■o Im It-- ■co •in ic"> "o HTM«!»™ 90,6 95,1 95,9100,3 So nepogrešljivi, ko pademo v brezno ali obtičimo ... Francka Javeršek - vsestranska slovenska kmetica leta Št. 85/Leto 66/Celje, 28. oktober 2011/Cena 1,30 EUR JELOVICA HIŠE OKNA *VRATA WairS3Qa®[lajDa\ m E< ¡Hmii JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 Gsm: 041209 549 trgovina.celje@jelovica.si l/^'jJjJiJ!)jlJJJ Z. AlLLUijJ SLOVENSKE Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic Je čas slovesa in je cas spomina Več spomenikov, manj rož, poklon pokojnim - vse to označuje letošnji dan spomina na mrtve. Med drugačnimi pogrebi, ki jih že imamo na Celjskem, je tudi takšen, da iz pepela pokojnika naredijo diamant. Prihajajoče krompirjeve počitnice pa naj bodo priložnost tudi za to, da ne pozabimo na žive med nami. Vrag je v gospodarstvu odnesel šalo Bo moralo Celje spet plavati? 2 ČAS SLOVESA iN SPOMINA NOVI TEDNIK BISERKA POVSE TAŠIC UVODNIK Odrezani od univerzalnih resnic Ena takšnih univerzalnih resnic je tudi starodavna misel neimenovanega ameriškega indijanskega poglavarja o tem, da človek ne tke mreže življenja, saj je le nitka v njej. In karkoli naredi mreži, naredi tudi sebi. In lahko bi nadaljevali v duhu tega, da se te mreže ne zavedamo in zato danes v svetu in v Sloveniji ječimo: ljudje in narava. Druga resnica, ki velja za ves svet, je morda tista, ki jo pripovedujejo mnogi, hvaležni za vsak nov dan, ki ga še ugle-dajo, bodisi zaradi bolezni bodisi zaradi starosti, ter ob tem vselej znova poudarjajo velikokrat slišano: »Ne bojimo se smrti, le trpljenja ob umiranju.« Pravzaprav nas prazniki, kot je bližnji dan spomina na mrtve, kruto in dosledno opomnijo, da smo minljivi, le hipni obiskovalci planeta Zemlja. In na trenutke se kdo med nami vpraša, kaj se je zgodilo z nami, da pogosto pozabimo na edino pobožno željo naših babic in dedkov: »Rad bi umrl kot pošten človek.« Smo res že tako odrezani od univerzalnih resnic in vrednot, da se nam niti to ne zdi več tako pomembno?! Kaj pa tisto, da se ne sramujemo podobe, kijo zjutraj uzremo v zrcalu? Tudi čas volitev je pravi trenutek, ko bi se lahko vprašali, kakšne sledi bomo pustili za seboj, zanamcem, vsem tistim, ki bodo nekoč ocenjevali, kakšno družbo smo ustvarjali in kakšno pot tlakovali. In zato je čas, da prisluhnemo kakšnemu Anthonyju de Mellu med nami in dojamemo: Življenje je tisto, kar se nam dogaja, medtem ko smo zasedeni z drugimi načrti. Torej tukaj in zdaj. Tudi zato si morda nekateri težko predstavljamo napovedi o novih odrekanjih, zategovanjih pasov tja daleč v nedoločeno prihodnost, kajti živeti in ne životariti si bogokletno želimo zdaj. Nekako ne pristajam na tezo, da kateremu koli politiku ali predstavniku civilne družbe predam v roke svojo sedanjost na račun oddaljene in nedorečene prihodnosti brez novega dogovora o tem, kakšno družbo si sploh želimo in smo jo sposobni tudi imeti. Ko želimo spremeniti sedanjo Slovenijo, bi morali najprej dojeti tisto, kar želimo spreminjati. Dogovoriti bi se morali, koliko državljanske svobode smo pripravljeni nameniti v skupno dobro, se odreči potratnim in uničujočim referendumom in obenem zahtevati osebno (materialno in kazensko) odgovornost tistih, ki nam po volitvah ne bi dobro vladali. V tako zapleteni zbirokratizirani državi, kot jo imamo zdaj, moramo najprej deblokirati sistem, da bo vladati sploh mogoče, od vladajoče elite pa izterjati zamenljivost v trenutku, ko svojih državljanov ne bo znala ali zmogla servisirati. Vsaka sprememba pomeni vzpostavljanje novih odnosov v življenju. To pomeni, da se stari vzorci odpravijo, in sicer s silo ali v dogovoru. Želela bi si drugo, evolutivno možnost družbenih sprememb. Prvi pogoj za to je, da se začnemo pogovarjati o stvareh, ki so danes in tukaj, da bi naredili kaj dobrega za jutri. Drugi pogoj pa, da se ne le poslušamo, temveč drug drugega tudi slišimo. In pomik naprej smo menda le naredili. Kajti eden od gospodarstvenikov s Celjskega je na nedavnem vrhu gospodarstvenikov začuden ugotovil, da so politiki direktorje tokrat tiho poslušali dobri dve uri. Ali so tudi slišali in bodo uslišali njihovih pravljičnih sedem resnic in pobud - no, to bomo kmalu videli. Morda je tudi to znanilka pomladi, češ da bomo v tokratnih volilnih soočenjih iluzije zamenjali s stvarnostjo. Ena od padlih iluzij je, da bo nova politična garnitura rešila vse in vsakogar. Hiša se vselej gradi pri temeljih. To pomeni, da nas nobena oblast ne reši, če s spremembami v tej družbi ne bomo začeli pri sebi. Odvetniki znotraj odvetniških vrst, novinarji znotraj svojega ceha, menedžerji med seboj, politiki pa v svojih vrstah. Ne razumem svobode kot nekaj, kar nam zagotavlja, da brez osebne odgovornosti počnemo, kar hočemo, in bojim se neumnosti, nevednosti in pehanja vseh in vsakogar v isti koš. Strah me je tudi odsotnosti sposobnosti za prepoznavanje odtenkov. Naj pojasnim to na primeru tekmovalnosti. Tekmovalnost je res želja biti prvi, najboljši, hlastanje po uspehu, vrhu, slavi in še čem. Toda tekmovalnost je tudi, ko se kot javni uslužbenec, učitelj, zdravnik, delavec... potrudiš, napneš vse svoje moči, se zoperstaviš lenobi, zanikrnosti in v sebi prebudiš najboljše, kar imaš. Od države je odvisno, kako bo nastavila sistemske okvire za zdravo in ne bolestno tekmovalno družbo. Za mene bo zmagovalec letošnjih decembrskih volitev tisti, ki bo kot dobra učiteljica zmogel v ljudeh - državljanih prebuditi tisto najboljše, in to z uresničljivim programom. Za Slovenijo po duhu in kakovosti življenja bogatih državljanov torej! Kajti po spominu na mrtve in dnevu reformacije sledi 4. november - tudi uradni začetek volilne kampanje. Ne bodimo ovce, v glavi imamo majhen, približno 1400 gramov težak organ, ki nam omogoča, da razmišljamo in se odgovorno odločamo. PEIEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK 3 3 3, LBKE HED Mri Več novih nagrobnikov in manj cvetja Samo v enem dnevu celjsko mestno pokopališče obišče do 60 tisoč ljudi Približuje se 1. november, dan spomina na mrtve. To je čas, ko Slovenci množično obiščemo pokopališča in pokojnim svojcem in prijateljem prižgemo svečko ali dve. No, glede na število sveč, ki potem dan ali dva žarijo na grobovih, jih je najbrž še več. Tudi tisti grobovi, ki so med letom zapuščeni in jih le redko kdo obišče, so za 1. november praviloma skrbno urejeni. Na pokopališča se odpra- jih, zato je tudi več prometne vijo številni, ki imajo svojce gneče na cestah in v okolici pokopane v oddaljenih kra- pokopališč. V dneh do samega praznika pa je seveda najbolj aktualno prav urejanje grobov in skrb za njihov videz. Generacije Slovencev smo vzgojene v duhu, da se je treba prav za 1. november pokloniti spominu na pokojne, da je prav za ta dan treba še posebej skrbno urediti njihova zadnja počivališča. In če - k sreči - vsaj nekoliko tone v pozabo nekoč tako uveljavljeno razkazovanje nove zimske garderobe na spominskih slovesnostih, potem so letos v ospredju tudi pozivi, da bi veljalo razmisliti tudi o številu (in kakovosti) sveč, ki jih prižigamo pokojnim svojcem in prijateljem. Še zadnje urejanje groba pred prazničnim dnevom spomina na mrtve. Na celjskem mestnem pokopališču je približno 8.500 grobov. V povprečju vsak grob 1. novembra obišče od šest do sedem ljudi, tako da se v enem dnevu na pokopališču zvrsti med 50 tisoč in 60 tisoč obiskovalcev. Prav zaradi tolikšnega obiska že leta velja 31. oktobra in 1. novembra na ulicah in cestah v okolici pokopališča poseben prometni režim. Izletnik Celje bo v ponedeljek in torek poskrbel tudi za posebne avtobusne prevoze na mestno pokopališče iz središča mesta, Nove vasi ter z Lave in s Hudinje. »Na praznik smo že nekaj dni pripravljeni,« pravi Franc Kelher, prokurist podjetja Veking, ki upravlja s celjskim mestnim pokopališčem. Ob redni košnji, striženju gr-movnic in žive meje ter ureditvi odvodnjavanja in novih površin za grobne prostore na spodnjem delu pokopališča, ki jih bodo oddajali v najem že s postavljenimi spomeniki, so poskrbeli tudi za ureditev zapuščenih grobov. »To sicer ne velja samo za praznik, a lahko bi rekel, da so grobni prostori urejeni tako kot celotno pokopališče. Če so lepega in urejenega videza javne površine, temu sledijo tudi najemniki grobov.« A kriza se pozna in letos je vsaj na celjskem pokopališču opaziti, da ljudje kupujejo veliko manj cvetja in cvetlične aranžmaje ter vse drugo, potrebno za ureditev groba, prinašajo od doma. »Ker nekateri resnično grob urejajo šele v zadnjih dneh pred paznikom, smo ta teden poskrbeli za okrepljen odvoz odpadkov. Zabojniki so hitreje polni kot v drugih dneh,« pravi Kelher in pohvali, da so na celjskem pokopališču obiskovalci izredno skrbni pri ločevanju odpadkov. »Ne zgodi se, da bi plastične ostanke sveč odlagali kam dragam kot v za to namenjen zabojnik. Če že, se prej znajde kakšen kamen ali plastična vrečka v zabojniku za biološke odpadke.« Tako je na celjskem pokopališču že vse od uvedbe ločenega zbiranja odpadkov na pokopališču. »Niti 14 dni ni trajalo, da so se ljudje navadili.« Ko sami ne zmoremo ... »Ne pomnim, da smo kdaj prej menjali toliko spomenikov na grobovih kot lani in letos,« Kelher strese iz rokava dokaj nepričakovan podatek. Če se kriza pozna pri nakupu cvetja, je očitno prav zdaj pravšnji čas za dolgoročno ureditev najetih grobnih prostorov. Naročnikom na roke gre tudi zelo širok cenovni razpon, saj se cene novih spomenikov vrtijo od 400 evrov pa vse do šestih tisočakov. Vse pogostejši so tudi primeri, ko najemniki ne zmorejo sami urejati grobov. »Gre zlasti za starejše ali pa ljudi, ki živijo v drugih krajih po Sloveniji ali v tujini, na celjskem pokopališču pa imajo pokopane svojce,« pravi Kelher. Ti lahko redno urejanje grobnega prostora naročijo pri Vekin-gu. »Letos smo imeli takšnih naročil za celoletno urejanje okrog 80,« pravi in doda, da je cena za uro dela 15 evrov, posebej pa morajo naročniki plačati še porabljeni material. Ker so grobni prostori različno veliki, je seveda za njihovo ureditev potrebno manj ali več časa. »Žarni grob rednega urejanja praktično ne potrebuje, za klasične pa gre za manjše približno dve uri, za srednje velike dobre štiri in za največje okrog šest ur,« še doda in pojasni, da se naročniki običajno odločajo za spomladanske in jesenske zasaditve, nekateri pa tudi za zasaditev trajnic le enkrat v letu. Kot novost so letos najemnikom grobov ponudili tudi zalivanje zasaditev v času poletne vročine. Za redno zalivanje so na pokopališču skrbeli med 5. in 7. uro zjutraj. »Naročil je bilo okrog 250, ljudje pa so lahko izbirali med enomesečnim zalivanjem za 6 evrov, 3-me-sečnim za 8,40 evra in 7-me-sečnim za 14,60 evra.« IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA NOVI TEDNIK ČAS SLOVESA iN SPOMINA 3 Tudi s kakšno svečo manj bi bil spomin na pokojne enako živ. Sveča manj Ministrstvo za okolje in prostor je pred prazniki začelo z akcijo Bi prižgali letos svečo manj? Namen akcije je osveščati javnost, da se v Sloveniji prižge preveč sveč, katerih odpadke je zelo težko predelati, ob tem pa se v zrak sprošča strupen plin. Slovenci sicer vsako leto na pokopališčih prižgemo okoli 4.500 ton sveč, kar nas uvršča na prvo mesto v Evropi. Akciji sta se pridružili tudi Občina Vojnik in Mestna občina Velenje. V Velenju so lani mesečno zbrali dobre štiri tone odpadnih sveč, novembra pa kar dobrih deset ton. To je bil tudi razlog, da so se letos odločili za akcijo Bi prižgali letos svečo manj?. V okviru akcije lahko ljudje prižgejo virtualno svečo na naslovu www.svecamanj.si. Trenutno je prižganih okoli 2.500 virtualnih sveč. ŠK, foto SHERPA Poklon pokojnim Te dni se ob spominskih obeležjih in na pokopališčih vrstijo številne spominske komemoracije pred dnevom mrtvih. V mestni občini Celje se vsako leto pred 1. novembrom spomnijo tudi umrlih častnih meščanov. Delegaci- ja Mestne občine Celje (na sliki) se je že v sredo poklonila 11 častnim meščanom, pokopanim na celjskem mestnem pokopališču in na njihovih grobovih prižgala sveče. Danes predstavniki mestne občine polagajo vence še k spominskemu obeležju v Starem piskru, pri grobnici na Golovcu in grobišču na Teharjah, kjer se bo žrtvam na sam 1. november poklonil tudi predsednik države Danilo Türk. Konec tedna se bodo zvrstile tudi spominske komemoracije, ki jih pripravljajo krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB. IS, foto: SHERPA Na veliko smetimo pokopališča Spoštljiv spomin ali izjemno trdovratna smet? Pepel človeka v diamant Takšno slovo od ljubljenih tudi na Celjskem Stvari se spreminjajo na bolje. Primerjava med letoma 2008 in 2010 pokaže, da se je količina porabljenih sveč zmanjšala z 10 tisoč ton na 6400 ton letno. Ljudje so bolj pozorni, na voljo so zabojniki za ločevanje odpadkov, pri čemer so tudi potrošniki postali bolj ozaveščeni. Seveda neke zakoreninjene navade v stilu »kdor več prinese, več velja« še obstajajo. Pri tem negativno vlogo še vedno ohranjajo trgovci, ki še vedno spodbujajo in nas včasih dobesedno posiljujejo s prodajo sveč. Dr. Marinka Vovk iz Tehnološkega cen- tra za aplikativno ekologijo pravi: »Ko smo začeli izvajati projekt, bi lahko z lučjo iskali kakšno trajnostno rešitev v obliki gline, stekla ali vsaj navadne plastike za večkratno uporabo. Zdaj je to že relativno pogosto.« Sveče gorijo en dan ali pa glede na majhno količino natočenega voska še to ne, potem jih vržemo stran. Recikliramo jih lahko le v 70 odstotkih. Postopek je drag in zahteven, končni produkt pa je tako nekakovosten material, da ga spet nimamo kje uporabiti. Menda smo prvi na svetu, ki v proizvodnji predelamo odpadne sveče. V tem kontekstu to ni nobena po- hvala. Sploh če se zavedamo, da smo poleg Poljakov edini na svetu, ki tako intenzivno smetimo te svete prostore zadnjega počitka.« Sveče so poceni, ker v ceno ni vključen okoljski strošek. Svečarji na eni strani dobijo skoraj zastonj odpadni material za izdelavo, dodana vrednost je velika. »Da svečarji branijo svoj posel, se mi zdi povsem razumljivo in sprejemljivo. Problem je, da nočejo videti nujnih sprememb. Sve-čarji so se na pobudo države, naj ljudje letos prižgejo eno svečo manj, odzvali z grožnjo tožbe, »še doda Vovkova. StO Smrt je za mnoge še vedno tabu in pogovore ali načrtovanje zadnjega slovesa odlašajo do poslednjega trenutka, ko je pogosto že prepozno. Večini sploh ni znano, kakšni načini slovesa od »tuzemeljskega« življenja sploh obstajajo. In kaj se na tem področju še obeta. Ali ste vedeli, da po življenju lahko postanete diamant? Čisto resno. Pepel človeka predelajo v diamant. Na Celjskem se to že dogaja. »Že kar nekaj ljudi se je odlo- kom. Toda lahko povem, da je Pri nas je še vedno zelo razširjenja navada v znak pozornosti in sožalja svojcem ob pogrebu prinašati cele zavoje sveč. Res tako tenkočutno in pametno? Če so na mestnih pokopališčih k ločevanju smeti pristopili precej rigorozno in tudi uspešno, pa se na podeželju spremembe ukoreninijo počasneje. Zdravko Hribernik, predsednik KS Kalobje, ima s tem boljše in slabše izkušnje. »Najprej so bile težave z gospodinjskimi odpadki, ki so jih nosili na pokopališče. Sveč še vedno ne ločujejo dosledno. Je pa že veliko bolje.« Počasi bodo začeli uvajati tudi poseben zabojnik za biološke odpadke. čilo za tovrsten pogreb, kar nas je tudi presenetilo glede na zaprtost Slovencev. Pogreb je še vedno tabu. Naše poslanstvo je te tabuje rušiti, predstaviti trende in nove možnosti po-kopavanja. Diamantni pogreb predstavlja posebno počastitev umrle osebe, oseben kraj žalovanja ter večen spomin na ljubljeno osebo,« nam je dejala Elvina Babajic iz Pogrebnega podjetja Babajic iz Velenja. Priznati moram, da sem tudi sama pričakovala, da se bodo za tovrsten pogreb odločali ljudje z višjim finančnim prihod- polovica naročnikov takšnih, ki imajo povprečne prihodke. Gre predvsem za to, koliko so jim nove smernice v pogrebništvu znane,« dodaja Babajiceva. Gre za vrsto eko pogrebov, torej postopkov, ki sledijo smernicam ekološkega razvoja. Na tržišče prihajajo za ta čas neverjetni načini pokopa, ki pa bodo slej ko prej postali stalnica. Čeprav je bilo v zadnjem času veliko »ekoloških« sprememb predvsem glede materiala krst in glede kremiranja, saj morajo pri tem postopku razvijati nove tehnologije, da Razmislek o drugačnih, morda bolj ekoloških pogrebih in »nepotrebniih« svečah je tudi napoved obsežnejše priloge, ki smo jo pod naslovom Življenje je eko pripravili v uredništvu Novega tednika na straneh 17-24. bi bil izpust plinov za okolje čim manj škodljiv, se pojavlja vedno več novosti. »Ljudje se zavedajo ekoloških problemov in posledic pokopavanja. Vendar se velikokrat njihova ozaveščenost konča, ko se znajdejo v takšni situaciji, torej pri pogrebu svojca. V času smrti ljubljene osebe so v prednosti čustva, prebolevanje in v teh trenutkih ni prostora za razmišljanje o ekologiji. Tudi višja cena teh pogrebov jih k temu ne spodbuja in zaradi ekologije niso pripravljeni plačati več. Je pa res, da se o ekologiji in ekoloških posledicah vedno več govori, zato postaja ta tema ljudem vse bližja,« nam je pojasnila Babajiceva. Trendom ekološkega osve-ščanja morajo slediti tudi pogrebna podjetja, vendar vsa v Sloveniji ne dohitevajo razvoja pri pokopavanju, kaj šele, da bi začeli pri bolj ekološkem ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami in ostalimi odpadki na pokopališčih. SIMONA ŠOLINIČ »Mama mi je umrla pred tremi leti. Še vedno je v garaži cel kup teh sveč, ki jih pri najboljši volji ne uspemo znositi na pokopališče. Vsakič, ko jih vidim, me zmrazi,« je povedala ena od mnogih, ki se bodo te dni spominjali umrlih svojcev. 30. oktober 2011 Obvestilo Spoštovani bralci, naročniki Novega tednika V torek, 1. novembra 2011, ob dnevu spomina na mrtve, torkova številka časopisa ne bo izšla. Smo vam pa tokrat pripravili zajetnejši časopis. Ne prezrite posebne novinarske priloge Življenje je eko. Uredništvo Diamant nastane samo iz krematorijskega pepela v posebnem laboratorijskem postopku brez dodatkov. Pri upepelitvi odraslega človeka nastane povprečno 2,5 kilograma pepela, za en diamant pa ga je potrebno 500 gramov. Ostanek pepela se lahko uporabi za žarni pogreb, lahko pa izdelajo tudi več diamantov. »Cena je odvisna od velikosti oziroma karata diamanta. Najmanjši diamant, 0,25 karata, stane 2.575 evrov, največji diamant stane 9.125 evrov. V tujini tako že prakticirajo pogrebe v krstah ali žarah iz recikliranega papirja, kartona, morske trave in bambusa, bombaža in volne. Vprašanje bizarnosti takšnega drugačnega pogreba pa se pojavi, ko na spletu najdemo možnost, da pepel pokojnika shranijo v naboj za orožje ali ga pošljejo celo v vesolje. Toda tudi na to se bo treba v prihodnosti očitno navaditi, najbolj pa potrebe po ekološki osveščenosti tudi pri zadnjem slovesu od ljubljene osebe. Strokovnjaki v Sloveniji trenutno razmišljajo o možnosti tako imenovanih eko pokopališč in o tem, kako bi ljudi pripravili, da bi se odrekli prinašanju sveč na grobove. Vedno več se govori tudi o elektrifikaciji na pokopališčih in o tem, ali je to prava alternativa, saj gre za onesnaževanje s svetlobo. Poziv gospodarstva slovenski politiki Vrag je v gospodarstvu odnesel šalo Zahteve slovenskih gospodarstvenikov v znamenju pravljičnih sedmic - V praksi kaže, da gre s slabega na slabše Že tretjič, in to vedno glasneje, so v ponedeljek slovenski gospodarstveniki opozorili na vse slabši položaj. Svoje zahteve so strnili v stavek, da od prihajajoče vlade zahtevajo odgovorno politiko in takojšnje ukrepanje. V ospredju so ukrepi za izhod iz krize in opozorila o plačilni nedisciplini, koliko pa bodo slišani, bo seveda pokazal čas. Podatki slovenskega gospodarstva - pri čemer seveda številke na Celjskem niso nič drugačne - so v resnici skrb vzbujajoči. Izvoz in gradbeništvo, nekoč gonilo gospodarske rasti, upadata: prvi v primerjavi z letom 2008 za osem odstotkov, gradbeništvo kar za tretjino. V treh letih smo »izgubili« 60 tisoč delovnih mest. Ob tem je v Sloveniji zaposlenih približno 823 tisoč ljudi, od tega samo v javni upravi 178 tisoč. Število vseh zaposlenih je na letni ravni upadlo za 1,3 odstotka, število zaposlenih v javnem sektorju se je povečalo za odstotek. Ena od raziskav javnega mnenja pove, da Slovenci gospodarski položaj v državi ocenjujemo kot porazen. Še bolj so pesimistična pričakovanja za prihodnost, kar nas uvršča med najbolj pesimistične narode na svetu. Drugačni so podatki o dajatvah: država je v prvih šestih mesecih pobrala skupno za 5,65 milijarde evrov davščin, kar je za 6,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Slabo polovico predstavljajo prispevki za socialno varnost. Nič čudnega, da gospodarstveniki glasno opozarjajo, da bremena ne zmorejo več. V končnem se namreč njihove zahteve v zadnjih treh letih skorajda ne spreminjajo. »Slovenski gospodarstveniki smo zaskrbljeni. Za nov gospodarski zagon so potreb- \tr OGREVAJTE DO 20% CENEJE ___ ZIMA TE PRED VRATI. Z VGRADNIO ■ ■ ■ ■ m SISTEMAim £ori) ro 5 g NA PODROČJU TRŽENJA ZAVAROVANJ V OBMOČNI ENOTI CELJE PODROČJE ROGATCA IN PRISTAVE Zaposlimo: Pričakujemo: ZAVAROVALNE ZASTOPNIKE (m/ž) srednješolsko izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri dovoljenje AZN za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja (ni pogoj) vozniški izpit B kategorije poznavanje dela z ustreznimi programskimi orodji veselje do dela z ljudmi samostojnost in samoiniciativnost komunikacijske sposobnosti ustvarjalno delovno okolje strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje samostojno in dinamično delo stimulativno nagrajevanje varno zaposlitev Delovno razmerje z izbranimi kandidati bomo sklenili za določen čas enega leta, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom ter z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranimi kandidati. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih delovnih dneh po objavi na naslov: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.D. Miklošičeva cesta 19,1000 Ljubljana marusa.jenko@triglav.si Omogočamo: triglav IZ NAŠIH KRAJEV Občinska blagajna »lažja« za približno sedem milijonov evrov V celjsko občinsko blagajno bo do konca leta »kanilo« 1,6 milijona evrov manj transfernih prihodkov iz naslova finančne sheme SVLR in ESSR, kjer gre za naložbe v prenovo Knežjega dvorca in starega mestnega jedra. Vendar ta denar ni izgubljen, saj gre le za zamik del v prihodnje leto. Če se zdijo na prvi pogled številke o zadolženosti prebivalstva na račun občinskih dolgov zelo velike, je - žal - tako le na prvi pogled. Celjski župan Šrot je namreč mestnim svetnikom na hitro preračunal, da je k tistim povprečnim 273 evrom »občinskega« dolga na prebivalca treba dodati še 8.000 evrov. Toliko namreč pride preračunano na vsakega prebivalca iz skupnega dolga države, ki znaša 16 milijard evrov. CELJE - Mestni svetniki so po hitrem postopku sprejeli rebalans letošnjega občinskega proračuna. Po hitrem postopku tudi zato, ker bo rebalans služil za pripravo proračuna za prihodnje leto. Kot je izhajalo že iz pregleda občinskega javnofinančnega poslovanja v prvem polletju, je bilo treba zmanjšati proračunske prihodke in odhodke. Do konca leta tako v občinski blagajni pričakujejo 54 milijonov evrov in ne s proračunom načrtovanih 6,6 milijona evrov več, prav tako bodo tudi odhodki namesto predvidenih skoraj 64 milijonov evrov znašali le malo več kot 57 milijonov evrov. »Do največjega izpada prihodkov je prišlo pri prodaji stavbnih zemljišč oziroma občinskega premoženja, kjer bo izkupiček za 4,7 milijona evrov manjši od načrtovanega, za 1,6 milijona evrov manj je tudi transfernih prihodkov iz naslova finančne sheme SVLR in ESSR, kjer gre za naložbe v prenovo Knežjega dvorca in starega mestnega jedra. Vendar je treba poudariti, da ta denar ni izgubljen, ampak gre le za zamik del v prihodnje leto,« pojasnjuje Sandi Sendelbah, vodja Oddelka za finance in proračun Mestne občine Celje. Ustrezno se bodo zmanj- šali tudi odhodki iz občinske blagajne, prihranek gre na račun zamika nekaterih naložb v prihodnje leto. Praktično mrtvemu nepremičninskemu trgu in zaradi tega izpadu prihodkov od prodaje stavbnih zemljišč sledi temu ustrezno znižanje stroškov za komunalno urejanje zemljišč. Za razliko od lanskega leta, ko je v občinski blagajni konec decembra ostalo dobrih 300 tisočakov, bo mestna občina letos poslovala s primanjkljajem. Z rebalansom je predviden v višini malo manj kot 3,2 milijona evrov, a bo glede na doslej veljaven proračun za približno 70 tisočakov manjši. Leta debelih in suhih krav »Rebalans v primerjavi s prvotnim letošnjim proračunom pomeni za 11 odstotkov manj prihodkov in desetino manj odhodkov, enak pa ostaja pri primanjkljaju, zadolževanju, odplačilu dolga in pri dokapitalizaciji,« je povzel poročilo Nadzornega odbora MOC njegov predsednik Jože Turnšek. Ugotavljal je, da je bil v Celju potreben tudi zaradi vpliva ekonomsko finančne krize, da pa ni prišlo do kvalitetnih premikov. »Je že tako, da imamo obdobja debelih in obdobja suhih krav. Zdaj se vračamo med suhe krave,« je dejal in dodal, da je imela mestna občina že proračune, ki so bili »težji« od 80 milijonov evrov. Nadzorni odbor je za prihodnja leta priporočil sprejemanje uravnoteženih proračunov med prihodki in odhodki, s tem, da bi se letno ustvaril vsaj tolikšen proračunski presežek, ki bi pokrival odplačilo glavnice in del zapadlih ter ne-zapadlih obveznosti. »Vendar ne, da bi poslovali brez kreditov, kar bi bilo to praktično in ekonomsko neumno in nesprejemljivo. Imeti pa moramo takšno skupno raven zadolževanja, ki zagotavlja stabilne občinske finance,« je bilo še stališče članov nadzornega odbora. Z dolgom Celje ni v slovenskem vrhu Sprejet rebalans občinskega proračuna v Mestni občini Celje ne spreminja letošnjega obsega zadolževanja, ki tako še vedno znaša 7 milijonov evrov. V celoti znaša dolg mestne občine približno 16,5 milijona evrov, kar Celja ne uvršča v sam vrh najbolj zadolženih slovenskih občin. »Najbolj zadolžena je Mestna občina Ljubljana s skupno 128 milijoni evrov dolga, sledita Koper z 39 milijoni in Maribor s 26 milijoni evrov. Dolg Mestne občine Celje je na primer za 5,5 milijona evrov večji od velenjskega, a če pogledamo zadolženost na prebivalca, je vsak Celjan s 348 evri le za 1 evro bolj zadolžen od Velenjčana,« je Turnšek svetnikom postregel s primerljivimi podatki. Kljub temu, da Celje ne sodi v sam vrh najbolj zadolženih slovenskih občin, je »zadolženost« vsakega Celjana na račun občinskega dolga večja od slovenskega povprečja, ki znaša 273 evrov na prebivalca. Župan Bojan Šrot je ob tem zavrnil pomisleke, da se občina glede na »upešan« naložbeni tempo letos s sedmimi milijoni evrov preveč zadolžuje, češ da še vedno naložbe krepko presegajo zadolževanje. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Barok je razdvojil politike ŠMARJE PRI JELŠAH - Zaradi muzeja baroka, ki ga gradijo, je prišlo na zadnji seji občinskega sveta do nesoglasja med svetniško skupino SDS, županom ter še nekaterimi drugimi svetniki. To se je zgodilo med burno razpravo o rebalansu občinskega proračuna, ki so ga sprejeli brez glasovanja petih svetnikov SDS. Svetniki SDS so namreč tako izrazili svoje nasprotovanje podražitvi naložbe v muzej baroka. »Moti me, ker je muzej baroka naložba, ki je že na začetku za 120 tisoč evrov dražja,« se je pritoževal občinski svetnik in poslanec dr. Vinko Gore-nak zaradi višjega zneska za muzej, kot so ga namenili v osnovnem proračunu. Tudi pri naložbi v mrliško vežico v Svetem Štefanu se je zgodilo podobno. In zakaj se je to zgodilo? Na razpisu za gradnjo muzeja baroka, ki bo v nekdanjem župnijskem gospodarskem Župan Jože Čakš omenja, da je zato, da bi lahko evropski denar zadržali, izkoristil zakonito možnost. VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.O.O._ Lava 2a, 3000 CELJE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. različne načine skušajo doseči povišanje vrednosti, saj so se nekateri pri ponudbah močno ušteli, pojasnjujejo v občinski upravi ter kažejo s prstom na podoben primer z vesoljskim središčem v Vitanju. In muzej baroka? »Ujeti smo morali rok za koriščenje prejetih evropskih sredstev in smo zato morali pohiteti s podpisom pogodbe z izvajal- cem.« Prav zaradi tega je župan Jože Čakš izkoristil zakonito možnost, ki jo ima po odloku o proračunu. Ta mu omogoča, da lahko vrednost projekta spremeni v višini do 20 odstotkov, v konkretnem primeru pa je prišlo do 16 odstotkov višje cene. To se je, kot je povedal župan Čakš, zaradi višje sile zgodilo prvič. Rebalans proračuna je bil nato sprejet soglasno - tudi z glasovi svetnikov iz opozicije ter z enim glasom iz SDS - vendar nekaj svetnikov zanj ni želelo glasovati. BRANE JERANKO Vrednost celotne naložbe v muzej baroka znaša več kot osemsto tisoč evrov, od tega je več kot tristo tisoč evrov evropskih sredstev, ki jih je treba izkoristiti v roku. Občinski svetnik dr. Vinko Gore-nak. Moti ga, ker bo muzej baroka dražji. poslopju, je bila kot najugodnejša izvajalka izbrana družba GIC Gradnje, s katero so se pogajali za ceno, ki je bila kljub vsemu višja od tiste, ki so jo načrtovali v proračunu. »V proračun pač navajamo projektantske cene. Žal se zgodi tudi to, da v okviru takšne cene ne dobimo ustrezne ponudbe,« pojasnjuje vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti in finance Zlatka Pilko. V zadnjih treh letih se tudi dogaja, da dobi občina precej ponudb z bistveno nižjimi cenami, ki se nato izkažejo za prenizke. Izvajalci nato na pohištvo po meri (različni dekorji) Izdelujem in prodajam masivno pohištvo MUIM^U vašega< ministra prosili za sestanek, smo se z njim lahko srečali na sedežu stranke in ne na ministrstvu,« je še dejal in povedal, da je projekt, potem ko ga je okolj-ski minister dr. Roko Žarnic končno podpisal, obtičal v pisarnah vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Pojasnilo, zakaj je tako, nam v vladni službi pripravljajo za prihodnjo številko Novega tednika. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) »Toliko kot je bilo v Celju samoiniciativno narejenega, da bi se zmanjšala poplavna ogroženost, po moje ni bilo nikjer drugje. Projekt, ki je narejen, je odličen. Za njegovo izvedbo je zdaj odgovorna država. Nam preostane le to, da vsi skupaj naredimo vse, kar lahko, da bi se poplavna ogroženost zmanjšala. Zato resnično upam, da nas jesensko deževje ne bo tudi zdaj neprijetno presenetilo,« je žogico v razpravi umirjala Sonja Ramšak (SDS) Takole polna vode je bila Savinja lani septembra. Res je šlo za las. Lani je v času »krompirjevih« počitnic na drsališču v Celju uživalo približno 1.100 šolarjev in dijakov. Za počitniška doživetja CELJE, VELENJE - Kot je zadnja leta v navadi, za šolarje in dijake, a tudi študente v času jesenskih krompirjevih počitnic na Celjskem poskrbijo z različnimi dejavnostmi, med katerimi prevladujejo predvsem športne aktivnosti. Koordinatorica in operativna izvajalka programa počitniških športnih aktivnosti v je Športna zveza Celje, ki bo letos od torka do vključno sobote poskrbela za plavanje v zimskem bazenu, drsanje na drsališču v Mestnem parku ter kegljanje in badminton v ŠRC Golovec. Iz programa preteklih let sta tokrat izpuščena vadba v fitnesu, ki ga v dvorani Golovec ni več, ter igranje malega nogometa, ker sta dvorani Golovec in Zlato-rog med počitnicami zasedeni z drugimi aktivnostmi. Zato pa je vanj prvič uvrščena aerobika v prostorih Centra za zdravje in rekreacijo Top Fit. Osnovnošolci se bodo lahko med 2. in 4. novembrom od 10. do 13. ure družili tudi v Celjskem mladinskem centru, kjer jih čakajo ustvarjanje, ples in animirana serija Diego in prijatelji. V sredo in četrtek bodo ustvarjali iz naravnih materialov (okvirje iz želodov, nakit iz jesenskih plodov, jesenske slike ...). V petek si bodo ogledali prvo slovensko 3D-animirano serijo Diego in prijatelji, po ogledu risanke pa ustvarjali risane junake. Za kritje stroškov potrebščin, ki jih bodo potrebovali za ustvarjanje v delavnicah, je dneva udeležba za vsakega šolarja en evro. Vse tri dni pa bodo šolarji med 9. in 14. letom lahko uživali v plesni delavnici Tvoj gib, tvoj ples. Z inspiracijo, besedami, glasbo, s kostumi in z vsakdanjimi predmeti se bodo naučili posebnega in dinamičnega plesa s švedsko plesalko in pedagoginjo Annu Ronkainen z Univerze za ples Stockholm. Dnevna udeležba za plesno delavnico je dva evra. Športna zveza Velenje pripravlja med počitnicami kar nekaj aktivnosti za otroke. Učenci bodo v Rdeči dvorani lahko igrali rokomet, nogomet, namizni tenis, badminton, tenis in squash, lahko bodo plavali na bazenu Velenje, na strelišču SD Mrož pa bodo lahko streljali tudi z zračno puško. Igranje badmin-tona, tenisa in squasha ter plavanje bo stalo en evro, ostale aktivnosti bodo za učence brezplačne. Vse aktivnosti bodo otrokom na voljo vsak dan, razen v torek. Pripravljajo tudi Jesensko šolo Zmaga Kuštrina, ki bo od srede do petka. V tej šoli bodo otroci od 9. do 14. ure, preizkušali pa se bodo v namiznem tenisu, tenisu, streljanju in plavanju. Šola stane deset evrov. Med počitnicami je svoj program prilagodil tudi Festival Velenje. Vsak dan, razen v torek, pripravljajo počitniški kino program. Predstave bodo ob 18. uri in so plačljive. IS, ŠK foto: SHERPA (arhiv NT) Enotni obrazci na voljo novembra Te dni se starši vrtčevskih otrok sprašujejo, kako bo s plačevanjem oskrbe v vrtcih v prihodnjem letu in koga zaprositi za znižano plačilo. S 1. januarjem bo namreč začel veljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kar poenostavljeno pomeni, da bodo imeli celoten pregled nad vsemi socialnimi transferji v državi v centrih za socialno delo. Starši so morali doslej do 15. novembra oddati vloge za znižanje plačila vrtca svojim občinam. Zdaj se ta rok pomika v december, vloge na enotnih, novih obrazcih pa bodo morali starši namesto v občinski upravi oddati v matičnem centru za socialno delo. Enotni obrazci zaenkrat še niso na voljo, po zagotovilih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa bodo prihodnji teden objavljeni na spletni strani ministrstva ter tudi spletnih straneh centrov za socialno delo. Prav tako jih bodo ljudje lahko kupili tudi v knjigarnah. Ob starših, ki bodo za svoje malčke uveljavljali znižano plačilo vrtca, bodo morali v prihodnjih tednih med prvimi izpolniti nove enotne obrazce tudi starši mladoletnih dijakov, ki prejemajo državno štipendijo. Ti namreč po 1. januarju ne bodo več upravičeni do štipendije, zato pa bodo njihovi starši prejemali višje otroške dodatke. IS Podjetje SUPRA-STAN, d. o. o., Adamičeva 1, Celje išče sodelavca/-ko za delovno mesto upravnik stanovanj in stanovanjskih hiš Od kandidata pričakujemo: - VI. stopnja izobrazbe gradbene ali strojne smeri in zaželeno 3 leta delovnih izkušenj s področja stroke ali - V. stopnja gradbene ali strojne smeri in zaželeno 5 let delovnih izkušenj s področja stroke - zaželen strokovni izpit - obvladovanje worda, excela, osnov interneta - izpit B-kategorije - pasivno znanje angleščine ali nemščine - poskusno delo 3 mesece Ponudbe z življenjepisom in delovnimi izkušnjami ter dokazila o izobrazbi pošljite do vključno 11.11.2011 na naslov SUPRA-STAN, d. o. o., Adamičeva 1, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: info@supra-stan.si. Navedite tudi številko mobilnega telefona, na katerega ste dosegljivi. Po preteku preizkusne dobe zaposlitev za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Razpis nas ne zavezuje k sklenitvi pogodbe o delovnem razmerju. Tatjana Lenko zavetišče Zonzani finančno vse težje drži nad vodo. Ni denarja, spodite ga! Ob koncu leta občinam zmanjkuje namenskega denarja za oskrbo zapuščenih živali Naša bralka je v enem od šentjurskih naselij našla psa. Poklicala je v zavetišče za živali Zonzani. Po utečenem postopku so ji povedali, da mora na občini najprej izpolniti prijavni obrazec in da lahko šele potem vzamejo psa v oskrbo. Klic na občino pa se je končal s hladnim tušem. »Žal za ta namen nimamo več sredstev. Prepovedali so nam dajati potrdila za zavetišče.« Ko je gospa vztrajala, da psa ne more kar pustiti in kaj naj vendar naredi z njim, se je odgovor nekajkrat ponovil. »Ne vem. Žal sredstev ni več.« Med vrsticami pa je bilo jasno, naj psa pusti, kjer ga je našla. Zgodba ni edina. »K nam se A zdi se, da so takega načina bodo v zavetišču do konca leta pretolkli z množico neplačanih računov in dolgov na vseh koncih in krajih, ne zanima nikogar. Od izgubljenih čipiranih psov je približno polovica lastnikov odgovornih in zadovoljnih, da so psa dobili nazaj živega in zdravega. O ostalih Lenkova skoraj noče izgubljati besed. Doživljajo pa vse od nesramnosti do brezbrižnosti, da bi poravnali stroške, pa se zdi mnogim čisto nezaslišana zahteva. Še huje se godi mačkam. V resnici jih je preveč, ljudje do njih nimajo nobenega odnosa. Strošek sterilizacije, prevoza, dela in oskrbe za eno znese tudi do 90 evrov. Dovolj, da niti brezvestni občani niti občina s tem nočejo imeti nič. Začne se pri živalih, konča pri ljudeh Zonzani se financira izključno iz občinskih proračunov občin, s katerimi ima pogodbe. Postopek je zamuden in za marsikoga tako stresen, da se ga sploh ne loti. Najditelj mora od občine najprej dobiti potrdilo, da lahko Zonzani na njihove stroške prevzame je zatekla psička. Ker psa že imamo, si nismo mogli privoščiti še enega. V Zonzaniju je brez potrdila občine niso hoteli prevzeti, zato sem poklical na občino. So rekli, da naj jo kar spodim, da bo že kam šla.« Po prijavi na inšpekcijo so za psičko vseeno poskrbeli. Občine so za izgubljene živali namreč zakonsko dolžne poskrbeti in k temu jih z nemalo papirne vojne lahko prisilijo. dela že vsi vpleteni nemalo siti. Naše regijsko zavetišče za živali v Jarmovcu pri Dra-mljah je te dni bolj ali manj prazno. Kot pove lastnica Tatjana Lenko, telefoni zvonijo. Psi in mačke še vedno tavajo naokrog, zavetišče v Mariboru na primer poka po šivih, a naše občine imajo približno povsod enak odgovor - denarja je zmanjkalo. Kako se Včasih še za otroke ni ... Kot je pojasnil župan Občine Rečica bo Savinji Vinko Jeraj, je zavetišče, ki je obvezno tudi po zakonu, potrebno. Tudi mesečni stroški, ki so jih v dogovoru z Zonzanijem praktično razpolovili, ne predstavljajo prehude obveznosti za občino. Vendar tudi Jeraja jezijo dodatna plačila za oskrbne dni, ki jih mora plačati občina. Po eni strani lahko v zavetišče žival prinese občan, strošek bivanja pa zaračunajo občini, po drugi strani pa gre strošek na pleča občine tudi v primeru, če na njenem ozemlju odkrijejo zavrženo žival. »Vem, da je to hvalevredno dejanje, vendar je teh drobnih mesečnih stroškov, ki jih mora poravnavati občina, v resnici veliko. Mnogi še vidijo stroške za šolo in vrtec ter kakšno naložbo, vendar se tudi takšni drobni izdatki kar krepko zajedajo v proračun. Res je težko dokazovati, da je muca, najdena na ozemlju občine Rečica ob Savinji, ravno rečiškega izvora; ali pa občanu, ki se naveliča svojega psa, prepovedati, da ga odpelje v zavetišče.« US V enem zadnjih družbeno odgovornih projektov smo tako povezali oboje, umetnost in otroško razigranost. V sodelovanju s celjskim vrtcem Zarja smo pripravili razstavo otroških risbic, ki so jih ustvarili malčki iz enote ČIRA ČARA pod mentorstvom vzgojiteljice Ane Copot. Prepričani smo, da je treba otrokom dati priložnost, da se izkažejo in delijo svoje spretnosti in znanje s čim širšim krogom ljudi. Zato vabimo vse, da obiščete naš salon in si ogledate mojstrovine najmlajših in tako nagradite njihov trud in ustvarjalnost. Razstavo otroških risbic si lahko ogledate v salonu MIK v Celju, na naslovu Opekarniška cesta 15b (poslovna stavba Arena Petrol), vsak delovnik od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Razstava bo na ogled do 18. januarja prihodnje leto, ko bomo razglasili najlepšo risbico po ocenah obiskovalcev, zato ste seveda vabljeni, da izberete vam najljubši izdelek in pomagate izbrati srečneža, ki bo sladko nagrajen. Poostriti bo treba nadzor Občina Šentjur je za plačila storitev v Zonzaniju letos namenila 14 tisoč evrov. Kljub temu, da so ta sredstva v primerjavi z letom 2010 višja za 23 odstotkov, to ni zadoščalo. V letošnjem letu namreč opažajo velik porast prijav najdenih zapuščenih živali na njihovem območju. Prepričani so, da je veliko teh neupravičeno njihov strošek, saj jih najdejo ravno v bližini zavetišča. »Z zavetiščem Zonzani ima Občina Šentjur sklenjeno pogodbo, čez celo leto pa zakupljenih 2,5 boksa, kar bi moralo zadoščati glede na število prijavljenih psov na območju naše občine. Večina boksov je ves čas zasedenih, v nekaterih obdobjih celo ugotavljamo, da zapuščene živali, najdene na območju Občine Šentjur, zasedajo več boksov, za katere potem prav tako poravnavamo stroške. S tem več kot izpolnjujemo svoje zakonsko predpisane obveznosti. Glede na izkušnje v zadnjem obdobju ugotavljamo, da bodo morale inšpekcijske službe ostreje vršiti nadzor nad upravičenostjo prijav,« so še zapisali v odgovoru Občine Šentjur. najdeno žival. Brez tega potrdila zavetišču ne povrnejo stroškov. »Velikokrat najditelji za sveto obljubijo, da bodo uredili papirje, a jih ne. Razlogov je še veliko, občine pa izkoristijo čisto vsakega, ki jim da možnost, da zavrnejo račun,« pojasnjuje Lenkova in ob tem pokaže kup neplačanih faktur, ki se v zadnjih tednih še bolj množijo kot sicer. »Ljudje se sicer znašajo nad nami, vendar drugače ne gre. Če ni občinskega pooblastila, po žival enostavno ne gremo. Eno je prostovoljno delo, a ko je treba plačati veterinarja, zdravila, cepiva in hrano, se dobrodelnost prej ali slej konča.« Največ so jim dolžni prav v domači občini Šentjur. Morda tudi zaradi tega, ker so zaradi lokacije zavetišča bolj izpostavljeni? »Na to se vedno izgovarjajo. Ampak kdor pripelje psa od drugod, ga ne bo pustil v Gorici pri Slivnici, na Ponikvi ali v Šentjurju. Tisti, na katere nas opozorijo sosedje in prita-vajo tule po cesti, jim jih ne računamo niti ne omenjamo.« Zdajšnji sistem je povsem neživljenjski, pisan na kožo občinam, ki na tem področju zgolj klestijo sredstva. Tavajo-čih živali pa je vsako leto več. »Že deset let delamo z občinami in jim še vedno ne moremo dopovedati, da jih ne goljufamo. Njihove inšpekcije so pri nas enkrat mesečno in nič ne bi imeli proti, če pridejo vsak teden. Ni pa prav, da zapletajo pri najditeljih zapuščenih živali.« Če imajo ti čut do zavrženih živali, jih kaznujemo z več dni trajajočo birokracijo in neizrečenimi očitki. Tako jih učimo, da je najbolje ob stiski živega bitja pogledati stran. Najprej pri živalih, potem pri ljudeh. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Po zakonu morajo občine imeti sklenjeno pogodbo z zavetiščem za pse. Pri nas take pogodbe nimajo Bistrica ob Sotli, Žalec, Luče, Ljubno, Solčava, Polzela, Dobje pri Planini, Šmartno ob Paki, Vransko in Radeče. a Vstopite v svet domišljije 4 in ustarjalnosti malčkov - s izvrtca ČIRA ČARA. V svojih likovnih mojstrovinah, ki krasijo naš salon, vam predstavljajo njihov pogled na svet. Predstavljena dela so ustvarili otroci izvrca ČIRA ČARA, pod mentorstvom vzgojiteljice Ane Copot. CELJE ■ ■ ■ V ■ Vi ■ ■ V ■■ Da bi občani cim manj plačevali V Komunali Laško si prizadevajo, da bi deponija Strensko obratovala čim dlje časa - Pripravljeni so na koncesijo za odvajanje in tudi čiščenje odpadnih voda - Zima jih ne bo presenetila Vodenje laške komunale je letos prevzel Tomaž Novak, ki je prej vodil urad za gospodarske javne službe, okolje in prostor pri Občini Laško. Javno podjetje Komunala Laško v Občini Laško skrbi za ravnanje z odpadki, urejanje javnih poti, pločnikov, zelenih in drugih javnih površin, čiščenje javnih površin, urejanje pokopališč, ukvarjajo se tudi s pokopališko dejavnostjo. Vzdržujejo kanalizacijsko omrežje, njihovo delo je tudi odvajanje odpadnih in padavinskih voda, skrbijo za javno razsvetljavo. Dela, ki ga opravljajo, je veliko in je tudi zelo raznoliko. Verjetno je najbolj pereče vprašanje v Laškem, ki bo vplivalo tudi na denarnice občanov, zapiranje deponije. Odločba Agencije RS za okolje namreč določa zaprtje deponije Strensko, vendar so se nanjo pritožili. Ministrstvo za okolje in prostor je pritožbo zavrnilo, vendar Laščani nadaljujejo zgodbo na Upravnem sodišču RS. Na deponiji Strensko so uredili sortirnico, s katero nameravajo zmanjšati količino odpadkov, ki bi jih dejansko vozili v regijski center v Bukovžlak. Direktor Komunale Laško Tomaž Novak ob tem pravi, da Občina Laško ni edina slovenska občina, ki skuša s pritožbami kupiti nekaj časa: »Na nek način lovimo zadnje roke oziroma roke, ki jih zakonodaja na tem področju še dopušča. Se je pa med izdajo odločbe in pritožbenim postopkom spremenila uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Ta je skrajni rok za podaljšanje okoljevarstvenih dovoljenj za deponije predvidela do konca leta 2015, za kar je treba do konca oktobra vložiti zahtevo in to bomo tudi storili. V tem trenutku je tako o končnem zadnjem roku oziroma kdaj bomo deponijo zaprli, težko kar koli reči.« Kako je z ločevanjem odpadkov? Ponekod nimate urejenega še niti odvoza. Skladno z zakonodajo od junija zbiramo biološko razgradljive odpadke na območjih, ki imajo kanalizacijsko omrežje. Po pregledu anket oziroma izjav prebivalcev se bomo odločili, ali je treba ta območja še razširiti. Sicer pa želimo čim več ljudi, vsaj tiste, ki imajo možnosti za kompostiranje, usmeriti, da biološko razgradljive odpadke in zeleni vrtni odrez kompostirajo. Ločeno zbiranje ostalih frakcij že dlje časa poteka v okviru ekoloških otokov. Verjetno bomo vzpostavili še kakšne nove otoke, vsaj tam, kjer je možen dovoz. Podobna zgodba je pri odvozu odpadkov. Ponekod namreč možnosti dostopa smetarskih vozil ni zaradi hribovitega območja ali pa neurejenosti cestnega omrežja. Moramo vedeti, da imamo v Laškem 410 kilometrov kategoriziranih občinskih cest, dolžina nekategorizira-nih cest pa je zagotovo več kot 100 in več kilometrov. To pomeni, da bomo področje za odvoz odpadkov širili v odvisnosti od možnosti dostopa, ekonomske upravičenosti in ostalih dejavnikov. Sicer pa imamo trenutno odprto javno naročilo za posode za odpadke po sistemu rumenega zabojnika, torej za zbiranje odpadne embalaže. Predvidevamo, da bomo v prihodnjih mesecih vzpostavili tudi ta del ločenega zbiranja. Kolikšen odstotek občanov zbira ločeno in kolikšen odstotek ima sploh urejen odvoz odpadkov? V Občini Laško smo lani zbrali približno 3.900 ton odpadkov iz gospodinjstev, pri tem je bila zajeta tudi akcija zbiranja kosovnih odpadkov in akcija Očistimo Slovenijo. Ločeno smo zbrali približno 25 odstotkov odpadkov, kar pomeni 930 ton. Od tega je bilo 100 ton kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, 187 ton gum, 30 ton sveč, 242 ton biološko razgradljivih odpadkov, 181 ton kovin, 77 ton papirja, 66 ton stekla, 44 ton plastike. Trend za letos kaže, da se bodo te številke še nekoliko povečale. V redni odvoz odpadkov pa je trenutno vključenih okoli 11.500 prebivalcev, kar predstavlja 85 odstotkov prebivalcev. Odvoz odpadkov najverjetneje nikoli ne bo dosegel vseh občanov, prizadevamo pa si, da bi zagotovili odvoz odpadkov 90 odstotkom prebivalcev. V Celje še nič ne odvažate. Ne. Razen tega dela odpadkov, ki jih prevzemajo koncesionarji, ki jih je postavila država. Odvoz v Celje se bo verjetno vzpostavil takrat, ko bo naša deponija dokončno zaprta. Do takrat želimo izkoristiti možnosti, ki nam jih omogoča zakonodaja. V nekaterih občinah so že razmišljali o tem, da bi občinski redarji preverjali ločevanje odpadkov. Pri vas se za to še niste odločili. Glede na to, da stvari še niso povsem dokončne in jasne, zaenkrat v kako tako akcijo občina oziroma komunala ne bosta šli, je pa inšpektorat neodvisen organ. Nikjer ne pomeni, da do kontrole ali sankcij ne more priti. Menite, da bo v Občini Laško do leta 2014 na vodovarstvenih območjih oziroma do leta 2017 zgrajeno kanalizacijsko omrežje, kot je postavljena zahteva? V zadnjih letih v Občini Laško pospešeno gradimo kanalizacijsko omrežje, pa tudi povezovalni kolektor med čistilno napravo in Rimskimi Toplicami, poteka pa še zaključna faza izgradnje kanalizacijskega omrežja v Rimskih Toplicah. Občina tako po teh plateh izpolnjuje načrte in začrtane aktivnosti, tako da sem prepričan, da bomo vse zgradili pravočasno. Kako je s koncesijo za čiščenje in odvajanje odpadnih voda, ki jo je občina predvidela za laško komunalo? Tu zadaj je še zgodba z nemškim podjetjem WTE, do katerega ima občina še vedno dolgove in odprte spore. Treba je podati jasno informacijo. Na eni od sej občinskega sveta je bil sprejet sklep, s katerim se je upravljanje z gospodarsko javno službo čiščenje in odvajanje odpadnih voda in padavinskih voda preneslo na javno podjetje Komunalo Laško. Vedeti moramo, da zadeva glede koncesijskega razmerja še zdavnaj ni zaključena, ker poteka kar nekaj postopkov pred sodišči v zvezi z razrešitvijo sporov med občino in WTE, sam postopek glede odvzema koncesije je na upravnem sodišču. Po eni strani meljejo sodni mlini, po drugi strani pa se Občina Laško in WTE dogovarjata o nekih možnih alternativnih oziroma sporazumnih rešitvah, ki bi bile za občane bolj ugodne. Občina Laško rešuje nekatera odprta vprašanja tudi s Pivovarno Laško. Se na komunali vendarle pripravljate, da bi nekoč prevzeli to koncesijo? Na tem mestu je treba zadevo vsekakor ločiti na del, ki govori o samem čiščenju v zvezi s čistilno napravo, in pa na del, ki je vezan na izvajanje preostanka gospodarske javne službe. Tu gre za vzdrževanje kanalizacijskega omrežja, odvajanje in odvoz fekalij, torej čiščenje greznic in odvoz teh fekalij na čistilno napravo. Kar se tiče odvajanja, je koncesionar, še preden so se spori oziroma problemi zaostrili, podal jasno namero, da tega dela ne želi več opravljati. Takrat je to praktično že prevzela občina, tako da je prevzela vsa črpališča na glavnem kolektorju, ki jih komunala in občina skupaj tudi upravljata in vzdržujeta. Mi smo tako letos kupili specialno komunalno vozilo kanal-jet, s katerim bomo čistili cevne prepuste, odvajali oziroma vozili greznične gošče na komunalno čistilno napravo. Kar se tega dela tiče smo zagotovo pripravljeni, glede upravljanja s čistilno napravo pa je to stvar prihodnosti. Če bo treba za to izšolati kader, se bomo temu ustrezno prilagodili in po potrebi iskali rešitve ali znotraj komunale ali pa s partnerji. Kako ste pripravljeni na zimsko službo? Zimska služba je vsako leto izziv zase, kajti na zimo ne moremo vplivati, vremenske razmere so lahko take ali drugačne. Vendar lahko rečem, da smo se letos pravočasno začeli ukvarjati s to problematiko, tako da imamo trenutno sklenjene že vse kooperantske pogodbe z našimi partnerji oziroma kooperanti, s katerimi izvajamo zimsko službo. Mislim, da so tudi krajevne skupnosti že sklenile pogodbe s svojimi partnerji za del cest, ki jih imajo v vzdrževanju krajevne skupnosti. Sklenili smo tudi pogodbe o najemu treh deponij, ki jih pri delu uporabljamo. Nabavili smo nov vlečni posipalec, s katerim bomo posipanje mešanice soli in peska še okrepili. Izdelan je plan zimske službe, ki so ga v sredo na seji sveta krajevnih skupnosti obravnavali in določili prioritete. V postopku imamo javno naročilo za nabavo soli in peska, tako da računamo, da bomo tudi po tej plati pridobili čim bolj ugodno ponudbo in racionalno izvajali to dejavnost tudi v letošnji sezoni. Lahko rečem, da bomo pripravljeni. ŠPELA KURALT Foto: GrupA Živali so bolj hvaležne za pomoč Jamarski reševalci ne rešujejo le iz jam Slovenija je dežela ne le gora, ampak tudi številnih jam. Lani je bilo na seznamu Jamarske zveze Slovenije kar 10.200 jam, vsako leto odkrijejo med 150 in 200 novih. K odkrivanju jam sodijo tudi nesreče, čeprav je med ponesrečenci v jamah najmanj prav jamarjev. Največkrat se ponesrečijo sprehajalci in izletniki, poklicni obiskovalci kraškega terena, torej raziskovalci in gozdarji, a tudi gorniki in smučarji. Ko jih pokličejo na reševanje, so za reševanje iz jam usposobljeni prostovoljci Jamarske reševalne službe Slovenije. Operativnih članov je trenutno 55, vodi jih Velenjčan Rajko Bračič. Slovenski jamarski reševalci letno opravijo skoraj 10 tisoč ur prostovoljnega dela, čeprav jih je le 55. Rešujejo namreč ne le iz jam, ampak se odzovejo na vse možne klice, kjer so potrebne vrvi. Tako so glavni pri reševanju nesreč, ki se zgodijo na sote-skanjih, rešujejo ujete na žičnicah na smučiščih, njihovo pomoč potrebujejo tudi pri reševanju v jamah in breznih ujetih živali. Bračič se tako spominja, da so reševali med drugim ujete v dveh nesrečah na Golteh: »Ko smo jih reševali z žičnice, niso bili toliko prestrašeni, kot so bili premraženi. Ujela jih je namreč grozna nevihta, oni pa so sedeli na žičnici in čakali.« Jamarske reševalce so poklicali tudi na pomoč ob tragični nesreči na Blanci. Z vodo imajo sicer jamarji in jamarski reševalci veliko opravka. Še vedno premalo reševalcev Bračič pravi, da sta pri manjših nesrečah najbolj pomembna znanje in spretnost, medtem ko je fizična moč pomembna predvsem, kadar reševanje traja dolgo Rajko Bračič (Foto: GrupA) časa. Tudi zato ga skrbi, kaj bi se zgodilo, če bi reševanje trajalo teden dni: »Kaj bi naredili zgolj s 55 jamarskimi reševalci?« Tudi zato se povezujejo z drugimi državami, predvsem sodelujejo z Italijani in s Francozi. K Francozom hodijo tudi na usposabljanja, znanje pa predajajo naprej jamarskim reševalcem zahodnega Balkana. Bračič se spominja, da je bilo včasih več prostovoljcev, kot jih je danes: »V bivšem režimu je bilo prostovoljstvo zelo živo. Danes je problem dobiti ljudi.« Letos se je na usposabljanje, ki je precej zahtevno, z veliko vajami, in seveda izpitom prijavilo 22 kandidatov, kar je rekord. Usposabljanja so zahtevna tudi zato, ker opažajo, da prihajajo kandidati, ki imajo vedno manj izkušenj. Bodoči reševalci morajo namreč določene izkušnje že imeti, pridobijo jih lahko v jamarskih klubih, ki jih je v Sloveniji 48. Gre pa tu za začaran krog, saj so jamarski reševalci zelo aktivni, s tem pa je njihovega dela v klubih oziroma društvih manj. Nepozabne izkušnje Najgloblja jama v Sloveniji je na Kaninu in meri 1.530 metrov. Mimogrede, brezna so le nekaj metrov oddaljena od smučišča, tako da so tudi smučarje že reševali iz njih. Na našem območju, kjer deluje velenjska jamarska reševalna služba, je 850 jam, od tega jih je 300 v Kamni-ško-Savinjskih Alpah. Jame odkrivajo predvsem pozimi, ker jih je lažje opaziti. Poleti jo namreč lahko vidiš iz helikopterja, do nje pa je zaradi ruševja težko priti oziroma je sploh ne opaziš. Preiskave jam trajajo več mesecev. Bra-čič pravi, da jamarji vloženo delo pri spuščanju v globino pod tisoč metri primerjajo z delom, ki ga vložiš, da splezaš na višino nad 8.000 metri: »Samo spuščanje na tisoč metrov traja med osem in devet ur!« Bračič se spominja, da je bilo v reševanjih že veliko mrtvih, vendar vsi, ki jih je sam reševal, še vedno živijo. Med najtežjimi njegovimi reševanji je bilo reševanje jamarja na Kriških podih, ki si je poškodoval hrbtenico: »Dva dni je trajalo. Z neopreni smo bili 16 ur v vodi, naši minerji pa so 10 ur širili luknjo, da smo ponesrečenega lahko z nosili spravili ven.« Voda je v jamah zelo pogosta in tudi nevarna, saj lahko naraste tudi do 100 metrov. Je pa pri podzemni vodi opazno tudi onesnaženje, opozarja Bračič: »Okoli 60 odstotkov Slovenije se napaja z vodo iz podzemlja. Kot opažamo jamarji, je med 30 in 40 odstotki podzemnih rek onesnaženih, sploh na Krasu.« Včasih morajo jamarski reševalci rešiti tudi kakšno žival. Tako so že reševali konja, enkrat pa so se po neki jami podili za divjim prašičem. Bračiču pa je med vsemi reševanji ostalo najbolj v spominu reševanje labrador-ca s kamnoloma Žusem. Pes je bil na kamnolomu ujet že skoraj teden dni. Bračič se je spustil 100 metrov po vrvi do njega, ga privezal na ruto in ga spustil na tla. »Pes je skakal od veselja, bil je tako vesel, da bi ga kar domov vzel,« se spominja Bračič. Dodaja, da je bil prav pes najbolj hvaležen do sedaj: »Ljudje iščejo napake v reševanju. Ne pokažejo hvaležnosti. To je v Sloveniji praksa.« Ne glede na vse to, pa še poudarja, da reševalec vedno da vse od sebe. ŠPELA KURALT Foto: osebni arhiv Včasih so brezna zelo ozka in se je treba plaziti, spet drugič je tako široko, da lahko človek pade nekaj sto metrov v globino. Če ni dovolj prostora za nosila, imajo reševalci tudi svojo minersko ekipo, ki luknjo razširi. Dobrodelni gimnazijci Dijaki Gimnazije Celje - Center pripravljajo danes (petek) ob 11. uri v športni dvorani svoje gimnazije že 6. zaporedni dobrodelni koncert. Tokrat so ga pripravili v sodelovanju z Interact klubom Celje, ki kot podmladek celjskega rotary kluba združuje celjske gimnazijce. Izkupiček koncerta bodo namenili invalidnemu dekletu iz okolice Šentjurja. Na voziček jo je prikovala nesreča, ki jo je povzročil nevestni voznik. Še vedno ne prejema invalidskega nadomestila, saj je imela v času nesreče status dijakinje, prav tako ni upravičena do denarnega nadomestila zavarovalnice, ker vozilo, ki je povzročilo nesrečo, ni bilo ustrezno registrirano. Na koncertu bosta nastopili gimnazijski zasedbi DOT in Mendem, v goste so povabili tudi Jadranko Juras in Gala Gjurina, stand up komika Pižamo in Tina Vodopivca ter pevca skupine Mi2 Toneta Kregarja. Pridružili se jim bodo še plesna skupina GCC - C Dancers, GCC Rock band ter dijaka Matic Gajšek in Amadej Mravlak. BS vali, toda povzročali tudi skrbi. Udeleženci akcije z Angelo Trost v ospredju Spet verjame v dobroto ljudi Zavihali so rokave ter v delovni akciji očistili in uredili domačijo Angele Trost, ki je živela med navlako in pasjimi iztrebki V začetku septembra smo pisali o 72-letni Angeli Trost iz Pongraca pod Gozdnikom, ki ji je veterinarska inšpekcija odvzela kar 19 psov, s katerimi je živela v nemogočih razmerah. »Psi mi pomenijo vse na svetu. Samo njih imam. Nihče drug ne pride k meni. Popolnoma sama sem tukaj,« je s solzami v očeh tedaj dejala Trostova. Ta njena pasja družina pa ji je prinesla tudi veliko neprijetnosti, ovadb sosedov in lovcev in še koga ter predvsem žalosti, ko so ji pse vzeli in jih odpeljali v zavetišče. Angela Trost je svojim pas- hiši, ki se je spremenila v to, jim prijateljem dovolila pravzaprav vse. Lahko bi rekli, da so oni zagospodarili v njeni kar ni vredno človekovega življenja. Ostala je nemočna, prepuščena svoji usodi, živela je med smetmi in pasjimi iztrebki. Ko so ji že tretjič v zadnjih štirih letih vzeli pse, je njena zgodba prišla v javnost in medije. Njen primer naj bi že obravnavali tudi na Centru za socialno delo Žalec, vendar naj bi Angela odklanjala vsakršno pomoč. 72-letnica sicer ni socialno ogrožena, toda svojo pokojnino je v veliki meri porabila za prehrano svojih psov. Pred kratkim so ji pse odpeljali, sama pa se vrti v začaranem krogu, v nekem svojem svetu, ki ga je težko dojeti in še manj razumeti. Njeno stisko pa so vendarle poskušali dojeti v območni organizaciji Rdečega križa Žalec in v društvu Sai izziv iz Velenje, ki s svojimi člani pomaga ljudem po vsej Sloveniji. Izpeljali so delovno akcijo, v kateri so izpraznili in počistili hišo ter močno zaraščeno okolico. V hiši so delno uredili sobo, v kateri so položili topli pod, namestili raztegljiv kavč in štedilnik ter naredili še marsikaj, kar je močno spremenilo podobo domačije, ki bo omogočila bistveno drugače bivanje vsaj v teh prihajajočih zimskih mesecih, ki so najbolj dolgi in samotni. Še marsikaj bi bilo treba postoriti, da bi hiša postala takšna, da bi bilo v njej lepo živeti. Pri čemer bo to veliko odvisno od Angele. Ob koncu akcije je imela Trostova veliko lepih in zahvalnih besed za vse udeležence akcije. Ni mogla razumeti, da je skupina ljudi v enem dnevu toliko naredila. Žarela je od sreče in s solzami v očeh dejala, da zdaj verjame, da so na svetu še dobri ljudje, ki so videli njeno nemoč in ji vrnili upanje v boljše življenje. Organizatorji in akterji akcije na čelu s sekretarko OO RK Žalec Majdo Pilih in dru- štvom Sai izziv so veseli, da je akcija uspela. Upajo tudi, da bodo spomladi pripravili še nove akcije, v katerih pričakujejo tudi pomoč občine in morda še koga. DN, BA Foto: DN Med čiščenjem ene od sob, v kateri so verjetno bili glavni gospodarji Angelini psi ZGODBE IZ KAMRE ACkamra www.kamra.si Avtorja fotografije sta Julie in Josef Martini. Na sliki Kegljaško društvo v Celju. Fotografija je izdelana v kabinetnem formatu (17 cm x 11,1 cm), 1. 11. 