SLIKARSKI OKRAS ROMANSKIH ROKOPISOV IZ STIČNE; DUNAJSKA SKUPINA Mataša Uolol), I juhljana Ko je E. T. Bange kmalu po prvi svetovni vojni predstavljal svojo knjigo o knjižnem slikarstvu iz obdobja romanike na Švabskem, je v uvodu zapisal, da je a tem poglavju ustvarjalnosti tnalo znanega, malo jc ohranjenega, pa tudi zanimanje strokovne in širše, kulturi sicer naklonjene javnosti ni prav velik«. Pred nekaj leti je izšel obsežen katalog romanske miniature v samostanu Zwettl in opat je publikacijo pospremil z besedami, da tamkajšnja biblioteka rada odpira vrata neverjetni množici mladih akademikov in raziskovalcev, k: se posvečajo starim rokopisom, da knjižničar in arhivar vzdihujeta zaradi mnogih želja, vendar so srečni, da izhaja toliko novih del o srednjeveških kodeksih in še bolj srečni, da seje knjižnični fond v teh stoletjih malone seelega ohranil.1 Veliko seje preslikalo v teh desetletjih in na eni strani zgodovinske tehtnice je nepoznavanje, nezanimanje, pionirsko vrednotenje, na drugi pa spoznanje, da je miniatura vendarle pomemben predmet umetnostnega in kulturnozgodovinskega raziskovanja, zaradi česar se jc zlasti v zadnjih dveh, udi desetletjih knjižno slikarstvo znašlo pod drobnogledom strokovnjakov. Rezultati tega dela se vidijo v vrsti novih kataloških pregledov, inventarjev, komentiranih faksimilnih izdaj srednjeveških rokopisov, raziskav o posameznih skriptorijih itd. Za tak razmah kodikologije ima zasluge tudi vzpostavitev mednarodno uskla jene dokumentacije in nagel razvoj tehnoloških pripomočkov, Ko je l-„ T. liange pisal svojo knjigo, se je opiral na nekaj imenitnih knjig Gcorga Swar-zenskega in Adolfa Goldschmidta, vendar je bilo reprodueiranih le nekaj naj-odličnejših miniatur, skoraj nič pa se ni vedelo o tistih miniaturah iz druge vrste, pa o rubrikatotjevem delu, o svojevrstnostih vezave, o paleografskih vzorcih, O avtonomnih risball, o glosah, skratka o teni spevu /bora v ozadju, ki podpira zvon k o melodijo miniature kot samostojnega umetniškega dela. Zato je resnično vprašljivo, ali je bilo meni dosti lažje; v sorazmerno kratkem času sem za primerjave sicer lahko uporabila približno S.000 posnetkov kolorira-nih, nekolonranih in rubnkatorskili initial iz cistercijanskih rokopisov, pa tudi kodeksov iz zakladnic, ki so bile v samostanih benediktincev, premonstrà-tencev in avguštinskih korarjev: prišla sem namreč do spoznanja, da lahko vidim le del tiste obsežne ustvarjalnosti, ki ji pravimo cistercijanska miniatura, Na voljo sem imela nekaj odličnih katalogov, npr. zajeten popis opatijske ti, T. H J nge; Eilte bayerische MaJerscbuh' des ,V/. und tles XII. Jahrhunderts, M ¡1 lic h i 11 I'Ji A. f>, 5 ss Charlonc Ziemer — Joachim Rossl; Zimnknsentift Zveni Ktttalog ¡h-r Handschriften des ffiticlaliert. Teil J J Codex l(it-~2i)0 Scriptoriiim ortliitis cisttrcitnsium, Wien—- VI une lieh 19k 5 (od ukJ ciiiMno Zieuter — RtissL Zwvttl). uvodna Lil-m.'Ju opata Bemundu Baumanna, p. Vit. 37 knjižnice v Clairvau.\u, inventar za G5leaux ¡z. razvidom 1200 volumnov do leni 14^0), pa -biografije" knjižnic večine- cistercijanskih samostanov v Avstriji in Nemčiji, veliki katalog oh razstavi cistercijanske umetnosti1 in zlagoma sem dobivala vtis, kako bi se lahko glasil odgovor na vprašanje, v kateri kakovostni razred smemo uvrstiti miniature stiikih rokopisov, kje je mesto t,i. siiškemu skriptoriju v Evropi iz druge polovice 12, stoletja, koliko je ta umetnost v resnici brezimna, izražena v samopozabljenju, kje je prag med avtorjevo ponižnostjo in osebnim ponosom. Dalj ko Sem lahko primerjala miniature iz različnih cistercijanskih skripto-rijev, bolj sem postajala