjen za okrepčilo ljudem, ki pozno v noč čujcjo. Servira se torej šele okoli polnoči, Souper se povžije stoje ali sede. Sede, če ic pripravljen kot pravi obed z okraski mize in s postrežbo. Vsekakor pa niso jedi po juhi tako mnogovrstne in posladki so bolj enostavni. Ne servira ise: sadje, bonboni, kompoti in marmelada (vkuhano sadje). Tudi nc čaj, čokolada i^ kava. Včasih se pije ob tej priliki samo šampanjec. Mesto cvetlic in sadja se postavi na mizo pladenj z mrzlo ribo, okrašen z zeleniem, ali mrzlo meso. Nikakih prikuh, izvzemši rusko solato. Tako pripravljen supe se lahko servira po malih, s cvetlicami potresenih mizicah, kjer si gostje poljubno izbirafo prostore. Pladnje servirajo posli od mizice do mizice. Mrzli supć, ki se zavžije stoje, je serviran pri bifeju in je na mestu samo v odmoru plesne prireditve; sličen je v vseh podrobnostih slavnostnemu dopoldanskemu zajutreku. Lunch (lenč) je slavnosten zajutrek, ki se vrši; 1) po poroki; 2} po dopoldanski slavnosti; 3) pri oficijelnem sprejemu gostov. Zafuirek po poroki se pripravi v sprejemni sobi, če je dovolj velika, drugače pa v ohcdnici, tudi lahko na verandi ali na vrtu. Bifć je na dolgi pogrnjeni mizi. V sredi sfoji košara s cvetlicami in na vsaki strani So razvrščeni nastavki s sadjem, z drobnim pecivom, različni obloženi kruhki, kompoti, sladoled, torte itd. Krožniki, skodelice, pribor, iservijete in kozarci so postavljeni okoli po mizi. Najbolj primerne pijače so: šampanjec, oranžada, čista goveja juha, čaj. Čokolada in ledena kava. Tudi se lahko postreže še s stepeno smetano h kavi in čokoladi in z mlekom. Pri obilnejšem zajutreku je na razpolago še mrzla pljučna pečenka in mrzla perutnina v aspiku. Na splošno pa se nalagajo te jedi po malih kruhkih (sendvičih). Dame postrezajo s pijačo in prigrizki gospode pri poročnem zajutreku. Drugače postreže goste najet natakar in skrbi tudi za izpraznjene pladnje, da jih zopet na novo garnira. Gospodar sam povabi goste k bifeju in je njegova dolžnost, da pazi, da so se visi navzoči okrepčali. Pri mizi se ponašaj pravilno. Telesa ne prislanjaj ob mizo in tudi s komolci se ne opiraj na mizo. Samo zapest roke smeš nasloniti na mizni rob. Četudi velja pravilo, da pri mizi ne ismeš ovirati soseda, vendar ni treba držati komolca tesno ob životu in se na svoj kolikor mogoče majhen prostor stiskati, ker bi s tem napravili vznemirljiv in boječ vtis. Na splošino se ne polaščaj rezerviranega prostora svojih sosedov z razkrečenimi komolci ali z neprimernimi kretnjami, nasprotno pa ne sili s prevelikim omejeva-njeni samega s-ebe, ker s tem sosede moralno bolj mučiš nego sebe. # « « Jüha se nikdar ne vzame dvakrat. Tudi ni korektno, krožnik popolnoma izprazniti, ga pri jedi nagibati ali premikati. Dobro vzgojen gost ne prestavlja krožnika in posel ga odnese z istega prostora, kamor ga je bil posta-vil. Ko si pojedel, ne odraikaj krožnika od sebe, a tudi novega, čistega krožnika ne obračaj in ne ogleduj niti iz raztresenosti. Kadar poješ juho, pusti žlico na krožniku. * « * Ne ogleduj zvedavo posode. Ne pozabi, da gospodinja neprenehoma opazuje svoje goste. V presledkih, ko se ne je, izkušaj razviti prijeten razgovor s. sosedi. S tem gostiteljem najbolj ustrežeš. Ne opazuj ljudi, ko jedo ali ko jemljejo jedi. Samo gospodinji je to dovoljeno, da opozori gosta, ako se ji zdi, da se je slabo postregel. Seveda stori to miimo in le nasproti gostom, ki so v njeni bližini. Ne pritožuj se nikdar, niti ne nasproti poslom. Če slučajno česa pogrešaš, prosi jako diskretno in tiho. Ne briši s prtlČkom krožnika, pribora ali kozarca. Z vsem moraš »tiran 32.___ŽENSKI SVET št. 1. LOSTNurvIl. bm^ zadovoljen. Tudi „e jemlji preveč za- Pri intimnih pojedinah odpira stekleaice P^l dr^i jed v levi roki, z desno le Sab t^ S^VX^aftt v^Ht^itl pa ž njo servira hkrati posodico z omako „ , iranširanje. ali solato. Pri velikih pojedinah druga oseba , ^ "ekaterih družinah je navada, da se pe-takoj za prvo -nudi omako, ali pa jo gost tj'. P«™'nma in druge vrste meso šele v sam, ko jo je vzel, odda svojemu sosedu. obedmci pred gosti nareže. Pladcnj .s potrebnim priborom _ žlico in sluga ali služkinja, vrši ta aa vilicami pri mesu, z lopatico pri ribi ali špar- ^"anski mizici ali kredenci. Kadar pa nageljnih i. t. d. — se ponudi na levi strani gospodar sam ali včasih tudi kak bolj gosta in v višini njegovega ko:.nolca. -preten gost — dovoljeno samo med intim-Posel ne odmakne pladnja prej, dokler v"? ~ ®® opravlja to na jedilni mizi. gost ne položi pribora zopet nazaj. ® . ° p"pravljen zelo oster Če gost jed odkloni, ga posel ne sme sili- "" P^-^^vne vihce. li, temveč streže naslednjemu gostu. Tudi Kako se vedemo pri mizi? gospodinja spregleda odklonitev in ne vpra- Preden odidejo gostje V obednico k obedu su|e gosta, zakaj odklanja jed. stopi gospod k dotični dami, ki je določena Vsaka, jed se dvakrat ponudi, tudi go- njemu za sosedo, in ji to vljudno pove aa stem, kl so vprvič odklonili. kar jo vede, če so vrata na stežaj odprta roko v roki v obednico. • ' Gost mora imeti vedno krožnik pred se- . ves čas med obedom po- boj. Nikdar ne sme biti pred njim prazen ^^ "K®'*"" sose- prt. Takoj ko posel gostu odvzame rabljeni T„ • Sf^'"®' ^ele ta- Hrožnik, ga nadomesti z drugim, čistim. • !' njegova soseda; tudi ser- Rabljeni krožniki se odnašajo na stransko P'^«^) ona nego on. mizico. Poslu je prepovedano, odnašati več • / ? gostov ne sme razgrniti servi-krožnikov hkrati, ne samo zato, ker ne sme ' gospodinja, hiti miza prazna, ampak tudi zato, ker ri- j ■ rokavic. Roka I posle kako od osmoro dece koje ima, ni jedno joj nije toliko drago, koliko njen prvenac Milko. Vernost nesrečncj i nezadovoljenoj ljubavi se prenosi na dete koje je od drugog čoveka, muža, koji nije ni malo drag i za koga se nema nikakvog drugog osečanja do ravnodušnosti, kako za života mu, tako i po smrti. A sečartje na onog pruog, nesudjenog, živi u imenu prvenca joj i svakodnevno je potseča na već davno pokojnog nesudjenika. «Djal Marikina prikažnja» je jedna od najlepših srpskih pripovedaka, originalna po sredini koju opisuje, a savršeno umetnički obradjena. Da ništa drugo nije Jelena Dimitrijevič napisala, do oou samo pripovetku, zauzela bi, nje radi samo, osobeno mesto u srpskoj književnosti, koje s pravom zauzima. Djul Marikina priča je nježna i dirljiva ispovest jednoga života od onih koji odlaze i nepovratno nestaju te drage i tople duše, tako da pri kraju, kad se čitalac sastaje s njom, obliven je toplim suzama, kao što je bila i topla duša koja ih je izazvala, a koje čovek blagosilja, jer je bogatiji svaki onaj koji ih je prolio, od onoga koji ih je poznao. Sa Djul Marikinom prikažnjom. Jelena Dimitrijevič je rasni pripove-dač jednoga kraja svoje Otadžbine i ova priča, zajedno sa «Zonom Zamfi-rovom», nezaboravljenoga Sremca, ostače za uvek najlepše priče o starome Niša, koji je već umro i koji više neće imati svoga pripovedača. Početkom zadnje desetine prošloga veka, profesor Pavle Popovič napisao je u «Srpskom Pregledu», listu koji je uredjivao veliki Ljubomir Nedič, kritiku o prvoj knjizi pesama Jeleninih. Ovo je u opšte bila prva kritika koja je o njenom radu napisana i ona je, kako sama veli, imala za nju velika značaja, okuražila je i podstakla na rad. LEfTNIK VII._ZEiNSEI SVET štev. 2. STRAN 37. Već iz Niša počinje da odlazi sa svojim mužem prvo na bliža putovanja, pa posle na dalja. Ona je više puta odlazila u Stara Srbiju i Maćedoniju, Solun, Carigrad, Malu Aziju, Smirnu, Arhipelaška Ostrva, Grčku. Isto teko obišla je po nekoliko puta i dosta dugo se zadržala tamo, London, Pariz i sem Rusije i Skandinavskih zemalja, verovatno sve evropske zemlje. Težnja za novim, za svetom, izazvala je kod nje potrebu za učenjem stranih jezika. Već u Nišu, učila je ruski, francuski i nemački. Ali došavši u Beograd, učinila je jedno poznanstvo, koje je imalo neocenjene koristi po njeno dalje kulturno j-azviće. Tesno se sprijateljila sa gdjom Lujzom Jak-šićkom, po rodu Francuskinja, na Sorboni diplomirani profesor francuskog jezika i sa njom ^e nastavila godinama da proučava temeljno francuski jezik i književnost, a đocnije i engleski. Ova dva jezika vrlo lepo je savladala i dobro je se upoznala s ovim dvema velikim svetskim literaturama. Medjutim učila je i služi se i s ruskim, talijanskim i nemačkim jezikom. Prijateljstvo sa ovom kulturnom Francuskinjom, koje je potrajalo dugi niz godina, čini važan i srećan datum u njenom životu. Verovatno da bez nje, njena duhovna kultura ne bi bila na onoj zavidnoj visini, na kojoj se nalazi danas i da, pokraj svih njenih težnji, horizonti joj ne bi bili tako široki. Koliko je valjalo uložiti truda, marljivosti, sistematskog rada i imati jaku volju i želju za znanjem, da bi se u zrelim godinama savladalo iako ogromno veliko gradivo, nije potrebno naglašavati naročito. ■ I koliko god Jelena Dimitrijevič zaslužuje