1910. Fotografi Julie in Josef Martini ter Wilhelm Pick Julie Martini je po smrti očeta Josefa Martinija najprej nadaljevala njegovo delo pod njegovo »blagovno znamko«, kmalu pa je nastopila samostojno in začela uporabljati eleganten osnovni karton s srebrnim napisom »Atelier Julie Martini«. Wilhelm Anton Pick je fotografski atelje kupil od svojega predhodnika Srečka Magoliča. Julie Martini je samostojno vodila svoj fotografski atelje v letih od 1895 do 1908. Njena specialiteta so bili posnetki otrok in deklet, ki kažejo izjemno senzibilnost; portretiranci na fotografijah živijo in se odzivajo na oko fotoaparata. Čeprav je sicer pristajala na takrat modno fotografiranje v opremljenem ateljeju, iz ohranjenih fotografij lahko sklepamo, da ji je bila najljubša tehnika beljenja. Pri njej obraz izstopa, telo in obleka pa se izgubljata v meglico. Obraz je zanjo predstavljal zrcalo značajskih potez, zato je bistvo svojih portretov gradila na tem principu. Senzibilnost njenega pristopa do fotografirane osebe izstopa zlasti pri fotografiji, ki jo Pokrajinski muzej Celje hrani pod imenom Portreti treh Donnerjevih otrok. Portrete teh otrok je približno v istem času, toda z bistveno manj globine, izdelal takrat v Celju zelo popularni fotograf Lenz. Po letu 1908 se je Julie Martini pri delu pridružil brat Josef, vendar je v individualnih portretih še vedno čutiti njen vpliv, čeprav se je morala odreči priljubljenemu belemu ozadju na račun modne temne podlage. Leta 1908 naj bi JuliE in Josef kupila hišo številka 11 v Gosposki ulici in skupni atelje vodila pod imenom Julie u. Viljem Pick: Spomin na službovanje v Celju, ok. leta 1914, v formatu razglednice OSREDNJA JIZNICA Celje Josef Martini (tudi J. & J. Martini). Takrat petindvajsetletni Wilhelm Anton Pick s Češke je atelje prevzel od Magoliča 1. 11. 1903. Z ženo sta stanovala v današnji Prešernovi ulici (takrat Bahnhofgasse 146). Ohranile so se Pickove portretne podobe in tudi nekaj zanimivih skupinskih fotografij iz celjskega družabnega življenja. Skupinski posnetki so izdelani v formatu razglednice in jih je bilo mogoče pošiljati po pošti; to novost je Pick na zahtevo naročnikov pogosto uporabljal. Iz zabavnega pripetljaja, ki se je ohranil v mestnem arhivu, izvemo, da je imel lasten, za tiste čase dokaj moderen prevoz - motorno kolo s prikolico. Mestni časopis je zapisal, da je 24. 8. 1909 ob 19. uri »pridrvel mimo kavarne Merkur s tako hitrostjo, da je resno ogrozil tam stoječe gospode, ki so ga, ogorčeni, prijavili na mestno občino«. Motorno vozilo je lastniku omogočalo večjo gibljivost po terenu in posledično seveda večji zaslužek. Pick naj bi v Celju delal do leta 1914. Naslednjič bomo predstavili fotografa Adolfa Perissi-cha. ROBERT OŽURA JANKO GERMADNIK Vir: Rolanda Fugger Ger-madnik, Odsotnost smehljaja. Celjski poklicni fotografi v 19. in začetku 20. stoletja, Pokrajinski muzej Celje, Celje, 2009. Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. Za to fotografijo je Achim Koepf, tudi sicer najuspešnejši avtor letošnjega salona digitalne fotografije Celje 2011, dobil zlato FIAP-medaljo v kategoriji narava. V celjskem Fotosalonu je od torka na ogled ena od fotografskih razstav, ki jo je res treba videti. Svoje imenitne fotografije so tam v okviru Meseca fotografije razstavili člani fotografskega društva Grča iz Kočevja. Gre za društvo, ki se je specializiralo za tako imenovano naravoslovno fotografijo in s posnetki iz narave, portreti živali in z vzdušjem, ki ga s seboj nosijo te fotografije, postalo eno od vodilnih tovrstnih društev v svetu. Naravoslovna fotografija ali foto lov je namreč prava posebnost in izjemno težavna, pravi predsednik društva Janez Papež. Ni namreč povezana le z zgodnjim jutranjim vstajanjem, ki je za to vrsto fotografij nujno zlo. »Vse v naravi se dogaja zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Vezan si na zelo drago fotografsko opremo s svetlobnimi jakostmi, o katerih fotografi običajno samo sanjajo. Pomembno je tudi znanje biologije. Šele ko vse to združiš s trenutkom, ki ti je dan v naravi, nastajajo prave fotografije.« Že bežen ogled razstavljenih fotografij s prizori iz narave in »fotomodeli«, od kačjega pastirja do medveda, potrdi, da je najbrž pred fotografom, ki hoče posneti res dobro naravoslovno fotografijo, težka naloga. Ne le, da je treba ujeti trenutek, imeti pravo opremo, svetlobo in motiv ... Vse se mora poklopiti v sekundo, ko pritisneš sprožilec. »Prav v tem je čar našega dela. Naredimo ogromno posnetkov, da dobimo res dobro, jih je treba posneti nekaj tisoč,« pravi Papež, ki se s to vrsto fotografije ukvarja že 37 let in je med pionirji naravoslovne fotografije. In koliko so motivi pristni, koliko pa pripomore k bleščečemu izdelku računalnik? »Naravoslovna fotografija obdelav ne dopušča. Dovoljena sta le manjša saturacija barve in malo ostrenja. Nič drugega. Na razstavah prav zato zahtevajo tudi surove, avtentične, neobdelane posnetke,« pravi Papež. Imenitne fotografije bodo v Fotosalonu razstavljene vse do decembra in ogled res priporočamo. Nocoj višek Mesec fotografije se bo z dvema prireditvama končal danes (petek). Na I. gimnaziji v Celju bodo ob 17. uri odprli vseslovensko srednješolsko razstavo fotografij Fotografiram, torej sem. Letos je sodelovalo 166 dijakov iz 43 srednjih šol. Med posamezniki je zlato nagrado osvojila Sara Nuša Golob Grabner iz Šolskega centra Ravne na Koroškem, bronasto nagrado Lara Safran iz Srednje šole za strojništvo in mehatroniko ŠC Celje, diplome pa Špela Gros in Pia Klančar s I. gimnazije v Celju. Med šolami je prva nagrada pripadla Šolskemu centru Ravne na Koroškem, druga srednji šoli za strojništvo in mehatroniko in peta I. gimnaziji v Celju. Višek Meseca fotografije bo nocoj (petek) ob 19. uri, ko pripravljajo projekcijo sprejetih fotografij avtorjev, ki so sodelovali na letošnjem 5. mednarodnem fotosalonu digitalne fotografije v organizaciji društva Svit in pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije in mednarodnih združenj fotografov FIAP in PSA. BRANKO STAMEJČIČ Najuspešnejši avtor letošnjega salona je Achim Koepf iz Nemčije, ki je imel 10 sprejetih fotografij in s tem postal tudi zmagovalec salona in dobitnik 2 tisoč evrov nagrade. Na letošnjem salonu je sodelovalo 500 avtorjev iz 51 držav s skupno 5.852 fotografijami. Podelili so po tri nagrade društva Svit, FIAP in PSA v vsaki od kategorij. Med Celjani sta se najbolje odrezala Jure Kravanja z zlato Svit medaljo in Robert L. Horvat z bronasto FIAP-medaljo. Avtor fotografije Prihajam k tebi je kandidat za mojstra fotografije Žiga Gričnik, ki o njej pravi, da je želel prikazati ponovno združitev dveh oseb, ki sta večji del življenja posvetili druga drugi. Št. 85 - 28. oktober 2011 - NOVI TEDNIK NASA TEMA: VREDNOTE 13 Okrog vrednot smo čisto predolgo mešali meglo! Doktorja Igor Grdina in Karel Gržan stavita na zdravo pamet in trdo delo Grdina: »Stanje slovenskih kmetov je treba vzeti tako, kot je. Drugod po svetu pač niso bili blagoslovljeni z genialnostjo izuma, ki se mu je svojčas reklo zemljiški maksimum. Če nimaš izvrstnih izhodiščnih možnosti, to še ni razlog za obup.« O vrednotah dandanes razpreda vsak, ki premore pet minut prostega časa. Zdi se, da je takoj za pogostostjo besede kriza besedna zveza kriza vrednot. Pa ne da bi taisti ljudje posebej izstopali zaradi zavedanja pomena vrednot. Prej narobe. Ko človeku zmanjka štrene, so vedno pri roki vrednote. Tako kot vreme, ko zmanjka teme za pogovor. O vrednotah z nekaj betona v temeljih, veliko razmisleka in polno mero zdrave kmečke pameti sta v Knjižnici Šentjur spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Karel Gržan. Skupaj s knjižnico ju je povabila Kmetijsko-gozdar-ska zbornica Slovenije. Vrednote so stvar posameznika in so stvar družbe. Na eni strani so to ideali, ki jih še ni bilo, pa bi si jih želeli. Na drugi strani izkušnje prednikov, ki so se skozi generacije izkazale za dobre. Naše življenje pa je tukaj in zdaj. Razpeto med negotovo prihodnostjo in dvomom, ali nas bo tisto, kar je delovalo doslej, nosilo tudi vnaprej. Nekatere vrednote, kot je na primer dobrota, ostajajo univerzalne. Glede drugih pa je treba tudi najbolj trdne zidove kdaj prezidati in tudi najboljšo obleko tu in tam zamenjati. Bog odpušča vedno, človek redko, narava nikoli Karel Gržan pravi, da smo izgubili predstavo, kaj je prav. »V svetu velja naravni red. Ljudje smo si izmislili pravila, da lažje sobivamo. Toda eno in drugo velikokrat ne gre z roko v roki. Pravijo, bog vedno odpušča, človek redko, narava nikoli. Če želimo preživeti, se moramo vrniti nazaj k temeljem. K preprostim pravilom naravne kmečke logike. Jezusa niso motili cestninarji ali pocestnice. Nad farizeji pa se je znašal tako, da bi ga danes kak pobožen župnik poslal k spovedi zaradi takih besed. Zunanja potrditev ti nič ne koristi, če jo z notranjimi vzgibi zlorabljaš. In prav zdaj živimo v času, ko gospodje navzven delajo vse po predpisih. Predpisih, Grdina: »Karl Čapek je dejal, da je nesreča sodobnega časa učen bedak. Lahko imate gensko imeniten material, ampak to še zdaleč ne pomeni, da vam bo uspelo. To, da je nekdo rojen za to, da bo uspešen, je sicer lepa teorija. V življenju pa nič kaj trdna.« Ddr. Igor Grdina Grdina: »Med ljudmi ni ambicij, da bi kaj naredili iz svojega kraja in iz sebe. Takrat je treba enostavno vzeti kovček in oditi. A v vsaki, še tako majhni skupnosti, se da nekaj narediti! Ljudje, ki bodo razmišljali, bodo vedno našli način, da bodo nekaj malega premaknili. In tisto malo je pravzaprav bistveno. Ne gre prelagati odgovornosti na profesorje, cerkev ali kogarkoli. Na vsakem od nas je, ali bo kaj naredil. Vsako življenje je priložnost. Razen, če se odločimo, da naj drugi izbojujejo naše bitke. Če bodo v protestih kaj dosegli, bomo deležni koristi, če bodo zaradi tega zašli v težave, je pa to njihov problem. Vse se začne in konča v glavah.« Dr. Karel Gržan Gržan: »Sanjam o šoli življenja. Ko je Marija Terezija uvajala šolski sistem, je služil potrebam tistega časa. Takrat so bile družine še močne, način življenja pa tak, da je privzgajal vrednote, kot so odgovornost, delavnost, spoštljivost, skromnost, odpovedovanje, vztrajnost. Danes so starši preutrujeni, preobremenjeni od vsakdanjega eksistencialnega boja. Šolski sistem pa jim ne stoji dovolj ob strani. Kako torej življenjsko usposobiti človeka? Da mu bo samoumevno, da je za dosego nekega cilja treba potrpeti, da so meje nujne za sobivanje?« ki so ne samo oddaljeni od naravnega prava, globoko so izrojeni,« ugotavlja Gržan. »Pozabili smo na preprost rek - drži red in red bo držal tebe,« dodaja. Čistost tudi ubija »Zbodel me je podatek, da otrok v obroku šolske prehrane zaužije kar 81 kemikalij, nekaj zagotovo rakotvornih. Mi pa še kar naprej delamo zgolj bakteriološke raziskave. Vse je mrtvo, vse sterilno in za uporabo varno. Bognedaj, da bi se dotaknili zemlje. Vse, kar je živo, je treba ubiti s kemikalijami. Da bo le bakteriološko čisto in zato varno. To je hinavščina z veliko začetnico,« ugotavlja Gržan in nadaljuje: »Če ignoriramo naravni red, nas telo hitro opozori. Določen napor je temelj naravnega sobivanja. Treba se je dotakniti zemlje, posejati, opleti, okopati, ne pa samo poškropiti. Spremljati sadove svojega dela in se z njimi hraniti. Da ti ni samoumevna vrečka zelenjave, ki jo dobiš v trgovini kadarkoli. Slovenija je na srečo tako narejena, da bi si lahko prav vsak pri znancih, prijateljih, sorodnikih na deželi pridelal svoji dve vrsti krompirja. Pa to ne zanima skoraj nikogar. V učni proces bomo morali spet vključiti zavest, da sta potrebna trud in napor za dosego nekega cilja. Tako pa je vse enostavno in takoj dosegljivo. Hvaležni smo, ker nam kradejo čas Igor Grdina pa razmišlja takole: »Eno je resnica, ki jo odkrivamo iz sebe, in drugo resnica, ki nam jo ponuja svet. Razkorak je včasih velik. Še posebej, če si človek dovoli razmišljati. Bomo torej verjeli tistemu, kar dojamemo sami ali ljudem na položajih? Si bomo dovolili dvomiti v avtoriteto, položaj ali nenazadnje človeka, ki položaj zaseda? Nagnjeni smo k temu, da mora vse imeti glavo. Zato so nekateri položaji postali nezamenljivi. V zgodovini pa je ogromno primerov, ko je imela prav manjšina ali celo en sam človek. En sam se je prepiral z vsem svetom, da je Zemlja okrogla in da se vrti okrog Sonca. Seveda pa tisti, ki se zanaša nase, velja za čudnega. Avtoriteto je pač treba spoštovati. Pa ni nič takega, kar bi morali nekomu verjeti na besedo. Vsako dilemo prav ali narobe lahko človek razčisti sam. Mimo zakonov, ki so izglasovani po načelu večine. Nikoli se niso vsi ljudje motili ves čas, se je pa veliko ljudi motilo zelo dolgo časa. Danes je pač mogoče preko medijev po Menartu iz smrklja delati med. Producirajo se potrošniške potrebe, ustvarja se navidezna resničnost, vse za to, da človeku odtegujejo čas.« Lebdeča družba na pogon ugodja Gržan je nadaljeval misel o ustvarjanju potrošniških potreb: »Čim manj časa ti morajo dati, večja je verjetnost, da jim boš sledil. Bombardirajo nas z vizualnimi podobami, odvisnost od televizije lahko povzroči abstinenčno krizo pri večini ljudi. Čeprav te že glava boli, vse se ti zdi neumno, a boš še kar gledal.« Po njegovem lahko leporečimo o vrednotah, a preživeli bodo tisti, ki bodo zmogli utrditi svojo voljo, se znati odpovedovati, biti potrpežljivi. »Ta družba pa lebdi na pogon ugodja in hipnega užitka. A moč družbe je odvisna od moči posameznika. Bomo naredili kaj na tem ali še naprej gledali neke nadalje- vanke, kjer se sprašuješ, kdo je zdaj tu nor? Če vzamemo deset tisoč visoko izobraženih ekonomistov, en preprost solčavski kmet razmišlja veliko bolj logično. Vse se je >sfi-žilo< in izrodilo. Inštitucije se ustanavljajo samo zato, da se dviga še večja megla. Meglo smo okrog vrednot že tako predolgo mešali.« Prekletstvo velikih pravic in malih dolžnosti V naravi se sožitje in tekmovalnost smiselno dopolnjujeta. V človeškem svetu pa je tekmovalnost prevzela vsa področja. Vse mora biti merljivo, razvrščeno po lestvicah, ocenjeno, pravi Gr-dina. »Najboljši je tisti, ki se najbolje znajde. Tudi volitve so tekma, kdo bo postavljal pravila. In ko zmanjka idej, začnejo govoriti o trajno-stnem razvoju. Vsi, ki imamo vsaj srednjo šolo, bi morali vedeti, da je to popolna bedarija. Vsaka stvar ima svoj začetek in konec. Večni stroj, perpe-tum mobile, ne obstaja. Taki so naravni zakoni. Kadarkoli ubiramo bližnjice, pristanemo v monokulturi, v globalizaciji. Ni nam treba tekmovati. Vsak ima nekaj, v čemer je lahko izjemen, pa četudi so stvari včasih nepraktične ali se zdijo nepomembne. Zato je skupnost tako pomembna. Slovenci pa spadamo v izjemno polarizi-ran narod. Prejšnje stoletje je na oltarju >naših in nenaših< v t.i. civilizirani Evropi umrlo na desetine milijonov ljudi.« Gržan je zaključil z mislijo, da bi bil že skrajni čas, da bi to igro dvojnosti nekako prerasli. »Napetost med dvema je dobra, tekmovalnost je dobra, dokler je vmes tretji, ki gradi most. V politiki, ki bi morala v biti v službi javnega blagra, imamo samo smešen boj med enimi in drugimi. Bognedaj, da ima nasprotnik konstruktivno misel, ker je to razlog za živčnost. Čas je, da spoznamo, da so že >po-gruntali< barvno televizijo.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA SPODBUDNE ZGODBEfpfil i. Izbiramo takšne ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami In storitvam J ter izdelki uspeli poskrbeti za preživetje družine in poslujejo dobro tudi v težjih gospodarskih razmerah. ob torkih v Novem tedniku Pišite nam; tednik @nt-rcsi Na Celjskem imamo veliko spodbudnih zgodb. Pišejo jih: Robičevi s PJantne, Ludvik Lončar i z podjetja Biro bit. vrtnar Mirko Kraiovec iz Vojnika, proizvajalec mieka Marjan Tumšek iz Lokrovca, Janez Uplazn ik iz žalskega Mi krop i s ar Miza rit1vo Kovač iz Mozirja... In katero podjetje, kateri podjetnik je za vas spodbudna zgodba? »Približati se Mariboru!« To je želja novega predsednika NK Celje Branka Goropevška - Častni član kluba postal Marjan Vengust - V torek Cinkarna dejansko postala nov pokrovitelj Branko Goropevšek (desno) in ostali na skupščini so zaploskali Marjanu Vengustu, dolgoletnemu predsedniku kluba, ki je postal častni član kluba zaradi izrednih zaslug pri delovanju in napredku društva. Levo od Vengusta sedi podžupan MOC Celje Marko Zidanšek, desno pa Aljoša Džumhur in Marko Cvikl. Na ponedeljkovi izredni skupščini Nogometnega kluba Celje je Marjana Vengusta na mestu predsednika nasledil mag. Branko Goropevšek. Upravni odbor poleg 45-letnega Goropevška, ki je direktor Osrednje knjižnice Celje, sestavljajo še Marko Cvikl, Aljoša Džumhur, Jurij Vengust, Peter Drobež in Jasmina Vengust Otorepec. Zaradi težav v podjetju je pred meseci zmanjkalo sape Marjanu Vengustu, kar je odkrito priznal in večkrat odstopil s položaja predsednika kluba. Vodilni mestni možje so morali priskočiti na pomoč, v kriznem obdobju je bil desna roka Bojana Šrota Marko Zidanšek. Razmere v klubu je poznal, ko je bil tudi sam že predsednik. Na skupščini so mu priznali zelo pomembno vlogo pri reševanju kluba, kajti tudi stečaj ni bil daleč. Zidanšek je rekel: »V gospodarski situaciji, ki ni rožnata, je bilo zahtevno iskati rešitev za celjski nogomet. Morda so se dobro tudi prekrile celjske zvezde, da smo dobili novega pokrovitelja, delniško družbo Cinkarna. Iskreno bi se zahvalil ne le Jasmini Vengust Otorepec, s katero sem najtesneje sodeloval v zadnjih mesecih, temveč predvsem Marjanu Vengustu, ki je dolga leta ogromno vlagal v celjski šport.« Prvi stavki Branka Goropevška so bili: »Celje ima perspektivo v nogometu. Čaka nas veliko dela. Kar se tiče infrastrukture, je vse urejeno, za kar ima največ zaslug Marjan Vengust. Torej, ne preostane nam drugega, kot da se približamo Mariboru!« Njegov smel načrt so nekateri igralci pospremili z odobravanjem. Takoj zatem pa so zastrigli z ušesi, ko jih je ošvrknil Goropevšek: »Zdaj bom kritičen, toda ne zloben. Upam, da česa takšnega, kot je bilo v soboto proti Velenjčanom, ne boste več ponovili. Slabe volje smo zapuščali štadion. Vem, da imate probleme. Reševali jih bomo.« V torek jih je obiskal na treningu, v sredo so mu izpolnili obljubo ... Vengustovo delo v klubu je »polnoletno«: »Ko sem pred mnogo leti videl podstrešje v klubski stavbi na Skalni kleti, pa blato na igrišču štadiona Olimp, sem si zadal cilj, razdeljen na tri dele. Rešiti je bilo treba kadrovsko politiko, izboljšati infrastrukturo in postaviti finančno konstrukcijo. V mojem obdobju je morda izostal kakšen odmevnejši uspeh moštva, ker smo namesto nakupa zveneče okrepitve vlagali v infrastrukturo. V celotnem obdobju pa so bili zame najhujši prav zadnji meseci. Vsesplošna apatija se je skoraj zalezla tudi v naš klub. Toda razplet je dober, društvo ima svojo prihodnost. Pomagajte novemu predsedniku! Prepričan sem, da bo znal ceniti, kar smo storili predhodniki. Upam, da se mi bo zdravje izboljšalo in da bom kmalu spet lahko spremljal tekme, čeprav so zame dostikrat preveč razburljive.« Oči so se mu orosile, v ozadju so tekle tudi solze. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Ko je pri 7:0 junak tudi vratar Ivan Firer (v rumeno-modrem dresu) je proti Interblocku dosegel dva gola, Aleš Jeseničnik (v rdečih oblačilih) pa se je s soigralci veselil v Novi Gorici. NA KRATKO »Očitno jim je novi predsednik zagrozil z domačim branjem, če ne bodo zmagali,« je bila najbolj duhovita pripomba med ljubitelji nogometa po nenavadni sredini predstavi v Areni Petrol. Za nogometaši Rudarja so se v polfinale slovenskega pokala uvrstili tudi Celjani, s skupnim izidom 7:2 proti Interblocku. V Šiški so izgubili z 2:0, v Areni Petrol pa so med nalivom Ljubljančanom nasuli sedem golov. Stresen uvod Toda začelo se je z izjemnima priložnostima gostov, ki bi lahko že do 9. minute zapečatili usodo domačih. Bilo je nekaj sreče, tudi spretnosti vratarja Matica Kotnika, ki je osamljenemu Šporarju odvzel žogo izpod nog in popravil velika kiksa Marka Krajcerja. Potem pa je tri proste strele izvedel Zoran Pavlovič, po katerih so zadeli Serge Akakpo, Iztok Močivnik (Roman Bezjak je žogo udaril z glavo in ga zadel v ramo) in Ivan Firer. Interblock je bil tudi v drugem polčasu na robu polfi-nala, ko je dvakrat zapretil Klebčar. Spet je v ključnem trenutku fantastično posredoval vratar Kotnik in se postavil Pavloviču ob bok glede igralca tekme. Slednji je nato spet podal za gol (Firerju), nato pa čestital izvrstnemu sodniku Skomini, ki ni prekinil akcije, temveč šele po njej pokazal drugi rumen karton in rdečega branilcu gostov. Odtlej - od 65. minute - je bilo vse v znamenju celjskega moštva. Vstopil je 18-le-tni Andraž Žurej in zadel ob svojem prvem nastopu: »Ja, res je, lepšega prvenca si ne bi mogel želeti. Začeli smo agresivno in kar smo se dogovorili, nam je uspevalo na igrišču.« Previsoka zmaga? V seštevku se je vse skupaj zaključilo povsem pravično. Namreč na prvi tekmi so bili Celjani boljši, zadeli prečko, nedosojeni sta jim bili dve enajstmetrovki, (pre)strogo je bil izključen Bakarič. Tudi zato je povsem objektiven ostal trener Damjan Romih še po povratni tekmi: »Zasluženo smo v polfinalu, toda rezultat tekme v Celju je glede na prikazano po mojem mnenju previsok. Ko smo takoj začeli pritiskati na za- CM Celje (4-4-1-1): Muj-činovič - Medved, Kraj-cer, Akakpo, Radulovič - Močivnik, Krljanovič, Popovič, Bezjak - Firer, Pavlovič. Igrali so še Romih, Žurej, Dakovič. četku tekme, so imeli gostje dve zelo zreli priložnosti. Imeli smo srečo. Nato smo se zbrali in po podajah Pa-vloviča zadevali. Toda po 3:0 smo se nerazumljivo povlekli nazaj in Kotnik je enkrat celo fenomenalno reagiral.« V uvodnih minutah je bila prisotna živčnost, celo prevelika želja, o čemer je Roman Bezjak dejal: »Sam nisem čutil pritiska, čeprav smo morali nadoknaditi kar visok zaostanek. Ničesar nismo mogli izgubiti, le dobili smo lahko. Odigrali smo zelo solidno. V prvenstvu moramo začeti nabirati točke. Triglav je na dnu, toda v nekaj krogih se lahko položaj hitro spremeni. Zato bodo točke v nedeljo v Kranju štele dvojno.« Nespametni prekrški Rudar se je prvi uvrstil v polfinale. Gorico je najprej doma premagal z 2:1, nato pa na povratni tekmi uspel zadržati 1:1, čeprav je imel dva igralca manj. V 22. minuti je s precejšnje razdalje imenitno zadel Luka Žinko. V 2. delu so Velenjčani ostali brez Novakovica, v 67. minuti pa še brez Denisa Klinarja, ki si je nespametno prislužil drug rumen karton. 15 minut pred koncem je bilo 1:1 po strelu Žigona, varovanci Milana Duričica pa so se z nekaj sreče uspeli obraniti med obleganjem domačinov. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Lubejeva tretja na EP Bratislava: Na evropskem prvenstvu v tekvondoju na Slovaškem je bila uspešna članica celjskega Hyonga Staša Lubej. V kategoriji do 52 kilogramov je osvojila bronasto medaljo. Lubejeva je s trenerjem Urošem Bernardom odpotovala v Skopje, na svetovno prvenstvo v kikboksingu. (DŠ) Celjanke v Žalec Ljubljana: Na sedežu Rokometne zveze Slovenije so izžrebali tri pare osmine finala slovenskega pokala za ženske. V sredo, 23. novembra, se bodo v Žalcu pomerile rokometašice Zelene doline in Celja Celjskih mesnin. V četrtfinale se je neposredno uvrstil Veplas Velenje. (DŠ) Cestnikov memorial Braslovče: Domače strelsko društvo je na strelišču pri Braslovškem jezeru organiziralo že 27. tekmovanje za Cestnikov memorial v streljanju z vojaško puško. Med dvanajstimi ekipami je bila najboljša braslovška. Med posamezniki je bil od domačinov drugi Inko Hanžič, tretji pa Matjaž Kralj. (TT) ŽRK Celje Celjske mesnine Z vodilnega položaja na zaključni turnir! Iva Jug Judoisti celjskega Z dežele Sankakuja so presenetljivo osvojili prvo mesto po rednem delu državnega prvenstva in si priborili pravico do gostitelj-stva zaključnega turnirja. Ta bo 12. novembra v Celju, toda prizorišče še ni določeno; dvorana Golovec je na žalost zasedena, povsem primerna pa je tudi dvorana Šolskega centra Celje, kjer je klub dolga leta prirejal mednarodne turnirje. V sredo so Celjani kar s 7:0 premagali favorizirano Olimpijo, ki pa je bila, resnici na ljubo, močno zdesetkana. Zmagali so Rok Plešnik, Matjaž Trbovc, Marcel Brajdič, Sašo Gabr-šček, Andraž Mlaker, Miha Žgank in Vito Dragič. Nato so v Slovenj Gradcu ugnali še domačine s 4:3, uspešni so bili Tadej Zalaznik, Trbovc, Žgank in Dragič. V polfina- ORAMA NOGOMET Pokal NZS, četrtfinale, povratna tekma: CM Celje - Interblock 7:0 (3:0); Akakpo (10), Močivnik (22), Firer (33, 65), Bezjak (80), Žurej (82), Dakovič (90), Hit Gorica - Rudar 1:1 (0:1); Žigon (76); Žinko (22). KOŠARKA 1. SL, 2. krog: Parklji - Zlato-rog 70:91; Rizvič 21, Kobal 17; Mali 18, Panič 16, Omič 14, Ški-fič 12, Vujasinovič 9, Lapornik 8, Nikolič Smrdelj 6, Čohadare-vič 5, Atanackovič 3. 1. SL (ž), 2. krog: Athlete - AJM 94:59; Orozovič 20, Trebec 18, Oblak 14, Jagodič 10, Abramovič 9, Bošnjak 8, Gajič, Gabrovšek 6, Klavžar 3; Novi, Baltič 18. ROKOMET Pokal RZS, osmina finala: Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 37:21 (23:9); Marguč, Žvižej 6, Mačkovšek 5, Mlakar, Razgor, Toskič 4, Žuran 3, Ranevski 2, Prieto, Poteko, Metličič 1; Grando-vec 5, Rojc 4. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 28. 10. MALI NOGOMET 1. SL, 8. krog: Nazarje - Oplast, Tolmin: Puntar - Dobovec (19). 2. SL, 3. krog, Škofja Loka: Stripy - Velenje (20.15). Sobota, 29. 10. NOGOMET 1. SL, 16. krog, Velenje: Rudar - Koper (16). 2. SL, 11. krog, Ljubljana: Interblock - Šmartno 1928 (14), Celje: Šampion - Bela krajina (17). 3. SL - vzhod, 11. krog: Dravograd - Kovinar, Zreče Judoistke celjskega kluba so bile celo evropske klubske prvakinje, zato ne čudi, da so na fotografijah pod njimi klubski sotekmovalci, ki pa izstopajo iz njihove sence. Z leve čepijo oziroma klečijo Tadej Zalaznik, Matjaž Trbovc in Roki Drakšič. lu DP se bodo pomerili s Šiško, drug polfinalni par je Impol - Olimpija. Ljubljan- čani bodo bržkone nastopili v popolni postavi, medtem ko imata trenerja Sankakuja Laščani v Beograd Jutri je v 1. slovenski ligi za košarkarje na sporedu 3. krog. Lokalni obračun bo tokrat na Polzeli. Laščani so svojo tekmo odigrali predčasno. Zlatorog je v Ljubljani na Ježici slavil z 91:70 in tako na drugi tekmi državnega prvenstva prišel do druge zmage. Proti Parkljem je dobil vse četrtine. Najboljši strelec je bil Grega Mali, ki je dosegel 18 točk, dve manj je prispeval Vladimir Panič, 14 jih je dodal Alen Omič. Zasedba Rada Trifunoviča odhaja danes na vroče gostovanje v Beograd, kjer se bo jutri v 5. krogu Jadranske lige v dvorani Pionir pomerila s Crveno zvezdo. Trifunovič meni: »Zvezda je v preteklem krogu v domači dvorani za točko izgubila proti Cedeviti, ko je prikazala zelo dobro predstavo, a na koncu se ji ni izšlo. Vemo, kaj pomeni gostovati v Pionirju in dobro se bomo pripravili ter maksimalno osredotočili na tekmo. Moramo odigrati tako, kot znamo, in domačim nuditi dober odpor. Kaj bo ta prinesel, pa bomo videli na koncu.« Tekma v Beogradu se bo začela ob 21.00. Na Polzeli bodo Hopsi gostili Rogaško. Obe moštvi sta v prvih dveh krogih iztržili po zmago in poraz. Šentjur, ki je po visokem porazu v Laškem imel deset dni časa za pripravo na nadaljevanje prvenstva, bo gostil Geoplin Slovan. Tudi varovanci Damjana Novakoviča bodo lovili drugo zmago. Šoštanjska Elektra, ki ima iz prvih dveh tekem popoln izkupiček, pa bo gostovala v Škofji Loki. MITJA KNEZ - Paloma (15). Štajerska liga, 11. krog: Šentjur - Drava, Šmarje - Pesnica, Šoštanj - Koroške gradnje (14). ROKOMET 1. SL, 9. krog: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper, Krško - Gorenje (19). 1. SL, 6. krog: Celje Celjske mesnine - Sežana, Velenje - Burja (19). KOŠARKA Jadranska liga, 5. krog, Beograd: Crvena zvezda - Zlatorog Laško (21). Jadranska liga (ž), 3. krog: Athlete Celje - Slobo-da (16.30). 1. SL, 3. krog, Polzela: Hopsi - Rogaška, Šentjur Marjan Fabjan in Igor Trbovc precej preglavic, predvsem s poškodbami nekaterih ključnih tekmovalcev. Beno Lah je izven pogona, v sredo zaradi poškodbe gležnja ni nastopil Roki Drakšič, medtem ko Aljaža Sedeja, ki bi predstavljal pomembno okrepitev, še vedno muči poškodba komolca. Kakorkoli že, zelo bo zanimivo, fantje počasi, a zanesljivo izstopajo iz sence slovitih deklet z Lopate. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA 24-letna kapetanka članske ekipe je zunanja napadalka. Na dresu nosi številko 3, pri 178 cm višine tehta 68 kg. Izhaja iz celjske športne družine. Že kot triletna deklica je obiskovala splošno telovadbo pri ŠD Partizan. Nadaljevala in poskušala je z atletiko in košarko. Pri desetih letih jo je za rokomet navdušil športni pedagog Tone Goršič, pri katerem je začela vaditi v njegovi rokometni šoli. Kot mlajša deklica pa se je vključila v ŽRK Celje PUV Nivo Celje, ki seje leta 2000 preimenoval v ŽRK Celje Celjske mesnine. Poleg igranja v članski ekipi trenutno trenira ekipo mlajših deklic B celjskega kluba. Državni prvak je postala kot mlajša deklica B (leta 1999), mlajša deklica A (2000), starejša deklica (2002) in kadetinja (2004), podprvakinja pa kot mladinka in članica (2005). Uvrstila se je v slovensko kadetsko reprezentanco in prišla v širši izbor za člansko selekcijo. Bila je gimnazijka na Šolskem centru Celje,zdaj je absolventka na Fakulteti za šport. Njeni hobiji so druženje s prijatelji, nakupovanje in fitnes, njen življenjski moto pa Upanje umre zadnje. tri' rdežele celjske mesnine Ka^oda/a - Geoplin Slovan (19), Škofja Loka: LTHcast Mercator - Elektra (20). 2. SL, 3. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Branik, Postojna - Konjice (19). 3. SL, 3. krog: Nazarje - Calcit Kamnik (20). 1. SL (ž), 3. krog: Ilirija - Rogaška (17). ODBOJKA 1. DL, 5. krog, Kranj: Triglav - SIP Šempeter (18). 1. DL (ž), 4. krog, Šempeter: Aliansa - Nova Gorica (19). Nedelja, 30. 10. NOGOMET 1. SL, 16. krog, Kranj: Triglav - CM Celje (14). 