prepričana, da je mesto veČine koloriranih inieial iz romanske Stične v evropskem vrhu, v prvi skupini med najbolj bleščečimi izdelki svoje zvrsti, da sc v njihovi barvni opojnosti razkriva pretanjeno prisluškovanje tisti mavrični lepoti, ki je bila doma na mozanskih in burgundskih tleh, le daje s uhlja (ost tamkajšnjih vitie zamenjala mehka sočnost, pripadajoča sknptonjcm, ki so negovali podobno potezo razevetenih vitic in kaže, da so ti skriptoriji hilt v srednjem Porenju, na Bavarskem in Svabskem; na drugi strani pa meje ranilo spoznanje, da besede Stična ne najdemo v malone nobenem recentnem strokovnem zapisu, v nobeni analizi cistercijanske miniature, da so te imciale in delovanje Folknanda in Aldcpranda pravzaprav popolni attortimus med ustvaritvami iz 12, stoletja in da citat »Stična, na Kranjskem«, zapisan v i lermannovcm, Unterkireherjevem in Ncmethovcm popisu tudi strokovnjaku za romansko knjižno slikarstvo ne pomeni nič. Res je, da menda v večini inštitutov in središč za srednjeveško knjižno slikarstvo najdemo delo Milka Kosa in Franceta Steleta ter katalog zagrebške razstave o ohranjenih spomenikih miniature na jugoslovanskih tleh,' vendar teli publikacij ni nikoli med citirano literaturo. Knjiga Milka Kosa in Franceta Steleta je bila v svojem času strokovno delo, ki je sodilo v svetovni vrh kodiko-loike vede: imelo pa je — tako kot denimo dela Izidorja Cankarja in še koga - to tragično breme» da seje zaradi nepoznavanja naše materinščine v svetovnih umetnostnozgodo vinski h središčih zaprlo v slovenski kulturni prostor. ČepTav seje stiških rokopisov dotaknil vsak pregled srednjeveške in še posebej romanske umetnosti pri nas, so bili celovito in v avtorski analizi predstavljeni edino v omenjeni knjigi Milka Kosa in Franceta Steleta,4 V razpravi, ki je bila napisana pred več kot pol stoletja, sta označila zgodovinski okvir teh kodeksov ter jih na podlagi paleografskc analize in dostopnega primerjalnega gradiva umestila v desetletja iztekajočega sc 12, in še mladega 13. stoletja oz. v okvire bavarskih skriptorijev (glede pisave) in salzburške miniature {v pogledu knjižnega slikarstva). Njuna razprava govori o sedemnajstih kodeksih, ki so po razpustitvi eislerei janskega samostana v Stični leta I7&4 prišli (šest let pozneje) Navajam le kot iiLkuj izbranih primerov: A Vcrrmi -- J, F. Genest: La hibIioihi.'que Je l ahka) ? de Ctairvaux de .Ml' uu XVlir sieeies, > ! ' Calalogutf ei repertpires. Par« 1979. A M. Genevois, — J F. Gencsi, A . Chalandcm ct al.: SlbIloihe5; (110. 27?; .lian de Cirey; Citeaux) v.a.: Dle Zisicrzieitser: Ordmslebett zwiichen Ideal ufttt Wirklichkeil, Rathaui, AaChcn I9S0 [r.k.: ti. Gihtlii PluI^kAVcderhakir; Buchmalcrei in Zisterzitnserkldsiern, pp .157—3851. Milko Kos - France Štele: Srednjeveški rrl, ZagrLb t9M [r.k.f. 1 Kos — Stde: Srt(h\fevelki rokopisi, /laiii p p, t—341 vso literaturo do leu 1931. Siiiki rokopiii, predvsem seveda ljubljanska skupina, so hili pmnejc imenovani v številnih /hi m i h delih, runa- Sajotth se na umetnost srednjega veka na Slove tisk tli it. Nuni jc hilu pi>'. trčenj [udi temina rita naloga: Grabeč Jana (rniajnar Marjana ■ ■- Kos Matija — Lesar Mark ¡a: Sriškt rokoptil, 1980 (lipkopii). 