poštovanja radi svog lepog dara i obilnog književnog rada, u ravnoj meri, a možda još i više, suzia poštovanje njena energija i istrajnost da pozna i prodre u kulture velikih naroda. U Beogradu i ako odvojena od sredine koja je podstakla na pisanje i dala boju njenome talentu, nastavlja i dalje da piše svoja mnogobrojna i interesantna pisma s puta; pripooetke sa'sve više umetničkom formom i pesme. Kad joj zatreba gradiva, njoj nije teško da krene na Orijenat, da potraži tamo Svoje stare prijateljice, davno iseljene iz Niša, da vidi kako su i šta rade i uz njih da pozna druge, nove. Ta su traženja dosta interesantna. Valja otići u Carigrad, pa u mahali toj i toj saviti za peto čoše levo i u magazi ili kafani toga Turčina zapitati za adresu toga bega ili age. A tu se dobiva od prilike ovakva adresa: otići u mahalu tu i tu, a u Carigradu, valja znati, da ni najveće ulice nisu imale u to doba table sa svojim imenom, a po Stambulskim mahalama. Jedi Kule i pregrad jima na Bosforu, teško se u opšte i znalo za imena mahala, a brojevi na kućama nisu ni postojali. Valjda otići dakle u iks mahalu, pa ići pravo do trećeg ćošeta na desno, tada saviti i kod prvog bakalina zapitati za pekara tog i tog. Onda otići kod njega i ff-apiiati za Adem Agu. A on, furund-zija, mora da zna gde mu sede mušterija, ko će to drugi da zna, ako ne on. STRAN 38. ŽENSKI SVET štev. 12. LETNIK VI. / tako je nalazila svoje stare prijateljice. Neke od njih su joj se radovale i dočekivale je kao da ih ne rastavljaju čitave decenije. Druge su pomrle ili, ako i žive, otadjile su se i ohladnele, jer, vreme i prostor čine svoje. Uz ove stare prijateljice, upoznala je bila novi tip turske haremske žene, ona koja je dobila istinsku evropsku kulturu, koja je postala svesna svoje ličnosti i vrednosti, a mora i dalje da živi pod pečetom i za kafezom. kao i njena još ne probudjena baba ili prababa. Samo što ovoj poslednjoj to nije padalo teško, jer je mislila da život čestite i punokrvne, dobro rodje-ne i odgojene Muslimanke i ne može da bude drukčiji:! sada preživljuju se nove drame, novi jadi, novi bolovi. Na jednoj strani versko osečanje i privrženost za vekovne tradicije, a na drugoj želja tice da izleti is kafeza i pozna slobodu i sVet i na drugi način, a ne samo iz knjiga. Ova nova turska žena dala je Jeleni gradju za više lepih priča, kao «Išaret» i drage i za njeno kapitalno delo, roman vNovex. «Nove» je napisala pre no što su izašle Lotijeve «Razočaraney> i neke od njenih prijateljica imale su zadovoljstvo, da ih pročitaju još u rukopisu. Štampane su, medjutim, u izdanju «Srpske Književne Zadruge», verovatno da je to jedina ženska izvorna radnja koju je naša Zadruga odštampala u svojim izdajima, posle Lotijevih "^Razočaranih». Po lepoti, eleganciji i umetničkoj obradi «Nove» ni u koliko ne zaostaju za «Razočaranima», koje su se, u svoje vreme, čitale s toliko mnogo uživanja, simpatija i dopađanja po svoj Evropi i po jednom malom, ali kulturnom, delu Azije. Medjutim u pdgledu poznavanja duše turske moderne žene i žalosnih prilika u kojima je ona živela, «Nove» Jelene Dimitrijevičke imaju nesrav-njeno više vrednosti, jer je ona u njima iznela istinski život, težnje i patnje moderne turske žene, ocrtani život i prilike koje je poznavala podrobno. Dok Lotiju je pomagala mnogo, po nekad gotovo i isključivo, njegova bogata fantazija, jer, u ono vreme, kad je on živeo u Carigradu i pisao svoje delo, rtije bilo moguće muškarcu i strancu gotovo ni da priviri u hareme, najmanje u gospodske, gde hiljadu očiju paze i čuvaju nezarobljeno roblje, a još manje mu je bilo moguće da izbliže i dublje upozna dušu nove turske žene. Fantazija, pretpostavka i donekle lična pretencioznost, pomogli su u mnogome izgradnju ovoga inače lepog dela, u kome su svi oni, koji poznaju i vole Orijenat, uživali i po nekoliko puta čitali ga uzastopce, pa i pisac ovih redova. U ovo vreme ideje i duh humanosti kojima je se tako bogato odlikovao XIX. vek, bili su na vrhuncu u srpskom društvu i Jelena, zahvaćena i zapo-jena njima, počinje da se odvaja malo od svog književnog dela i da posve-^öaje ne mali deo svoga vremena socijalnom radu. U to vreme vidimo je na rri u «Kolu Srpskih Sestara», «Ženskom Društvu», «Kneginji Ljubici», LETNIK VII. ŽEKSKI SVET štev, g. STBAN 39. «Srpskom Narodnom Ženskom Saoeza-,-,, po bolnicama gđe neguje ranjenike, po gradskim sirotinjskim rejonima, gde obilazi sirotinju. Ma koliko da je bio koristan om j njen rad, bilo je ipak štete od njega, jer je on odvajao od njenog životndg dela. Početkom velikog svetskog rata izgubila je njenoga vernog druga i taj veliki gubitak uneo je u njenu dušu mnoigo tuge i sete, od kojih ona nije mo-gla da se otrgne ni do danas. U brzo po tom, došla je i propast Srbije, koju je ona osetila bolno i neprijateljska okupacija zatekla je u zemlji, u njenom rodnom Aleksincu, a docmje je prešla svojoj kući u Beograd. Namučila je se i ona mnogo, kao I /o/iÄe srpske žene. A posle oslobodjenja, koje je s radošću dočekala, vi-đevsi da se više neće pripaliti vatra na njenom ognjištu, jer se rftrtvi ne dižu iz grobova, vidimo u njoj sve više težnju da luta po svetu, da traži novo i kao da beži od sebe same i svoje kuće. Ide na duži.boravak u Francusku i Spaniju, odlazi u Ameriku na godinu i po, dana. Odatle, naravno, njeno gradim je po sve drugo. Daje nam lepih pripovedaka, kao Amerikanka^, «U Americi se nešto dogodiloy> i puno drugih. Ali oni, koji duboko cene njene radove i opise, gotovo da žale što je ikad pošla u novi svet, poznala ga i zanemarila sredinu, koju je ona mala da nam prikaže bolje, rio tko driigu. Pre pet godina saopštila je jednoj svojoj prijateljici, da želi da učini put oko sveta. Ova i ako dosta mladja od nje, jauknula je i odgovorila joj: ne to, za Boga, ne to. Barem u ovom životu nemojte to, ostavite da to uči-nite, kad se budete rodili drugi put. Medjutim prijateljski savet nije imao nikakva uspeha. Godinu dana posle, vidimo je gde se iz Djenove kreće na put oko sveta, sama, žena od hhzu šezdeset godina. Ostala je godinu dana na tome putu i obišla Indija, Ameriku i Afriku. Vratila se kući i čujemo da radi svoje novo delo, «Put oko svetay,, a Narodni Univerzitet več je pristupio izdavanju njene radnje 0 poseti Rabindranata Tagori. Sada je opet izjavila želju istoj svojoj prijateljici, da na proleće pod je u goste nekoj svojoj prijateljici Japankinji, u Japan! Ma koliko da je korisno po našu književnost, sirotnu ovom vrstom dela, da je pero Jelene J. Dimitrijeviča obogati kojim prilogom ove vrste; ma s koliko zadovoljstva da će se čitati ovi putopisi, a naročito sada kad se živi filmskom brzinom, kroz film i od filma mnogo, nama starima koji ne možemo i izgleda da se nigda nećemo ni moći da izmirimo s filmom, a koji smo bili istinski poštovaoci umetnosti Jelene J. Dimitrijeviča, voleli njene junakinje, osečali zajedno sa njima njihov bol i njihove radosti, prolili nad njima mnogo puta koju iskrenu suzu, ostaje da poželimo da nam naša slav-Ifenica poživi još dugo krepka i zdrava i da, u mesto ovih interesantnih i e^ifotičnih puteva, koji joj odstranjuju pažnju sa njenog dela, pristupi sre- STRAN 40._ŽENSKI SVET štev. 12._LETNIK VI. djivanju i izdanju svojih celokupnih dela, čije nabolje stvari nije više moguće dobiti ni u jednoj srpskoj knjžari, ni antikvarnici i da obradi još što od svoga mnogobrojnog gradiva, sakupljenog kroz duge decenije življenja i putovanja po Istoku, gde će izneti još koju i njoj i nama dragu dušu, koju je poznala, koja se pred njom otvorila i koja je već iščezla u večnost, a koja zaslužuje da o njoj ostane traga, barem radi onih, koji će je razumeti i voleti kroz večnost. Trst, 1929. Delfa Iv. Ivanića. Mrtvorojeni. (Ruža - Lucija.) Mamica, duhovi pojo pesem mojega imena!.. Ne prisluškaj viru svojiw solza, poslušaj i menoj pesem od onstran neba!... Zdaj nama sije solnce v sveto uro, ko nosiva Temo in Molk in hladno Nepremičnost, neoskrunjene, iz čudovite harmonije bitja v rdeči slap v neskončja padajoč na ogenj večnega presnavljanja. Glej že žari škrlatni trak, mimo tebe in mene, mimo zemlje in zvezd hiti... a tam iz globine vstaja Beseda žive Prvine. O, da bi moglo vse to, kar si mi dala, kakor mala ptičica, z Njct! A vem, pretežko je telo za vzlet, od ure spočetja že pada, pada na svet. Mamica, moj mrtvi glas prepeva! Mamica, nekdo mi dušo greje! Mamica, veliko solnce smeje se meni in stotisočerim bratom! Rdeči slap Skrivnosti z nami pada in vedno bolj smo verni si in zvesti in vedno bolj smo u čudežni prelesti Miru, ki ves- Nemir obvlada. LETNIK Vil._ŽENSKI SVET štev. 2. SHUiN 41." Na Glogovem. (Anka Nikdičeva.) (Nadaljevanje.) III. Ko je položil Peter Glog zrelostni izpit, je bil v, prijaznem mestu, kjer je študiral, skoro osebnost. Bil je lep in krepek fant jasnih oči in temnoplavih las, ki jih je nosil spredaj daljše, tako, da so mu padli v gostem šopu