2. SL, 11. krog: Krško - Dravinja (14). ŠTEVILKE: 33,35,36,37,44,47 DOTISK VAŠEGA IMENA NA AKTUALEN KLUBSKI DRES TAKOJ! MAJICE že od 5,00 EUR ŠPORTNI COPATI že od 20,00EUR TROBLJE 3,00 EUR LONČEK 0,50 EUR Dvorana Zlatorog Celje KLUBSKA PRODAJALNA, DVORANA ZLATOROG Akcija velja do razprodaje zalog. Md 50 mše dod«teipopi^lO\ 16 PORTRET/GOSTUJOČE MNENJE NOVI TEDNIK Slovenska kmetica leta, Francka Javeršek, je mojstrica potice. V ospredju je kozjanska posebnost mlinčeva potica, ki jo je med drugim predstavila v knjigi Krušni zakladi Slovenije. Vsestranska slovenska kmetica leta Francka Javeršek iz Kristan Vrha s tremi sinovi in štirinajstimi rejniškimi otroki je ženska, ki počne stvari s srcem »Naslova slovenske kmetice leta nisem pričakovala, saj so bile med predlaganimi zelo upoštevane slovenske kmetice,« se spominja slovesne razglasitve Francka Javeršek iz Kristan Vrha, ki ji je prvi čestital kmetijski minister Dejan Židan ter ji izročil velik šopek. Izbira Javerškove za slovensko kmetico leta v naših krajih seveda zelo odmeva. »Najbolj sem vesela, da so mojih 35 let dela v Društvu kmetic Ajda opazili tudi najširše, na ravni države. Moram pa dodati, da si to priznanje zaslužijo vse naše kmetice, ki ohranjajo naša ognjišča,« dodaja slovenska kmetica leta, predsednica Ajde. S Kozjanskega so bile v devetih letih iskanja slovenskih kmetic leta, ki jih izbira Zveza kmetic Slovenije, v najožjem izboru že kar štiri kandidatke. S priljubljeno Francko Ja-veršek, ki jo poznajo po prijaznosti, toplini in gostoljubnosti, se veseli skoraj celotno Kozjansko, saj deluje Ajda na območju občin Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje. Ponoči, ko se je s slovesne razglasitve v Zagorju ob Savi vračala s članicami upravnega odbora društva, z dosedanjimi kozjanskimi kandidatkami za kmetico leta ter s kmetijsko svetovalko, sta zmagovalko v Šmarju pri Jelšah s peni-no pričakala šmarski župan Jože Čakš ter župan Podčetrtka Peter Misja. »Takrat sem občutila, da me v domačih krajih zares spoštujejo ter moje delovanje cenijo,« poudarja Javerškova, ki prejema čestitko za čestitko tudi iz drugih krajev Slovenije. Z zvezo glasnejše Slovenska kmetica leta že vse življenje živi na kmetiji v gričevju Kristan Vrha, kjer je bila že rojena: »Tu resnično zelo rada živim, tu so tudi zelo dobri ljudje, ki so še vedno pripravljeni pomagati drug drugemu.« Veliko njenih vrstnic je v mladih letih odšlo v svet, sama je ostala zaradi ljubezni do zemlje in kmetovanja, a tudi zaradi navezanosti na starše. Pred več kot tremi desetletji je bila pobudnica ustanovitve aktiva kmečkih žena v okviru kmetijske zadruge, kjer so ji prisluhnili ter ji dali oporo. Iz aktiva je nastalo Društvo kmetic Ajda, kjer skrbijo za njihovo izobraževanje s tečaji in predavanji, ohranjajo stare običaje, na različnih prireditvah poskrbijo za pogostitve ... Povezujejo se tudi z drugimi društvi ter s kmetijsko svetovalno službo. »V našem društvu lahko vsaka članica doseže to, kar si želi,« je prepričana predsednica Ajde, ki je bila med prvimi društvi, ki so se vključila v Zvezo kmetic Slovenije. »Če smo kmetice povezane v zvezo, se naš glas seveda bolj sliši,« je prepričana Javerškova, ki je bila v zvezi več kot desetletje članica upravnega odbora, bila pa je tudi v nadzornem odboru. Vsestranska je, med drugim vključena v vinogradniško, govedorejsko in praši-čerejsko društvo ter v strojni krožek. Njena prizadevanja za kmečke žene so najprej opazili v domači občini, saj je že prejela občinsko priznanje, da o priznanjih na razstavah dobrot slovenskih kmetij na Ptuju ter še kje ne govorimo. Posebej cenjena je njena mlinčeva potica - kozjanska posebnost z nadevom iz orehov in iz jajčnega sira ter s kvašenimi mlinci - ki ne manjka niti v knjigi Krušni zakladi Slovenije. Zaradi vsega tega je delavnik slovenske kmetice leta dolg. Na kmetiji s sedmimi hektarji lastne zemlje ter z osmimi hektarji najete se začne zjutraj, ko se odpravi najprej v hlev in svinjak, nato sledijo gospodinjski opravki, društveno delo, pa delo na vrtu in njivi ... »Vse, kar delam, delam zelo rada,« trdi in res je tako, saj velikega bremena, ki si ga sama nalaga, drugače ne bi zmogla. V prejšnjem mandatu občinskega sveta je bila v Šmarju pri Jelšah tudi občinska svetnica. BRANE JERANKO Poročila se je že pri dvajsetih letih ter rodila tri sinove, danes pa ima že štiri vnuke. Kar 45 let, vse do lani, je bila tudi rejnica, ki je poskrbela za nič manj kot štirinajst rejniških otrok, ki se večinoma vračajo v Kristan Vrh ter občutijo Ja-verškovo domačijo kot svoj nekdanji dom. Nekateri so tudi končali srednjo šolo. Poslavljanje, slovo, spomin Med obilje dobrega oktobra in razkošje decembrskega okrasja se je umestil dan spomina na mrtve s svojimi turobnimi plamenčki. Ravno prav za čas, ko se pot Sonca krajša in se, če se le da, obračamo vase. Narava nas nagovarja k počitku, umirjenosti in tišini prav do zimskega sol-sticija, ko se bomo začeli počasi spet odpirati za prihajajočo pomlad. Čas kot nalašč za premišljevanje o ljudeh, ki so odšli iz našega življenja. Smrt bližnjega - poslavljanje od njega, če smo imeli priložnost za to, in žalovanje - vsakdo doživlja po svoje, v veliki meri odvisno od življenja, ki smo ga ob tej osebi imeli. Niti posameznik niti družina kot celota se ne moreta razvijati, če te izgube nista mogla »izžalovati«. To pomeni, da se je treba jasno zavedati svojih čutenj v vseh obdobjih žalovanja: ob začetnem šoku, zanikanju, jezi ali celo besu, sramu ali občutkih krivde, žalosti in obupu ter nazadnje tudi sprijaznjenju oziroma sprejetju. Ni nujno, da si sledijo v naštetem vrstnem redu, pomembno je, da se žalujoči sooči z vsemi, da ne ostane le pri najplitvejših in najmanj ogrožajočih občutkih. »Ne-izžalovana« izguba se bo vedno pokazala nekje drugje: v slabih medsebojnih odnosih, zdravstvenih tegobah ali v naslednjih generacijah, kjer bo poleg stiske povzročila tudi veliko zmedo. Da si vzamemo pravico do svojega časa, tempa in načina žalovanja, je nujno za vsa starostna obdobja. Za otroka je pomembno, da lahko sočutnemu ušesu izpove prav vse občutke ob izgubi starih staršev. Za zakonca srednjih let je, ko jima umrejo starši, ključno, da pri partnerju najdeta varen prostor za izpoved strahov, ko sta se na lepem onadva pomaknila na »zadnje mesto«, morda pa tudi negotovosti ob tem, da imata toliko več časa in energije drug za drugega. Pomembno je za starostnike, ki delajo življenjski obračun: če so skozi življenje zdravo »izžalovali« svoje številne izgube (ne samo smrtne, saj so čutenja ob vsaki izgubi enaka, le manj intenzivna), se strah pred smrtjo omili. Po predelani izgubi čas spominov Ko predelamo izgubo bližnjega, s katerim smo imeli bogat čustveno intimen odnos, se trpljenje umiri in votlo bolečino pogrešanja nadomesti polnost spominov. Ni nam treba na pokopališče, ker nas pokojnik ljubeče spremlja s svojo modrostjo, Jana Lavtižar bo v naslednjih mesecih na pobudo Društva podeželskih žena Prebold in Kmetijsko-goz-darski zavod Celje, izpostava Žalec predavala o različnih vidikih skupnega bivanja na kmetiji. V Aninem domu v Preboldu bodo 10. novembra dopoldne govorili še o čustvenem odhodu otrok od doma in razmerju do staršev, 24. novembra pa o partnerskem odnosu, povezanosti in svo-bodnosti. V decembru se bodo predavanja nadaljevala v sejni sobi Občine Tabor. 8. decembra bo tema predavanja prihod dojenčka in nova porazdelitev vlog. 22. decembra bo naslov Pozor, najstnik v hiši, 5. januarja bo Lavtižarjeva spregovorila na temo staranja, bolezni in slovesa. Zadnje predavanje 19. januarja bo o ženskah čez 50. Vsa predavanja so brezplačna in se bodo začela ob 9. uri. Udeležence vabijo, da namesto vstopnine prinesejo kakšen domač pridelek po svojem občutku in zmožnosti. zaščito in tolažbo, ki smo jih ponotranjili. Kaj pa, ko nam umre starš, od katerega smo imeli vso pravico vsaj v otroštvu pričakovati sočutje in razumevanje, a ju nismo bili deležni? Če smo recimo ob smrti trdega, hladnega starša zmožni občutiti samo žalost zaradi dokončne izgube vsakega upanja, da nas bo nekoč morda vendarle iskreno sprejel, ne pa tudi jeze, ker nam ni bil čustveno dostopen, še ne pomeni, da ta jeza ne tli v naših nezavednih globinah; izbruhnila bo nekje, kjer je najmanj primerno, morda nad otroki, partnerjem. Samo zato, da bomo pokojnega starša lahko ohranili na piedesta-lu po smrti, če ga že nismo mogli v življenju. Če prej ne, je to priložnost, da prikrajšanemu otroku, kakršen smo sami nekoč bili, postanemo starš in začnemo celiti njegove rane. Kot otroci nismo bili krivi, če nismo imeli dovolj dobrih staršev, nasprotno, nam se je zgodila krivica; toda kot odrasli smo polno odgovorni, da naredimo za svojo ozdravitev kar največ. S tem dobimo tudi več moči, uničujoči vzorci iz otroštva pa jo izgubljajo. »Izžalovanje« je tudi tisto, ki naredi prostor za nekaj novega: dosedanje doživljanje smo včlenili vase, zato se naša energija spet lahko zbere v sedanjem trenutku, pripravljena, da jo usmerimo v prihodnost. JANA LAVTIŽAR, spec. zakonske in družinske terapije PRILOGA Uredila: TATJANA CVIRN Znate i ¡veh zdravo ali o Lern sploh ne razmiSjjaLe? VarčujeLe 7 energijo ali pa vam računi iq vodo. elektriko in ogrevanje ne povzročajo skrbi? Se zavedate, da bodo no5i otroci morali živeti povsem drugače, če bodo hoteli ohraniti naš planet? Stran IS ^ KI Okolje m alergije Zdravo iWj)enje: več kot sama hrana Kemične posti nečimrnosti Električna vozila prihodnosti 1 J Od kozarca vode do odplak Po Ekološki učni potj Vrbje Vzgoja zo sko živ|erije J i V ftfj uLi—. •liW-^i 1 1 IHBSPl y i - V' ■ ' VA'-' ¿v r - : kar f:-«- ¿.M m, - r» T, •Sfi^m Spremembe? Ne še danes ^ Najvrednejše stvari v življenju so običajno zastonj, pravi v intervjuju v prilogi, ki je pred vami, Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave ter avtorica odmevnih knjig o bolj zdravem življenju. Pri tem navaja, koliko dragocenega časa in denarja potrošimo za stvari, ki bi jih lahko sami naredili iz naravnih ali doma pridelanih sestavin, ki bi bile poleg tega bistveno bolj zdrave. Človek se zamisli, ko začne računati, koliko časa vrže stran, da se odpelje po kruh in živila v najbližje trgovski center. Saj veste, gneča na cesti, težave pri iskanju parkirišča, slaba volja, ko ne najdeš evra za nakupovalni voziček, na koncu pa račun, da te boli glava. Medtem bi odličen domač kruh lahko že zdavnaj zamesili, iz sestavin v domači shrambi (če jo seveda premorete), ki bi jih kupili pri kmetu, pa bi lahko brez težav skuhali kosilo. Ampak navade so železna srajca in premik v glavah je težaven. Nakupovanje je za marsikoga obvezen tedenski ritual, ko se gre po nakupih še na kavico, ko se sreča kakega znanca, in sobota je mimo. Mogoče se nam mora res v življenju kakšna stvar zalomiti ali pa nas kakšen dogodek pretrese in vrže iz ustaljenih tečajev. Verjetno šele takrat začnemo razmišljati o tem, kaj smo počeli narobe, kako bi popravili, kar se še da. Velikokrat preberem izjave tistih, ki imajo raka in ki so bolezni na nek način hvaležni, da jim je »odprla« oči, da so si v življenju postavili drugačne prednostne cilje, kot so jih imeli. A ne gre samo za bolezen. Ali nista ravno kriza in pomanjkanje denarja na vseh koncih možnost, da se stvari lotimo povsem na novo? Ali ne bi bilo bolj enostavno živeti drugače že prej, preden zbolimo, ali prej, preden sredi meseca ugotovimo, da nimamo več za v trgovino? Enim to uspeva, drugi, bolj »slabotnih« značajev se sicer zavedamo, kaj vse bi bilo dobro in prav, a brez grehov vseeno ne moremo. Se pa trudimo in iščemo informacije ter smo odprti za spremembe. Tretji, bolj »brezupni primerki« so prepričani, da je njihov življenjski slog najboljši. Tudi prav. S prisilo ne gre. Je pa dobro, da je vedno več takšnih, ki se zavedajo nujnosti sprememb v svojem življenju in ki jim ni vseeno, kako bodo dočakali starost in kaj bodo kot materialno in duhovno dediščino zapustili otrokom. Morda boste kakšno koristno informacijo ali vsaj iztočnico za razmislek našli na naslednji straneh, kjer pišemo o ekologiji, ki nas spremlja od rojstva do smrti, pa če se tega zavedamo ali ne. V časih, ko so naše naravne surovine vse bolj izčrpane in ko so nas našteli že sedem milijard na tem čudovitem modrem planetu, je lahko naša prihodnost le v skrbnem varovanju okolja, ki ga še imamo. Začne se lahko že pri bolj odgovornem odnosu vsakega od nas. Že danes, ne šele jutri. TATJANA CVIRN P. S.: Jutri bom spekla domač kruh ... Alergije naše vsakdanje Vedno več alergijskih bolezni - Večina ljudi bo imela eno od alergijskih bolezni - Krivo tudi onesnaženo okolje »Alergija je klinična oblika bolezni. Nekdo, ki je alergičen, ima znake, simptome, ko pride v stik z alergenom. Lahko gre za seneni nahod ali astmo ali pa celo najhujšo obliko, sistemsko anafilaktično reakcijo. Senzibili-zacija pa samo pomeni, da je naš organizem spoznal nek alergen, začel tvoriti ustrezna protitelesa, ampak osebek se z boleznijo še ne odzove,« razlaga prim. mag. Stanislav Kajba. Dodaja, da gre pri senzibiliziranih ljudeh za tempirano bombo, ki bodo v prihodnosti verjetno razvili obliko alergijske bolezni. V zadnjem času smo lahko veliko brali o ambroziji, ki je zelo alergena. Prim. mag. Stanislav Kajba razlaga, da je preobčutljivosti na ambrozijo čedalje več v Sloveniji, vendar na Celjskem večjega števila bolnikov s to preobčutljivostjo niso zasledili. Prof. dr. Mitja Košnik in prim. Vesna Glavnik pišeta, da alergija ni posledica delovanja strupa žuželke, ampak nepotrebnega in burnega odziva imunskega sistema na nekatere molekule v strupu. Ker se mora organizem alergijskega odziva naučiti, se alergijska reakcija nikoli ne pojavi po prvem piku. Povsem normalna reakcija po piku ko-žekrilcev je oteklina. Če žuželka piči v usta ali vrat, lahko normalna oteklina oteži dihanje ali celo povzroči zadušitev. Če človeka piči roj žuželk (več kot sto), lahko pride do sistemske zastrupitve. Piki os in sršenov so možni le v poletnih in jesenskih mesecih, piki čebel pa so možni celo v toplejših zimskih dneh! Uspešno zdravljenje Alergijsko reakcijo po piku žuželk ima približno pol odstotka ljudi. Čeprav so take izkušnje, kot jo je imela Maja, verjetno grozljive, je zdravljenje alergij na pike kožekrilcev zelo uspešno. Najbolj pomembno je, da se ljudje izogibajo ponovnemu piku, imajo stalno pri sebi set za samopomoč, nekaterim pa svetujejo specifično imunoterapijo. V alergološki ambulanti ZD Celje imajo v tem programu približno 50 bolnikov. Dve tretjini bolni- kov ima preobčuljivostne reakcije na pik ose, manj je teh reakcij na pik čebele. Kot pravi Kajba, imajo tudi nekaj primerov zaradi pikov sršenov, vendar so strupi, ki jih imajo ose in sršeni, podobni, tako da pri preobčutljivosti na pik sršena zdravijo z alergenskim pripravkom strupa ose. Podobno je pri strupih čebele in čmrlja, čeprav je pikov čmrljev manj, ker ti niso tako agresivni. Specifična imunoterapija pomeni podkožno vbrizgavanje prečiščenega strupa. Vzdrževani odmerek se lahko doseže že v dveh do štirih dneh. V tem času dosežejo imunsko toleranco, kajti bolnik prenese količino strupa, ki je večja, kot jo dobi pri piku žuželke. Ta odmerek nato ponavljajo v daljših intervalih na več tednov. Terapija traja pet let. Če jo prekinejo prej, se alergija lahko ponovi. Je pa treba terapijo izvajati pod strokovnim nadzorom, ker lahko prav z njo povzročimo anafilaktično reakcijo. Foto: GrupA (arhiv NT) »Število alergijskih bolezni se je v zadnjih dvajsetih letih podvojilo,« razlaga direktor Zdravstvenega doma Celje ter predstojnik pulmo-loške in alergološke ambulante prim. mag. Stanislav Kajba. Pravi, da ni nič neobičajnega, da se nam na stvari, na katere nismo bili alergični, kasneje razvije preobčutljivost oziroma alergija. Je pa taka stvar zagotovo precej dramatična in strah vzbujajoča, še posebej, če je alergijska reakcija huda, kot se je zgodilo naši bralki. Čeprav so jo v mladosti že pičile ose in čebele, ni imela nikoli hude reakcije. Letos poleti pa jo je po piku čebele začelo dušiti in je prepričana, da bi umrla, če ne bi bilo v bližini sosede, ki je imela s sabo zdravilo. Bralka Maja se ne želi izpostavljati. Pravi, da je najbolj srečna, da je živa in da se je vse izteklo tako, kot se je. Bila je na dopustu. Potem ko se je vrnila s teka, je malo zunaj posedela. V tistem trenutku jo je pod pazduho pičila čebela. Maja je v nekaj minutah zatekla. Jezik je imela čisto trd, se spominja. Začelo se ji je vrteti, vedno manj zraka je imela. Soseda, ki je sicer medicinska sestra, je hitro stekla po tablete in jih skupaj z mlekom zlila Maji v usta. Oteklina je izginila, ostal pa je strah. Maja pravi, da je zdaj na pol panična, ko gre ven, kar zmrazi pa jo, ko sliši brenčanje. »Na koncu je bilo tako hudo, da sem že hotela reči, naj mi soseda da telefon, da pokličem moža in mu povem ...« zaključi Maja s solzami v očeh. Še preživ je spomin, ko je mislila, da je z njo konec. Alergije danes ni, jutri je Stanislav Kajba razlaga, da je najhujša oblika alergijske reakcije ana-filaksija. Gre za sistemsko reakcijo, ki je najbolj pogosta prav po piku kožekrilcev, torej os ali čebel. »To je za življenje ogrožujoče stanje. Lahko je blažje oblike, ki se kaže kot koprivnica in srbež po telesu, lahko pa se stopnjuje do otekanja ust, jezika, grla ali celo do hude zapore dihal. Najhujša oblika je anafilaktični šok s padcem krvnega tlaka in hemodinamsko prizadetostjo bolnika,« še pojasnjuje Kajba. Ti bolniki morajo, če se jim zgodi taka reakcija po piku kožekril-ca, zaužitju kake hrane ali zdravila, takoj poiskati zdravniško pomoč, saj morajo dobiti ustrezna zdravila, nastavijo pa jim tudi intravenski kanal, da dobijo dovolj tekočine. Bolniki, ki že vedo, da imajo alergijo zlasti na kožekrilce, pa še niso vključeni v program specifičnega zdravljenja, dobijo navodila, kako ravnati v takem primeru, in set za samopomoč. V njem so tablete dveh zdravil - antihistaminika in kortikosteroida - ter avtoinjektor adrenalina. Ta set za samopomoč morajo imeti bolniki stalno pri sebi. Po novem ga ima vedno s sabo tudi naša bralka Maja. Kajba pravi, da je povsem normalno, da se huda alergijska reakcija ne pojavi pri prvem stiku z alergenom, saj se mora vsak bolnik najprej senzibilizirati. To pomeni, da šele pri drugem stiku lahko pride do alergijske reakcije. »Večina težkih reakcij, zlasti teh anafilak-tičnih po piku kožekrilcev, nastopi šele pri odraslih in to v zelo težkih oblikah. Najbolj izpostavljeni pikom kožekrilcem so čebelarji. Pri njih ugotavljajo, da je od 30 do 60 odstotkov čebelarjev senzibilizira-nih na strupe kožekrilcev. Od teh čebelarjev manjši del po piku čebele doživi sistemsko reakcijo in zaradi tega je zdravljenje pri njih še toliko bolj pomembno,« razlaga Kajba in dodaja, da je ključnega pomena tudi to, da prenehajo biti v stiku s čebelami. Vedno več alergij - krivo tudi okolje V alergološki ambulanti ZD Celje sprejmejo največ bolnikov, ki imajo seneni nahod, a tudi alergijsko astmo in preobčutljivost na kožekrilce. Bolnike z alergijami oziroma s preob-čutljivostnimi reakcijami na hrano in zdravila napotijo v bolnišnico Golnik. Sicer pa že več let sistematično spremljajo število bolnikov. V dvajsetih letih se je število alergijskih bolezni podvojilo, najbolj pa narašča število bolnikov s klinično sliko senenega nahoda in alergijske astme. Vzrokov, zakaj število alergijskih bolezni narašča, je več, pravi Kajba: ena od možnih razlag je opredeljena v higienski hipote- zi, ki pravi, da otroci, ki živijo v nečistem okolju, in so velikokrat izpostavljeni raznim okužbam, so veliko manj dovzetni za razvoj alergije kot tisti, ki živijo v zelo zdravem okolju z industrijsko hrano in zelo malo črevesnimi infekti. Ti kasneje z odraščanjem razvijejo alergijske bolezni. Druga teorija je, da na večje število alergij vplivajo industrializacija, sprememba okolja in številni alergeni, ki se na novo pojavljajo v prehrani. Večja je tudi koncentracija pelodov v mestih, ki delujejo kot nekakšna topla greda zaradi industrije. Okolje je v mestih bolj toplo in tudi koncentracija alergenov je zaradi slabega mešanja zraka veliko večja.« Kajba še dodaja, da ugotavljajo tudi, da čeprav se v marsikateri državi število travnatih površin zmanjšuje, se koncentracija pelodov v kritičnih mesecih povečuje. Samo onesnaženje okolja neposredno na pojav alergij ne vpliva, posredno pa zagotovo, pojasnjuje Kajba. »Onesnaženje vpliva na naš imunski sistem in na fizikalne lastnosti alergenov, tako da posredno vpliva k večji pogostnosti alergij.« Glede na vedno večjo onesnaženost okolja in glede na trend povečevanja alergijskih bolezni, tudi Kajba potrjuje, da bo v prihodnjih letih verjetno veliko ljudi imelo eno od alergijskih bolezni. Ob tem pa dodaja, da se te bolezni dandanes dobro zdravijo in tudi odkrivajo. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA Pesticidi na vsakem koraku Poročilo o nacionalnem nadzoru živil na ostanke pesticidov v letu 2009 kaže, da je v Sloveniji vsak drugi vzorec zelenjave oziroma sadja vseboval ostanke pesticidov. Malo manj kot polovica vzorcev je vsebovala ostanke pesticidov pod mejno vrednostjo, v dobrih dveh odstotkih vzorcev pa je raven ostankov pesticidov celo presegla mejno vrednost. V dobrih 37 odstotkih analiziranih vzorcev žit (predelanih in nepredelanih) so bili ugotovljeni ostanki pesticidov. Daljša izpostavljenost ostankom pesticidov lahko škodljivo vpliva na zdravje in povzroča razne bolezni in deformacije, od raka do hormonskih motenj. Posledice se lahko pokažejo šele čez leta. Na pesticide naletimo ne samo v hrani in vodi, temveč tudi v čistilih, kozmetiki, sredstvih za pranje ... V priročniku, ki so ga izdali v društvu ECHo, so predstavili nevarnost kemikalij, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, in podali praktične nasvete, kako se jim lahko na zelo enostaven način izognemo z uporabo alternativ (www.motovilec.si) TC Najbolj vredno je zastonj Sanja Lončar pogledov na zdravo življenje nikomur ne vsiljuje - »Danes imam več energije, kot pred leti!« Naročila je višnjevo torto s smetano in zeleni čaj. Malo sem bila presenečena, a je pojasnila, da so to majhni grehi, ki si jih občasno lahko privoščiš, če se držiš pametnih meja. »Sploh zato, ker sem danes že pojedla skledo solate za zajtrk in >telovadila< na vrtu. Preden sem šla v Celje, sem pobirala čajote,« je razložila Sanja Lončar in dodala, da ga pri zajtrku »ne lomi«. »Potem te dan začne mleti, zato mora biti osnova prava,« je dodala, »če že grešite, pijte zraven slano limonado ali zeleni čaj.« Znana zagovornica zdravega življenja ne zahaja v skrajnosti in tudi drugim pusti, da se sami odločijo, kako bodo živeli. Morda je tudi zato projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, ki ga vodi, postal v šestih letih delovanja tako znan in popularen. Skozi predavanja, knjige in seminarje ter s spletno stranjo projekta želi, da bi »ljudje začeli razmišljati s svojo glavo, da bi dojeli, da obstaja veliko več naravnih rešitev, kot mislimo«. V projektu od nikogar ne zahtevajo, da karkoli sprejme, nimajo članov. Vsak vzame, kar želi. Vsekakor se ne bi ukvarjala s tem projektom, če ne bi pri njej nekaj »škripnilo«, pravi sama. »Že kot otrok sem imela veliko zdravstvenih težav, voda iz vodovoda je smrdela in je sploh nisem pila. Nisem vedela, da so moje težave izhajale prav iz pomanjkanja vode. Z zdravo prehrano sem se začela ukvarjati, ko sem bila stara 18 let, pri 19 letih sem dala oglas, da kuham po domovih za bolne, in kmalu sem imela dovolj strank. Bila sem soudeležena pri odprtju prve bio trgovine v bivši Jugoslaviji, ki še vedno deluje. Nato sem se ukvarjala s prehrano v multinacionalkah in spoznala vse zakulisje. Ko se je vse to sestavilo, je nastal projekt, ki ga vodim.« Kako se označujete oziroma kam se uvrščate? Med vegetarijance, vegance ali samo zagovornike zdravega življenja? Uvrščanje in razvrščanje je stvar razuma - dobra izbira sloni na tem, da v vsakem trenutku začutite, kaj je prav. Vse znam pripraviti brez mesa, mleka in jajc, vendar so situacije, ko kljub vsemu zaužijem kakšen košček. Ko pridem k 90-le-tni babici in mi pripravi kosilo, ki sem ga imela rada kot otrok, se mi zdi neprimerno, da bi ji razlagala o škodljivosti zrezka, ki je bil pripravljen s toliko ljubezni, in čutim, da mi ne bo škodoval. Ko pridem na kako zabavo, pojem, kar mi ustreza, na krožniku pustim tisto, kar mi ne, in ne delam iz tega političnega vprašanja, ne solim pameti drugim. Tisti, ki svoje solate ne morejo pojesti v miru, ne da bi druge obsojali, jim tudi ta solata ne bo dobro dela, ker jo bodo pojedli z občutkom sovraštva v sebi. Pred 20 leti marsičesa ne bi mogla sprejeti, kar zagovarjam danes. Zato razumem, da je tudi drugim treba dati čas. Zato se ne deklariram. Simpatično se mi zdi gibanje v Nemčiji o »part-time« vegetarijancih. Če bi samo za polovico zmanjšali količine mesa, kjer res pretiravamo, so izračunali, da bi se veliko več spremenilo glede onesnaženja, »Za preprosto kmečko pamet ne rabiš univerze. Problem tega časa je, da manjka povezovalnega znanja. V našem projektu sodeluje veliko strokovnjakov, ki so nam zelo na razpolago, ko želimo kako stvar preveriti. Danes se je težko znajti med nasprotujočimi si trditvami. Ni vse, kar je iz alternativnih virov<, resnica in vse iz uradnega vira neresnica. In obratno. Uradna znanost in uradni organi so tudi sami sebe v zadnjih letih precej diskreditirali.« »Otrok nisem nikoli silila, da bi jedli, kar se mi zdi prav. Čeje kuhinja kot peskovnik, v katerem se vsi zabavamo, tudi otroci želijo biti del tega. Če pa mama pride in mrka nažene vse iz kuhinje, da bo nekaj skuhala, na koncu pa je še jezna, če tega ne jedo, si otroci zapomnijo, da je hrana mora. Prisežejo, da bodo zaslužili dovolj, da jim ne bo treba nikoli več kuhati. In veliko mladih danes ne kuha.« »Ko si starši končno vzamejo čas za druženje z otroki, gredo na izlet ali v kino. In da malo popravijo slabo vest, otroku dovolijo jesti pice, hamburgerja in druge hitre hrane. Otrok res ne bo umrl od tega, bo pa ta krasen dan in občutek, da je bil s starši, povezoval s to hrano. Ko bo začutil željo po ljubezni in bližini, se mu bodo sline pocedile po tej hrani. Postal bo odvisen od nje, ker bo z njo povezoval druženje, družino.« »V teh letih sem skozi zgodbe ljudi spoznala, da hrana ni vse. Ko se lotevaš spremembe, se moraš lotiti vzroka. Če ne pospraviš tudi >podstrešja<, svojega odnosa do stvari, kako te vržejo iz tira, kaj do njih čutiš, če tega ne rešiš in ne obvladaš, te hrana kvečjemu drži nad vodo. So ljudje, ki ne gojijo zamer, ki so zelo odprti in se ne obremenjujejo s hrano, a so primer zdravega življenja ter obratno. Če si se sprl s partnerjem in če si nezadovoljen v službi, tega tudi nekaj dodatnih vitaminov ne reši. Resda ne obstaja dan, ko bi bili brez problemov. Kar se lahko naučimo, je, da nas to več ne iztiri. Ko se človek zave, kaj je pomembno in kaj res potrebuje, ugotovi, da je to, kar je najbolj vredno v tem življenju, ponavadi zastonj.