preko čela, če je v zanosu naglo okrenil glavo. In Peter Glog je mnogokrat v zanosu okrenil glavo. Često je prebral profesor njegov šolski spis, ki je bil vzoren; posrečil se mu- je skok preko bradlje ali droga v brezhibni pravilnosti, in kavatina, ki jo je odigral na goslih v večerni družbi .med tovariši, je izzvenela tako sladko, da je izzvala odkritosrčno navdušenje. In če je hodil Peter Glog po promenadi v svoji snažni, dobro ukrojeni obleki, se niso ustavljale na prijetnem mladeniču samo dekliške oči. Marsikateri oče, marsikatera mlada mama ga je pogledala in si mislila: «Da bi bil moj kdaj tak.» Peter je rad živel v mestu. Rad in lahko se je učil, njegovo gmotno stanje je bilo tako, da je lahko hodil na glasbene prireditve ali v staro, majhno gledališče, kjer so igrali naivne veseloigre in klasične drame. Igrali menda niso najboljše. Kakor se je pač gibal vsako leto na novo sestavljeni ansambel. Državnih ali mestnih podpor takrat ni bilo. Bolj ali manj lepe igralke tistih dni — bilo je blizu osemdeseüh let prejšnjega stoletja — so prav borno živele ob svojih tesnih gažah, če se jih ni usmilil kakšen malo-mestni kavalir. Nekoč so priredili diletantje dobrodelno predstavo v korist poplaiv-Ijencem. Sama gospa glavarjeva, lepa baronica, je pokroviteljevala. Peli so takrat moderno opereto. Kot solistke in v zboru so sodelovale hčerke najuglednejših rodbin, elegantni oficirji in mladi vladni uradniki so opravili moške vloge. Peter je poleg drugih dijakov in Ijubiteljeiv' glasbe igral v orkestru. Uspeh je bil velikanski. Meščani, trgovci, obrtniki in uradništvo so štirikrat zaporedoma napolnili gledališče. V petič so opereto ponovili za okoličane. Gostje niso prišli samo iz bližnje okolice, ampak so se pripeljali iz vseh sosednih manjših mest in z graščin, ki jih je toliko posejanih po onih lepih hribih in dolinah. Bilo je vencev in šopkov aa sodelujoče, preplačil za blagajno. Baronica - patronesa je žarela od ponosa in zadoščenja, stiskala vsem zaslužnim diletantom roke in končno vse skupaj pohabila na večerni čaj v lepo opremljenih sobanah glavarstva. Tako je prišel Peter v odlično družbo. A Peter se je v tej odlični družbi tudi uveljavil in gladki parket mu ni zopet zdrknil izpod nog, kakor večini njegovih tovarišev. Z obema nogama je stopil nanj in krepko je na njem obstal. Lepega, vljudnega in bistrega mladeniča so kmalu vabili sem STRAN 42._ŽENSKI SVET štev. 12._LETNIK VI. in tja. Povsod je bil kmalu domač, povsod se je dobro počutil. Korektno je poljubljal starim damam roke, vrtel mlade krasotice v lahnem plesu, dostojanstveno je znal popušiti cigareto v družbi uniformiranih in civilnih gizdalinoiv in vdano je poslušal stare dvorne svetnike in druge dostojanstvenik«, ki so mu naklonili besedo. To je ImIo eno leto, predno je položil zrelostni izpit. Ko se je vrnil tiste počitnice domov, ga je bilo prvikrat v življenju sram nizke, kmečke strehe, pod katero je stopil. Na Glogovem je šlo vse svojo staro pot. Mati, ki je bila "vedno nekoliko bolehna in čemerna, je ukazovala dekli, posnemala pileko medla maslo, obirala gosenice s povrtnine, presajala pelargonije in ro-ženkravt, pokladala sveža jajca v proso v kašči ter se jezila nad vini-čarjevimi otroci, če so se v igri pripodili preblizu hiše. Oče je kmetoval, pretakal vino in barantal s kupci, ki jih za žlahtno kapljico z Glogovine ni nikdar manjkalo. Vse drugo delo pa so opraivili vinićarjevi. Mina je bila äc krepka in Gregore je vedel ceniti izreden položaj, ki mu ga je ustvaril Jernej Glog, ko ga je priselil na Glogovino. Ob tisti viničariji je skoroda živel. Mleko je prodajal v trg, tudi jajca in sadje, kar ga je dozorelo na njegovem. Razun bele moke, sladkorja, soli, kave in nedeljskega mesa ni kupoval nP česar, tako obilo mu jc bil gospodar odmeril z^lje. Kar so ženske rabile za obleko in obutev, so zaslužile same in še njemu so tupatam prinesle novo srajco ali klobuk. Najstarejša, Malka, je bila spretna šivilja, mlajša, Lenka, pa je služila pri Glogolviih, En sin je bil čevljar, drugi sodar. Po zimi sta hodila od kmetije do kmetije, od viničarije do viničarije, krpala čevlje in brente, urezovala gorke copate in prala vinske sode. Seveda, ko je prišel čas za kop in ržz v vinogradu, ko je bilo treba vezati nežne poiganke trsja k sivim kolom, sta se brata vrnila domov in Malka je pokrila šivalni stroj. In zdaj je tekla dnina. Jeseni pa, ko> je kipel vi sodih mošt, ko je zadovoljen gospodar štel polovnjake in jneril moštovo sladkofao, ko so hodili okoli hiše že prvi kupci in je dejal Jernej Glog; «Nič, Mošta ne prodam,» takrat je stisnil v Gregorčevo žuljavo roko vedno bankovec, ki ni bil majhen. Tudi mlajši Gregorčevi so bili za porabo; Ko so se jablane upogibale pod zlato težo miošanceljnov, ko se je češnjev vrt obremenil s sladkim, rdečim sadjem, kdo naj bi splezal s canjicami na rokah pravi v vrh med najšibkejše veje, kakor Cene in Pepček? Tedaj jih ni praV nič podila ad hiše Glogova mati. Še Liziko je poklicala, da je pobirala jabolka in orehe in jih nosila v okrogle j er base, ki so stali na travniku. Dokler je bil Peter majhen, je bil prvi pri plezanju in obiranju, najglasnejši pri skupnih igrah. Odkar je hodil v gosposke šole, se je viničarje-vim vedno bolj odtujeval. Letos pa, ko je sedel na klopi pod jablano s prekrižanimi nogami in s knjigo v rokah, je bil že tako tuj in sanioslvioj, LETNIK VII. ŽENSKI SVET štev. 2. STRAN 43. da se mu je odkril Martin, tisti, ki je bil sodar, in ga pozdravil; «Dobro jutro, gospod Peter, kako je kaj?» Peter se je nasmehnil in prijazno razgorarjal — a «gospoda» ni zavrnil. Tako je ostalo pri vikanju in pri «gospodu» med Petrom i med otroki vi-ničarke Mine, Zadnje počitnice je bil Peter sploh malo doma. Nekega dne sta prišla na Glogovino dva mladeniča, visa oblečena v belo. Tanko palčico je nosil vsak v rofah in na glaivi okrogel klobuk iz bele slame, prepasan z belim trakom. Precej samozavestno sta stopala in nekoliko predrzno pogledala v okno viničarije, ki je bilo posebno bohotno okrašeno s fuksijami in rožmarinom. Res se je Malkin zardel obraz brž sklonil še nižje nad ropotajoči stroj, Pepček in Cene sta obstala in si obrisala noska v komolec, celo Lizika je zardela in vtaknila uma3(an prstek v usta. Vsi so poznali mlada gospođica — bila sta grofica z grada na sosednjem griču. Petru je bilo silno nerodno. Poznal se je z gospodično iz m,esta in z mestnih zabav grof Ervin je pel Floridora v opereti. — O,'da bi se srečali v mestu, 'Mt katerikoli najWj odlični družlbi. — Nikjer, nikjer ne bi bilo Petru tako nerodno, kakor tu na domačem travniku. Tam je obešala dekla perilo. Očetove grobe srajce, delavske- modre predpasnike in nogavice — Bog se usmili — nogavice, tako debele kakor da so spletene iz motvoza. Oče, v samih rokavih, je brskal nekaj okoli gnoja in rentačil ter kadil pipo. Pipo! In tobak res ni bil najfinejši. Edina mati je — po Petrovem mišljenju — rešila položaj. Ko so vsi trije mladiči posedli okoli lesene mize pod ogromno marelico pred hišo, je brž prihitela s snežnabelim prtom in kmalu je postavila pred goste dišečo kaivio, presno maslo, zlatorumeni med v lični steklem posodici poleg štruce mlečnega kruha, ki ga je znala tako odlično speči. Poleg lepih skodelic je položila žličice iz čistega srebra. Svetile in lesketale so se, kakor da so prišle iz najbolje negovane hiše — saj so bile tudi še skoraj nove. Samo ob Petrovem krstu so ležale na mizi, kjer so malicali, ali pa če se je oglasil na Glogovini gospod dekan, ali katera izmed najbolj imenitnih maminih prijateljic iz trga. Tudi oče je prišel pozdravit mlada grofiča. Z očetom-grofom sta kupče-vata z lesom. Nudil jima je okorno kmečko roko, a pipo je obdržal med zobmi. Na veliko Petrovo začudenje pa se mladeničema to ni niti čudno zdelo. Jed jima je šla v slast in ko jih je ob slovesu spremil Peter do pod holmec, je bilo prvo nerodno razpoloženje poivisem ininilo in moral je obljubiti,^ da bo že jutri vrnil obisk, «Tako dolgočasno je pri nas,» je dejal grof Ervin. «Pridi, gotovo pridi,» je pristavil Bruno. Pri kavi pod košato marelico so se bili pobratili Peter Glog in grofiča Eichelshausen, STRAN 44._ŽENiSKl SVET gtev. 2. LETNIK VII. Od tedaj je bil Peter več na gradu kakor doma. Ribarili so, učili so ga jahati in če so bile navzoče kontese, so igrali tenisj tisti nerodni tenis tedanjih let v dolgih krilih in čez visoko mrežo. Staremu grofu šo bili Petrovi obiski všeč. Intenoival je to «stik z ljudstvom». Kadar se mu je baš zljubilo, je zapletel Petra v dolge razgovore, razmotrival s svojega fevdalnega stališča socijalna in narodnostna vprašanja, dociral o svetovnih političnih problemih. Bil je seveda vnet nemški patrijot, inače pa prijazen gospod. Rad je izzval s Petrom debato, pogledoval .mladeniča od strani iz drobno stisnjenih oči in kadar se mu je zdelo prav, je pogovor prekinil. Vedno' je bil z uspeliom silno zadovoljen, kajti ostal je seveda Vedno zmagovit. Ervin in Bruno sta se ob takih prilikah izmuznila. Poznala sta očeta in anala njegoive teorije že na pamet. Strašno jih je to dolgočasilo. Sploh bi bil stari Eichelshausen težko našel tako prijetnega in vdanega poslušalca, kakršen je bil Peter. Zato ga je imel tudi skoro resnično rad. Petrova mama je bila silno ponosna na sinovo odlično tovarišijo. Pogosto se je vozila v trg in obiskovala prijateljice. Nikdar ni zamudila povedati kaj o mladih grofih, in hvalit konteso Gabrijelo, ki je tako sladka, tako sladka, in niti najmanje prevzetna, niti najmanje. ■ Prihodnjo zimo maturant na učiteljišču Peter Glog ni zahajal v Čitalnico. Ne, da ne bi hotel, Bog obvaruj! A tako fnalo časa je imel. Študij, vaje, gledališče, priivatna vabila in tedenski glasbeni sestanki, ki jih je organiziral pri sebi na domu profesor nemščine, in kjer je igial-Peter v kvartetu komorno muziko. Vendar, na pustni toirek je šel le v staro Čitalnico na maškarado — in čezj pičlo uro zopet odšel. Ni se mu dalo. Cigani, harlekini in bujne Hana-kice ga niso zanimali. Godba se mu je zdela cvileča, limonada plehka, zabava dolgočasna. IV. Par mesecev po maturi je umrla Petru mati. Velik del dote, ki jo je prinesla h hiši, je bil po oporoki Petrov. Peter se je odpravil v sVet, ki ga je tako mikal. Leto dni je potoval, študiral, se izobraževal. Njegovi učitelji in vplivni mestni zpanci so mu dali priporočilna pisma v vsa tuja mesta in mu gladili pot. Kjerkoli je potrkal, pri privatnikih, društvih, gospodarskih in političnih krožkih, povsod so ga sprejeli prijazno, «Gospod Glog — da, vemo, semeda.» «Peter Glog?» «Da, da — z našega juga.» «Oče —• posestnik, da, tudi Peter?» «Jernej? —^^ Aha, Bartolo-mäus. Da, da, pristna kmečka korenina. Sedi na svojem lepem posestvu in nosi tolarje v hranilnico. Petei- Glog, tedaj, Peter, dobrodošel Peter Glog.» LETNIK VII. ŽEiNlSKl SVET štev. 2. STRAN 45. To je bilo strašijo ta ^^Pcter», Naravnost kompromitujoce in že daleč je dišalo to nerodno ime po seljaku. O da H bil Adolf, ali Albert ali Ejnil. Hmpak, Peter — V univerzitetnem mestu je obiskal oba grofica Eichelshausen, V svojih udobnih sobicah sta imela baš večjo družbo plemiških prijateljev, ki so tudi tam takorekoč študirali na visokih šolah. Trenutno pa so se zabavali, kadili, pili pivo in kartali. «Glog, Peter Glog» — še obema Eichelshausenoma je bilo nerodno. Končno je Ervin tovarišem nekaj pošepnil. Sedli so in nadaljevali zabavo — a prejšnjega razpoloženja ni bilo več, — Zvečer sta skušala brata popraviti neroden vtis. Vsa trojica je šla v gledališče, pozneje še v zabavišče, celo pili so malo več, kakor je bil njih običaj — a toplote ni bilo med njimi. Drugo jutro je Peter odpotoval. Najprej domov, da pospravi svoje stvari. Potem bo nastopil svojo prvo službo, in sicer najprej v glavnem mestu. Imel je občutek, da je še daleč od višav, do katerih so ga gnale želje. Staremu Glogu je bilo vse prav in nič ni ugovarjal. Zaupal je v svojo lepo Glogovino in saro sebe je prepričeval, da se bo Peter enkrat vrnil. Saj ni mogoče, da bi za večno pozabil škrjanca, ki je drobil visoko v nebesni sinjini, ko je kot majhen deček ležal v soincu na travniku in krilil z rokami za pisanimi metulji. Ni mogoče, da se mu ne bi složilo po valoviti črti gozidnate^a pogorja, ki bdi nad blagoslovljenimi goricami. Ni mogoče, da mu ne bi vsako zlato jesen zahrepenelo srce po sladki opojnosLi do vrha obloženih trt, po budnem klepetanju domačih klopotcev, — Da se mu ne bi stožilo po krepki kletvici vaških fantov, po zategnjeni pesmi, ki odmeva iz doline, po tankem zvončkljanju iz zvonika bele cerkvice pri podružnici Svietega Antona. Ni mogoče, da ne bi nikdar več zahrepenel po vonju domače grude. __ Enkrat se bo Peter vrnil, Peter, sin-edinec, Peter, dedič Glogovine. In nekega dne se je Peter vrnil. Ozek je bil njegov obraz. Nosil je lepo, plavo,, precej dolgo brado, ki je bila okusno pristrižena. Bilo je pred volitvami. Malo nerodno mu je bilo, in njegove velike, jasne oči niso mogle zreti öcetu naravnost vi cbraz, ko mu je razkladal svoje pxisli in želje. Od daleč, v tujini med prijatelji se je videla naloga, ki jo je bil prevzel, tako lahka. «Seveda, Oče — malenkost,» je dejal. A tu doma, kjer mu liže stari Pluto roko, kjer šušlja za plotom. Lenka z domačim hlapcem v jeziku, ki ga že davno ni več slišal, v jeziku njegovega detinstva — STRAN 46._ŽENiSKl SVET gtev. 2._LETNIK VII. «Vidiš, Peter,» je počasi odgovoril stari Glog, «vidiš, prav za prav sam ne vem, zakaj ne bom storil, kakor mi prigovarjaš. Ne morem. Nekaj je v meni, ki mi brani. Vidiš, star sem, dolgo več ne bom, ti boš potem gospodar in delal boš, po svoji volji. Nič ti ne bom ukazoval, nič svetoval. Takrat stori, kakor misliš, A mene pusti. Volil bom, kakor sem volil, odkar glasujem. In če bi bil ti sam napisan kot nemiki kandidat na tistem papirju — pa bi jaz volil naše. Tako je, Peter, in niC drugače, kakor mi Bog pomagaj.» Takrat je propadel nemški kandidat, kajti na Glo-golvini je sedel Jernej Glog in volil naše. In ž njim so volili vsi, ki so ga ljubili in spoštovali. In teh je bilo mnogo. (Dalje prih.) Ši-King- (Mile Klopčič.) i-king" (Glas ljudstva) je klasična zbirka kitajske narodne lirike. Sokoli tristo pesmi te zbirke sega v dobo od XII. do VI. stoletja pred Kristusom. Te narodne pesmi je zbral Kung-fu-ce. Zbirka je bila zaključena 483. leta pred Kristusom, a okoli 230. 1. pr. Kr. jo je dal cesar Cin-ži-boang-tl zažgati. Narod pa, ki je zapel te pesmi, in ufe-njaki so jih ohranili do danaSiijega dne. — In danes se divimo in čudimo tem pesmim in ne vemo besed zanje. Kakšna srca je imel kitajski narod! Tenke membrane, ki so zapele na najmanjši dreget, na najralilejši dih Nič bajeslovja ne najdeš v njih, vse je zemsko. O naravi pojo, o drevju in poljih, o gorah in viharju, o gozdu in reki. In o človeku pojo in njegovem trpljenju. Ta srca, trpeča od suše, lakote, ponižana, umirajoča v večnih vojnali, so si zapela silne pesmi socialnih motivov. In o ljubezni pojo, tiste melodije najrahlejšSh strun njihove bogate svireli. Vse pesmi so učinkovito preproste. To je baš njihova največja prednost. Najpriprostejše in zato najbolj naravne pesmi v Si-Kingu so ljubavne. Te poje malone brez izjeme vedno le žena, šaljivo, naivno in od srca vabeč snubce poleti, naj ne čakajo, da bodo vse slive obrane, in pozimi, naj no čakajo, da ves sneg z gora skopni. Češ, poglej v gozd, tudi hrastje nosijo želode! Kako da ne bi nam ugajala življenjska moč naših mož? Pa C'e jih mož požene čez prag, še s ceste ponižane trosijo svoj iskreni blagoslov na moževo hišo. Pa suša, glad, pohodi, vojne — smrt. Možje gredo v vojno, niso več junaki: daleč proč od poljubov nosijo težko bratomorilno orožje. Iz tega življenja so zapeli svoje največje pesmi. Žalostne so te pesmi, nič več kot žalostne, le včasi pomešane s pikro ironijo in porogom. Le finale teh pesmi je vžgal, razodevajoč tajne misli srca in razuma. Morda samo preprosto prijateljsko vprašanje sovražnikom: Sovražniki, povejte od srca, rad vedel bi: Kje ste domä? A to preprosto vprašanje tirja silen odgovor v dejanjih. Tudi sami so našli odgovor: ljubezen med sebo. Bodite kot hruševo drevo, ki vabi ljudi v goste: LETKIK VII. 2EMSKI SVKT štev. 2. STRAN 47. «Da vas lahko nasitim, da lahko vas družno napojim, mi je kot milost slehernega vašega srca.» Tako je pel kitajski narod o trpljenju in edino Kveličavni ljubezni med seboj. Klanjal se je pred velikimi pradedl, pred knezom gao, ki je pod svetim hrušievim drevesom Tang-Li delil svoj čas pravico, poveligeval res junake, hvali) solnce za pomlad in zmerjal zvezde za mraz. Bogate so te pesmi. Dočakale so starost 3000 let, pa je še vedno sama mladost v njih. Prastare so in večno mlade. O — to jih je kovalo veliko življenje velikih spoznanj. Trpljenje je ubiralo te srbne strune, ta nedoseženi kipar Kloveških src. Naj eitajo naše žene te prastare ženske pesmi. Naj jim bodo koi daljno petje in naj jim bodo kot vilinski ples. IZ ŠI -KINGA. (Mile Klopčič.) žene vojakov poje, 1 5 Onstran kalne reke S/u bero Onstran kalne reke Sju gredo žene draije in vejevje, žene brat vejevje, sekajo grmoaje, drevje sekat grm in drevje, in prežalostno pojo: ter prežalostno pojo: «S carjevimi si pajdaši «šli ste onostran vodovja, šel med bojni grom. niste utegnili. Prazni so gozdovi naši, da bi nam grmovja lakota preži na dom!» o drva nacepili!» 