« Osat je nadležen bodičast plevel, za katerega Sanja Lončar pravi, da se ga ne trudi več izkoreninjati, temveč ga uporablja v kuhinji. Je zdrav in zelo dobrega okusa. Sodi v družino artičok in je zelo dragocen pri obnovi jeter. Ponavadi nabiramo zgodnjih 6-8 listov. Če jih primete po sredini, ne bodejo. Ločite jih od stebelca in operite. Potem jih lahko dušite ali kuhate in uporabite v različnih jedeh, kot je na primer osatova juha. Po uspešnih knjigah o kandidi, osteoporozi in bakterijah je pred kratkim izšla še knjiga Sanje Lončar in soavtoric o začimbah z naslovom Ščepec rešitve, s podnaslovom Zamolčane zdravilne moči začimb. Že prejšnje knjige, v katerih se pogosto srečujemo z začimbami, so avtorice spodbudile, da se tej temi bolj posvetijo. Med začimbami na primer najdemo največ naravnih antibiotikov in protivirusnih snovi. Zato so obudile nekatera stara spoznanja in poiskale odgovore na vprašanja, ki jih večina drugih knjig o začimbah ni vsebovala. kot če bi še 10 odstotkov ljudi v celoti postalo vegetarijancev. Kaj svetujete tistim, ki tarnajo, da nimajo časa za kuhanje? To je začaran krog. Ko si brez časa in energije, na hitro poješ hrano, ki ti vzame še več energije. Potem je energije še manj in se ti zdi nemogoče, da bi šel še na tržnico ali na lasten vrt. Gre samo navzdol. Ko pa ljudje ustavijo žogo in nekaj naredijo zase, imajo več energije. Ko se telo malo razstrupi, ko začutiš veselje do življenja, ustvarjalnosti, takrat se ti da. Če bi mi nekdo pred leti rekel, da bom ob vsem, kar delam, še kuhala in obdelovala vrt, bi mu rekla, da je to »misija nemogoče«, a se vse da. Ne da se primerjati, koliko energije čutim danes, pa sem bila takrat deset let mlajša. Ne kuham tri ure na dan, temveč deset minut. Toliko časa potrebujem za kosilo. Seveda je potrebna organizacija. Zvečer se vprašaš, kaj boš skuhal, in daš namočiti žito ali stročnice. Zjutraj, ko se zbudiš, kuhaš 15 ali 20 minut. Ko greš, odklopiš štedilnik, pokriješ in čaka te mlačno, ko prideš. Zraven narežeš še nekaj zelenjave, gobic.. in to je vse. Potem se veseliš, kako preprosto je to, in imaš še več veselja. Omenili ste vrt, vsega verjetno ne morete pridelati sami ... Čez poletje in jesen imamo veliko tega na vrtu. Vsega zagotovo ne, vendar se trudimo nabaviti pri »viru«. To pomeni, da oljke pomagamo obrati, stisniti in olje imamo za vse leto. Enako gremo k čebelarju po med. Kupiš še vrečo žita in ugotoviš, da živiš ceneje kot prej, ko si kupoval konvencionalno. Ko je vse to utečeno in ko začneš kuhati, je zadeva presenetljivo poceni. Tak način prehrane je lahko odgovor na krizni čas, ko pravimo, da nimamo denarja za kakovostno hrano. V naših Novicah imamo rubriko Preprosto in poceni, ker smo bili siti izgovora, da se ne da živeti ekološko, ker veliko stane. Iz kilograma žita ali stročnic lahko nahraniš 20 ljudi, če pa kupiš karkoli drugega, je to dražje. Kilogram keksov lahko naredim v 15 minutah in jih imamo za dva tedna. Če jih grem kupit, moram zanje odšteti 30 evrov. Povprečen Slovenec mora za to delati 3 do 5 ur! Za nekaj, kar lahko narediš v 15 minutah! Se res splača? Imamo čisto napačno nastavljen »notranji kalkulator«. Že da parkiraš in prideš noter in ven iz hipermarketa, traja pol ure in v tem času lahko zamesiš kruh. Vsak lahko naredi evidenco, kje izgublja čas. Ali ni cela družba naravnava potrošniško in je težko narediti presek oziroma se drugače obnašati, kot nas nenehno bombardirajo z reklamami? Ni naša družba tako naravnana, temveč nas želijo na ta ritem naravnati tisti, ki s tem najbolj služijo. Ti imajo denar, da izdelke promovira-jo, a nimajo moči, da nam jih dajo v košarico. Kaj bomo dali vanjo, je naša moč, naš denar. Če pustimo, da služijo na našem stresu, na naši izčrpanosti in občutku, da nimamo časa, smo to dovolili. Če tega nočemo več financirati, nam tega ne morejo prodati. TATJANA CVIRN, foto: SHERPA Z mesom pojemo gensko spremenjene organizme V Evropi se sme zaenkrat pridelovati samo ena vrsta gensko spremenjene koruze. Poleg tega ima Slovenija zelo zahtevna pravila za tistega, ki bi to želel, kar je razumljivo, saj ne sme ogroziti ostalih, ki tega ne želijo. Kljub temu nevarnost, da bo tudi Evropa popustila pod pritiski ameriških multinacionalk, ni zanemarljiva. Nenazadnje si niti stroka ni enotna, kaj pomenita pridelava in uživanje gensko spremenjenih organizmov (GSO). O tej temi je pred kratkim na Ekofestu v Galiciji govorila Polonca Repič iz Inštituta za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru. »Zagovorniki navajajo nekatere prednosti GSO, ampak če se poglobimo v lastnosti, ugotovimo, da nam ne prinašajo nekih izboljšav, sploh ne na našem območju,« meni Repičeva. Pogojev kmetovanja v Ameriki in pri nas namreč ne moremo primerjati. Poleg tega je bila sprostitev gensko spremenjenih organizmov v okolje pri njih povsem politična odločitev, in to brez kakršnihkoli raziskav o škodljivosti na zdravje, poudarja Repičeva. Zagovornikom GSO gre »na roko« premalo raziskav o vplivu teh organizmov na zdravje ljudi. Polonca Repič razlaga, da znanstvene raziskave pač trajajo dlje časa. Na testnih živalih pa kažejo, da se posledice GSO pokažejo šele pri drugi ali tretji generaciji. Problem, ki ga imamo slovenski potrošniki, kljub temu, da pri nas ne gojimo GSO, je ta, da je več kot polovica pridelane soje gensko spremenjene. »Ogromno je prihaja tudi na naš trg s krmili za živali,« opozarja Repičeva. Potrošnik tako niti ne ve, da je z mesom živali posredno pojedel tudi GSO. Kaj storiti? Na predavanju smo slišali, da je rešitev v nakupu izdelkov z ekoloških kmetij, kjer je obvezna sonaravna reja živali in s tem prepoved uporabe GSO. Drugo možnost predstavlja ustrezno označevanje živil s posebnim znakom, ki bi povedal, da je bilo živilo izdelano brez GSO, kar nekateri tuji izdelki že imajo. Potrošnik bi se tako lahko odločil, kaj bo kupil. »Tretjina kmetij pri nas praviloma ne uporablja GSO in potrošniki nimajo priložnosti dobiti te informacije. Kmetje podpirajo prizadevanja o oznakah in tudi slovenska živilskopredelovalna podjetja so zainteresirana za to. Vendar se stvari premikajo zelo počasi,« zaključuje Polonca Repič. Tc, foto: GrupA Polonca Repič Slovenski potrošniki so v obširni anketi pred kratkim izrazili željo, da bi radi vedeli, ali je bilo neko živilo pridobljeno iz GSO ali ne. Ali aluminij v deodor res povzroča raka do j Z dr. Alenko Zvonar o kemičnih pasteh nečimrnosti in udobja Alenka Zvonar je doma iz Grlič pri Mestinju. Pri še ne 30. je doktorirala iz farmacevtskih znanosti. Kot asistentka je zaposlena je na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, kjer so letos vpisali drugo generacijo študentov kozmetolo-gije. Pri nas doslej poklica, ki bi se celostno ukvarjal z razvojem, proizvodnjo, varnostjo, in nenazadnje umeščanjem kozmetičnih izdelkov na trg ter svetovanjem, nismo imeli. Velikokrat nedorečena pravila na tem področju bodo za celotno Evropsko unijo kmalu podvržena enotni skupni uredbi. Kakšna je pravzaprav pot, da nek kozmetični izdelek pride na polico dro-gerije? Preverjena in ovrednotena mora biti vsaka posamezna sestavina, posebej pa tudi končni izdelek. Izdelan mora biti v skladu z dobro proizvodno prakso, kar skupaj zagotavlja ustrezno varnost kozmetičnega izdelka. Vse sestavine morajo biti zapisane v slovenskem jeziku navedene na ovojni-ni izdelka in sicer v padajočem vrstnem redu. Poslovni skrivnosti so prepuščene natančne koncentracije sestavin, s patenti zaščitene sestavine in podobno. Po novi uredbi mora odgovorna oseba (proizvajalec, uvoznik oz. distributer) pred dajanjem kozmetičnega izdelka na trg zagotoviti, da je bila izdelana ocena in sestavljeno poročilo o varnosti kozmetičnega izdelka za človekovo zdravje ter izdelek priglasiti na Evropsko komisijo. Tudi če ženska ni zelo nečimrna, že zjutraj uporabi več kot deset različnih preparatov, če upoštevamo vse od barve za lase naprej. Je ogromna količina različnih kemikalij lahko problem? Na eni strani imamo negovalno in čistilno kozmetiko. Neko olje, četudi smo ga bolj malomarno shranjevali, nam verjetno ne bo hudo škodovalo. Tudi zaradi nafte oz. mineralnih sestavin iz nje nam najbrž ne bo hudega. Na drugi strani pa je aktivna kozmetika. Sem spadajo antiperspiranti, nekateri preparati za nego aknaste kože, kreme proti staranju. Vse tisto, kar aktivno poseže v fiziološke procese telesa. Ko ste že ravno omenili barvo za lase. Na dopustu si marsikdo omisli začasne tatu-je. Načeloma so narejeni s kano, ki pa ji za obstojnost in temnejšo barvo dodajajo različne sestavine. Ena od teh je parafini-lendiamid, krajše PPD, sicer znan alergen. Lahko vam takrat nič ni, telo pa kljub temu razvije preobčutljivost. Ko ste tej kemikaliji izpostavljeni naslednjič pri barvanju las, je lahko alergična reakcija tako huda, da je potrebna celo bolnišnična oskrba. Ko vas bo zamikala sličica na telesu, se temeljito pozanimajte, kako in s čim vam jo bodo narisali. In če ostanemo še malo v kopalnici. Tuširanje z gelom dvakrat na dan je zelo verjetno preveliko breme za kožo. Na ta način poškodujemo kislinski zaščitni sloj kože, ki lahko tako postane bolj občutljiva za vnetja in druga obolenja. Tudi taka malenkost nas dolgoročno lahko spravi v dermatološko ambulanto. Bi morali biti še pri čem posebej previdni? Presenetili so me čistilni robčki za dojenčke. V večini je namreč prisotna precejšnja količina konzervansov. Ti so poglavje zase, povsod so, in kljub gonji proti njim so do neke mere nujni. V robčkih jih je res veliko, saj proizvajalec tako zagotovi, da »Zelo si neke profe za impreg prisotnim tudi svoje čistilih ra pršilih se _ raj nemog niso vedn »Če nek na živalih mezne ko seveda za Žal pa dc kaj časa i kot je na več na ži voljive kož pa bodo m primer ver živalih.« Dr. Alenka Zvonar, mag. farmacije se v stiku z zrakom in umazanijo v njih ne razvijejo mikroorganizmi, robčki pa zdržijo do konca zavitka. Treba je vedeti, da otroška koža še nima take zaščitne funkcije kot pri odraslih. Velikokrat jih s temi robčki umivamo po celem telesu, plenični predel pa potem še nepropustno zavijemo. Strokovnjaki uporabo razen v izjemnih primerih, kot so potovanja in podobno, odsvetujejo. Za doma pa sta najboljša krpa in topla voda. Odrasli pa moramo biti po mojem mnenju posebno pozorni pri kozmetiki, ki jo nanašamo v neposredno bližino oči, kjer je res pomembno, da je izdelek mikrobiološko neoporečen in ga koža dobro prenaša. Veliko se govori o nanotehnologiji, predvsem v povezavi z zaščitnimi kremami za sončenje. Nanomateriali so v naši dobi povsod, a njihov vpliv na človeško telo še ni dovolj raziskan. Tudi po novi uredbi jih na izdelkih ni treba navajati, če so v vlogi barvil, konzervansov ali UV-filtrov. Če govorimo o slednjih, se nanodelci titanovega dioksida lepše nanašajo in na koži ne puščajo sledi. Če so delci večji, pa je naša koža po nanosu kreme belo obarvana. Vsa razlika je zgolj v videzu. Če gre za otroško kožo, bi nas na račun varnosti to nikakor ne smelo motiti. Priporočamo tudi, da naj bo zaščitni faktor največ 30. Vemo, da gre komerciala še dvakrat višje. A za zgolj nekaj odstotkov boljšo zaščito se izpostavljamo bistveno večji možnosti draženja kože. Pa pri otrocih »Veliki raznih ze ko zaveda stvari. Tu zastrupim uporabe t vsebnost p visne od l in še mars o stvareh uporabiti so prvi zaščitni ukrep tako ali tako zaščitna oblačila in zadrževanje v senci. Kaj pa aluminijeve spojine v deodo-rantih? Pogosto po spletu krožijo pisma, ki opozarjajo, da povzroča raka na dojkah. Večina teh izdelkov vsebuje aluminijeve soli, tudi v kombinaciji s parabeni, ki so prav tako na tnalu različnih očitkov. Je pa dejstvo, da se te zadeve nanašajo na relativno majhno površino kože in tudi fiziologija telesa deluje tako, da bi limfa teoretično snovi odnašala v nasprotno smer, ne direktno v prsi. Verjetno zadeva ni tako problematična. Parabeni na drugi strani so konzervansi, ki jih naravno najdemo tudi v malinah. Če nek izdelek oglašuje, da ne vsebuje parabenov, to pomeni, da skoraj gotovo vsebuje kakšne druge konzervanse. S tem, da prve uporabljamo že več kot 80 leti in o njih vseeno vemo več, kot o tistih drugih, novejših. Raziskave še vedno intenzivno potekajo, v obširnem poročilu o varnosti parabenov iz leta 2008 pa so zapisali, da so parabeni v dovoljenih koncentracijah varne sestavine kozmetičnih izdelkov. Pa fluor v zobnih pastah? Tu so mnenja deljena, vendar se mi zdi, da nas bo večina kar zagovarjala fluor. Zobem koristi, nobena pasta pa ni namenjena temu, da jo pogoltneš. Veliko je gonje na prvo žogo, tudi zato, ker lahko dandanes vsakdo napiše na internetne strani svoje mnenje, ki pa ni vedno tudi resnično. K vsaki stvari je treba pristopiti celostno, za to p. znan Ko pred deri Ta vem Misl splo kih pa je trajn velil kot s dob: bolj: npr. kont tolik in pr tolik ob z prip mor ki ka upor sebe prid upo; zdra v vel telo p dolg posa antih k? em se zamislila nad opozorilom isorice, da če vdihavamo sredstva %nacijo npr. čevljev, z v izdelku ii nanomateriali impregniramo i pljuča. Iz tega razloga tudi pri je izbiram pene in tekočine. Pri je namreč kljub praktičnosti sko-\oče izogniti vdihavanju snovi, ki o neškodljive.« je piše, da izdelek ni bil testiran i, to še ne pomeni, da tudi posa-mponente niso bile. Osebno sem to, da je takih testiranj čim manj. končna omejitev verjetno še ne-ie bo mogoča. Določene študije, primer draženje kože, ne delajo valih. Izdelati znajo čisto zado-žne nadomestke. Po drugi strani utagenost in genotoksičnost na rjetno še nekaj časa preverjali na zagovorniki naravnih sestavin, lišč in zdravilnih rastlin, se redijo, da to še zdaleč niso nedolžne di z rožicami se lahko pošteno no. Za farmacijo pa je problem udi v tem, da težko kontrolirajo •josameznih učinkovin. Te so od-ege rastišča, naravnih okoliščin ičesa. Za domačo rabo se je dobro čimbolj pozanimati, pri vsem pa zdravo mero previdnosti.« a je potrebno tudi široko strokovno nje. o kupimo kremo za obraz, si težko Istavljamo, da gre pravzaprav za vat nafte. ike sestavine so stabilne in točno o, kako se bodo na koži obnašale. lim, da zadeve niso problematične, h, ker se tudi v farmacevtskih izdel-te sestavine široko uporabljajo. Res e, da so ti izdelki namenjeni kratko-lejši uporabi. Osebno bi za nego zato Goveja juha« s palčkami za uho Celjska čistilna naprava - Zgodba o uspehu, ki je za zgled mnogim Veliki bazeni, iz katerih začuda ne zaudarja, so obdani z zelenjem, med sabo pa povezani z asfaltiranimi potmi. Uslužbenci so si za premagovanje razdalj pripeljali kolo. Ob stavbi s pisarnami, z računalniškim centrom in laboratorijem je majhen ribnik z lokvanji, ki ga napaja potok s hriba. Na balkonu nad ribnikom zorijo v zabojčku zadnji letošnji paradižniki ... Podeželska idila? Ne, le spre- na naprava niti za en dan ni V CČN so speljane vse vode, ki se stekajo v kanalizacijski sistem Celja. To ni samo mesto, pač pa tudi Levec in Drešinja vas ter naselja južno od avtoceste. Na vzhodu gradijo kolektor za občino Štore. Zmogljivost ČN Celje je 85 tisoč populacijskih ekvivalentov (PE), to je za približno enako število prebivalcev, trenutno je obremenjena med 65 in 70 tisoč PE. tno »zakamuflirana« centralna čistilna naprava za Celje, ki je v Tremerjah našla zelo primeren prostor in ki so jo odlično umestili, da ni moteča in da se ljudje celo sprehajajo ob njej. Poskusno je začela delovati leta 2004 in bila že od začetka nekaj posebnega. Bila je prva v Evropi, ki so jo financirali iz evropskega sklada Ispa in so si jo zato ogledovale delegacije iz vse Evrope, zdaj pa se na njej »učijo« predstavniki iz dežel bivše Jugoslavije. Kot razlaga vodja obratovanja čistilnih naprav pri podjetju Vodovod-kanalizacija Urša Drugovič, ima naprava že od začetka nadpovprečne učinke čiščenja. Vodena je avtomatsko, kar je v teh časih pomembno tudi zaradi stroškov. Pet ljudi namreč obvladuje pet čistilnih naprav (poleg celjske še v Škofji vasi, Novi Cerkvi, na Dobrni in v Opoki). V vseh letih delovanja se celjska čistil- ustavila, niti ob poplavah. Ko Drugovičeva obiskovalcem opisuje postopek čiščenja odpadne vode, rada uporabi prispodobo o goveji juhi: »Treba jo je precediti, nato zakuhati rezance, ki sedejo na dno.« Podobno je pri čistilni napravi. »Tudi vodi, ki priteče po ogromnem zbiralniku, najprej mehansko odstranimo velike odpadke. Nato manjši delci sedejo na dno in te postrgamo in odložimo. Maščobo posnamemo in posebej odlagamo. Mehansko očiščena voda gre nato v biološko čiščenje, kjer mikroorganizmi porabijo za Palice in palčke V vseh letih delovanja naprave se občani še vedno niso naučili, da stranišče ni zadnja postaja vsega, kar ostane v gospodinjstvu. Zato so pred kratkim izdali informativno zloženko, v kateri ljudi poučujejo, kaj ni primerno. »V čistilno napravo namreč dobimo vse mogoče, celo gasilske cevi, lesene deske, žoge in avtomobilske sedeže! Vse to lahko poškoduje stroje. Problem so tudi palčke za ušesa, vložki, kondomi, posebej otroški vlažilni robčki, ki se raztegnejo in navijajo na kolesa črpalk in jih ustavljajo. Vse to moramo ročno odstranjevati. Veliko je tudi maščobe in olj iz gostinskih obratov. Odstranjevanje je zelo drago, kemikalije pa povzročajo še probleme z algami,« opozarja Drugovičeva. Glavnino mesečnih stroškov delovanja naprave predstavlja energija (približno 14 tisoč evrov) in odvoz blata (30 tisoč evrov). hrano umazanijo iz odpadne vode. Še enkrat se prečisti tako, da se blato usede na dno, čista voda na vrhu pa odteče v Savinjo. Blato odstranimo, osušimo in odpeljemo na sežig. Del pa se vrne kot povratno blato za potrebno koncentracijo mikroorganizmov.« Pri tem skrbno merijo tako kakovost vode pri dotoku kot iztoku. Po gradnji čistilne naprave se je kakovost Savinje dvignila v prvi razred po takratnih normativih. »Ribiči so lahko naselili sulce, kar je za nas posebej pohvalno,« pravi Drugovičeva. Hkrati so meritve po gradnji naprave pokazale, da samo celjska ne bo dovolj in da bo treba očistiti povodje Savinje. Dvajset občin se je tako v zadnjih letih lotilo tega velikega zalogaja. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Jože Cvetko Zaprite vodo! Vsak dan potrošimo ogromne količine vode. Zavedati se moramo, da je voda naravni vir, s katerim na Zemlji razpolagamo v omejenih količinah. Z vodo moramo ravnati varčno in v omejenih količinah. Zato ni čudno, da je bil med letošnjimi naj žalskimi in celjskim inovacijami tudi perlator, ki ga je izdelal Jože Cvetko. Inovacija je bila opažena tudi na državni ravni. »Življenja brez vode ni, to vemo; koliko je preteče iz pipe, pa se ne zavedamo,« je omenil Cvetko. »Da bi vedeli, sem izdelal prikazovalnik, ki nas ob vsakem odpiranju pipe obvešča, koliko vode smo porabili.« Kot je omenil, se prikazovalnik povsem preprosto namesti na vsak izliv pipe in je najbolj učinkovit ukrep za zmanjševanje porabe vode: »Ker je tista >zapri pipo< še vedno najbolj učinkovita varčevalna metoda. Na podlagi računa in števca sicer vemo, koliko vode porabimo na mesec. Pri konkretni porabi vsak dan pa to samo predvidevamo oziroma se o tem sploh ne sprašujemo. Malokdo ve, da v eni minuti iz pipe pri dveh barih in pol pritiska povprečno priteče 18 litrov vode. Ob tem v kuhinji in kopalnici večinoma uporabljamo toplo vodo, kar pomeni, da ob njej uporabljamo tudi energijo, tako da gre pri tem izumu pravzaprav za naravovarstvo in energetiko.« Perlator, ki je nadgrajen z merilno-opozorilnim sistemom, je v prvi vrsti namenjen množičnemu ozaveščanju porabnikov vode, da bi vzpostavili pravilen odnos do tega naravnega bogastva in dobili občutek, koliko vode dejansko porabijo pri vsakdanjem življenju. Je nadgradnja elementa, ki se preprosto namesti na večino pip. Ob spremljanju trenutne porabe bomo vsakogar vzpodbudili, da ne troši vode po nepotrebnem. »Čedalje glasneje mi v ušesih odzvanjajo besede učitelja, ki je pred desetletji, ko pri nas še ni nihče vode kupoval v plastenkah, dejal, da bomo videli, da bo voda dražja kot bencin,« je dodal Cvetko. Perlator bo na voljo uporabnikom po novem letu. US, foto: GrupA Labodi so deležni posebnega občudovanja obiskovalcev, žal pa so tudi priljubljena tarča krivolovcev. (Foto: SHERPA, arhiv NT) Neokrnjen biser pri Žalcu Izlet po Ekološki učni poti Vrbje Lepot narave pred svojim pragom običajno ne opazimo. Povsem naravnih predelov v bližnji okolici, kjer človek ne bi imel vpliva, resda že skoraj ni več. A če se le malo ozremo okrog, bomo presenečeni. Eden takšnih neokrnjenih biserov je ribnik Vrbje pri Žalcu, le streljaj od mestnega vrveža. Območje je zaradi poplavljanja v preteklosti ušlo urbanizaciji in intenzivnemu kmetijstvu. Tam so se ohranili zanimivi življenjski prostori. Spoznavali smo jih na sprehodu po ekološki učni poti, ki vodi okoli ribnika Vrbje. Pot je dolga približno tri ki- zaradi urbanizacije in kmetij- lometre, uredili pa so jo leta 2004, ko je bilo celotno območje tudi uvrščeno v Naturo 2000. Z odprtimi očmi in na-špičenimi ušesi sva s fotografom požirala zanimivosti, ki nama jih je vodnik Borut Vaš trosil po poti. »Prva značilnost učne poti je poplavni gozd,« pokaže Borut. Gre za ostanke nekoč razširjenih gozdov ob Savinji, ki jih je iz leta v leto manj; izginjajo stva. Pa mejice in travniki. V njih najdejo zatočišče številne živalske in rastlinske vrste, ki bi brez teh pasov drevja in grmovja med travniki težko preživele. Sicer območje, kjer je danes ribnik, nima ravno ekološke preteklosti, saj je bilo to nekoč divje odlagališče odpadkov. Še prej pa so tam, prav tako nelegalno, kopali gramoz. Predel je bil nato saniran, na delu območja pa je leta 1980 Kako seksajo žabe Seveda lahko tako na ribniku kot tudi v njegov o^Ud poleg ptic opazujemo še številne druge živalske vrste. Otroci so običajno najbolj navdušeni nad kačami, belouškami, kobrankami in gožem, ki prebivajo na ribniku, a tudi nad ostalimi živalmi. Sama sem, priznam, najbolj zastrigla z ušesi, ko je Borut začel pripovedovati o spolnem življenju žab. »Samcev je običajno trikrat več kot samic. In se začne: en samec se dere, dragi je tiha Pride samica. Tisti, ki se je drl, se do njenega prih°da že utrudi, kar izkoristi samec, ki je bil tiho, skoči na samic° in opravi. Vnemajo se tudi boji med samci. Še huje je, ko samec skoči na vaš čevelj, misleč, da je samica ... Tako so pohotni, da napadajo vse, kar jim pride pod krake ...« V Vrbju prevladujejo krastače, smokulje in zelene rege. V ribniku regljajo, da je veselje, naredijo ziiro^ potem se preselijo na bližnje travnike. »Najhuje je tato letos spomladi, ko je bil tek okoli ribnika. Ravno tedaj so se namreč iz paglavcev razvile žabice. Bilo jih je toliko, da nisi mogel narediti niti koraka, da ne bi na kakšno stopU. Po nogah si jih imel v trenutku deset ali dvajset.« Borut Vaš ogromno ve o vedenju in navadah ptic in drugih živali ter o tem rade volje pripoveduje obiskovalcem, ki se z njim podajo na ekološko učno pot. (Foto: GrupA) nastal ribnik, namenjen ribo-gojstvu. Vsako jesen konec oktobra ribnik izpraznijo, da lahko izlo-vijo ribe, ter ga marca ponovno napolnijo. To naravovarstveni-kom sicer ni pogodu. Tak način gospodarjenja namreč ogroža nekatere vrste ptic in dvoživke. Naravovarstveniki zato upajo, da bo ribnik postal čisto na- vremena bo,« pojasni Borut. In res: naslednji dan se je močno ohladilo. Iz poletja smo čez noč stopili v hladno jesen. Ribnik pa ne služi le ribo-gojstvu, ampak je izjemno pomemben tudi kot pribežališče številnih redkih in ogroženih živalskih vrst, zlasti ptic. Na ribniku so opazili že približno 150 vrst ptic. Veliko se jih tam le ustavi v času selitev, nekatere tudi prezimujejo, če jim pogoji to dopuščajo, veliko vrst pa na ribniku tudi gnezdi. Med najštevilčnejše prebivalce tega območja spadajo črne liske. Izračunali so, da pet odstotkov celotne populacije črnih lisk v Sloveniji gnezdi na ribniku Vrbje. Med opaznimi pticami ribnika je tudi čopasti ponirek. Osem parov so jih letos opazili na ribniku, kjer so obiskovalce očarali s svojim značilnim plesom. Snubitveni ples čopastega ponirka sodi med najbolj zapletene v ptičjem svetu in je prava paša za oči. »Ples traja po en teden ali celo več. Začne se z dvorjenjem. Pri čemer gre ljubezen tudi pri ponirkih Ekološka učna pot Vrbje, ki ima za svoj znak glavo čopastega ponirka, je označena z informativnimi tablami in je prehodna v vseh letnih časih ter primerna za vse starostne skupine. ravni habitat, ko bo pogodba z ribogojnico potekla. Tudi pri ponirkih gre ljubezen skozi želodec Ob našem obisku so se iz vode za mušicami metali velikanski krapi. »Sprememba skozi želodec. Samec mora samici prinesti najboljše alge iz ribnika. Če jo s tem zadovolji, se začne njun ples,« pripoveduje Borut Vaš. Letos so imeli celo to srečo, da sta na ribniku gnezdila laboda in celo izvalila šest mladičkov. BOJANA AVGUŠTINČIČ Več kot eko šola! Kako udejanjajo eko šolo v šmarski šoli, ki je nasploh na dobrem glasu - V kraju, ki je brez hotela za turiste, imajo hotel za žuželke Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, ki je v celjski regiji po številu oddelkov in podružničnih šol največja med vsemi šolami, uživa sloves posebej urejene šole. Za šolo, ki je z blizu devetsto učenci celo med največjimi v Sloveniji, so podpisali izjavo o vključitvi projekt Eko šola kot način življenja med prvimi v državi, pred trinajstimi leti. Je to zgolj eden od številnih projektov oziroma ga v tej šoli celo nadgrajujejo? »Vseskozi gradimo ekološko zavest in razvijamo odgovorni odnos do narave, se pravi sebe. To potrjujemo z vsakoletno pridobitvijo eko zastave,« med drugim poudarja ena od koordinatork ekoloških projektov šmarske šole Marija Kuraj. Danes je v projekt eko šole vključenih vseh šest podružničnih šol, vse od Kristan Vrha do Zibike. Vodo zapirajo, luči ugašajo V letošnjem šolskem letu je projekt eko šole zasnovan nekoliko drugače kot v preteklih letih. »Do decembra bomo opravili okoljski pregled, kako je na naši šoli urejeno ravnanje z odpadki, energijo, vodo, transportom in še čim. Posebej pozorni bomo na pomanjkljivosti, ki jih bomo odpravili z upoštevanjem eko akcijskega načrta,« napoveduje Kurajeva. Marca se bodo odpravili na sejem Altermed, zbirajo star papir, izrabljene to-nerje, baterije in zamaške, sodelujejo v eko bralni znački ter na natečajih z ekološkimi vsebinami. Poseben poudarek dajejo zdravemu načinu življenja, od gospodinjstva in izbirnih predmetov o prehrani in kmetijstvu do dela v oddelkih podaljšanega bivanja ter pri večini predmetov. Zaradi vključenosti v projekt Eko vrt Med zanimivostmi je še projekt šolskega eko vrta, ki ga izvaja Inštitut za trajnostni razvoj. »V projekt smo se vključili, ker smo želeli našo učilnico v naravi, ki je v nastajanju, še popestriti in izboljšati z novimi zamislimi,« pojasnjuje Gojtanova, ki je skupaj z Marjano Jurjec, koordinatorka projekta Šolski eko vrtovi. V čudovitem šolskem parku in njegovi učilnici v naravi sta tako hotel za žuželke in kompostnik, pripravili so visoko gredo ter posadili zdravilne rastline in stare sorte jablan. Shema šolskega sadja, ki ga financira Evropska unija, imajo učenci sadje in zelenjavo na mizi pogosteje. Ekologijo prav tako poudarjajo v sedemnajstih oddelkih podaljšanega bivanja. Nuša Dečman, vodja aktiva in učiteljica v oddelku podaljšanega bivanja ter svetovalna delavka pravi, da večino izdelkov ustvarijo iz odpadnih materialov. Večina skupin iz podaljšanega bivanja sodeluje v eko natečaju ModriJan, kjer bodo izdelovali eko namizno družabno igro, eko smetnjak, imeli delavnice v naravi ... »Velik poudarek dajemo tudi ravnanju z vodo in energijo, zato smo v vseh razredih izdelali znake, ki opozarjajo na zapiranje vode in ugašanje luči. Pri kosilu pa poudarjamo pomen pitja vode,« dodaja Dečmanova, ki je v preteklem šolskem letu vodila krožek uPi (Ustvarjalnost, podjetnost, inovativnost), kjer so otroci med drugim izdelovali zdrave jedilnike. Letos bodo v podalj šanem bivanju med drugim pekli kruh iz domače moke, izdelovali pecivo iz naravnih sestavin ter izvajali delavnice z ekološkimi vsebinami. V šolskem parku »Na šoli imamo številne dodatne dejavnosti, ki v programu eko šole niso zapisane ter obvezne, imajo pa velik pomen v ekološkem izobraževanju in ozaveščenosti tako zaposlenih kot učencev, ki svoje znanje prenašajo tudi na domače,« poudarja ena od koordinatork Boža Gojtan. Od tega je očem najbolj vidna takoimenovana šolska učilnica v naravi, ponos šmarskih šolarjev, kjer ne manjka niti svojevrstni hotel za žuželke. V učilnici v naravi, ki pomeni zgledno urejeni šolski park, je bila ena od prvih »naložb« ribnik z rastlinsko čistilno napravo. V tem parku je prav tako vetrovnica, ki kaže, iz katere smeri piha veter, na čas opominja sončna ura, ne manjka niti vremenska hišica, na zelenici pa so zaradi lažjega predstavljanja označene celo merske enote. Že od daleč pa se vidijo velike šolske strehe, pokrite s sončnimi celicami. To je ena prvih šol na širšem območju, kjer pridobivajo obnovljivi vir energije. BRANE JERANKO Zdravnica ne bo odgovarjala Za tožilstvo je primer končan, ne pa tudi za zastopnico pacientovih pravic Poleti smo poročali o primeru 24-letnega Marka Kovača iz Žalca, ki mu je specializantka plastične kirurgije v celjski bolnišnici pri pregledu odstranila napačno kožno znamenje, nakar je moral ponovno na poseg. Po ovadbi zaradi malomarnega zdravljenja, ki jo je Kovač vložil zoper njo, je zadevo preučilo tudi celjsko tožilstvo. Ovadbo je zavrglo, med drugim tudi zato, ker naj bi der-matologinja, ki je Kovača na odstranitev znamenja urgentno poslala, dejala, da bi bilo tudi to znamenje tako ali tako enkrat treba odstraniti ... Problem je bil v tem, da specializantka ni vedela, katero znamenje naj pacientu odstrani. Čeprav je na na-potnem izvidu pisalo znamenje na »desnem boku«, mu je odstranila znamenje »desno ledveno«. »Najmanj, kar sem pričakoval, je, da se bo morda zdravnica o tem posvetovala s kakšnim bolj izkušenim zdravnikom, ne pa da bo vprašala le mene, češ, naj pokažem znamenje, ki ga mora odstraniti, ter mi ob tem dejala, da v kolikor bodo odstranili napačnega, bom pač sam kriv,« je ogorčen Kovač. Na ponoven poseg, torej na odstranitev pravega znamenja, se je odločil oditi v mariborski klinični center, v Celju pa se je poleg na policijo obrnil še na zastopnico pacientovih pravic. Čeprav je bila nad odstranitvijo napačnega znamenja sprva presenečena tudi dermatologinja, ki je Kovača v bolnišnico tudi po- Nič ni bilo narobe . Kovač je v vmesnem času vložil še odškodninski zahtevek. Od celjske bolnišnice zahteva 2 tisoč evrov zaradi prestane bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, tisoč evrov zaradi strahu in 500 evrov zaradi zmanjšanja aktivnosti. slala, je policistom kasneje v pogovoru dejala, da mu z odstranitvijo napačnega znamenja niso zdravstveno škodovali. Ter da do odstranitve pravega znamenja ni minilo veliko časa in da bi mu škodovali le, če bi s tem čakali eno ali več let, a še to samo v primeru, da bi bilo znamenje rakasto. Zanimivo je, da - medtem ko je za tožilstvo primer končan - s postopkom še ni končalo ministrstvo za zdravstvo. Kovač je namreč ravno te Vsiljivo prodajali in spretno kradli Velenjski policisti so pred dnevi v Velenju - na parkirišču enega od nakupovalnih centrov - prijeli štiri Romune, ki naj bi imeli na vesti več tatvin. Okradli naj bi predvsem starejše osebe, ki so jim sledili domov na poti iz trgovin in trgovskih centrov. Nato so jih obiskali in jim v stanovanjih ali hišah na izredno vsiljiv način ponujali posodo in druge gospodinjske pripomočke. »Pri tem so izkoristili njihovo nepazljivost in jim kradli denar in različne vrednejše predmete. Osumljeni so se po Sloveniji vozili tudi z avtomobili slovenskih registrskih oznak,« so sporočili s celjske policijske uprave. Štiri Romune so policisti pridržali, tri izpustili na prostost, enega pa privedli k preiskovalnemu sodniku. Ta je tudi tega po zaslišanju izpustil na svobodo. SŠol Leto dni v zapor ali v javna dela To je kazen za pijanega povzročitelja tragedije »Posledice vaše lahkomiselnosti je plačal vaš kolega, ki je v nesreči umrl. Kot oteževalno okoliščino pri sodbi smo upoštevali, da so vas pet mesecev po tej nesreči policisti ustavili pijanega za volanom,« je v sredo dejala celjska okrožna sodnica Ingrid Lešnik pijanemu povzročitelju tragedije Dominiku Bevcu. Jeseni 2007 je v Gornjem Gradu z avtom zapeljal s ceste, v nesreči pa je umrl njegov 27-letni sopotnik. Sodnica ga je obsodila na leto zapora. Bevc naj bi v času nesreče napihal kar 1,95 grama alkohola na kilogram krvi, vendar je moral sodni izvedenec izračun stopnje alkoholizi-ranosti spremeniti, ker naj Bevcu je sodnica izrekla tudi osemmesečno prepoved vožnje avtomobila. Ta ukrep začne veljati po pravnomočnosti sodbe, vendar ne v času prestajanja zaporne kazni. bi obtoženi tik pred nesrečo v nekem lokalu alkohol spil na dušek, kar pomeni, da alkohol še ni takoj začel delovati na Bevčevo telo. Najmanjša stopnja alkoho-liziranosti naj bi pri Bevcu v času nesreče tako po novem bila 1,012 grama alkohola na kilogram krivi. Vendar ga je sodnica ostro poučila: »Vaš odvetnik je dejal, da naj bi bilo pitje v družbi mladih v vašem okolju precej običajno. Skrajni čas je, da se to spremeni in da se začnete vi in drugi zavedati, da alkohol in volan ne gresta skupaj.