3 4 Onstran kalne reke Sju gredo Ribi Fang je rep rdeč, žene sekat drevje: ' a palača kralja «Veste, kaj obupane storimo? vsa žari, da se je vnela dalja. Skrinjo na zapah zgradimo. Jaz takrat bom svojo srečo pela, In ko prvič bo domov prišel, če te letos še domača peč bo grela — u skrinjo ga zaprimo. Slava tebi v svita mojega ognjišča!» Nikdar več ne bo ušel! Na skrivaj. Kdo še trdi, da si je miš Kdo še trdi, da je ptič svoj ostri zob zlomila? svoj ostri kljun zapravil? V sobane moje vlomila Saj meni v kamro se je javil in mi novico sporočila. in mi novico pravil. Kaj da je htel? Povedat je prišel, da dragi moj me za ženo bo vzel. STRAN 48. ŽENiSKl SVET gtev. 2._LETNIK VII. Daleč. y bregu cvetje krvavi. Znana sta mi žalost in trpljenje. Če te, dragi, le en dan Travo in zelenje je jesen zatrla, iščejo oči zaman, Če te iščem, zvezda moja, mi je dan kot sedem dni. eno uro brez pokoja, sedem dni. mi je ura kakor tedni, mesci, leta, sedem let. Čudovite rože sem si irplela v kodre. Toda, dragi, če ne smem, da oko v oko ti zrem, mi je hip begotcu kakor smrt, sedem smrti. Izgnana. 1 2 Grem, saj grem, a duša se upira Da grenka sem rastlina Tu, si velel, in noče iti, kamor noga hoče. Čemu? Ker ti je slajša rastlina Ci? Do praga si me spremil, « Mene čez prag, a drago si objel, dlje nisi holel. Zdi se, da jutri joče se, kdor danes se smeji. 3 4 King se lepo izliva v reko Waj —' Njo, ki jo ljubiš zdaj, nezvesti, vendar se voda rek skali. želim, da ljubiš jo vsekdar. A vajina sloga naj bo čista vekomaj, A ona, ki sem radi nje na cesti, četudi žalost mene v zemljo položi. naj ne pobegne ti nikdar. Zjutraj. Zjutraj, kedar nam solnce vstane. Kdor hoče —' kakor ste oholi!_ vzdrami zlati se fazan. snubiti, naj brž stori! In ne molči! Samico jame Ne čakaj, da s podolij vabiti v prelepi dan. . in gord ves sne'g skopni. Žalovanje, Glejte, kaj nosim: belo žalno haljo. Glejte, kaj nosim: belo žalno haljo, in brez moči medlim. Zakaj? v moreči groznici m.edlim-. Očesa solzna vsa vedo za daljo, Ne morem stati, niti zreti v daljo, vedo za tih in dober kraj. v gomilo k njemu le želim. Glejte, kaj nosim: belo žalno haljo, srce cd bdi je bolno. Pred jutrom še dosežem tvojo daljo, bom ene pod zemljo s tebd. LETNIK VII._ŽENSKI 6'VET štev, g. STRAN 49. Žena vzdihuje. Moje šolnce in moj mesec, Moje solnce in moj mesec kaj še razsvetljujeta zemljo? in nebeške zvezdice — Moj gospod že več ne mara zame, naj nikdar ne najde si pokoja postelj mi pepel je za pečjo! on, ki meni varal je srce. Moje solnce in moj mesec. Moje solnce in moj mesec, luč vesoljnih visočin. jug, zahod in sever, vzhod, On ne vidi mene, svoje žene, luč, ki sveti preko nas —■ ki v njegovi senci le živim. meni je silno mraz. Ah, da nista oče niti mati dete me s poljubi" zamorila? Pravljica o kači. (Janez Rožencvet.) Očka, povej povest o kači! — O jari kači? Ne, s tisto me samo dražiš. Pravljico o pravi zaresni kačil — Ne vem nobene. Zakaj ne?! Če veš o vsaki stvari pravljico, jo boš vedel tudi o kači. Kar začni; enkrat je bila ena kača. — Živela je kača. Tako velika kakor kača klepetača ali pa naočarka? — Še dosti Večja. Tako velika je bila, da bi se videli kača klepetača ali naočarka zraven nje kakor glisti. Je bila lepa? — Na vso mgč in nikjer na svetu ni 'bilo lepše kače. Ob straneh je bila bela kakor sneg, spodaj gladka bisarnata, po hrbtu pa zlatorujava, s kolobarji in marogaiai iz rumenih, modrih, sivih, rdečih, črnih in z|elenih peg, ki so se lesketale kakor dragulji. Kje je pa živela kača in kaj je počela? *} Večkrat pravijß matere, kako rade bi čitale v listu tudi pravljice, da bi mogle ustreči deci, ki vedno moleduje zanje. Žal, da radi prostora in sredistev ne moremo posvetiti deci posebnega kotička v listu; pač pa je- «Ženski svet» že v IV- letniku prinesel izpod peresa M. Jezernikove navodilo, kako si iznajdljiva in domiselna mati lahko pomaga in sproti 'sesta.vlja pravljice. Kot primer je bila potem iv listu tudi prekrasna pravljica iste pisateljice. Danes objavl amo «pravljico o kači», ne toliko zato, da bi jn matere dobesedno pripovedovale otroku, temveč v prvi vrsti z naanenom, da bi jo same s pridom čitale, se ob razgovorih otroka in očeta ustavljale in sp'Oznale, kako je prav-, zaprav otrok tisti, ki pravljico gradi in ji daje načrt, oče pa samo isestavlja material. Obenem vidimo, kako hoče dete o&tati vedno le v svojem detinskem svetu, oče pa gleda pravljico s istališča izkušenega človeka in resničnega življenja in poda'a 9voj.i dognanja otroku v taki obliki, ki je prikladna razsodnosti, domišljiji in prirojeni sebičnosti mladega vsevedeža, Ür, STRAN 50._ŽENSKI SVET štev. 12. LETNIK VI. — Živela je v gori v votlini, visoko nad gozdovi in meglami. Tam je čuivala svoje zaklade žlahtnega kamenja. Je imela tudi take briljante, kakor sva jih videli z mano v izložbi pri zlatarju, ki jih ni nihče kupil, ker so bili predragi? — Iz takih briljantov je bil pri njej pesek, ki ga je imela na kupe in se za^j še zmenila ni. Kamni njenih zakladov so bili vsi najmanj za jajce veliki in brez števila je bilo vmes briljantov, smaragdov, rubinov in drugih draguljeiv, debelih kakor krompir. Kadar je znosila svoje zaklade na solnce in razložila kamenje vrh gore, se je gora svetila in bleščala na vse strani do konca sveta? Zakaj je pa nosila zaklade na solnce? — Zato, da se je kamenje napilo solnca. Kača ni marala teme, okoli nje je moralo biti vse svetlo in lepo. Po noči ali če ni bilo solnca, je ležala v votlini v dijamantnem pesku, po policah ob stenah so bili naloženi pa oni veliki dragulji, ki so se zarili v vseh maivričnih barvah, V jami, ki je bila bolj prostorna in visoka kakor cerkev, je bil tak sijaj, da človeške oči kaj FKjdobnega še nikoli niso videle. Očka, bi bili mi bogati, če bi imeli en tak kamen? — Precej! Potem bi imeli, pa lahko precej vsi nove obleke in čevlje. Ne bilo bi treba nič čakati, da dobiš šele bilančno nagrado. In drugo leto, ko bi hodila v šolo, bi imela gospodično, ki bi me zmerom spremljala in mi nosila knjige. — Gospodično bi že imela, spremljala bi te tudi, ampak knjige bi morala sama nositi. Zakaj? — Ker se ne spodobi, da bi odrasli stregli otrokom, kar si sami lahko store. Ali bi imeli tudi hišo in vrt? — Seivieda bi imeli. Lep velik vrt, poln rož in z visokim zidom ograjen,' da bi nihče vanj ne gledal. Jaz bi pa včasih nalašč pozabila vrata zapreti in ljudje, ki bi šli mimo, bi dejali; glejte, kako imajo lepo! — Ni prav, če se človek baha in drugim skomine dela. Bi imeli tudi živali? — Tudi, Pse, mačke, kozo, prešička, veverice, zajce in še dosti drugih. Pa bi se med seboj grizle! — Ne bi se. Živali so pametne in se hitro sprijaznijo, če vidijo, da morajo skupaj živeti. Pa kaj bi še imeli? Pov.ej rvse! — Mama bi imela avto in najlepši kožuh, ki ga ijna krzpar, Jurček bi imel živega konja ponija in orodje, da bi delal aeroplane, ladjice in mašine; LETNIK VII. ŽENSKI SVET štev. 2. STRAN 51. vidve z Nežko bi imeli pa svojo kuhinjo z malim električnim štedilnikom in pralnico z vso pripravo, da bi lahko ravnotako gospodinjili kakor mama. Kajne, jaz bi bila gospodinja, Nežka pa služkinja? — En dan. Drugi dan bi bila pa Nežka gospodinja in ti služkinja. Tako bi se obe navadili. Ali bi potem še zelje jedli? — Seveda, zelje je dobro. Ni dobro, torte so boljše. — Tca-te so samo za posladkanje o gadovih in velikih praznikih. Povej še naprej, kaj bi imeli! — No marsikaj, kar si zdaj samo želimo. Vsak bi imel svoje sanke in smuči, čoln bi imeli in jaz bi imel tudi veliko sobo z omarami, ki bi bile polne knjig. Kaj ne, knjižnico in same pravljice in povesti? — Ne, tudi druge knjige. Kakšne? — Take, da bi lahko vanje pogledal, če bi hotel kaj vedeti. Bi bile knjige, ki so v njih popisane vse živali in rastline, kar jih j'a, stroji, ki so jih ljudje izumili, tuje dežele, mesta, cerkve in gradoivi. Potem knjige, kjer je popisano, kako se ta ali ona reč izdeluje ali prideluje, in druge. Kakšne še? — Take, ki povedo, kako se je Ijude;m v starih časih godilo, kakšne so navade v tem ali onem kraju, kako so živeli umetniki, učenjaki in junaki, ki so prepotovali neznane dež«Ie; knjige o elektriki, stavbah, vojskovanju, tujih jezikih, zvezdah in knjige, ki pripovedujejo o stvareh, ki jih ne moremo videti ali narisati in si jih lahko samo mislimo. Ampak tega ti ne morem prav razložiti, si še premajhna in bi me ne razumela. Ali bi v teh knjigah lahko brala, kaj bi bilo, če bi nikjer nič ne bilo? — Ne, tega ni v nobeni knjigi. Kaj bi bilo, če bi nikjer nič ne bilo, ve samo Bog in ne pove nikomur. Škoda, jaz bi pa vendar rada vedela. — Jaz tudi, otrok moj. Očka, če bi bili bogati, bi pri nas tudi dekle z zobnimi krtačkami kuhinje ribale kakor pri onem kralju, ko si zadnjič pravil? — Ne, bi bilo prehudo zapravljanje. Ampak popotovali bi lahko? — Potovali bi veliko, ves svet bi si ogledali. Bi se pa 25 maminim avtamobilom peljali h kači in dobili tam tolike dijamantov, da bi bili najbolj bogati na svetu. Potem bi lahko vse imeli, kai bi hoteli. — Bi ne šlo, ker kača Slepiča ne da nikomur nič od svojih zakladov. Ali je kača slepa? STRAW 52. - ZEIT^I SVET štev. Z. LETNIK VII. — Ni slepa, Slepiča se ji pravi, ker druge slepi. Kako jih slepi? — Z očmi, ki so tako hude, da ne more nihče brez škode vanje pogledati, Prileti mimo gore bel golcbček in uzre kačo. Slepiča ga pogleda in kakor d|ve dolgi rdeči igli zadeneta golobčka žarka iz njenih oči. Pozabi, kam je hotel, leti naravnost proti kači, kakor da ga vlečeta k nji dve rdeči niti. Nazadnje kača.zine in golobčka ni več. Podobno se zgodi ljudem, ki gredo po zaklade. Zagledajo se v kačje oči, oslepijo in pridejo p>red Slepico, ki jih požre. Tako Slepiča nikoli ne strada, ampak je čimdalje večja in lepša. Kogar pa ne požre, tava slep naokoli in pogine. Malokdo pride nazaj do ljudi, kjer mora potem občina za reveža skrbeti. Ali bi ne mogli ljudje Slepiče zf elektriko pokončati, s kanonom ustreliti ali pa z aeroplana bombo nanjo zagnati? — Ne, Slepiča je nepremagljiva. Elektrika ji ne škoduje nič in s kamnom se v hrib težko zadene. Pa tudi če bi nanjo izstrelili vse granate in zmetali vse bombe, kar jih imajo, bi ji ne prišli do živega. Skrila bi se v svojo gbboko votlino, počakala do konca, prilezla spet na dan in slepila naprej. Navsezadnje bi bilo pa tudi škoda, če bi tako lepo kačo pokončali. Saj je vendar škodljiva! — Kakor se premisli. Škodljiva onim, ki jih pogubi, koristna drugim, ki so tako pametni, da ne gredo preblizu. Bog ve, kako bi bilo žalostno na svetu, če hi Slepiče ne bilo. Očka, si ti že šel iskat kačo Slepico? — Že. , - In kako je bilo? — Od daleč sem jo zagledal, kača se je ozfla name in tako se mi je zableščalo, da so me potem dolgo oči bolele. Še zdaj se mi včasih blešči, da ne vidim dobro, A zato nosiš očala? — Če še prav pomisli, res, od takrat rabim zmerom očala, drugače ne vidim prav, Kakšni so bili pa zakladi? Ali si jih videl? — Videl in lepi so bili. Kakor da gori vrh v vseh barvah, se je zdelo. Pa škoda, da si se obrnil. Morda bi bil pa vendar vsaj en kamen dobil! — Nič bi ne bil dobil. Še sam bi bil tam ostal in otroci me ne bi nikoli videli. Ampak nekdo je pa le moral biti, ki je kačo Slepico premagal. Gotovo se je dobil tak junak ali je bila po kakšna žival še hujša in večja, Powej, saj gotovo veš! — Kačur je bil še večji. In je Slepico premagal? — Ni je premagal. Poskusil je, pa je tudi poginil. UETNIK VII._ŽEJSfiSKlI SVET etev. 2._STRAN 53. Kdo je bil Kačur? — Kačiu- je bil tudi velikanska kača, ampak ni bil lep. Črn je bil in strašen, a oči so se mu zeleno, svetile. Živel je v velikem žalostnem močvirju, ki je bilo skoraj zmerom v megli. Dan za dnem se je plazil po blatu. Zeblo ga je, pijaivke so mu pile kri, nikoli ni mogel naloviti zadosti žab, močeradov in druge gola;^ni, da bi se do sitega najedel, in redkokdaj ga je solnce obsijalo, da se je malo ogrel. Strašno: revno in žalostno je bilo njegotvo življenje. Dostikrat mu je bilo tako hudo, da si je želel smrti. Ko je pa slišal, kako lepo ima Slepiča, je sklenil, da se polasti njenega doma in njenih zakladov. Kdo je pa Kačurju povedal o Slepiči? — Smrt je prišla mimo in mu je pravila. Tako lepo mu je pripovedovala, da je šel kar precej na pot. Iz močvirja je prišel na travnike, iz travnikov na polje. Tam je bilo lepo suho, slama je bila rnehka, pijavke so se pogubile in solnce je grelo. Jesti ni manjkalo. Jerebic, prepelic in zajcev je biio, kolikor jih je hotel; ko je prišel v gozdove, je našel pa še druge večje živali. Lahko bi se bil Kačur kje ustanovil in dobro živel, ampak mudilo se mu je do Slepiče in je raje kar lačen hitel naprej, Prelezel je delvet dolin in devet hribov in je prišel pred goro, kjer je stanovala. Vzpel se je iz gozda in obstal med drevjem kakor stolp. Z očmi sta se srečala s Slepico, ki je z vrha gore gledala nanj. Nji sta sijala iz oči rdeča, Kačurju pa zelena žarka, in na sredi, kjer so se žarki stikali, so pršile strani bele iskre kakor od ra;ib;-Ij enega železa, ki tolče po njem kovač. Tri dni in tri noči sta se gledala, Čimdalje daljši so bili rdeči, čimdalje krajši zeleni žarki, in tretje jutro sta se rdeči igli ]>odaljšali prav do njegovih oči. Vstalo je solnce, a Kačur ga ni več videl; zaskelelo ga je v očeh, tema se je zgrnila okrog njega in onemogel je omahnil na tla. Ko je spoznal, da je oslepel, ga je popadla divja jeza, «Čakaj Slepiča, tiidi tebe mora biti konec!» je zakričal in se zagnal proti njej. Ovil se je okoli gore in jo pričel stiskati, da jo zdrobi s Slepico vred. S tako niočjo jo je stiskal, da se je kamenje udajalo in gora rastla. Ko se je zažel vanjo, se je pa gora zrušila in pokopala Kačurja pod seboj. Ampak Slepiča je vseeno ostala živa, zaikaj Kačur je v svoji slepoti in jezi zgrešil smer in zdrobil napačno goro. Kako se je imenovala gora, ki jo je Kačur zdrobil? — Črni vrh. Pa druga, kjer je Slepiča stanovala? —. Svetlica, Očka, ta pravljica ni nič lepa. In Kačur je bil hudo neumen, da je kačo. Slepico tri dni gledal. Jaz bi pa precej planila nanjo, in ji vzela zaklade. — Zdaj je lahko govoriti, ampak Kačur je storil, kar je storil. Kdo more vedeti, ali bi se mu na njegovem mestu bolje godilo? Kaj ne, ta pravljica je bila res, čeprav si se jo samo ti izmislil? ' — Bila, ker sem si ivse tako izmislil, kakor se je v resnici zgodilo. Ampak veš, take pravljice, ko dobijo nazadnje vsega dosti in mislim, da je bilo res, so lepše. Očka, povej raje tako! STRA,N 54._ŽENSKI SVET Stev. 2._LETNIK VII. Obramba matere, (f. b) K članku «Zaupanja gre zaupanje^,, ki ga je prinesel «Ženski Svety> v. enajsti številki lanskega letnika, se je oglasilo par naročnic z ugovorom, da jim ne ugaja. To je dobro znamenje, da naše čitateljice tudi take vrste članke z zanimanjem berejo in, kar je še več vredno, s kritičnim očesom presojajo. Problem je taka življenski, da mora zadeti if živo in zbudili oboje, odobravanje in odpor. Pred našimi očmi se razvija nova doba, raste novo pokolenje. Mi razvoja ne moremo ustaviti, ne ga zadržati, mi moremo le opazovati, izreči svoja mnenja in poslušati mnenja drugih. V zadnjih dveh člankih, ki smo jih prinesli o vprašanju «matere in hčere^, so se razvijale misli bolj v prilog hčeram. Na vsak način bi ne bilo prav, da bi poslušali samo novo pokolenje, ki gromadi na matere očitke in tožbe, poslušajnto to pot tudi nekaj besed v obrambo matere, ki jih je v istem vprašanju napisala Gabrijela Reuter. Te vrstice bodo tudi v zadovoljiv odgovor in pomirjenje tistih čitateljic, ki se s prej priobčenimi članki niso strinjale. Pisateljica izvaja pod gorenjim naslovom sledeče misli: «Doba boja med očeti in sinovi, s katero se je mnogo bavila tudi literatura, je vsaj za javnost končana. Danes prihaja v poštev vprašanje boja med materami in hčerami. Zakaj ne med očeti in hčerami? Vzroki so jasni; iskati jih je treba v dejstvu, da ima mlada, brsteča deklica več obzira pred drugim spolom. Vzrok boja med očeti in hčerami, ki bi edini mogel privesti do poloma, je z ozirom na bedo dobe že zdavnaj pokopan — namreč vprašanje poklica. Oče sam zahteva, naj se hči uči zgodaj in se čimpreje osamosvoji. Tudi mati Zahteva to. Med tem ko oče na moški rtačin izvaja potrebne posledice, je mati le v mislih navdušena za hčer, ki si služi s poklicem sama svoj kruh, trči pa ob stotino malih in večjih neprijetnosti, ki jo mnogjo živeje zadenejo nego očeta. Ona začne godrnjati, s tem ubije v otroku ljubezen do sebe, potrebno spoštovanje je tudi kmalu izgubljeno. Priznajmo si, da ljubezen dandanes ni nič kaj visoko cenjena. Hvaležnosti, da je mati z bolečino in življensko nevarnostjo odkupila hčerkino življenje, danes skoraj ni več. Mladina gleda na svoje življenje malodušno kot na trd in bridek boj z vsakovrstnimi razočaranji. Mnogi mladi ljudje občutijo radi tega svoje rojstvo kot materino krivdo nad njimi, ki jo mora uboga revica jeSva odplačevati do konca svojega življenja s poslušnostjo in uslužnostjo nasproti hčeri. Med tem, ko se hči uči za svoj poklic, store zanjo vse, da ji je pot bolj gladka. To komaj zadostuje, a pogostoma niti ne zadostuje, da postane hči docela samostojna. Ona še vedno potrebuje pomoči iz rodne hiše, bodisi glede hrane ali glede stanovanja. Svoji od dela preobloženi materi ne pomaga v najmanjši stvari. Dobro: poklic in nujno potrebno razvedrilo ji LETNIK VII._ŽENB'KI SVET žtev. 2._STR'AN 55. morda res ne dopuščata niti minute časa; toda kaj ni časa niti za prijateljstvo in prisrčne besede priznanja, ki bi materi tako dobro dele? Današnja dekleta so čudovita, še ne izvreia mešanica moškosti in prirojene ženskosti, ki se bojujeta v njej; da, če hočejo napredovati, morajo tudi bojevati! Toplota v čuvstvovanju, malo sentimentalnosti, dobrodušna obzirnost, lep način v dajanju in jemanja — vse, kar smo doslej imenovali žensko srčno kulturo in s čemer se mladina neprestano bojuje v sebi, vse to gledajo hčerke v materi deloma kot trajen in neprestan očitek, deloma kot opomin in radi tega sovražijo nositeljico teh lastnosti, četudi same sebi t^ga ne priznajo. Toda ali naj matere, ki se starajo, vržejo od sebe vse tiste lastnosti, ki so doslej veljale kot krona njihovega bistva? Ali naj pričakujemo od jablane, s katere smo v jeseni potrgali sadove, da