« Sodni senat tudi ni mogel mimo tega, da je Bevc pet mesecev po nesreči spet vozil pijan in napihal okoli 1,6 promila. »Upam, da boste po vsem tem vendarle razmišljali drugače,« je še dejala Lešnikova v razlagi sodbe. Bevc mora plačati stroške sojenja, dolg do zavarovalnice po nesreči pa znaša že več kot 20 tisoč evrov. Se pa lahko izogne zaporni kazni, saj mu zakonodaja dopušča možnost zaprosila za alternativne oblike kaznovanja. Kazen do enega leta je namreč možno spremeniti v delo v javno dobro. SIMONA ŠOLINIČ dni dobil vabilo Komisije za varstvo pacientovih pravic na ponovno srečanje vseh vpletenih. Zastopnica pacientovih pravic je namreč že pred meseci ugotovila, da ga »zdravnica ni zdravila v skladu s pacientovimi potrebami in ni opravila ustrezne terapije«, za kar so se mu v celjski bolnišnici tudi opravičili. Je pa svoje hitro rekla Zdravniška zbornica Slovenije: zdravnica ni kriva ... SŠol Boste v vozili pustili tudi denarnico? Vam bodo na »britofu« segli v žep? Previdno na pokopališčih Ravno v dneh okoli 1. novembra, ko se številni poklonijo spominu na mrtve, se na pokopališčih in v njihovih okolicah pojavijo številne tatvine in tudi vlomi v parkirana vozila. Večja gneča daje priložnosti storilcem, za katere je neumno misliti, da bodo počivali. Te dni je tako v bližini pokopališč spet mogoče pričakovati predvsem vlome v avtomobile, v katerih vozniki naivno puščajo torbice in tudi dokumente. Skoraj zagotovo pa bo na pokopališču tudi kakšen rokohitrec. Problema kaznivih dejanj na pokopališčih se zavedajo tudi v podjetju Veking, ki upravlja s celjskim mestnim pokopališčem in pokopališčem na Teharjah. Čeprav se je - kot razlagajo v podjetju - število tatvin na območju teh dveh pokopališč v zadnjih letih zmanjšalo, opozorila k večji previdnosti za vse obiskovalce niso odveč. Na sumljive dogodke so pozorni tudi njihovi delavci, ki so ves delovni čas na pokopališču in med njihove zadolžitve spada tudi opazovanje okolice in obveščanje v primeru, kadar opazijo kaj sumljivega. Kadar ljudje opazijo, da so grobovi poškodovani ali da jim je kdo z grobnega prostora odnesel rože ali ostale stvari, s katerimi se poklonijo pokojnim, Veking o tem obvesti policijo. Manj pa je zdaj vandalizma, medtem ko je bilo teh dejanj pred leti več. Ne le polomljeni spomeniki, iz svetilk so izginjale tudi baterije. Se pa še vedno dogaja, da je nekaterim očitno težko dati nekaj denarja za rože, saj jih raje sunejo z drugih grobov. Kar pogosto pa policisti poročajo o tatvinah cipres, ki jih upravitelji pokopališč zasadijo, a te rastline ne zdržijo dolgo, saj jih neznanci že čez noč spulijo in odnesejo. Enako se je zgodilo tudi na celjskem pokopališču, verjetno pa takšne preiskave na policiji nimajo prednost, zato so storilci pogosto neodkriti. So pa s pomočjo občana, ki je tatove videl, zasačili moškega, ki je z mrliške vežice (na celjskem mestnem pokopališču) kradel baker. Čeprav so ga policisti ovadili, pa primer na sodišču ni doživel epiloga s kaznijo. SŠol Foto: SHERPA INFORMACIJE Ureditev pokopališča je odvisna od možnosti posameznega kraja ter od kulturnih in verskih norm in običajev. Vsekakor pa so najlepša tista pokopališča, ki so umeščena v naravno okolje ali so načrtno urejena tako, da v njih prevladuje pravo razmerje med grobovi in prvinami narave. Zelenje, zlasti drevje, namreč poskrbi, da je pokopališki prostor povezan z naravo. Kjer te možnosti nimamo, izbiramo med nizkimi grmovnicami in trajnicami ter sezonskim cvetjem. Večina grobov je izpostavljena soncu in na njih lahko rastejo le rastline, ki dobro prenašajo sušo in sonce. Izbiramo lahko med manjšimi grmovnicami, kot so pušpan, panešplja, trdoleska, češmin, in iglavci, kot so brin, pacipresa, klek, tisa in bor. Veliko več možnosti imamo med trajnicami in sezonskim cvetjem. Med trajnicami so primerne nizke, plazeče se trajnice in srednje visoke trajnice in okrasne trave. Včasih so na grobove sadili predvsem blazinaste trajnice, kot so spomladi cvetoče plamenke, avbrecije, repnjak in druge, v zadnjih letih pa vedno pogosteje posegamo tudi po višjih, takih, ki zrastejo do 40 cm. Trajnice lahko sadimo skupaj z grmovnicami ali iglavci. V tem primeru so trajnice tiste, ki so poživitev zasaditve. Tak grob je trajno zasajen in zahteva le malo oskrbe. Predvsem pa je lep in urejen vse leto. nimivih bodičastih plodovih. Listi morda spominjajo na liste šipka, le da so veliko manjši. Odpadejo zgolj v najhladnejših zimah. Pri sortah so različne barve - svetlo zeleni, modrozeleni, bronasti ali purpurni. Zanimiva je sorta 'Kupferteppich', ki ima čez leto bakrene liste, jeseni pa se obarvajo oranžno. Poganjki pri je-žicah sestavljajo gost preplet. Če se preveč razrastejo, jih postrižemo. Zraste do 5 cm v višino, v širino pa do 25 cm. Sadimo jo v odcedna tla, uspevala bo tudi v pol-senci. SVEČARSTVOI TRGOVINA GALANTERIJA PE Slovenska Bistrica, Trg Alfonza Šarha 12 PE Slovenske Konjice, Liptovska Ulica 34 PE Frankolovo, Frankolovo 14f E-pošta: lesk@lesk.si Splet: www.lesk.si Lepo in še zmeraj trpežno zasaditev lahko dosežemo tudi s kombinacijo trajnic kot osnovo, ki ji po potrebi dodajamo sezonsko cvetje, jeseni na primer mačehe ali rese. Na grobove prav tako sadimo čebulnice, recimo žafrane, narcise, tulipane in druge. Med čebulnicami izbiramo predvsem vrste oziroma sorte, ki jim rumene-če listje po cvetenju čim hitreje propade, da predolgo ne kazi videza groba. Trajnic, ki uspešno prenašajo sušo in sonce, je kar lepo število. Ježica, Acaena microphylla - je zimzelena plazeča trajnica, ki se odlikuje po drobnih listih in za- Plazeča astra, Aster diffusus 'Snowflurry' - njeni iglicam podobni lističi in oblika rasti spominjajo na nizke, plazeče brine. Plazeča astra je namreč visoka le do 5 cm, iz enotnega stebla pa požene tudi do 30 cm dolge poganjke, ki se vijejo na vse strani. Dokler jeseni ne začne cveteti, si kar težko predstavljamo, da je to trajnica. Pozno poleti se po vsej dolžini poganjkov razvijejo drobni popki in iz njih drobni beli, zvezdasti cvetovi. Plazeča astra se jeseni v nekaj dneh spremeni iz zelene plazeče rastline s povešavo rastjo v bel oblak, ki lepo prekriva robove gred, robnike, škarpnike ali grobove. Bergenija, Bergenia cordifolia - je zimzelena, gručasto rastoča trajnica, ki jo gojimo zaradi zanimivih listov in lepih spomladanskih cvetov v različnih odtenkih rožnate barve. Listi so temno zeleni, veliki, ponavadi imajo bleščečo površino. Jeseni se obarvajo rdeče in taki ostanejo vse do pomladi, ko začnejo odganjati novi. Spomladi je čas, da postrižemo vse liste prejšnjega leta, posebno tiste, ki jih je zimski mraz najbolj poškodoval. Bergeniji ustrezajo tudi polsenčne lege. Na grobovih jo sadimo kot obrobo, z njo lahko prekrijemo večjo površino ali jo kombiniramo z drugimi trajnicami. Poleg opisanih trajnic so za sončne lege uporabne še številne druge, kot so grenik, homulice, pečnik, pito-mec, iglaste plamenke, nizke astre in hermelike. NAGROBNE SOLARNE SVEČE Nekaj o delovanju... Nagrobna solarna sveča gori s pomočjo sonca ali dnevne svetlobe. Podnevi sončne celice pretvarjajo sončno energijo v električno, ki napaja polnilno baterijo. Neprekinjeno gorijo več let. V primeru sneženja lahko sveča po nekaj dneh neha delovati, vendar bo ponovno delovala, ko se bo sneg stopil ali če jo sami očistite. Sveča sveti v vseh temperaturnih pogojih in vsa leta daje enak svetlobni učinek! Z roko ob roki v težkih in žalostnih trenutkih POGREBNA SLUŽBA Arclin 21 a, 3212 Vojnik; tel. 03 7812 800 Fax: 03 7812 801; dežurna št.: 031 648106 Z VAMI ŽE 15 LET Aranžiranje • Rezano cvetje Darila Žalno cvetje Pestra ponudba ob bližajočih praznikih! Poroke Maturantje Lončnice PE Mercator Celje T: 03 5416 860 PE Mercator Leveč T: 03 5453 110 i.bernarda@graail.com w.mb-cvetlicama, si ^ UCUKČ t*C JO, V4A ueeUt* ¿K oé- ototáe** eaatc! POGREBNE STORITVE CVETLIČARNA FLORA ŠEMPETER V času spomina na vaše najdražje sprejemamo naročila za nagrobne aranžmaje in nudimo bogato izbiro svežih, suhih in polsuhih dekoracij. 03 700-14-85,03 700-16-93, 041 748 904 KAMELIA butik cvetja v centru Celja, vam nudi polno cvetličarsko storitev, skrbno izbrano rezano cvetje, lončnice, okrasne posode nemškega Fleur Ami-ja, dodatke za dom znamke Blomus ter Alessi in drugih proizvajalcev. Izdelujemo vse vrste dekoracij: pozornostne cvetlične šopke in aranžmaje, poročne šopke z vsem pripadajočim cvetličnim okrasjem, žalne vence in aranžmaje, nasade lončnic, aranžiranja daril, celostne ozelenitve prostorov... dostavo svežih cvetličnih nakupom preko telefona. - odkrivamo turistične bisere naših občin ■¡P V okviru spoznavanja Dežele Celjske smo tokrat odkrivali čudovite kotičke Dravinjskega. Na martinovanje V Zrečah je vedno živahno. Tako bo tudi na letošnjem martinovanju, pravi Tadeja Waldhuber, v. d. direktorice LTO Rogla-Zreče. Pri potomki mariborske trte bodo v sobo- to zjutraj, 12. novembra, sprejeli mariborsko vinsko kraljico, se nato s kočijami odpravili do cerkve svetega Martina, kjer bo krst mošta, nato bodo v Zrečah pri hotelu Dobrava in novem hotelu Atrij z živo glasbo in Na martinovanju v Slovenskih Konjicah se bo predstavila tudi kmetija Pod-krajšek - Kalšek, kjer so takole trgali grozdje za letošnjo letino stoletja! Na smuči Poseben biser Dravinjskega je vsekakor Rogla, kjer se priprave na zimsko sezono počasi že zaključujejo. Rogla bo med drugim gostila svetovni pokal v teku na smučeh, ki bo letos ponovno med 16. in 18. decembrom. Pričakujejo več kot 250 smučarjev tekačev iz celega sveta. Ta dogodek ne bo pomemben samo za Roglo in Zreče, ampak za celo Slovenijo. Smučarji pa lahko bistveno ceneje do 30. novembra kupimo karte za smučanje na Rogli in Krvavcu, letošnja posebnost pa je smučarska vozovnica 99. Na Rogli bomo s to sezonsko smučarsko vozovnico, za katero je treba odšteti 99 evrov, lahko smučali od ponedeljka do petka, prav tako pa tudi ob četrtkih zvečer, ponuja pa tudi številne druge ugodnosti v termalnih bazenih in savnah tako na Ro- gli kot v Zrečah. Tina Tinta Kovačič iz službe odnosov z javnostmi v Unior Turizmu nas opozarja tudi na številne programe jesenskih počitnic na Rogli in v Termah Zreče, ki bodo vključevali številne animacijske aktivnosti za otroke in odrasle. V Zrečah s pokušino martinovih jedi zaključili to prireditev. Tajnik Vinogradniško-vi-narskega društva Slovenske Konjice Andrej Podkraj-šek pravi, da je letina letos zelo dobra. Strokovnjaki celo pravijo, da je to letina stoletja. Verjetno bo tudi to še en razlog več, da bo martinovanje 12. novembra ob 11. uri na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah še slajše. Gre za tradicionalno prireditev, na kateri bodo prikazali krst mošta v vino, predstavili se bodo vinogradniki Dravinjske doline, zabaval nas bo na-rodnozabavni ansambel, na stojnicah se bo predstavilo društvo kmečkih žena, vsi vinotoči, turistične kmetije, domača obrt ... bo v naslednjih tednih zaključena izgradnja novega hotela Atrij, ki bo imel štiri zvezdice superior, v njem pa pričakujejo goste, ki se bodo predajali wellnessu, ki privoščijo sebi nekaj več, ki vedo, kako pomembno je skrbeti za svoje zdravje in počutje. Na Rogli lahko letos smučamo le za 99 evrov! (Foto: Ervin Matevžič) Središče evropskih vesoljskih tehnologij Tisti, ki vemo, da si je potrebno privoščiti obisk kakšne čudovite lokacije, pa bomo prav gotovo obiskali Vitanje, ki se lahko pohvali z bogato naravno in kulturno dediščino. Odkar so leta 2006 odprli spominsko sobo pionirja vesoljskih poletov Hermana Potočnika Noor-dunga, beležijo zelo intenziven utrip v kraju. Obiskovalci prihajajo iz cele Slovenije, veliko pa jih je tudi iz tujine, iz Evrope, Amerike, Rusije, obiskujejo jih tudi različni strokovnjaki, gospodarstveniki, politiki . Vitanje je kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. »Gre za dejavnost, s katero Spominska soba Hermanu Potočniku je odprta ob torkih, četrtkih in petkih. se edinstveno ukvarjamo in bi lahko pomenila razvojni preboj ne samo za Vitanje temveč tudi za regijo in bi bila prepoznavna v Sloveniji in tudi v Evropi. Kulturno središče evropskih vesolj- skih tehnologij bi naj bila ena podlaga za odkrivanje evropskega astronavtskega spomina, predhodno seveda slovenskega,« pravi Srečko Fijavž, direktor občinske uprave občine Vitanje. Vodna učna pot V Zrečah so v letošnjem letu uredili tudi vodno učno pot, ki predstavlja tako naravne kot kulturne znamenitosti. Dolga je 13 kilometrov, za obisk pa priporočajo prevo- zno sredstvo, čeprav se lahko po njej tudi sprehodimo. Poleg Dravinje, ki je osrednja točka te vodne učne poti, predstavljajo tudi Muzej ozkotirne železnice Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče, ki je včasih potekala na tej relaciji, Ošlakovo kovačijo, ki je začetek kovaštva v Zrečah, in Petelinekov ter Bucijev mlin, ki sta edinstvena spomenika te vrste pri nas, ves čas pa nas pozdravlja prekrasna narava, ki je zanimiva v vseh letnih časih. SIMONA BRGLEZ Foto: GrupA Tadeja Waldhuber, Srečko Fijavž, Tina Tinta Kovačič in Andrej Podkrajšek so opozorili na bisere Dravinjskega. Več fotografij tudi na www.radiocelje.com in facebook-u Novi tednik in Radio Celje, kjer vam zastavljamo tudi nagradno vprašanje! A* Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO IWlMO F1NANO Rrt F1VitOI^KA UNI |A Evropski socialni 5kfed Evropski sklad za regionalni razvoj ZAVOD CELEIA CELJE »Projekt RDO DEŽELA CELJSKA delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, izvajanje razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnihpotencialov, prednostna usmeritev: Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.« 28 GOSTUJOČE MNENJE NOVI TEDNIK Več ambicij, večja osredotočenost, boljši rezultati Denar iz Evropske unije v prihodnosti - Med uspešnimi projekti je tudi celjski regionalni center za ravnanje z odpadki Kohezijska politika EU je bila v preteklem desetletju pomembno gonilo sprememb: pomagala je ustvariti več kot milijon delovnih mest, omogočila usposabljanje za izboljšanje znanj in spretnosti več kot 10 milijonov ljudi ter zagotovila sredstva za gradnjo več kot 2.000 km avtocest in 4.000 km železnic. Evropska unija v Sloveniji v obdobju 2007-2013 vlaga več kot 4,2 milijarde evrov v različne programe na področju regionalnega razvoja in socialnih zadev. Regionalni center za ravnanje z odpadki v Celju, kolesarske poti po Sloveniji in center odličnosti za nano-znanost in nanotehnologij o v Ljubljani so le nekateri primeri konkretnih koristi, ki jih omogoča kohezijska politika. V času priprav na naslednjo generacijo programov po letu 2014 je Evropa na ključni točki, ko lahko ponovno opredeli naloge in cilje kohezijske politike ter s tem naložbe v regije EU. Naši cilji za prihodnost, kot so bili opredeljeni v predlogu za kohezijsko politiko po letu 2013, objavljenem prejšnji teden, so usmerjeni v povečanje učinka naložb. Tako nadaljujemo prizade- vanja, da bi zmanjšali neenakosti med mestnimi in podeželskimi območji, med bolj in manj obljudenimi regijami ter med geografsko oddaljenimi območji. Prav zato so naše naložbe v konkurenčnost in delovna mesta, tj. v ljudi, njihovo usposabljanje, priložnosti zanje in infrastrukturo za izboljšanje kakovosti življenja, v osrčju strategije Evropa 2020 - strategije EU za izhod iz sedanje krize. S pametnimi naložbami proti krizi Pristop, ki ga predlagamo za kohezijske naložbe v prihodnosti, vključuje določanje ciljev za vsako regijo v skladu z današnjimi izzivi: povečanjem zaposlenosti, izboljšanjem dosežene ravni izobrazbe, posodabljanjem storitev soci- V Evropski uniji trenutno 23 milijonov ljudi išče delo, za več kot 113 milijonov pa se ocenjuje, da živijo na robu revščine ali izključenosti, zato je treba vlagati v usposabljanje, izobraževanje, podjetništvo in podporo iskalcem zaposlitve. V ta namen smo predlagali, da se najmanj 25 % skupnega financiranja zagotovi iz Evropskega socialnega sklada. Po mnenju Komisije bi bilo treba del tega denarja nameniti ustvarjanju priložnosti za ljudi iz zapostavljenih okolij in za zmanjševanje revščine. Poraba mora biti učinkovita in premišljena ter v skladu s politiko, ki služi vsem regijam in državljanom. Poleg tega je treba vidno prispevati k prizadevanjem nacionalnih in regionalnih organov, tako da se osredotočimo na manj prednostnih področij in bolj usmerimo na rezultate. Johannes Hahn in Laszlo Andor alnega varstva ter vlaganjem v čezmejno infrastrukturo, energijsko učinkovitost, tehnologijo in inovacije. To so ambiciozni, a uresničljivi cilji v težavnih gospodarskih razmerah. Zato je Evropska komisija v svojem predlogu naslednjega proračuna EU poudarila, da je zanesljivo financiranje ključnega pomena, in predlagala, da se financiranju kohezijske politike v naslednjih sedmih letih nameni 376 milijard evrov. Če želimo doseči trajnostno rast in delovna mesta, bomo za rezultate na tem področju potrebovali proračun. Z zanesljivim financiranjem smo lahko prepričani, da bomo to delo ne zgolj opravili, temveč tudi dobro opravili. Ker so vla- de po vsej Evropi prisiljene v krčenje javne porabe, je postala pametna uporaba strukturnih skladov nedvomno pomembnejša kot kadar koli prej. Zato moramo tesno sodelovati s svojimi regionalnimi partnerji v Sloveniji ter v vseh državah članicah in regijah, da bomo lahko oblikovali še učinkovitejšo kohezijsko politiko EU, tako pri doseganju konkretnih rezultatov kot pri zagotavljanju smotrne porabe davkoplačevalskega denarja. Proti nepotrebnim upravnim postopkom Naš cilj je predvsem, da kohezijsko politiko poenostavimo in izboljšamo njeno učinkovitost z odpravo nepo- trebnih upravnih postopkov. Poenostavitev želimo dvigniti na še višjo raven, na primer z usklajevanjem pravil in uporabo manj zapletenih načinov obračunavanja stroškov, kadar koli je to mogoče. Da bi zagotovili, da naši programi v prihodnosti ostanejo na začrtani poti ter prinesejo vidne rezultate, predlagamo tudi, da se z vsako državo članico podpiše pogodba o partnerstvu, s katero se financiranje usmeri na omejeno število področij. Prav tako želimo jasen dogovor o pogojih, ki jih bo treba izpolniti za dostop do kakršnih koli sredstev EU, vključno z določenimi reformami in cilji. Predlog Komisije za kohezijsko politiko po letu 2013 bo vse evropske regije pripravil na življenje v hitro razvijajočem se svetovnem gospodarstvu, prisluhnil potrebam regij ter se izrazito osredotočil na socialno razsežnost. Kar želimo, so preprosto najboljše možne naložbe po vsej Evropi - naložbe, ki bodo vsem regijam prinesle dobrobit, varnost in svetlo prihodnost. Nihče nima zagotovil za bogastvo, ki bi trajalo večno. Ravno zato so pametne naložbe po vsej EU potrebne bolj kot kdaj koli. Ekskluzivno za Novi tednik LASZLO ANDOR, evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje in JOHANNES HAHN, evropski komisar za regionalno politiko Kriza udarila tudi po zaposlovanju invalidov V Veliki Britaniji so izobraževanje mlajših z učnimi težavami in njihovo zaposlovanje uredili veliko bolj fleksibilno kot pri nas Po uspešni prijavi za sofinanciranje strokovne ekskurzije v Veliko Britanijo v začetku leta 2011 je prva skupina zaposlenih v invalidskem podjetju CRI Celje oktobra odpotovala na izpopolnjevanje za delo z invalidi, poklicno usposabljanje odraslih in sooblikovanje zakonodaje pri delu z invalidi v partnersko podjetje Linkage Community Trust. Strokovna ekskurzija je potekala s pomočjo evropskih sredstev, ki se zagotavljajo iz Programa vseživljenj-skega učenja Leonardo da Vinci za področje poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Med petdnevnim obiskom dobivanja in izobraževanja so si strokovni delavci ogledali pristope k izobraževanju v šoli, načine pridobivanja nacionalne poklicne kvalifikacije ter bivalne prostore in ustanove, kjer izvajajo poklicno kvalifikacijo. Seznanili so se tudi s problematiko financiranja, ki je v času globalne krize močno posegla v ustaljene načine pri- WM študentov ter problematiko zaposlovanja izven Linkage Trusta. Tudi v Veliki Britaniji - tako kot v Sloveniji - namreč trenutno izjemno težko zaposlijo invalida v običajnem podjetju, saj je globalna kriza močno prestrašila potencialne delodajalce, ki tudi ob finančni nagradi države niso pripravljeni tvegati zaposlitve invalida v svojih podjetjih. Zakonodaja v Veliki Britaniji je kljub krizi vseeno bolj fleksibilna, saj ob finančni podpori invalida le-temu dovoljuje še 16-urno plačano delovno aktivnost na mesec, zaradi česar se mu podpora ne ukinja ali zmanjšuje. Enako fleksibilnost kaže tudi angleški sistem zaposlovanja strokovnega osebja, ki ustre- zno poklicno kvalifikacijo za delo z invalidi lahko na določenih delovnih področjih pridobivajo ob delu. Osnova za zaposlitev so opravljena srednja šola in ustrezne osebne lastnosti, ostale kvalifikacije pa podporno osebje pridobiva in dokazuje s svojim delom in z zaključnim izpitom, s katerim pridobi ustrezen naziv in raven usposobljenosti za delo z invalidi v skladu Linkage Community Trust je podjetje, ki v centralni Angliji izvaja izobraževanja mlajših oseb (starih med 16 do 24 let) z učnimi težavami. Prav tako upravlja bivalne skupnosti, kamor se študenti po končanem šolanju lahko preselijo in v skladu s svojimi sposobnostmi in ob ustrezni podpori živijo samostojno življenje brez nenehne podpore družine. z njihovo veljavno nacionalno poklicno kvalifikacijo. Takšen način zaposlovanja in usposabljanja strokovnega osebja v Sloveniji trenutno ni možen. Sistem, ki ga izvajajo v Veliki Britaniji, ima pozitivne in negativne plati dela z invalidi. Po eni strani omogoča večjemu številu oseb s srednješolsko izobrazbo in ustreznimi osebnimi lastnostmi vključitev in izobrazbeno rast na področju dela z invalidi, po drugi strani pa vključuje na izjemno občutljivo področje dela osebe brez predhodnih znanj o obravnavanem področju. Dejstvo pa ostaja, da so invalidi tako v Sloveniji Gostujoča mnenja ne izražajo tudi stališča uredništva Novega tednika. kot Veliki Britaniji osebe, ki potrebujejo prilagojeno pomoč svojim sposobnostim. Ali je že v samem začetku strokovno podkovano osebje tisto, ki jim edino lahko stoji ob strani, kot je praksa v Sloveniji, ali so to lahko tudi zaposleni s srednješolsko izobrazbo, veliko entu-ziazma in željo po nudenju pomoči, je stvar prihodnjih debat slovenskih strokovnjakov na tem področju in spreminjanju sveta, v katerem živimo. Zanemariti ne smemo namreč napovedi, da se bo količina invalidov v Sloveniji in svetu ob zdajšnjih delovnih obremenitvah (stres), staranju prebivalstva in daljšanju življenjske dobe le še stopnjevala. DOROTEJ ČUČEK, direktor invalidskega podjetja CRI Celje MOJCA SAJKO, strokovna delavka Zaposlitvenega centra CRI GREMO V KINO! Vampirji so med nami! »Vampir je mitološko bitje, ki se prehranjuje z življenjsko silo živih bitij, navadno tako, da pije njihovo kri. Največkrat zgodbe opisujejo vampirje kot >nemrtve<, po nekaterih legendah pa naj bi bili to živi ljudje.« (Wikipedi-ja, prosta enciklopedija) Pogosto se sprašujem, kako je prišlo do pojava sodobne potrošniške družbe. Smo ljudje res tako neumni in so oglaševalci dovolj spretni, da nas lahko zavedejo na vsakem koraku? Bo že tako, če se lahko istočasno pritožujemo nad visokimi cenami in obenem naivno polnimo police in omare s smetmi. Podpiramo vampirje v naivnem trendovskem prepričanju, da potrebujemo vse, kar nam prikazujejo krvose-sni oglasi. Ne vidim tehtnega razloga za kupovanje dragih oblačil, ki so po kakovosti enakovredna cenejšim. Koliko ljudi gleda ob nakupu avtomobila na njegovo praktičnost in koliko na videz? Zani- ma me, kako dolgo bo trajalo, da bodo o tem začeli razmišljati vsi, ne le tisti, ki si ne morejo privoščiti lagodja. Zakaj si ne bi naredili usluge in živeli nekoliko bolj skromno? Zagotovo bi bili srečnejši, imeli bi boljše medsebojne odnose in čistejši planet. A žal smo podlegli »pranju možganov« in stremimo le k temu, da bi bili lepi in popularni, zaželeni v družbi. Najbolj tragično pa se mi zdi, da lahko danes zasedemo nek družben položaj predvsem zaradi denarja ali primernih materialnih dobrin. Kako se je lahko človeštvo sprijaznilo s tako nizko ravnjo, na kateri vse temelji na izmišljenih količinah in kopičenju osebne lastnine? Zakaj tega nihče ne želi spremeniti? Sama sem se odločila, da ne bom sledila tovrstnim trendom, ker menim, da mi ne morejo zagotoviti dolgoročne življenjske sreče. Zato se ne udeležujem »šopingov« in ne kupujem stvari, za katere menim, da niso vredne svoje cene. Raje včasih preiščem ba-bičino omaro in najdem oblačila, podobna tistim, za katera bi v trgovini po nepotrebnem odštela precej denarja. Če pa že moram kaj kupiti, zahajam v prodajalne, kjer se da zares poceni nabaviti povsem spodobne izdelke. Čeprav se zaradi tega ne počutim manjvredno, prej nasprotno, sem pogosto razočarana zaradi odziva ljudi, ko povem, kje sem nakupovala. Deležna sem osuplega pogleda, polnega prezira ... Kaj torej storiti z vampirji? Strok česna in zlat križec sta zgubila svojo moč. Problem se postopoma spreminja v globalno katastrofo in znašli se bomo v svetu, kjer ne bo dovolj psihologov in psihiatrov, da bi rešili vse ljudi pred njihovimi lastnimi vrednotami in iluzijami. Bliža se leto 2012 in vsak dan se Slovenci zbudimo bolj podobni Američanom ... Pa mi vi povejte, kako naj ob tem ne bi verjeli v konec sveta? EVA ŽGAJNER, dijakinja 3. letnika Gimnazije Celje - Center Kava enkrat z in enkrat brez (manir) Ko pride človek v določena leta (pustimo zdaj, katera), se z nekaterimi stvarmi sprijazni. Tudi jaz sem se. Nikdar ne bom dobila Nobelove nagrade za literaturo. Nikdar se ne bom vozila v rdečem kabrioletu okrog pariškega Slavoloka zmage in za menoj ne bodo požvižgavali postavni mladci. Tudi na milanski modni pisti bodo nekako shajali brez mene. In žal, za to mi je v resnici še najbolj žal, se ne bom spogledovala s Hug-hom Grantom. Fant sicer nikdar ne bo vedel, za kakšno čudovito izkušnjo je prikrajšan, a mu ne morem pomagati. Sicer pa tudi on ni več ravno fant ... Torej, v določenih letih ti ostanejo majhna zadovoljstva. Sveža posteljnina. Pogled na razcvetele vrtnice pod oknom. Sončni zahod. Jabolčni zavitek z veliko cimeta, kot ga peče moja sestra Rezi. Kakšen lep Gibonnijev komad, poslušan z zaprtimi očmi, da si lahko domišljam, kako poje ravno meni. In kava z dvojno smetano ter s čokoladnim prelivom. Ne doma, v izbranem lokalu. Imam ga. Lokal, v katerega rada hodim. Ne bom vam povedala, kateri je. Prvič, ker vem, da bi potem trume oboževalcev zasedle vse prostore in zame ne bi bilo več mirnega kotička. In drugič, ker bi bila to nedovoljena reklama. Drugi razlog je seveda bolj verjeten. In tudi tehten. Ne vem, če ste opazili, ampak natakarjev in natakaric iz naše mladosti ni več. Pravzaprav med strežnim osebjem težko opazim koga polnoletnega. A sem se na to navadila. Saj večina je kar znosna. Če odštejem to, da praviloma pozdravljajo momljaje ter da so besede izvolite, pogosto pa tudi prosim in hvala poslali v azil za izumirajoče izraze. Zadnjič pa sem bila kljub vsemu precej presenečena. Kot ponavadi, ko grem z nakupov, sem zavila v svoj priljubljeni kotiček. Takoj je proti meni »primrgolelo« bitje nedoločenega spola. Na prvi pogled mi je sicer delovalo kot fant, ampak danes prvi pogled že zdavnaj ni meroda-jen. Koščeno, dolgo, obuto v obvezne superge (sicer sem slišala, da čevlje še izdelujejo, a to so morda nepreverjene govorice), v oguljenih kavbojkah, zmešnjava na njegovi (njeni?) glavi pa je spominjala na spomladansko pospravljanje sračjega gnezda. »Zdravo!« je reklo bitje. Ja, sem se že navadila. Dober dan je beseda iz prejšnjega stoletja. A sem tudi to nekako prežvečila, vonj po kavi z dvojno smetano in s čokolado je namreč že deloval na moje zasvojene možgane. Pa to še ni bilo vse. »Kaj boš?« Ja, prav sem slišala. Kaj boš, je reklo bitje, ki je opravljalo funkcijo natakarja. Orkalapipa! Nič ne rečem, saj se počutim mladostno in poskočno, a da me takle mladiček, ki je mlajši od mojega priljubljenega »kamelhar-ja«, tika! Ostala sem brez sape in brez besed. Kar se redko zgodi. Pa je bitje še enkrat ponovilo vprašanje. In tedaj sem odreagirala. »Prosila bi, če bi bili oni tako ljubeznivi in mi prinesli kavo z dvojno smetano ter s čokoladnim prelivom. Pa še kozarec vode, če izvolijo!« Mislila sem, da bo pobec padel v nezavest. Ali da bo vsaj stekel po google prevajalnik za slovenščino. Ga je kar odneslo. Kavo s smetano mi je potem prinesla neka deklica. Očitno sem ga tako prestrašila, da si ni več upal blizu. Vam je tokratna petkova humoreska Mateje Reba z naslovom Kava enkrat z in enkrat brez (manir) všeč? Svoje mnenje nam zaupajte na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si In si ne upa. Kadarkoli od tedaj pridem v moj lokal in je v službi, se potuhne za šank. Očitno se mu zdim nevarna in se verjetno sprašuje, kdo me je izpustil na svobodo. Ker normalni ljudje takih kot jaz ne stresajo. Ja, za kakšno stvar pa leta tudi pridejo prav. Prinesejo dragocene izkušnje in iznajdljivost. Pri osemnajstih mi to ne bi padlo na pamet. Res pa je tudi, da me pri osemnajstih tikanje ne bi niti motilo . V Planetu Tuš od 3. 11. 2011 VTINTININ "njegove PUSTOLOVŠČINE (The Adventures of Tintin), animirana družinska pustolovščina, 107 min. Režija: Steven Spielberg Igrajo: Jamie Bell, Andy Serkis, Daniel Craig, Simon Pegg, Nick Frost, Gad Elmaleh, Toby Jones, Mackenzie Crook Distribucija: Continental Film Po seriji svetovno znanih in tudi v slovenščino prevedenih knjig in stripov, Tintin in njegove pustolovščine, prihaja v režiji Stevena Spielberga in producenta Petra Jacksona v kinematografe še film v 3D tehniki. Radoveden in neustrašen novinar Tintin in njegov vdani pes, morata poiskati izgubljeno ladje Samorog, ki skriva ključ do starodavnega zaklada in starodavnega prekletstva. V Planetu Tuš od 10. 11. 2011 stanje šoka (The State of Shock), črna komedija, 96 min. Režija: Andrej Košak Igrajo: Martin Marion, Urška Hlebec, Nikola Kojo, Aleksandra Balmazovič, Emir Hadžihafizbegovič, Arna Šijakovič, Robert Prebil, Vlado Novak, Maj Kirm, Primož Petkovšek, Iva Krajnc, Dario Varga Distribucija: Cinemania Group Prvi maj, praznikdela1986, Ljubljana,Jugoslavija. Vtovarni Udarnik izbirajo "Samoupravljalca leta". Nagrado dobi kovinostrugar Peter Zmazek, za nameček pa še objavijo, da je po dolgem čakanju dobil stanovanje. To je za njega občutno preveč, od silnega razburjenja pade v nezavest in konča v psihiatrični ustanovi. Tam pa mu ne morejo pomagati, saj je na zunaj normalen, le zaveda se ne življenja okoli sebe. Gre za stanje šoka, v katerem Peter preživi celih 10 let. Ko se Peter zbudi, zbeži iz psihiatrične ustanove in ugotovi, da je vse drugače: žena je poročena z njegovim najboljšim prijateljem, namesto socialistične Jugoslavije se je prebudil v demokratični Sloveniji, najhujše pa je soočenje z modernim svetom v katerem prevladujejo mobiteli, računalniki ter sumljivi poslovneži in novodobni politiki. Bo Peter zmogel preskok v drugi svet, kot ga je poznal? Vabljeni! Več informacij na: www.planet-tus.si ali po 14. uri na 05 973 37 00 Engrotuš d.d., Cesta v Trnovlje 10a, Celje;P.E. Kinematografi, Planet TUŠ Celje, Mariborska 128 iter i tus kjer so zvezde doma INFORMACIJE , I u 11 I MJ LXLL.MJ-U .UJLUL I iOJLUJ III....... I 1........ kovanje v ogla^'^O 031 692 ® DUHOVNO ZDRAVLJENJE S PONOVNO POVEZAVO, ANGELSKI READ1NG1 IN NASVETI O OSEBNI RASTI Zdravljenje s ponovni) povejavo: če je telo bolno ni kakršenkoli nai inr ie i energijo ponovne povezave počasi povrne v prvotno stanje zdravja. Sem prevodni k energ ije in jO oddaji m sk wi roke v bolnikovo telo. UlIJANA HOLY VBRTACNIK POHORSKA 2, 3000 CELJE, TEL. ŠTEV. 040-208-211 ^iLKANiŽAC»" HUM HULtI ' P , rauleJ-dejMi@siol.net LU, S*LO&IO$fIKlAllSm> nWCIHIOMIK,^ PtfC in Aur icavbiio pohištvo - graviranje, pcJunje in idyeindii[i nuklj :n c-gWil - Mhudna Infliriiru vMia - i;Cf lavj meklenih n Ad^trefkov, fasad. . ji^i v, t<.„ «WftKiih og^, itnii.il, PtalD^ . ^ ^ loctm a n-i i kJ- C. L. Dobroti rrška 21. 3230 Šenti u r iMm^lvil^lkbA st*l Ia lranc.majimnc@sial.net ■ 0Mclaanimfl|4SWI(ll www.majoranc.5H 1 vMrjina MtVia [Ste Gte) ■ii-irir-i !LH ■■■■ i^nrnFflnro uttitFiHfiii ,iTfiH'- _ Sernčeva 10-1^3000 Celje (pri poitovnisiavbHUS-aj iii: 070 754 864 vww.pa mtfijcpro.s i, Odpravi vseh vrst avtomobilskih prask poliranjp vozli, varjenje plastike, (rajna odprava rje, popravila po roii, odstranjevanje barve in grafitov i avta RIBOjGGISJl M DANILO VODEBip. Razgledna ulica 18,3220 Štore gsm: 041 500 39« e-motl: ntie.vodeb@siol.nei PriviS s. p. _ Stimrstciv I-'i'ivosKiik /Tii Oi+ | 992-229 /XV^XUJi' Sv. Lovrenc 30 r ; - i '.',■[-L: p)i A • ^J * %/T usluge: prevozi ™ 15 1500 kg 1 1-iLtjtfnjie Ao Dom je ponavadi oaza miru, kjer so počutimo varno. A kaj hitro se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč. Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iščemo pomoč, pri čemer želimo za svoj denar dobili čim več ¡11 čim bolj kakovostno. Zavedamo se. da so takšne informacije dobrodošle. zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri. Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k Še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morale storiti, je. da pokličete 031 692-8G0. in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici. If^J . Flora t a d.a, o. fct PE Vrtnarija TOPLAK ar Gorica 11,3000 Celje ^ GSM: 041 7571179 - ' poskrbimo aa UREDIT EV vai« ykolkr la poslovnih prottorov: I * xaaaditev In vzdrževanje; ' VElpprodaja in milnprtiijl ftkraanlh riitlin in cvctjafl S kartico zvestobe do 7% popusta m zuhaviliSČelaSko M I lil RMANA MANUALNA TERAPIJA Izvaja: DK. A. \TRjrlNiN drttirnj revmatolog FITDi o o_o.. Dlimaisk* 120 a. 11X» Ljuhljama lil.: 03 /734-57-00.031 566 262- snrr nnw.mii.si: t-mii a: nrn®i 2 ket prodaja, nvontoža, pre*01' Nunčič Frarif s.p. [iušana Kvedr-a 3 S, 31JD Šentjur e-mail: frink.nunrk@qmaH.«m "vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanj«, plin" - ideji - svetovanje - izdetava ponudb - prodaji -inonuii -HiurijtdbMiijKilisiMwim -dimniki -peii - Idplotne crpfl lice - kolektorji - bajleiji ktjalnilucptmj Š1VI1.JSTV0 KRPIC^ Mariborska »sta 86 3000 Celje, Te!,: Q3f54-13-295 ODPFRALNI ČAS: por.edeljek - petek | i obeta OfcC© - - manjša EKSPRESNA popravita - original krajšanje jearrsa -oženje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil nedelja in ptaznikf 07:00-13:00 ZAPRTO 1 m Uieyi VEii©¥§EK IZVEDBA VODOVODNIH IN ONTM1NIH [□□□D| NAPELJAV1H SANAQU K0PA1NK mriUCnETEIS9^IIit.t, Proilnska vas 34/d. Štore, gsm: 041 £82 S07 VITA-TERM gsm 040 462 bos I OGREVANJE IN PREiMtEWNJE Te UFax.: 083 894 B 62 www.vitate rm. si prezračevanje z rekuperacijo toplotne Črpalke OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI Ji II NILAN ¿AHE5LJWA DAM SKA KVALITETA INFORMACIJE 1111 JJ-UJ i mi m 11.1111111111111111.. 1111111, SIT GOJZDNIK, servis in trgovina iz Gotovelj Servis in trgovina Gojzdnik iz Gotovelj pri Žalcu je že vrsto let najbolj poznana po popravilu in prodaji kardanskih gredi. Prodajajo kmetijske kardane blagovnih znamk CERJAK, Walterseheid in Bondioii&Pavesi in tudi rezervne dele zanje: cevi, križe, vilice, sklopke in PVC zaščite. Obnavljajo industrijske in avtomobilske kardane za osebna in kombi vozila. Prodajajo in popravljajo poljedelske in sadjarske Škropilnice ter hmeljarske pršilnike. Na zalogi imajo večino rezervnih delov za škropilnice in pršilnike, ki so v uporabi na slovenskem trgu. Za servisirane škropilnice in pršilnike lahko uredijo tudi testiranje. So pooblaščeni za servis in prodajo novih traktorjev STEYR in ČASE IH. S to dejavnostjo so razširili svojo ponudbo v letu 2010, V tem sklopu je možno dobiti tudi rezervne dele za traktorje. Dobavljivi so rezervni deli in potrošni material tudi za ostale znamke traktorjev (olja, filtri, stekla kabine, hidravlične komponente...} Izdelujejo hidravlične cevi po naročilu, lahko tudi obnovijo hidravlično krmiljenje kmetijskega stroja ali montirajo dvosmerne ali enosmerne ventile ter hitre spojke s krmiljeni na traktorje. Na zalogi imajo večino standardnih hidravličnih priključkov, ki se uporabljajo v kmetijstvu. Poleg tega dobavijo tudi ostale hidravlične komponente: hidromotorje, hidravlične Črpalke, cilindre in ventile. Nudijo tudi popravilo ALU-platišč za osebna vozila. V ta sklop spada ravnanje in varjenje ALU-platiŠČ in izdelava distančnikov. ~ UPN iava pnevmatik za osebna vozila. Kot NOVOST pa je MENJAVA To se trudijo izvajati brez čakalnih vrst pokličete in naročite se na: 03/710-3100. m Servis in Trgovina ^roJvjfc GOJZDNIK V ' ^^ Popravile kardaniklti sredi Menjava pnevmatik za osebna volila Pecavlle ALU nI sli Si 13 osebna votila Menjava pnevmatik GotavSIi 13?, iHOlalet Tel»i 03 / 710-31 00 Mob..- 041 -684-3SB brez čakalnih vrsti!! 50 TUDI VA5A VRATA ZE DOTRAJANA, GRADITE? ROBNIK d.O.O., Krnica 33 , _ ............ 3334 Luče ob Savinji, E-maih infi>:st'obntksi LESENA VHODNA [JJ NOTRANJA VRATA ZA VSAK DOM! ' Poklifit*: 03/839 08 70 ali obiidte t robnik, si T: 03 / 57 30 INFO@DOM-STfiEHA.Si: M: 033 600 42O WWW.DOM-STREHA.SI Prodaja in montaža DOM-STREHA trubarjeva 17 3230 Šentjur klenih oken C3E2E9 TRGOVINA G7 d.O.O. SPODNJE STRANICE 16 - 3206 Stranice ■ t5 Tel.: 03 576 23 77; Gsm: gradbeni oddelek: 051 61 26 66 Fan: 03 576 23 70 Gsm: vodovod n i oddefek: 051 66 62 08 SPLOŠNO GRADBENIŠTVO -visoke, nizke gradnje - izgradnji dvorih pločnikov - tlakovanje, strojni ii*op< -crqanii3aja izvedbe stavim ih projektov TftPENCCVA 39. 1CM LJUBLJANA ko n I a kt; To n e m bt; 07 O 716 70 7; d aas.og r@g mail.com anton selič s.p. elektroinsta ladje in trgovina ulica I!, bataljona 16a, 3230 Šentjur tel.: 03 746 21 00,fax: 03 746 21 29 e-mail: info@centerselic.si D0W|QRNAL Ivin FtOBAtEfiip Ul. Bratov Jarčaijev 11 a 3212 Vojnik (JSH; 041 756 66S ti ItfDO^ak: 03 761 11 72 e-pošta: domofiiialfSt-1 ji Za Va i in Vaš dom vrši m o: -tesarstvo ■ krovstvo - stavbno kteparstvo - montažo Velujc oken - izdelava nidsirtikov - izdelava ravnih in zelenili stfeh Pooblaščeni krovec ia kritine-' GEfiARD.CREATON.TOMDACH, BRAMAC. liNDAS, HOSEKFA. TEGDLA. 5-METAL, ESAL,. l/se za streh o i BfSfinABUOKlfi Proevodi^iFi ncrjafoviiD it!ef* m OKVIFUE ZA KOHfKCUSlMOtflUl - SlBOKIWKl PHtill.EDZ* lOUTMCTHE LEČE • KUAUTETNE KOMTAKTOe LiCč - SONiHA OCiLA PPGNiHm "»IZVAJJH.CEV ■ LA3TiH BHOBNI PfdSrOH ZA STRANKE OFTlIiE: DELOVNI ČAS: delavniki od i.00-10.00. subuia od 0.00-12.00 ZtATAKSTVO vmm Komuna Ta/nšeA - Komšec CUi.Jfij- /7. J000 AjIt Oi Ml !f >3 I '<. 04) 034 3** I POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PE VOJNIK 051 649 780 PE CEUE www.primozic.si ........n 111 11 m 111 I m I i rrrnrmn ' n-p mTrm i '"""n p i i t - Št. 85 - 28. oktober 2011 - INFORMACIJE Radi dobro jemo ... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... KLASIKA JE VEDNO DOBRODOŠLA Mmm, kakšne piškote je pekla babica! Tudi mamini so odlični, a priznajmo, največ pomenijo lepi spomini, vonjave, ki nas ponesejo v nek drug čas, in je že zato vse lepše in boljše. V teh hladnejših dneh je peka prav dobrodošla, ogrejemo stanovanje in skupaj pripravimo kaj dobrega. Najmlajšim pomočnikom zavežemo predpasnik, jim damo del testa ali mase in njihov pladenj. Pa kaj, če ne bo vse brezhibno, če bo končni izdelek podoben Picassovim umetninam, štejeta druženje in povedano na uho - to je »investicija« v lepe spomine. Časa nazaj ne moremo vrteti, lahko pa se zavrtimo po shrambi, poiščemo sestavine in se lotimo dela. Piškote po peki pustimo, da se ohladijo, jih spravimo v posode, ki dobro tesnijo, in delimo in jemo, dokler jih ne zmanjka. Potem spet ponovimo vajo. Dober tek! JANEZEVIUPOGNEJNCI Sestavine: 3 jajca (ki jih stehtamo), enaka teža sladkorja enaka teža moke, 1 žlica ruma, janež za posipanje Priprava: V mešalniku dobro stepemo jajca in sladkor, da zmes naraste. Dodamo rum, še malo mešamo in na koncu primešamo moko. Pustimo počivati kakšnih 15 minut, med tem časom pa prižgemo pečico, pripravimo pekače, 2 žlički in janež. Na pekače, prekrite s peki papirjem, s pomočjo žličk odlagamo manjše kupčke, ki se razlezejo v krog. Pazimo le, da niso preveč skupaj, drugače se bodo sprijeli. Po vrhu jih potresemo z janežem in spečemo v pečici, ogreti na 200-220° C. Ko so robovi rahlo rjavi, so pečeni. Hitro jih spodrežemo s papirja in jih takoj ukrivimo na kozarčku ali manjšem valjarju. VANILIJEVIROGLJIČKI Sestavine: 125 g masla, 50 g sladkorja, 2 žlici kisle smetane 1 žlica vina, 1 vanilijev sladkor, Vi pecilnega praška, 250 g moke mleti sladkor za posipanje Priprava: Sladkor in maslo, ogreto na sobno temperaturo, penasto umešamo. Dodamo sladkor, kislo smetano, vino in presejano moko s pecilnim praškom. Dobro je, da testo počiva na hladnem (ni nujno v hladilniku) vsaj pol ure. Iz mase oblikujemo rogljičke, ki jih pečemo 10 do 15 minut pri 200° C. Še vroče povaljamo po mletem sladkorju. RESTAVRACIJA TRAČCENTER Mariborska 7 3000 Celje www.trac-celje.si OQti-QQ&G&D Tedenska ponudba malic in kosil. Gos«sce,Wenoč/^ Bohorč " DOMAČA KUHINJA, MALICE, PlIZE, KOSILA, ALA CAftD CETERfrKS; Sprejemamo naročila za večje zaključene druibi M Jesen na zlatih krilih prinaša darove, da jim Martin z vinom nazdravi. Bodimo z njim, da nam bo lepše in poskusimo, kako nam kuharji voščijo vesel jesenski praznik! MARTINOV MENU VESELO NA DELO Zvitek govejega jezika s hrenom, mariniranim rdečim zeljem in koruznim prepečencem NEKAJ NEVSAKDANJEGA Kremna kostanjeva juha s praženimi lešniki in popečeno slanino ali Ajdova juha z jurčki VSI ZADOVOLJNI Pečena gos z grozdno omako Svinjski file po Martinovo, pečeni zeljni štruklji in pražen krompir SLADKA JESEN Kutinova strjenka v sladki košarici s čokoladno omako Dober tekvam želi Gostišče jJZMiran včasih pa v naših najljubših lokalih Bohofč Marlan s*., Dušana Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju Tel.: ++386 (0]3 746 14 30, Mobile: ++386 {0)41 666 79< Stopče 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.s¡ | J ^pRr • Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja * Prostori in ponudbe za skupine Sfastm dc/irdja!!! Cesta na Ostrožno 136, 3000 Celje Tel.: 03/ 54 73 049 Gsm: 051 212313 Keršova 4a, 3212 Vojnik Telefon 059017588 Email: gostilna.pnfa)zoicu@t-2 www.gostilna-prikozolcu.si DIO, Ki GA BERETE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 29. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Univox) NEDELJA, 30. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Francka Javeršek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje) PONEDELJEK, 31. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Francka Javeršek, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Univox) TOREK, 1. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute su-rmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SREDA, 2. november Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) ČETRTEK, 3. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Velenje) Radijske ose pikajo že dve leti Oddaja Tedenski osir je v teh dneh upihnila drugo svečko. Ose Radia Celje torej že dve leti vsako soboto in nedeljo z našpičenimi želi odletijo iz osirja in pikajo. Čeprav so se njihove vrste v zadnjem letu malce razredčile, to ne pomeni, da jim zaradi tega kaj uide. Niti slučajno! Neprestano so na preži za bistroumnimi smisli in nesmisli, ki priletijo iz ust različnih sogovornikov. Vse, kar ose slišijo po naši regiji in širše, nato z navdušenjem predstavijo poslušalcem Radia Celje. Z vami so vsako soboto ob 12.15 ter v nedeljo ob 11.15. Foto: GrupA Zanimiva gostja s Kozjanskega Na Kozjanskem ter širše bi težko našli koga, ki ne pozna Francke Javeršek (na sliki) ter Društva kmetic Ajda, ki ga uspešno vodi že dolga leta. Njeno društveno delo ter njena širša prizadevanja so opazili na državni ravni, saj so jo v akciji Zveze kmetic Slovenije izbrali za slovensko kmetico leta. In kdo je Francka Javeršek, ki živi in dela na kmetiji v Kristan Vrhu, v gričevju med Šmarjem pri Jelšah, Podčetrtkom in Rogaško Slatino? To boste spoznali v pogovoru z njo v nedeljski oddaji Znanci pred mikrofonom ali v njeni ponedeljkovi ponovitvi. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. JUNK OF THE HEART - KOOKS (2) 2. BRIGHTER THAN THE SUN - COLBIE CAILLAT (3) 3. LOVE ON TOP - BEYONCE (5) 4 NEW AGE - MARLON ROUDETTE (4) 5. THE ONE THAT GOT AWAY - KATY PERRY (3) 6. RUN FOR YOUR LIFE - MATT CARDLE (1) 7. CRIMINAL - BRITNEY SPEARS (5) 8. RAIN OVER ME - PITBULL FEAT. MARC ANTHONY (4) 9. JAR OF HEARTS - PERRI CHRISTINA (1) 1O. MIRACLE WORKER - SUPERHEAVY (2) DOMAČA LESTVICA 1. POZDRAV Z LJUBEZNIJO - NINA PUŠLAR (4) 2. MOŽGANI NA PAŠI - NULA KELVINA (3) 3. KLOVN - FLIRRT FT. TINKARA KOVAČ (1) 4. GREVA - NATAŠA (2) 5. SLADKA KOT MED - MI2 (6) 6. MOJA PRVA MISEL SI - TRISTAN (5) 7. UMAZAN DEZ - BIG FOOT MAMA (4) 8. POČASI JE LEPO - JELEN BAND (3) 9. NE GLEDE NA VSE - DWON FT. ADAM VELIČ (2) 1O. BRANI ME - BRO (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO CALLED OUT IN THE DARK - SNOW PATROL BUMPY RIDE - HOOSIERS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO DA SANJAL BI NJO - STEREOTIPI NISEM DOBRA VILA - EVIL EVE Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 CELJSKIH 5 PLUS 1. NAJ DEŽ SKRIJE MOJE SOLZE - MINUTKA (5) 2. ADIJO STARI ČASI -ANSAMBEL MIKOLA (2) 3. VERJEMI V DOBRO - ŠESTICA (4) 4. TUDI TI NE VEŠ - KOZJANSKI ZVEN (3) 5. RAD BI LE Z NJO ŠEL SKOZI JESEN - BUM (1) PREDLOG ZA LESTVICO MUZIKANTI ŠPILAMO - VIKEND SLOVENSKIH 5 PLUS 1. ŽIVLJENJE VE - VIHAR (4) 2. IGRE NA SREČO - POVRATNIKI (3) 3. TI SI NAJLEPŠA OD NAJLEPŠE - ANS. SAŠO AVSENIK (7) 4. POHORCA JE VZELA - STIL (2) 5. POROČNA PRAVLJICA - ČRIČKI (1) PREDLOG ZA LESTVICO RADA SE JE SMEJALA - AZALEA Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. ZA AVTOMOBILISTE / MALI OGLASI Za vožnjo z motornimi sanmi bodo po predlogu novega zakona veljale stroge omejitve. Za čim manj voženj v naravi V zadnjem desetletju se je zelo povečalo število motornih vozil, ki omogočajo tudi vožnjo zunaj cest, temu pa ni sledila primerna ureditev infrastrukture. Zato se število voženj v naravi stalno povečuje, s tem pa se povečujejo tudi motnje in pritiski na okolje, ugotavlja v biltenu Okolje in prostor Mladen Berginc iz ministrstva za okolje. Vožnja v naravnem okolju je od leta 1995 urejena z uredbo, ki omejuje vožnjo s kolesi in motornimi vozili, razen za vožnje z družbeno koristnimi nalogami. Ministrstvo za okolje in prostor je lani poleti ponudilo v razpravo spremembe uredbe, vendar zanje - po mnenju Službe vlade za zakonodajo Ročna avtopralnica & polirni center f1 • ročno čiščenje vozil • poliranje • zaščita laka vozil (do 7 let) • kemično globinsko čiščenje naročila na tel: 031 344 388 DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 - 16.00 sob.: 8.00 - 12.00, ned., prazniki: zaprto RABLJENA VOZILA Z GARANCIJO DO ENEGA LETA lAWilllWIII -kredit na položnice z minimalnim pologom do 5 let. -bančni kredit -gotovinski popust -50% popusta na kasko in osnovno zavarovanje pri financiranju avtomobila -zavarovanja vozil -možnost menjave STARO za STARO -gotovinski odkup vašega rabljenega vozila AVTO JURIJ d.o.o. DROFENIKOVA16,3230 ŠENTJUR 070/840-490; 037492650 - ni ustrezne pravne podlage. Ministrstvo je zato pripravilo nov zakon, ki bo nadomestil veljavno uredbo. Temeljni cilj predloga zakona je urediti vožnjo z vsemi vozili na motorni pogon in kolesi v naravnem okolju tako, da se čim bolj preprečijo negativne posledice njihove rabe. Ključna rešitev je, da se vožnja tudi v naravnem okolju omeji le na prometno infrastrukturo, zunaj cest pa se v celoti prepove in ustrezno kaznuje. Cilj predlagane rešitve je preusmeriti rekreacijska vozila na motorni pogon in kolesa iz naravnega okolja na urejena območja za rekreacijo in šport (namenski poligoni), ki dopuščajo oziroma urejajo rabo s temi vozili. Taka območja lahko določijo občine v svojih prostorskih načrtih. Poleg tega je za nekatera motorna vozila - t. i. goseničarje, kakršne so motorne sani in njim podobna vozila - mogoče s predpisi na lokalni ravni določiti območja v naravnem okolju, kjer se pod nekaterimi pogoji lahko uporabljajo. Za gozdni prostor predlog zakona predpisuje strožjo ureditev. Tu je vožnja z vozili na motorni pogon dovoljena le po gozdnih cestah, ne pa po preostalih gozdnih poteh. V gozdnem prostoru je - razen omrežja javnih cest in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet - tudi popolnoma prepovedano organiziranje preizkusnih, športnih, tekmovalnih in reklamnih voženj ... Težišče stroškov izvajanja tega zakona je povezano predvsem z zagotavljanjem nadzora. Poleg tega bo treba postaviti ustrezno cestno prometno signalizacijo, zlasti na gozdnih cestah, in intenzivno ozaveščati javnost, ugotavljajo med drugim v biltenu Okolje in prostor. Foto: arhiv NT MOTORNA VOZILA HOTEL* PRODAM KUPIM OSEBNO vozilo, od letnika 1998 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. Š 457 STROJI PRODAM dO 4.500 € |;a upokojene* - za zaposlen* || D_4.0_3.7_3.3_37 Mediafin d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana Celle: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja Do 36 mesecev na osnovi OD, pohojrine § PE CELJE, Ul. XIV. divizij« 14, S 03/425 70 00 * 02/23410 OO £ PE MURSKA SOBOTA, g Strnila Boimana 16,02/521-3000 i: BONAFIN PLUS d.o.o. | Slovanska 27,1000 Ljubljana | JESENSKE PRIREDITVE NA CELJSKI KOCI OKTOBER 2011 FORD mondeo karavan, letnik 1999, bel, klima, el. ogledala, stekla, odlično ohranjen, prevoženih 184.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 453-423. 4238 KOMBI Renault traffic 2500 diesel, letnik 1998, pogon 4 * 4, 6 sedežev + tovor, evro priklop, vse v zelo dobrem stanju, zelo ugodno prodam. Možna menjava. Telefon 041 793-891. Š 487 RENAULT megane 1,6 16 v, letnik 2008, 59.000 km, servisna knjiga, 1. lastnica, odlično ohranjen, prodam. Telefon 031 759-406. 4265 DRUŽINSKI JESENSKI PIKNIK 29. in 30.10.2011 od 14.00 do 19.00 •kostanjevpiknik . _ , » \ • ponudba kosil, sladic, peka na žaru ( -"'V/*-V A • animacija za starše in otroke V ■">'/' /-J j (Zabava za otroke, Tomaž Winter) Vj N • jesenske dobrote • živa glasba - Showmakers (Asim Maslo - AKI) NOČ ČAROVNIC - 31. io. 2011 od 14.00 do 19.0(7 • družinska avantura - iskanje Veronikinega zaklada • skrivnostne gozdne poti, polne čarobnih in make strašljivih podob • izdelovanje strašljivih buč in hellowin izdelkov • razglasitev naj strašne buče z bogatimi nagradami Vse informacije so na voljo na spletni strani www.celjska-koca.si ali preko elektronskega naslova infb@cdjska-koca.si, lahko pa jih tudi pokličete na telefonsko številko 0590 70 400. odkup NOŠENO traktorsko vinogradniško sadjarsko škropilnico Avtomehanika Kranj, 220 l, je testirana, poceni prodam. Telefon 041 585-004, (03) 748-3113. 4198 ODJEMALEC, silaže, teleskopski, prodamo. Telefon (03) 5720-477. 4224 TRAKTOR Zetor 5245, letnik 1990, 3.700 ur, prvi lastnik, odlično ohranjen, prodam. Telefon 031 668-123. 4232 HITRI KREDITI CE. LJublJ*n*k« c. 71 |T»t V * i 11 > « « M zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje TRAKTOR Deutz Farr Agroplus 85, 85 KM, 4 * 4, letnik 2000, s kabino, registriran, drugi lastnik, 4.100 delovnih ur, priklop gramer itd., prodam za 15.100 EUR oziroma po dogovoru. Telefon 041 793-891. Š 487 MOTORNO mesoreznico 22 prodam. Telefon 041 324-989. CELJE, okolica, 7 km. Večjo hišo ali polovico hiše prodam, drugo polovico pa pozneje prodam ali podarim. Telefon 041 736-262. 4244 ZAZIDLJIVO parcelo, 572 m2, na Ostro-žnem, parcela je ravna in sončna, ter končna v ulici, prodam za 62.000 EUR. Telefon 041 710-374. 4256 CELJE. Večjo hišo z lepimi, svetlimi prostori, vsi priključki, parcela 700 m2, večji garažni objekt, sončno, mirno, prodam za 160.000 EUR. Telefon 051 891-861. 4263 ODDAM 4249 KUPIM IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336 Znider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 3803 TRAKTOR Zetor, Imt ali Ursus kupim. Telefon 041 678-130. p POSEST m HIŠO oddamo v najem v bližini Celja, najemnina 280 EUR in varščina dve najemnini. Telefon 031 641-992. 4207 POSLOVNI prostor na Hudinji v Celju, vsi priključki, vhod z ulice, velik 50 m2 oddamo. Telefon 040 213-518. 4208 GOSTINSKI lokal v Celju oddam. Lokal je popolnoma opremljen in v obratovanju. Telefon 041 662-194. 4255 PRODAM NAJAMEM V ŠEMPETRU v Savinjski dolini prodamo starejšo hišo, na parceli 360 m2 in 85 m2 uporabne površine, polovico pod-kletene. Telefon 031 811-408. 4214 ZEMLJIŠČE ali kmetijo za pašo, košnjo ali njivo, Blagovna, Bukovžlak, Ljubečna, Šentjur z okolico, vzamem v najem. Telefon 051 321-925. S 476 mmef ISCEMO NOVE SODELAVCE NA NASLEDNJIH PODROČJIH 1. komerciala 2. računovodstvo 3. razvoj-vodenje projektov in novi izdelki 4. tehnologija-področje plastika, guma, kovina 5. kontrola 6. orodjarstvo 7. struženje-nastavljanje cnc strojev 8. nastavljavci strojev-plastika, vzmeti, struženje, stancanje 9. vodenje obratov izven Slovenije 10. delavec v gradbeništvu in proizvodnji Ostalo: - po preteku poskusnega dela možnost zaposlitve za nedoločen čas - pripadnost podjetju - komunikativnost in pripravljenost za timsko delo - opravljanje in dokončanje podanih del in nalog Vsi kandidati, ki imate veselje do dela, pošljite prošnje s kratkim življenjepisom, opisom delovnih izkušenj ter dokazila o izobrazbi na naslov: Šumer d.o.o. Kadrovska služba Cesta v Celje 2,3202 Ljubečna VILEVALDEBEK PULA Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^ Skupino ^ Si želite mirnega preživljanja tretjega življenjskega obdobja? ^ Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas! Informadje: Anton Turk Telefon: 031324103 E-pošta: turk.anton@cm-celje.si STANOVANJE PRODAM DVOINPOLSOBNO stanovanje, 61 m2, na Hudinji, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 212-056. 4196 ISTRA, Novigrad. Prodam nov apartma, parkirišče, pogled na morje. Telefon 040 840-290. p DVOSOBNO stanovanje, 63 m2, v Vojkovi 1, prodam za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 040 213-512. 4217 OPREMLJENO dvosobno stanovanje na Otoku, 53 m2, 5. nadstropje, obnovljeno 2001, pred kratkim nova okna, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 710-374. 42 5 6 V CENTRU mesta prodam trisobno obnovljeno in delno opremljeno stanovanje. Možna zamenjava v Ljubljani ali najem. Pogoj: redno plačilo stroškov. Telefon 041 730-720. 4266 ODDAM MANJŠO garsonjero oddam na Otoku. Telefon 031 521-478. 4259 PARNAD VORWERK I 1990 Pooblaščen distributer za Vorwerk Distributer mednarodnega podjetja Vorwerk vabi k sodelovanju _zastopnike (m/ž) za delo na terenu pri trženju visokokakovostnega čistilnega sistema Vorwerk. Jamstvo našega uspeha: • podjetje s tradicijo in podpora mednarodnega koncerna, • trženje vrhunskega proizvoda, • timsko delo in ambiciozen kolektiv. Iščemo najboljše, zato od vas pričakujemo: • najmanj V. stopnjo izobrazbe in lasten prevoz, • veselje do dela z ljudmi in v skupini, • vztrajnost, delavnost in profesionalnost, • pozitivno naravnanost in komunikativnost, • zaželene so izkušnje v prodaji. Ponujamo vam: • priložnost za delo v uspešni organizaciji, • stimulativen zaslužek, • samostojno delo in ustvarjalnost z možnostjo razvijanja kariere, • brezplačno izobraževanje in dodatno izpopolnjevanje na terenu, • možnost zaposlitve ali dela preko S. P. Pisne prijave pošljite na naslov: PARNAD, d. o. o., p. p.157, 1001 Ljubljana, ali po e-pošti: parnad@parnad.si, v osmih dneh po objavi z oznako »Za razpis« ali pokličite 01 200 48 12. PARNAD, d. o. o., Ljubljana, www.parnad.si BtifayLco/do dobrega/(wtowtobLLcu ŠTORE, spodnje. Oddamo eno, dvo in trisobno stanovanje. Stanovanja so obnovljena. Telefon 041 725-119. 4129 OPREMLJENO garsonjero v Šmarju pri Jelšah oddam v najem za nedoločen čas. Telefon 051 813-731. 4237 GARSONJERO z balkonom v Celju, Nova vas, oddam. Cena 250 EUR + stroški. Telefon 031 206-760. 4241 GARAŽA ODDAM GARAŽO v Celju (Vrunčeva) oddam v najem. Telefon 051 210-405. p NUDIM PRODAM PRAŠIČE za zakol ali nadaljnjo rejo, možna dostava in zakol, prodam. Telefon 031 506-383. š 474 PRAŠIČE, mesni tip, od 60 do 100 kg, domača reja, možna dostava, prodamo. Telefon 031 544-653. Š 479 TELIČKO simentalko, težko 500 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 031 732-869, (03) 5728-352. 4176 TELICO, bp, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 384-488. 4220 KRAVO, brejo sedem mesecev in pol, prodam. Telefon 041 807-557. 4212 BIKCE stare 10 dni, bikca, težkega 140 kg in pujske, težke od 40 do 50 kg, prodam. Telefon 031 537-774.Š 484 TELICO simentalko, brejo v 8. mesecu, prodam. Telefon 041 523-742. 4227 BIKCA simentalca, težkega 120 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5773-757, 051 209-397, Blazinšek, Male Dole. 4236 ZA oskrbo starejše osebe nudimo stanovanje, hrano in plačilo po dogovoru. Telefon 031 684-328. p DOBRO ohranjeno kuhinjo z vsemi vgra-dnimi aparati in zamrzovalno omaro ugodno prodam. Telefon 041 948-401. 4181 AKUSTIKA PRODAM H!TRO NAROČITE NOVI TEDNIK OTROŠKO diatonično harmoniko ugodno prodam. Telefon 040 611-212. 4231 NOVO diatonično otroško harmoniko, C, F, B uglasitev, velikost 26 cm, s Slakovim gumbom, prodam za 750 EUR. Telefon 041 372-378. l 337 *A * X&K ZLATARNA KRAGOLNIK * j V ZLATARNI KRAGOLNIK v V CITYCENTRU CELJE VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.o.o., Kettejeva 12, Celje Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. POZOR NOVI TEDNIK POZOR PRODAM NESNICE, grahaste, rjave in črne, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763-800. p PRAŠIČE, težke od 25 do 160 kg in izločene svinje, težke do 300 kg, možna tudi dostava, prodam. Telefon 041 455-732. Š 447 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, domača hrana, dostava, možne so svinjske polovice in očiščeni odojki ter naročila za koline, ugodno prodam. Telefon 031 311-476. Š 461 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p OVNA, starega 8 mesecev, v okolici Voj-nika, prodam. Telefon 041 932-160. 4128 PSE, čistokrvne mladiče: labradorec, zlati prinašalec, bernski planšar, nemški ovčar prodam. Ogled obeh staršev. Telefon 031 571-469. 4127 36 MALI OGLASI / INFORMACIJE NOVI TEDNIK TRI bikce, 200 kg, prodam. Anton Arzen-šek, Gornja vas 7, Grobelno, telefon (03) 5794-215. 4226 BREJO telico in tri krave prodam ali menjam za teleta. Telefon 041 313-105. 4230 PAR puranov, samca in samičko, črne barve, letošnje, prodam. Telefon 041 610-403. 4235 STAREGA ovna solčavca prodam. Telefon 031 801-960. l 339 TELICO simentalko, v 7. mesecu brejosti, prodam. Telefon (03) 5792-266, 031 391-152. 4247 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 756-489. 4250 TELIČKO simentalko, težko 150 kg, prodam. Telefon 041 588-277. 4251 DVA bikca. 200 kg, prodam. Telefon 041 818-894. 4261 TELIČKO, pasme limuzin, staro tri mesece in pol, prodam. Telefon 031 596-722. 4257 TELICO simentalko, v sedmem mesecu brejosti, prodam. Telefon 041 222-438. 4269 KUPIM VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647223. Š 261 KRAVE, telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 442 KRAVE in telice za zakol kupim. Telefon 031 743-351. 3945 TELIČKO simentalko, 130 do 150 kg, kupim. Telefon 041 563-725. 4245 BIKA za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 228-363. 4248 Kmm astrologinja ¡jasnovidnost PRODAM CIPRESE za žive meje, navadne in smaragd, ter pušpan prodam. Telefon 041 573-863. 4047 ZELO dober domači mošt, 0,60 EUR/l, prodam. Telefon 041 837-179. 4110 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 070 878-225. 4178 VEČ nakladalk sena, otave, bližina Laškega, prodam. Telefon 041 855-553. 4205 SUHO seno v okroglih balah prodam po ugodni ceni. Telefon 051 206-189. 4219 KRMNI krompir, pakiran v vrečah po 30 kg, prodam. Telefon 041 663-137, (03) 5778-182. 4252 DOMAČA, malo škropljena jabolka za ozimnico, 0,50 EUR/kg, prodam. Telefon 031 490-822. 4264 OSTALO PRODAM BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p mmm aslrologlnja 0906430 V šumenju jesenskega vetra slišimo vajin glas, v šopku poznega cvetja uzremo vajin obraz. V SPOMIN IVANKA SOREC JULIJANA ZAJBER roj. Medved (25. 10. 2001) roj. Medved (20. 10. 2004) Te dni je minilo 10 let od smrti drage mame, ome Ivanke Sorec in 6 let od smrti spoštovane tete Julijane Žajber. Z ljubeznijo in spoštovanjem: sin oziroma nečak z družino METRSKA bukova drva, cena 200 EUR/ klaftra, po dogovoru možen tudi razrez, cena za razrezana drva je 220 EUR, prodam. Telefon 031 346-299. 3886 BRZOPARILNIKE alfe prodam. Telefon 030 929-205. 3324 VISOKO kakovostne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683. n BRIKETE, primerne za vse vrste peči in kamine, prodam. Telefon 041 207-179. 4156 SUHA bukova drva, cena za klaftro 200 EUR, prodamo. Informacije po telefonu 041 864-233. p CISTERNO Creina, 2.700 l, s topom, zračnimi zavorami in novo črpalko, prodam za 1.000 EUR. Telefon 051 425-854, 051 425-852. 4190 PORODNE bokse za svinje in več kletk za kunce prodam. Telefon 070 315-124. 