na zimo vzcvete? Mati je morda gojila tiha upanja na svojo hčer, da jo bo ta v starosti razbremenila od težkega, neprestanega domačega dela. Ona vidi, da mora v razmerah, kot so se danes razvile, opustiti vsako upanje na to. Ona bo še vedno s svojimi usahlimi močmi, s to ali ono boleznijo, ki si jo je nakopala v teku let, za svojo hčer prala, likala, šivala, pletla. Toda zato se sme vendar zaupljivo soudeleževati svežega, mladega življenja — ona lahko s hčerjo sočuvstvuje v veselju in resnobi, pri delu in ljubezenski radosti in na ta način znova preživlja svojo mladost. V kolikih slučajih ji privoščijo hčere prijateljstvo, ji privoščijo vsaj strpljivo ravnanje z njo? Greh, ki ga danes mladina greši na starejšem po-kolenju, je brezobzirno zasmehovanje, s katerim obsiplje stare ljudi, ko z njimi občuje. Pri tem pa matere, ki imajo osemnajst do petindvajsetletne hčere, še nikakor niso starke. Ali naj se tedaj čudimo, če se branijo z vsemi močmi, če so sprejele boj za svojo lastno samozavest z vsem orožjem svojega užaljenega srca? Pred petdesetimi leti je bilo za mladino težko, morala se je boriti za svoj človeški razvoj. Danes je zmagovalka na vsej črti. Naučila se je sicer ostro in jasno misliti, toda kljub temu ji je treba povedati, da je nečastno, če poraženega nasprotnika žali z zaničevanjem. Ali je po vseh družinah tako žalostno? Ne. Jaz: poznam v svoji bližini tri matere, ki žive s svojimi hčerami v najlepši slogi. Te matere so tri pametne, pridne in pogumne ženske. V njih se javlja že prirojeni, nagli, ognjeviti tempo našega časa. Četudi so po svojem nastopu ženske, je lep del moškosti primešan njihovemu bistvu. One imponirajo mladim bitjem, ki so jih rodile. In — imponirati je treba današnji mladini, to je važno.i> STRANI 56._ ŽENISKI SVET štev. 2. _LETNIK VII. Higijena v kuhinji« (Lea Faturjeva.) — (Nadaljevanje.) Moka. Moki vseh vrst primešalvajo druge vžitne in nevžitne snovi. Posebno pa potvarjajo «pšenični cvet», to je najboljšo pioko. Poleg pše-^nične moke slabše vrste tudi moko'iz bele koruzne, krompirja, želoda, fižola, graha, cmsa, prosa, Črnivca''), sirka ji primešavajo tudi neužitne snovi, kakor divjega kostanja, koruznih storžev, žaganja, peska, galuna, mavca, gline, bakrene galice. Moigoče še kaj. Dobra pšenična moka je suha, rahla in prožna, bela, diši po pšenici m ima tudi slajast okus. Barva moke cikne pri nekaterih vrstah na rumeno, pri drugih na sivkasto ali plavkasto. Pšenična moka se da stisniti v pesti in se oprime roke, (Sipka se ne da stisniti). Glede barve pa spoznaš razliko najbolj, če je deneš več vrst ivl kupčkih na modričast papir in pritisneš s prstom. Dobra pšenična nioka je gladka in čista, suha, rahla, nima v sebi črnih pik, ne dela svaljkov. V roki je voljna in kakor mastna, diši sladko sveže. Če jo stisneš v pest, ne razpade, [Sipka se ne stisne). Moka, ki je težka in vlažna, ki diši po kislem ali po plesnivem, ki pogrenči v ustih, je pokvarjena, stara. Dobi se pa tudi moka, ki je lepa na oči, nagaja pa pri kuhanju, v jedi se razleze, testo za kruh se razliva. Taka moka je bila na potu ali v skladišču v hudi solnčni vročini, ali pa se je pregrela pri mlenju. Moka iz premladega žita je tudi slaba za kuhanje, testo iz( nje se trže, kuhana jed je opolzla in zgnetena. Moka, ki .jo je polcvarilo solnce, mora ležati par tednov mirno na hladnem, potem je dobra. Stara moka preide, to se pravi, izgubi okus in moč. Kruh iz take moke je bled in omeđen. Primes ječmenove moke se pozna pri kuhanju, jed je bolj mazasta, barva malo rdečkasta, tudi izločuje ječmenova moka ob daljšem kuhanju hordein, snov, ki se ne ra-zprosti. Moka, ki ima rumenkast ali sivkast lesk, ima primešano fižoloMo ali grahovo moko. Jed iz take moke je težka, ne naraste. Krompirjev škrob naredi moko trdo in se pod prsti čuti v zrncih. Pri «sipki» moki je pogostoma. Pa tiidi belo koruao primešajo sipki. Krompir se pozna že pri mesenju, pri kuhanju se čuti njegov zoprn duh, žličniki so kopasti, shajano testo je težko, O primesi v moki se prepričamo, če zmešamo malo moke v mrzli vodi in jo pristavimo, da zavre in se zgosti v redek močnik. Potem ga precedimo na platno. Od pristne pšenične moke ostane samo vlečec (Kleber), narastla, prožna, rumenkasta masa, ki se stisne lahko v kepq ali razvleče po dolgem. Ako je primešana TŽena moka, je vJečec bolj sivkast, sluzast in manj prožen. Ječmenova primes se pozna na rdečkasti barvi vlečca, ki je suh, se trže in *1 Reška okolica. LETNIK VII._ZENSEI SVET Štev. 2._STRAN 57. sprijemlje v kepe. Ovsena moka naredi sivkasto-rumen vlečec z belimi pi-krami, koruzna moka vosku podobnega. Moke izl sočivja ne narede pri kuhanju ^lečca, ampak sirasto snov, legtimin, ki se pokaže pri kuhanju kot tenka mrena na površju. Legumin ostane na platnu kot gosta širna ta prevlaka, ki gre narazen, je sivkaste, rdečkaste ali zelenkaste barve in diši po sočivju. Odcedek iz takega mcčaika vsebuje večinoma škroborvo moko. Pod kapljo jodove raztopine čista pšenična moka pordeči in izpremeni barvo šele potem na modro, krompirjeva primes pomodri takoj, moka iz sočivja dobi mesno barvo. Krompirjev'a primes se spozna tudi, ker zadiši moka kakor po mravljah, če jo poliješ s solno kislino. Moko preizkusimo lahko tudi na mrzlo, če zjgnetemo na platneni krpi malo moke z mrzlo vodo. Pusti, da se vlecec posuši, čim slabša je bila primes moke, tem bolj se bo drobil. V od-cedku moke je škrob. Iz njegove usedline spoznamo primesi po barvi. Rudninsko primes ugotovimo: če zakipi odcedek, ko vliješ vanj malo žveplene kkline, je kreda v moki; če pomodri rdeč lakmusoiv papir, ko ga namočiš v irdcedku iz moke, je v moki apno, kreda, mavec in druge glinaste snovi Galun v moki ugotovimo; zmešaj na redko vodo in moko, precedi skozi pivnik in kani v odcejeno' salmijakovega cveta. Če se sprime moka v kosce, ki se razproste pod raztopino jedkega kalija, potem je v moki galun. Pšenično moko spoznamo tudi po tehtanju, ista mera krompirjeve moke je precej težja od pšenične. Zdravju škodljiva je Vsaka rudninska primes v moki, škoduje tudi preveč Črnivca, ljulike, grašice, moka iz snetljivega ali sparjenega žita, moka iz nedoziorelega žita. Ta povzroči gomazico, bolezen, ki je bila prejšnje čase po slabih letinah zelo pogosta. Moke s tako primesjo imajo zoprn duh ter so polne luskinic. Rženo moko potvarjajo s črno pšenično in z Vsem drugim, kar pride-vajo pšenični. Pristnost moke se dožene na enak način. V mrzli vodi zgne-čeni vlečec mora dišati pri pristni moki kakor ržen kruh in biti rumen in prožen, posušen je kakor roženina. Pristna moka zgori tako, da ostane samo 1% pepela. Ržena moka je bolj zamolkle barve kakor pšenična, ima okus in duh po rži, je suha in prožna. Obilo višnjevih pik v moki je znak, da so bili v žitu rožički, višnjeva sencä pomeni, da je bil primešan žitu črnivlec. To primes spoznamo, če zmešamo malo moke s kisom in držimo testo v kositrni žlici nad ognjem, dokler ne izpuhti kis. Črnivec naredi testo višnjevo marogasto. Koruzna bela moka je pogostoma primešana pšenični. Čista in sveža ima duh po koruzi, je bela, pomešana s črnimi pikami, pod tipom je nekako mastna in debela. Riževo moko potvarjajo s krompirjevo, pa jo primešajo tudi drugim mokam. Pristna je prozorna, rumenkasta. Z vodo umešana ne naredi vlečca, STRAN 58.__ŽBNiSIKI SVET gtev. g._LETMIK VII. pusti samo rumene drobce otrobov, Potvorjena je zamolkla ali umazano bela, ne diši po rižu in drsi med prsti. Koruzna rumena moka je dobra, če diši sladko po svežem, je lepo ru-mena,in suha. Moka, ki diši kislo, ni zdrava; če je zelo bleda, je mleta iz storžev ali iz slabe nezrele koruze. Ovsena moka je sivkasta in po načinu mleuja včasih rdečkasta. Spri-jemlje se v kepice, ki se ra:iproste, če jih poliješ z vodo, OtvBeno moko po-tvarjajo z apnom, s krompirjem in podobnim. Ovseni vJečec je nekako masten. Ječmenom moka je mehka in bela, ima slajast ali od pšenične pioke zelo različen okus in duh. Potvarjajo jo z apnom in drugimi snovmi. Preizkušanja se delajo kakor pri drugih mokah. Ječmenov vlečec se ne more gnesti, ampak se razpusti v rvodi. Ječmenov kruh poka in kuhana jed iz te moke se rada razkuha. Pokvarjene gebe. Devetdeset procentov zastrupljenja 2S gobami gre na rovaš pokvarjenih vžitnih gob''). Goba je jako občutljiva, njene snovi se razkrajajo hitro, že na potu se pokiv'ari, posebno če je rastla na močvirnatih tleh, če si jo utrgal na dežju, če jo neseš stlačeno po vročim, če stoiji doma neosnažena v vročini. Vsaka najboljša goba postane škodljiva, če stoji kuhana. Sumljiva je vsaka goba, ki cedi iz sebe lepljiv sok, ki je objedena, orviva, ki smrdi, ki je opolzla, v razkroju. Goba, ki je bila mlada neškodljiva, je stara strupena. Gobe poznaš po okusu; vse, kar je jedko in ima zo-pern duh, ni dobro. Prof. Šinkovec je svetoval nabiralcem gob, da bi očedili vselej že na najdišču gobe od prsti in nesnage. Doma