4179 DAMSKA krznena in tekstilna oblačila, številka 38, 42, 44, krzno strokovno ocenjeno pri krznarju, vrsta krzna: ovca, nutrija, nerc, polarna lisica, »per-zijaner«, prodam. Prodajna cena po dogovoru, ob nakupu kupcu dodatno podarim tekstilno oblačilo in električno peč. Telefon (03) 5484-939. 4197 SISTEM za odpiranje dvokrilnih dvoriščnih vrat prodam. Telefon 031 277-450. 4210 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. V SPOMIN 3. novembra bo minilo devet let, kar nas je zapustil dragi mož in oče JANEZ JOHAN SALOBIR iz Trobnega Dola (11. 5. 1925 - 3. 11. 2002) Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Žena Marija, hčerka Marija z družino in sin Janko z družino KUPIM KRZNO črn »perzijaner«, dele ali izdelek, kupim. Telefon 041 736-262. 4244 ZAPOSLITEV AGM Nemec, d. o. o., Sedraž 3, Laško zaposli inženirja gradbeništva. Informacije po telefonu 041 625-913. n IZOLACIJO vlažnih hiš, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo z 10-letno garancijo. Hak plus, d. o. o., Dobrovnik 13, 9223 Dobrovnik, telefon 041 675-039. n ŽELITE zamenjati peč ali radiatorje, obnoviti instalacije? Pokličite Maestral, Migojnice 120, Griže, telefon 031 611745. 4258 BIKCA simentalca, 250 kg, kravo simental-ko, za zakol, suhe smrekove »fosne«, nov kombiniran štedilnik, 2 plin, 4 elektrika, prodam. Telefon 070 667374. 4229 SUHA mešana drva (bukev, hrast) prodam. Telefon 040 361-446. 4234 VEČ klafter bukovih drv, cena 200 EUR, prodam. Telefon 031 629-158. 4242 VEČ ovac, ovna, jagnjeta, prašiča, 200 ali 170 kg ter belo in rdeče vino, prodam. Telefon 051 255-469. 4242 SEKULAR, 220 V, motor 2,2 Kw, peč Emo central, 23 Kw, staro 10 let in zimske gume Dunlop, za audi A4, na platiščih, velikost 195/65/15, prodam. Telefon 070 287-761. Š 486 SENO v kockah in suhe hrastove »fosne« prodam. Telefon 031 709-751. 4254 G R O F ■ 5111 ■ i p i z z p r i i dffi Čeplje 12 -Vnmsko- Slovenia Zaposlimo VODJO VEČJEGA GOSTINSKEGA OBJEKTA z večletnimi izkušnjami na vodstvenem mestu. Kontakt: pri.grofu@gmail.com Tel: 041-777-555 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. radiocelje " , 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Celje Poročila sta se: Katja KROFLIČ iz Vojnika in Anton MARČEC iz Središča ob Dravi. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Petra KO-ŠTOMAJ iz Šentjurja in Matjaž GAJŠEK iz Grobelnega. Žalec Poročila sta se: Urška PE-TECIN in Dušan CIZEJ, oba iz Ločice ob Savinji. Laško Umrla je: Marija PUŠNIK iz Male Breze, 75 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Franc ŠKRABL iz Sv. Eme, 59 let, Nikola GE-ČEK iz Rogaške Slatine, 66 let, Jožef MAJERIČ iz Šmarja pri Jelšah, 86 let, Roza Ljudmila BERK iz Rogaške Slatine, 85 let. Šentjur pri Celju Umrla sta: Marijan MIRT iz Ostrožnega pri Ponikvi, 52 let, Marija GILČVERT iz Straže na Gori, 28 let, Marija JERMAN iz Primoža pri Šentjurju, 95 let. Žalec Prazen je naš dom, ni več tvojega nasmeha, utihnil je tvoj glas, globoka žalost je pri nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, babice, prababice in tašče VERONIKE KOLAR roj. Belinc s Teharij (1935 - 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so se poslovili od naše drage mame ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo ge. Brigiti Volmut za besede slovesa in g. župniku za opravljen cerkveni obred. Žalujoče hčerke Vera, Albina in Silva z družinami Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal. ZAHVALA V 74. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, brat in stric PETER KOLŠEK iz Laškega (19. 5. 1938 - 19. 10. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo k zadnjemu počitku. Hvala tudi vsem, ki jih v zahvali nismo omenili, a ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi njegovi Človek ne preboli. Bolečina se samo potuhne in v objemu osamljenih dni kot vulkan izbruhne. In teče kot lava skozi srce in privre na dan skozi oči in se zalesketa in po licih spolzi. In tiho, tiho kane na tla in izgine. In človek ima le še polovico srca in spomine. V SPOMIN BOŠTJANU ZORKU iz Celja (18. 4. 1975 - 30. 10. 2006) Mamica in ati ter brata z družinama Umrla sta: Marija VUKO-JA iz Velenja, 59 let, Jožefa MASTNAK iz Miklavža pri Taboru, 80 let. Mozirje Umrla sta: Ida GERDINA iz Mozirja, 78 let, Frančiška ROBNIK iz Podvolovljeka, 89 let. Velenje Umrli so: Jožefa SIMŠEK iz Sevnice, 86 let, Lidija Pavla KURNIK iz Šoštanja, 80 let, Marija PODKRIŽNIK iz Šoštanja, 74 let, Hedviga SI- POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PE CELJE PEVQJNIK 051 649 780 www.primozic.si LOVŠEK iz Velenja, 94, let, Peter KOLŠEK iz Laškega, 73 let. 4262 L 310 RA n ZAHVALA Zapustila me je moja najdražja, goreča ljubezen IVAN KRISTAN letnik 1936, iz Zg. Hudinje 42, Celje Vanči. Zahrbtna bolezen Te je iztrgala iz naše sredine, iz mojega srca Te ne bo nikoli. Moje od solz utrujene oči Te zaman iščejo, srce ječi, zaman hrepeni po Tebi, zaman Te pričakujem, ni Te in Te ne bo. Pogrešam Tvojo razigranost, kadar si bil med prijatelji. V mojem srcu boš ostal večno. Moja duša je prazna in joče, le solze in bolečina sta moj svet. Dotrpel si svoje težko življenje, jaz bi dala svojega za Tvoje, če bi bilo to mogoče. Brez Tebe ne znam in ne bom znala živeti. Naj bodo Tvoji varuhi angelci in Marija - mati Božja v nebesih. Ostaja Tvoja žalujoča in neutolažljiva več let življenjska sopotnica Elica Korošec. Zahvaljujem se vsem, ki ste na kakršen koli način sočustvovali in sočustvujete z mano. Hvala za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala MDDI Celje, ZB Gaberje, kolektivu Sara taksi, prijateljem KS Gaberje ter družinama Anice Očko in Erike Murn. Prisrčna zahvala tudi moji sestri Marjani in njenemu možu Jožetu Sadarju in Janku Dušaku. Zahvala tudi Vančijevemu sorodstvu. ZAHVALA Mirno, skromno in tiho, kot je živela, se je v Špesovem domu v Vojniku od nas za vedno poslovila ROZALIJA KRESNIK s Teharij (3. 9. 1916 - 17. 10. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se negovalnemu osebju Špesovega doma. Posebna zahvala teharskemu župniku gospodu Hermanu, ki jo je s spremno besedo, zadnjim blagoslovom in sveto mašo pospremil k Bogu, govorniku podjetja Izletnik Celje gospodu Lesjaku za ganljive besede slovesa ter pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni V zrelih letih se je začela najina pot skupnega življenja, sorodni duši, telesno ujeta v neizmerni svet vesolja... Prezgodaj se končala je tvoja pot sreče, upov, prijateljstva in hrepenenja . Ostale so le neizpolnjene sanje, žalost in bolečina... ZAHVALA Minili so trije tedni, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek DUŠAN BEG (rojen v Celju 7. 1. 1952, preminil v Maroku 7. 10. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam nudili pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih, posebej sopotnikom in vodstvu agencije Relax, Zavarovalnici Coris in pogrebnemu podjetju Veking. V globoki žalosti: žena Neda s hčerko Saro in družino, njegov sin Dejan z družino Ni besed več tvojih toplih, mama ne stiska toplih rok, ostal je le spomin in srce polno bolečin. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice HILDE BRGLEZ z Rifnika 30, Šentjur (14. 6. 1925 - 20. 10. 2011) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, KS Šentjur-Rifnik za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo g. župniku Vinku Čonču za opravljen obred in poslovilne besede pri sv. maši, pogrebni službi Žalujka, govorniku, pevcem za lepo zapete žalostinke in zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Hvala vsem, ki se je boste spominjali v molitvi. Žalujoči: hčerka Irena z družino in vsi njeni Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, brata, svaka, strica, bratranca, botra, soseda in prijatelja MARTINA BELEJA iz Brstnika 6 pri Laškem (10. 10. 1932 - 26. 9. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja ter sveče, cvetje in svete maše. Iskrena hvala kardiološkemu oddelku SB Celje, osebni zdravnici dr. Mateji Belej za dolgoletno zdravljenje, reševalni in patronažni službi ZD Laško, posebej patronažni sestri Stanki. Iskrena hvala g. župniku Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred, g. Kokotcu za govor, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino, ljudskim pevcem iz Vitanja in pogrebni službi Komunale Laško za opravljene storitve. Zahvaljujemo se vsem sodelavcem vrtca Laško in Pivovarne Laško za izražena sožalja in denarno pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Karolina, sinovi Martin z Mileno, Ciril in Danijel z Andrejo, vnuki Mirjana, Rok, Blaž in Anže ter ostalo sorodstvo Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. V SPOMIN Pet let je minilo, kar te ni več med nami, dragi mož, oče in stari ata MIHAEL DOBRŠEK z Blatnega Vrha (27. 10. 1927 - 31. 10. 2006) Iskreno se zahvaljujemo vsem vam, ki ob njegovem grobu postojite, prižigate svečke, njegov grob krasite, z nami lepe misli nanj delite ter ga tako ohranjate v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice, sestre, tete in svakinje MARIJE SELCAN iz Lipe pri Frankolovem (19. 8. 1932 - 12. 10. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izražena sožalja, darovane sveče, cvetje in sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala duhovnikoma za opravljen cerkveni obred. Hvala tudi tistim, ki jih v zahvali nismo posebej imenovali, a ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, ome in praome FANIKE NAHTIGAL iz Jezerc 23, Dobje pri Planini (2. 4. 1922 - 13. 10. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti ter zanjo darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Iskrena hvala Sabini Gradič za pomoč na domu, Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah za skrb in pomoč v času njene bolezni, g. župniku Petru Orešniku za lepo opravljen cerkveni obred, govornikom za besede slovesa pri odprtem grobu, pevcem za lepo odpete pesmi, trobentaču in pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba. Žalujoči: sin Drago, hčerka Darinka z možem, vnukinja Alja z družino ter vnuk Tomas Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tete ANE DVORŠEK z Vrha nad Laškim 6 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji bili naklonjeni v življenju in ki ste sočustvovali z nami, ko smo jo pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem. Hvala g. župniku Iztoku Hanžiču za cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino, g. Ojstršku za govor ob slovesu in vsem praporščakom. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni 4215 n L 335 L 336 VODNIK KINO PLANET TUS Spored od 28. 10. do 3. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Smrkci - animirana družinska komedija 11.30 Johnny English 2 - komedija 11.20, 13.40, 18.25, 20.40, 23.00 Medvedek Pu - animirani družinski film, sinh. 12.00, 14.00, 16.20 Kateri je pravi - komedija 16.05 Morilska elita - akcijski triler 21.30, 23.59 Winx club - animirani film, 3D, sinh. 11.00, 13.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 Winx club - animirani film, sinh. 12.40, 14.40, 16.40 Kužna nevarnost - akcijski triler 18.10, 20.30, 22.50 Paranormalno 3 - grozljivka 19.25, 21.25, 23.25 Trije mušketirji - akcijska pustolovščina 13.40, 19.00, 20.00, 22.30 Jeklena moč - akcija 12.20, 15.40, 18.20, 21.00, 23.40 Footloose - glasbena komedija 13.05, 15.35, 18.05, 20.35, 23.05 Stvor - grozljivka 12.10, 16.10, 18.40, 21.10, 23.30 LEGENDA: vsak dan ponedeljek, petek, sobota, nedelja ponedeljek, sreda, sobota, nedelja ponedeljek, sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja SOBOTA 16.00 Škrat Niko predstavlja: Disko črvi - animirana družinska komedija 18.00 in 20.00 Ropar - drama NEDELJA 18.00 in 20.00 Ropar - drama PONEDELJEK 20.00 Noč čarovnic z verigo mesa - pet kratkih horror filmov SREDA 20.00 Neke druge zgodbe - drama _TTT PETEK 18.00 Medvedek Pu - animirani otroški film, sinh. 18.30 Ta nora ljubezen - romantična komedija 20.00 En dan - romantična drama 20.30 Deviški ples smrti - romantična drama SOBOTA 18.00 Medvedek Pu - animirani otroški film, sinh. 19.30 En dan - romantična drama 20.00 Ta nora ljubezen - romantična komedija NEDELJA 16.00 Medvedek Pu - animirani otroški film, sinh. 18.00 En dan - romantična drama 19.00 Deviški ples smrti - romantična drama 20.15Ta nora ljubezen - romantična komedija ■ JWBMfHMTIVim'PIJ PONEDELJEK 18.00 Medvedek Pu - animirani otroški film, sinh. 20.00 Žaga 3 - grozljivka ob dnevu čarovnic SREDA in ČETRTEK 18.00 Smrkci - animirano-igrana komedija PETEK, 28. 10. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Srečanje z japonsko otroško kulturo in ustvarjalnostjo ob razstavi Moj rojstni dan vodi Seiko Araki Gerl 11.00 Gimnazija Celje - Center dobrodelni koncert; nastopajo dijakinje in dijaki GCC; gostje: Jadranka Juras, Mi2, Dot, Mendem ... (v sodelovanju z Interact klubom Celje) 16.00 Knjižnica Velenje Igralne urice 17.00 I. Gimnazija v Celju Fotografiram, torej sem odprtje vseslovenske srednješolske razstave fotografij 17.00 Knjižnica Velenje O Primožu in še čem ... pogovor z dr. Zvonetom Štrubljem, poznavalcem dela in življenja Primoža Trubarja 18.00 Knjižnica Velenje 21.00 Local Celje Localcooltura stari in novi rok z mlado zasedbo GCC Rock Band 21.00 eMCe plac Velenje FCR Acustic koncert 21.00 eMCe plac Velenje Turški večer SOBOTA, 29. 10. 8.00 do 13.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 9.00 do 13.00 Knjižnica Velenje_ Sejem vsi kupujemo, vsi prodajamo 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 16.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje Drobci rimske Celeie otroška delavnica za otroke od 5. do 12. leta 17.00 Grad Podsreda Veronika Gradišek: Robinija predstavitev pesniške zbirke 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Večer dalmatinske glasbe dubrovniška klapa Ragusavecchia in zbor Popseslish 21.30 Celjski mladinski center Kula (Hr) koncert Tribute to Led Zeppelin NEDELJA, 30. 10. 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Nedeljski muzejski mozaik od 16.00 ure dalje Stari grad Slovenske Konjice Noč groze čarovniške delavnice za otroke, vodeni ogledi po stolpu groze, nori ples čarovnic... PONEDELJEK, 31. 10. 14.00 Celjski mladinski center Čarovniško rajanje v začaranem Mladinskem centru ples, čaranje, pravljice in ogled komedije Čisto prava predstava v izvedbi gledališča Ku-kuc 16.00 do 22.00 Stari grad Celje_ Noč čarovnic na Starem gradu 17.00 Gasilski dom Levec Igrajmo se čarovnice Festival Mediafest 2011 odprtje Cool knjiga bralni krožek za najstnike 18.00 Dvorana Gasilskega doma Rimske Toplice Srečanje skupin ljudskih pevcev 19.00 Mestni kino Metropol 5. mednarodni salon digitalne fotografije Celje 2011 projekcija najboljših fotografij in podelitev priznanj 19.00 Knjižnica Velenje Proslava ob dnevu reformacije 19.00 Kulturni center Laško Osrednja prireditev bralnih akcij za odrasle gostja večera prof. dr. Manca Košir; večer bo popestrila pevka Nuška Drašček 19.30 SLG Celje_ Anton Pavlovič Čehov: Utva abonma Petek večerni in izven 19.30 Dom kulture Velenje Krpan vs. Brdavs komedija, Zeleni abonma in izven SREDA, 2. 11. 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec_ V objemu čarovnic in magije otroške ustvarjalne delavnice 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Jesensko druženje v MCC 13.30 Center starejših Zimzelen Topolšica Bralna čajanka 17.00 Knjižnica Rogatec Ježkove pravljice 17.00 Knjižnica Velenje Mišek Tip; Strah me je pravljice pripoveduje Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Dvorana zveze kulturnih društev Celje_ Justina Strašek in Amalija Škrobar predstavitev literarnega ustvarjanja članic Celjskega literarnega društva 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Ernst Lubitsch: Ko sem bil mrtev komedija SNG Drama Ljubljana, za gledališki abonma in izven 21.00 eMCe plac Velenje Karaoke ČETRTEK, 3. 11. 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec_ Otroške ustvarjalne delavnice ustvarjanje okvirjev za fotografije iz jesenskih plodov 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Jesensko druženje v MCC 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 16.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - Mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Najljubša kapa pravljico bo pripovedovala Andreja Kolenc 16.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Beremo z Manco Košir srečanje študijskega krožka 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove pravljice 18.00 Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija Predavanje o Almi M. Karlin predava mag. Vladimir Šlibar 19.00 eMCe plac Velenje_ Družabne igre 19.19 Knjižnica Velenje Peter Kovačič Peršin: Vrnitev k Itaki predavanje 20.00 Celjski mladinski center 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Kvintet Dori in Naveza koncert, gost Oto Pestner; za narodnozabavni abonma in izven DRUŠTVA VABIJO Kulturni center Laško: razstava akademske slikarke Jožice Medle, do 15. 11. Muzej Laško: razstava Pivovar Simon Kukec, do 30. 11. Kulturni dom Slovenske Konjice: razstava XXI. Mednarodna likovna kolonija madžarske regije Zala, do 3. 11. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Krajine slikarja Branka Gajšta, do 20. 11. Galerija Velenje: razstava Pokrajina v novejši umetnosti, do 12. 11. Sobota, 29. oktobra, od 15. ure, športno igrišče v Vinski Gori Tolckarija Športno-kulturno društvo Lipje vabi na Tolckarijo z degustacijo in ocenjevanjem »tolcka«, s prikazom pridobivanja »tolcka« na star način, vlečenjem vrvi med zaselki Vinske Gore, peko kostanja, srečelovom ... RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru). Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: fotografska razstava Davida Brusnjaka, Dialog podobe, do 6. 11. Likovni salon Celje, Galerija Plev-nik - Kronkowska, Pokrajinski muzej Celje: mednarodna razstava Pripovedi v nastajanju, do 27. 11. Muzej novejše zgodovine Celje: Naša država je moja domovina: Celje 1991-2011, do 31. 12. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12. 2012. Osrednja knjižnica Celje: razstava 140 let gasilstva v Celju, do 1. 11. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Kiparstvo danes. kipi, figure in telesa, do 13. 11. Dom sv. Jožef Celje: Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica Galerija Mercator center Celje: razstava pirografije Dragana Popoviča, do 16. 11. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: razstava likovnih del uporabnikov Centra za varstvo in delo Golovec, do 4. 11. Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Arne Hoda-lič, Barve Indije, do 30. 11. Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, La-pidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru). Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. radiocelje KVINTET D< ANSAMBEL NAVEZA Gost večera: OTO PESTNER Četrtek, 3.11. 2011f ob 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Za narodno-zabavni abonma in izven, vstopnica za izven 12 EUR Še je čas za vpis abonmaja. Zagotovite si stalni sedež za ta in še za 4 odlične koncerte po ugodnejši ceni! ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka VELKA ŽELJA, KI KOGA ZAPELJE DRŽAVNA BLAGAJNA TOYOTTN TERENEC Z OZNAKO 4 ORNELLA MUT1 IZSTOP ORGANA SKOZI OD-PRIHO, HERNUA NAJVIŠJA ZNANSTVENA USTANOVA PRIPRAVA ZA ZAPIRANJE VRAT 17 16 ZNAK ZA NATRIJ OBLKOV. V STEKLU (JANJA) TRANSITO ŠESPES GA IMA RAD PRI JEDI UPANJE NlmL- UČINKA ŽM V SLANINI SsjS POPOV LONČNICA VODITELJ Z RDEČIMI __MUHIČ CVETI ČOK ZA SEKANJE DRV 15 METODA DELA MRAN AL&Č SVILNATA VLAKNA GR. BOGINJE ZEMLJE, GEA ČRNOGOR-OBMORSKO LETOVIŠČE SANJA MUNAR VELIKA ČUTNA ŽELJA EVAHER-ZIGOVA MAKEDONSKO KOLO FR. PISATELJICA (GEORGE) 12 ** * ^ VySSt Wv ■ V-"; Sat Ri ïï^gm* i Iii* i. Vf ^ > ^flW^i ■ v i . +. LETAL EDVARDA RUSJANA SIMON JENKO BIVALNI IN SPALNI PROSTOR NA LADJI SNOV. KI VEČANJE RASTLIN. ' SKH CELICI - - ®£S. Juvi PLESO-TVORNI ZLOG GLAVNO MESTO SCHWARZ-KOBLER FTAL OTOČJE PTICA PEVKA, CARAR SLOV. PESNKIN DRAMATIK (IVO) PAKET, ZAVOJ ANTTČNO BRENKALO LUKNJICE ZA IZTOK ZNOJA KORALNI OTOK NASPROTJE PRUAVE 10 DEST1LAT PREMOGA, KATRAN OGNJA GANI PLESALEC ANIMATOR VELIKA TROPSKA PAPIGA GNUS (KNJIŽNO) PLANINSKO DRUŠTVO BOJAN KRIŽAJ PODOBA GOLEGA TELESA ANTON ČEHOV ZNAK ZA LUTECU NAUK O GIBANJU TELES 11 ALFI NPtČ TRINDAD. ŠPRINTER BOLDON NAVINSEK IT. MESTO SPOŠEV. STOLPOM 14 RADOVEDEN ČLOVEK 13 OBROK ODPLAČILA SUROVINA ZA IZDELAVO BARVIL IZUMRLI VZHODNI SLOVAN O/-„«u/i/i L> t AMARILIS - lončnica z rdečimi cveti.; AVKSIN - snov, ki pospešuje večanje rastlinskih celic; EGADI - Hal. otočje ob sz. obali Sicilije; OlUt/tllC/ClV» KAPOK-bombažu podobna vlakna za blazine in žimnice; SAND, George - jranc. pisateljica (1804-76); ŽIGOLO - plesalec animator. Nagradni razpis 1. nagrada: dve malici v gostišču Tla-čan pri Starem gradu Celje in dve vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri 2. nagrada: bon za pico v gostišču Hochkraut Tremerje in vstopnici za drsališče v Mestnem parku Celje 3.-5. nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 3. novembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 83 Vodoravno: VRH, AGA, NOL, AT, DIM, ANI, MUTANT, SLONAR, KOLO-SEJ, KOTORNA, NABAVA, AKO, KAM-SKY, ABAK, LONEC, ALAMEDA, PS, TAV, OTAR, DES, TRAVA, VERA, IST, PRAŽENJE, TKALKA, LEMAN, OSTI, KAOS, ALE, DA, ENKA, GS, ITALO, AISNE, ITO, SALADIN, RED, AVTOHI-PNOZA, CIN, TOSC, REGRAT, ELA Geslo: Svetovna prvaka v cestnem kolesarstvu Izid žrebanja 1. nagrado, bon za storitve v Kozmetiki Alenke Marguč iz Celja in bon 1 2 3 4 S 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Ime in priimek: Naslov:_ Ona: Presenečenje, ki vam ga pripravljajo prijatelji, bo v celoti doseglo svoj namen, tako da se boste od srca nasmejali. Spoznali boste, da so pravi prijatelji tisto, kar v življenju resnično šteje. On: Razočarali so vas, vendar si boste kmalu opomogli, saj vas vaš konjiček zelo pomirja. Pričakujete lahko telefonski klic, ki vam bo prinesel nepričakovano novico, ki jo boste kaj hitro izkoristili v svoj prid. za pico v gostišču Hochkraut Tremer-je, prejme: Mateja Koritnik, Dvor 15a, Šmarje. 2. nagrado, bona za pici v gostišču Hochkraut Tremerje, prejme: Martin Pekošak, Sp. Ponkvica 10. Grobelno. 3.-5. nagrado, vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri, prejmejo: Inge Gračnar, Kompole 144, Štore, Irena Gorjup, Vrtna 6, Štore in Silva Jaušo-vec, Žagarjeva 15, Celje. Ona: Na poslovnem področju boste veliko bolj uspešni, kar bo predvsem posledica tega, da se boste odločili raje pogajati, kot trmasto vztrajati. Ta sprememba se bo pozitivno odražala še kar nekaj časa. On: Kljub vaši zaverovanosti v lastno sposobnost se vam bodo dolgo načrtovani cilji povsem izrodili. Toda nikar ne obupajte - vse je še popolnoma odprto. A le pod pogojem, da se stvari lotite na povsem nov in svež način. DVOJČKA ffl Ona: V vašem življenju se bo pojavil neznanec, ki vam bo pošteno zmešal čustva in načrte za prihodnje dni. Najprej se boste sicer malce izogibali, vendar se boste na koncu predali čustvom. On: Vaša ideja se bo nekaterim zdela zanimiva, toda ne vsem. Kar zadeva ostalo, brez panike. Le tako boste naredili kaj iz sebe. V ljubezni je potrebno predvsem zaupanje med partnerjema. Ona: Prijeten pomenek v družbi vam bo razodel, kaj se plete v mislih nekoga, ki vam ne gre iz glave. Informacije bodo nadvse spodbudne, zato nikar ne čakajte, ampak vzemite zadevo v svoje roke! On: Vpletli se boste v dogodivščine, ki vam bodo še lep čas lepšale življenje in jih boste ohranili v kar najlepšem spominu. Pa še obilico koristi boste imeli, tako v ljubezni kot tudi pri poslovni plati življenja. Ona: Izredno slabe volje boste, ker se boste počutili prevarani. Vendar ste lahko prepričani, da ni vzroka za slabo voljo, saj se bo na koncu vendarle pokazalo, kdo je imel prav. In takrat bo prišel tudi vaš trenutek. On: Karkoli boste naredili, vse vam bo uspelo kot že dolgo ne. To je resnično vaš teden, zato ga do popolnosti izkoristite, še posebej kar se tiče ljubezenskega življenja, kjer ste malo v zaostanku. DEVICA Ona: Ponovno se boste pošteno izkazali na poslovnem področju, kjer ste zadnje čase kar brez kakšne prave konkurence. Pri svojem uspehu nikakor ne boste pozabili na tiste, ki so vam pri tem pomagali. On: Le stežka se boste iztrgali iz objema svoje nove partnerke, vendar je zdaj odličen čas za poslovne načrte, ki bi jih bilo škoda prepustiti drugim. Pokličite prijatelja, ki vam je obljubil pomoč. TEHTNICA fl Ona: Na poslovnem področju boste doživeli pravi razcvet, vendar zasluge za to ne bodo samo na vaši strani, zato bo treba tudi dobičke na nek način pravično razdeliti. Bodite pošteni in obrestovalo se vam bo. On: Stara navada vas bo ovirala pri sklepanju novih dogovorov. Če boste želeli uspešno živeti, boste morali spremeniti svoje navade, saj prihajajo povsem drugačni časi, kot ste jih bili vajeni. EEZZ Ona: Vse se bo vrtelo okoli vašega nedavnega poslovnega uspeha, ki je očitno vzbudil precej zanimanja tako med vašimi sodelavci kot tudi konkurenti. Vi pa boste samo skrivnostno tiho in si boste mislili svoje. On: Odločnost je vrlina, ki jo marsikdo občuduje, tudi tista oseba, katere pozornost poskušate vzbuditi že dlje časa. Le tako naprej in uspeh vam enostavno ne more uiti. Mogoče bo prišel še prej, kot pričakujete. STRELEC ^ Ona: Upočasnite svoj tempo, živite preveč nasilno. Jeste čez mero, pijete čez mero in vse to se vam utegne maščevati. Vaše trenutne možnosti so predvsem v romantičnih odnosih, zato jih nikar ne zamudite. On: Vse delate preveč premišljeno, to pa lahko postane za vaše najbližje tudi dolgočasno. Ne bodite takšen perfekcionist, drugače boste zabredli v velike težave. Raje sprejmite kakšen kompromis, koristilo vam bo! KOZOROG Ona: Prebavne motnje so predvsem posledica živčne napetosti. Bilo bi dobro za vas, če bi si vzeli kakšen dan dopusta in se prepustili lenarjenju. V tem ste pravi mojster, saj imate dolgoletne izkušnje. On: Zaradi opravljanja vas bo pošteno pekla vest. To bo povsem upravičeno, saj dobro veste, da ste si s takšnim ravnanjem nakopali celo kopico sovražnikov. Ne bi bilo slabo, če bi začeli razmišljati o opravičilu... UM.IJMMil Ona: Postajali boste precej zamišljeni, kar bo predvsem posledica vaše zaljubljenosti v neznanca, ki vas kar nekako noče opaziti. Uporabite kakšen nov pristop, saj se vam lahko sprememba samo pozitivno obrestuje. On: Za neizkoriščeno priložnost vam bo še zelo žal, toda zdaj pač ni čas, da bi vam uspelo karkoli popraviti. Rajši se potuhnite in preživite konec tedna kar najdlje od ostalih. Ali pa se enostavno zakopljite med rjuhe - seveda ne sami! Ona: Od dogovorjenega srečanja lahko iztržite veliko več, kot si morda mislite. To vam bo vlilo precejšnjo mero samozaupanja. Ne zamudite izjemne priložnosti in jo maksimalno izkoristite, saj se vam ne ponuja ravno pogosto. On: Najprej vam vse skupaj sploh ne bo šlo od rok, nato boste po nasvetu prijatelja ubrali nov pristop, ki vam bo kot po čudežu odprl vrata v srce osebe, ki vam zadnje čase ne gre iz misli. VEDEŽEVANJE Kapri, s.p., Plinarniška 4, Celje 090 4208 KULAM^KU. C t h. (L K RUMENA STRAN Vse je v božjih rokah Tako nekako se je prepustil usodi nekdanji šentjurski podžupan in lokalni prvak stranke SDS Jože Korže (desno). Ali sta z župnikom s Teharja Miho Hermanom govorila o letošnji letini krompirja ali volilni žetvi, ki prihaja, nam sicer nista zaupala. Se je pa gospod Herman tako zadovoljno namuznil, da je bila želja gotovo zelo pobožna. OS, foto: GrupA Od leve: oče mlade glasbenice Branko Pavlič, polzelski župan Ljubo Žnidar z ženo Alenko, Kim Pavlič in Barbara Miklič Türk Zahvalni koncert Zadnje čase se predsedniški par kar veliko mudi na našem koncu. Predsednik je bil pred dnevi v Nazarjah, Barbara Miklič Türk pa nekaj dni prej na Polzeli. Udeležila se je zahvalnega koncerta učenke žalske glasbene šole, čembalistke in pianistke Kim Pavlič. Pripravili so ga za vse, ki so ji pomagali pri zbiranju sredstev za nakup novega čembala, podpornica projekta zbiranja sredstev pa je bila Miklič Türkova. Zajeten znesek so zbrali s pomočjo donacij številnih slovenskih podjetij, rotary klubov iz Velenja in Žalca ter invalidskih organizacij. Nad zbiranjem donacij je vseskozi bdelo Društvo Sonček iz Celja. TT Keksi za predsednika Pričujočo fotografijo objavljamo zato, da ne boste mislili, da je predsednik Danilo Türk iz nazarskih BSH Hišnih aparatov odšel praznih rok. Dobro, po posnetku sodeč direktorja nazarskega podjetja, Rudolf Klötscher (na sredini) in Boštjan Gorjup, predsedniku res nista podarila najnovejšega aparata za pripravo kave, ampak kak palični mešalnik bi pa utegnil biti skrit v darilu. Zagotovo bo darilo prišlo prav tudi predsedniškemu paru oziroma soprogi Barbari, ki je v eni od dobrodelnih akcij spekla slastne piškotke z ingverjem in temno čokolado. US Kulturni nogomet Bo ali ne bo poslanec? »Robi, pa kaj zdaj, boš ali ne boš kandidiral?« je potencialnega nasprotnika na volišču, šentjurskega podžupana Roberta Polnarja (levo), pobaral nekdanji župan in državnozborski poslanec Štefan Tisel (desno). Odgovora žal spet nismo ujeli. Je pa ob njem Jurij Malovrh, prav tako z dolgoletnimi županskimi in poslanskimi izkušnjami, samo modro molčal in si mislil svoje. OS, foto: GrupA Jasmina Vengust Otore-pec, dosedanja direktorica celjskega nogometnega kluba, in Branko Goropevšek, novi predsednik in direktor celjske osrednje knjižnice, sta takole staknila glavi na nedavni skupščini kluba. Verjetno sta takoj začela kombinirati vsestranske prednosti, ki jih bo prinesla zamenjava v vrhu. Vsi člani knjižnice bodo ob plačilu članarine dobili popust na letno karto za tekme in tribune bodo polne, vsi nogometaši pa bodo lahko hodili na ure pravljic k Mišku Knjižku, pa še kakšno knjižico jim bodo posodili za domov. Da le ne bosta uvedla pisanja obnov ... Če bodo dobro igrali, pa bodo dobili tudi kak DVD z risanko. NC, foto: SHERPA Fotografska navdušenca Celjan Vili Šuster (desno) je zagnan ljubiteljski fotograf, ki si z zanimanjem ogleda, kaj počne »konkurenca«. Zato ni manjkal niti na nedavni otvoritvi razstave Arneja Hodaliča na Teharjah, kjer je občudoval njegove fotografije Indije in od duhovitega sogovornika izvedel marsikaj zanimivega. NC, foto: GrupA