naj jih razrežejo takoj. Zdrava goba ima jedro meso, barva mesa je pri jurčku, srnah, mahovkah, karželjnih bela, pri maslenki rahlo rumena, pri rožmarinkah rahlo rdeče navdahnjena. Gobe se kuhajo najbolje v lončeni posodi, pečejo se lahko v železnih ali kositrenih ponvah. Vse gobe je treba popariti pred kuhanjem in jih oprati potem še z mrzlo vodo. Dobro je tudi, če se sparijo s slanim in. okisanim kropom. Pokvarjene, črvive in opolzle gobe pa ne bo popravil" noben krop in spadajo v jamo. Pravijo tudi, da mačke ne jedo gob, ki so jKikvarjene ali strupene. Pokvarjena jajca so tudi lahko vzrok bolezni. Lani je zaniesila neka gospodinja s takirtii jajci in vsa družina je obolela z znaki zastrupljenja. Pokvarjeno jajce je bolj temno, lahko iM roki, krhke lupine. Ako je bilo v apnu ali soli, ima grapavo in izjedeno lupino. Pravijo, da je dajal mož ženi, ki se je je hotel iznebiti, vsak večer štiri trda jajca (kar na suheim) in kmalu je umrla. Sicer pa izpoznamo slaba jajca po duhu in okusu. Zato je zelo neprevidno, če ubijamo jajca kar v moko; kolikokrat si je že kuharica na ta način pokvarila vso pripravljeno moko. Raje ubijmo vsakega posebe v posodico, da se katero, če je slabo, ne zmeša z drugimi in jih se Pok'vari. (Dalje pj-jj,) I z v E s T J A Pn 7Pt1clrP>tn Cirp-tii severnih Nemkah. V nekem kraju so r-U ZCIl&Kein bvetu. i^nd^ih društvih dogovorile, «ženski klub češki» je praznoval minulo da se bodo med seboj nadomestovale v leto 251etnico svojega narodno-kulturnega gospodinjstvu. Kadar je katera jako utruje- deliL Med njegovimi članicami se je bila po- "a. s' vzame dva ali tri tedne počitnic. Ali rodila tudi misel za osnovanje posebnega od- ostane doma, ali gre kam drugam, za dom bora, ki se je potem uspešno boril za žen- in otroke pa ni v skrbeh. Na njeno meato sko. volivno pravico in ustvaril velik pre- pride za ta čas druga ženska, ki jo popol- obrat v javnem mnenju v prilog ženski noma nadomesti doma; ima v redu otroke, stvari. Med najvnete,j.šimi delavkami so bile moža, kuhinjo, sploh vse gospodinjstvo. Ker v;se odlične Pražanke,' kakor sen, Plamin- je dobrega srca, razumna in vestna, je go- kova, Tumova, Kuneticlca, dr. Volfsebova, spodinja prepričana, da bo vse v redu obe dr, Gonzakovi i, dr. opravljeno. Ker je ne mučijo talie skrbi. Vsa leta je klub prirejal kulturna, znan- mirno počiva in si okrepi zdravje. Po dveh stvena in praktična predavanja, n, pr. o ali treh tednih se vrne domov, čila in sveža, «Ženi v vseh panogah kulturneiga in socijal- vesela otrok in moža; pa tudi domači j.o nega življenja v narodu» (zdravnica, učite- sprejmejo s posebnim pričakovanjem in ve- Ijica, uradnica, tovarniška delavka, služki- seljem. nja i. dr.), o «Ženi pri slovanskih narodih» Ta uvedba traja že nekaj let. Pišejo, da (Cehmja, Rusinja, Bolgarka, Jugoslovanka, se jc zelo dobro obnesla in da do danes še Ukrajinka); o «Ženi romanskega pleme.ia» ni bilo primera, ko bi se bila knäka poke- in o ženi pri vseh drugih narodih sveta; sala, da se jc odločila za tako zamenjavo, imel je predavanja o higijeni, zlasti glede Vise je bilo v redu, od nobene strani ni matere in otroka, o organizaciji različnih pritožib. Tudi možje upoštevajo potrebo društev, o glasbi, literaturi itd.; predavanja, svoje žene po počitku in nikoli se še ni kako se je udejstvovala žena v raznih pano- zgodilo, da bi bila imela žena kako nepri- gah prosvete: v književnosti, glas.bi, umet- j,etnosi od strani svojega moža in namest- nosti, v javnem življenju in podobno. Pre- nice. daJvale so na'iodličnejše književni«;e, profe- „ . , . , . ^ sorice, odvetnice, zdravnice, umetnice, pa ^udne Stvari v zgodOTini, L, 1700., tore) tudi moški pred dobrimi 200 leti, je dal angleški Poleg tega prireja klub vsako nedeljo I'™'' T-''"' f«''?.« navodila, zabavni literarnlglasbene večere, eno nI h'^JL kralpce m n,,ene deljo za odrasle, drugo za deco. Vsako zimo ' prir«jaj tečaje za nove in slovanske jezike, 1. Ko boste obema kraljicama izročili za ročna dela, gospodinjstvo i. dr.^ svoje poverilne listine, opazujte, kakšen V klubu je tudi bogata knjižnica, ki je bo napravilo nanje čitanje pisma Lady odprta tudi nečlanom. Sedaj pa zbirajo še Katarme, prmcezmje Galske. posebno knjižnico o ženskem pokretu pri , 2. Poizvedite, če stanujeta omenjeni kra- vseh narodih. V klubovi čitalnici so doma- skupaj ali ločeno in kdo so dame in lega vsi časopisi, ki izhajajo v državi. Klub kavahrji na niunem dvoru, je bil vedno središče in zbirališče najboljših Opa^u-lts način njunefa življenja, njuno žen, v njem so dobila mesto mnoga ženska i^edenje, resnost, razsodnost, zaupljiivost. društva za svoja predavanja, shode in pri- , 4, Poizve4ile, če zna mlada kraljica poleg reditve, italijanščine in španščine (burbonska dina- V češkem ženskem klubu so sprejemali f«a/apolitanskem je bila namreč špan-žene, ki so prišle iz Amerike, PolV Ru- latinskega m trancoksega sije, Jugoslavije; pa tudi mnogo znLm^nitih .5. Proučuje pred«eni ob:ikem stas žin drtgih narodov je klub gostoljubno enega telesa m se ozirajte pri tem tudi na sprejemal V klubovih prostorih e jedilnica, I t PO^olgast al, okrogel, čitablica, predavalnica in zborovalnica ter f"^: « ženski hotel, ki sprejema potujoče žene za "T Pr^Ltl'gMko^t" njene kože. Seda) SI klub gradi lasten dom. Ze neka). s. Oči, obrvi, zobe, ustnice, let predseduje klubu ga. Božena Dedinova, g Obliko nosa in višino čela. jako odločna in visoko izobražena žena, lo. Opazujte posebno njeno polt in debe- velika slovanofilka. Znala si je pridobiti mno- logt rok. ' go esergičnib in klubu vdanih sodelovavk, n. Dobite priliko, da boste videli njene ki z uspehom nadaljujejo veliko kulturno mke brez rokavic, in proučujete njih obliko delo prvih klubovih ustanoviteljic. jn lepoto, če je dlan tanka in če so prsti Marija Omeljčenkova. olepotičeni. STRAN GO. ŽENSKI .SVET štev. 2. LETNIK VII. 12. Opazujte njena prsa in približno debelost njenih grudi. 13. Iskušajte se približati mladi kraljičini, kolikor dopušča olika in spodobnost, da se prepričate, če je njen duh iz ust prijeten in če ne diši po začimbah, po mošu&u ali rožni vodi, in da ni črez prsa natlačena z vato. Poizvedite, kakšno premožen;,e in koliko zemlje bo do-bila mlada kraljica po smrti svope matere in če bo to imetje dedno ali dosmrtno,.. 15. Konečno doženite, če mlada kraljica mnogo ali malo je, pogostoma ali poredko, če pije vodo ali samo vino ali mešano z vodo«. Higij _ijena. Kako se varujemo pred influenco? Po Nemškem razsaja španska mrzlica ali gripa, ki je zadn-.e vojno leto tako kruto kvasila tudi pri nas. Ni čuda, će se je bojimo. Z močnim, krepkim telesom se pač najlažje ubranimo prehlajenja. Tudi je treba v mrazu več in bolje jesti kakor v vročini. izdaUia, zlasti mesna hrana proizvaja v organizmu več toplote. Ppedno greš na mraz, popij čašo vročega mleka, čaja, dobre kave, pa te ne bo tako zebio. Ne misli |:a, da te bo ugrel alkohol. V prvem trenotku ti bo res toplo, ali nato te. bo za^čedo bolj hladiti, kakor Če bi ga ne bila pila. Ni dobro, da hodiš iz sobe gologlava na mraz. Tudi život, posebno pa noge in črez križ, ime? v toplem. Privošči si čimveč spanja, izogibaj se ■ predolgega sedenja. Posebne važnoisti je čim pogoste;i&ei v s e-kavanjo. S prahom in z -meglo prihajajo bacili -skozi nos v grlo in pljuča. Nos je v notranjosti prevlečen s sluzasto kožico, ki zastavlja bacilom po-t, aH kadar jih je preveč, tudi sluznica odpove. Zato je velika nevarnost za gripo, če si dalj časa v zaprtih pro's'torih, kakor po pisarnah, delavtiicah, VC erkvi, v gledališču i, dr. V teh primerih fie je izkazalo kot dobro obrambno sredstvo pogosto vsekavanje, ker se s tem odstra-njiujejo bolezenske kali iz nosa. Ob hu^a razširjenem epidemičnem prehladu priporočajo, da bi se morali vsekavati vsak četrt ure. Naša hrana pozimi. Poleti odc'aia človek veliko manj toplote kot pozimi. Zato lahko vživamo tako hrano, ki ne povzroča toplote v telesu. Tudi vitaminov ne potrebujemo toliko, ker nam jih nadornesti solnce s svojimi ultravioletnimi žarki. To vel'i- tudi za zimske športnike na visokih gorah. Or.i pa, ki žive v nizkih kraih. bi morali tudi pozimi jesti mnogo svežega sadja, limon, pomaranč, para/dižnikov, suro-vega masla ali ribjega olja. Eskimi v severnih polarnih krajih prenašajo zimo zdravi le zato, ker vživajo toliko ribjega olja». Naše telo potrebuje pozimi več maščobe, sladkorja in medu, ker baš ta živila razvijajo mnogo toplote. Mesa, ja;;ec in sira lahko vživamo toliko kakor poleti, tako tudi kruha, krompirja in mleka; mnogo več pa masla, olja, margarina in ©ploh maščobe, sadja in zelenjave neikoliiko manj:; orehov, sladkorja, čokolade, medu in marmelade pa v veliki meri. Več toplote si ustvarimo tudi s tem, da so naše zimske porcije večje kot poleti -in da pijeimo za žejo vedno le mleko. Gospodinjstvo. Sadino drcv/c, ki je začelo hirati, se da včasih še rešiti s teri