38 v tedanjo cesarskopkraljevo licejsko knjižnico v Ljubljani5, hkrati pa je Milko Kos v uvodnih besedah pristavil, da sije po cesarskem odioku »dvorna biblioteka na Dunaju smeta po svoji volji izbrati poljubne knjige in rokopise",® dvanajst kodeksov iz nekdanje stiške biblioteke pa so verjetno prodali na dražbi 1. maja J 794 kot duplikat,7 Tedanja dunajska dvorna biblioteka si je torej smela vzeti, kar je želela, lahko hi si tudi najdragocenejše — tako glede izvedbe, imenitnosti materiala v besedilnem, kroniškem, miniatorskem ali ikonografskem pogledu, V Stični te možnosti ni vseskozi uveljavila, Vzela je sedem kodeksov, ki so od Herman novega popisa11 dalje v vseh poznejših inventarjih1'navedeni kot rokopisi, ki so »iz Stične, na Kranjskem»'11 prišli na Dunaj in dobili žig Biblioteca Paiaiina Vindo-bvnensis ah Kaiserlicke Koenigltche tlojbibliolhek: to so rokopisi, ki so dobili mesto v temeljnem bibliotečnem korpusu in imajo siguature 649,650,6i9, 685, 688, 757 in 758. Postavljeni so zraven kodeksov, ki so jih v zadnjih desetletjih 12. stoletja napisali in iluminirali v Baumgartenbergu, Salzburgu, Mondseeju, Hciligenkreuzu in so v približno istem času kot stiski dobili novo streho nad seboj Ali jc dunajska knjižnica dobila samo teh sedem kodeksov ali kaj več, ne vem: ustreznega dokumenta, ki bi potrjeval njihov prevzem, zaenkrat ne poznam. Vrh tega je v Unterkircherjevem inventarju navedenih več deset rokopisov, ki so postavljeni v podoben časovni okvir, v drugo polovico 12. stoletja, ne pa tudi umeščeni v kakšno določno iluminatorsko šolo; želja je, da bi sc jih pregledalo, saj je dražeča misel, da se v njih mogoče skriva sled, ki bi povedala Je kaj več o stiškem 12. stoletju. Ljubljanska skupina rokopisov iz Stične je naši javnosti, strokovni in širši, dovolj znana, zato naj poudarim lc nekaj prvin, ki .so v slikarskem okrasu in za celoten značaj rokopisov pomembne. Celostranskih miniatur ni, razen naslovnice z imeni cerkvenih pisateljev (si. I) vLab. 5," ki pa ni miniatura v pomenu knjižnega slikarstva,11 ' Ti kodeksi so sedaj hranjeni v Rokopisni zbirki ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice in imajo signature: 3,5,7,3/1, B/II, g/III, 8/IV. 9/1.9/IÍ, 10, 11, 13, 15, 16, 17, 18. " Milko K o i sc sklicuje na poročilo S, Losch it ze rja in Ra navaja, Cf. Kos — Sie le: Srednjt-veSki rokopisi, p. I. I Kos — Stele Sretkijevtïki rokopisi, p, 2, ' Hermann Julius Hermann Beschreibendes ferieiehnis der illuminierten Handschriften in Österreich. Bd. VIH/U; bit' deutschen romanischen Handschriften. Leipzig 1926 (öd tod citirano H ermann: Verzeichnis), pp. 300; y. navedbo starejše literature. St išku skupina jc predstavljena kot celota v poglavju Handschriften aus K ra in (Jugoslawien). ' Zadnji v vrsli tiskanih inventarjev sedanje Österreichische Nationalbihholhck je: Franz Unierkireher Inventur der illuminierten Handschriften Inkunabeln und Frühdrücke der Österreichischen Natianalhibllothtk. I: Die Abendländische Handschriften, Wien ! 957 (od [od citiran« Un* terktreher; Inventar), pp,21,22. 25. ™ To je poslala tradicionalna oznaka: uporabil jo jl- tudi István N émet Ii v pregledu proveniente rokopisov ¡7 dunajske Thirke: hiván Nèmeih, Handschriften und Inkunabeln kärntner Provenienz in der Österreichischen Nationälbibliolhck, /.ur Geschichte von Miilslatt und Kärnten. Mjllslalt I9H3 (lipkupis prispevka eu simpoziju; huí tod citirano Nemcih: Provenienz), pp. 31—32. II Od m dalje uporabljam za posamezne, v Ljubljani hranjene rokopise iz Siične oznako Codex l.abacensis (v skrajša vi Lab.) in zraven navajam kalaloïfcu île vilko, za rokopise, hranjene n:i Dunaju, pa oznako Codex Vtndohonensis (v sk raj Savi Vindnb,). 11 Zal ji iz Številnih siiJk ih kodeksov prvi lisi izrezan, Paginacijc iz 19. stoletja, pole in ko je rokopis dobil stalno mesto vc.-kr, knjižnicah Ljubljane in Dunaja, to seveda ne moti. Domnevati smemo, da je bil na manjkajočih frOnlispLsih p red Slavij en pogled v vsebino knjige (podobno kot v Lab. S. saj ima [a Vindob. 649 in 650 v principu prav tak lekslovni tnlroiius). proti pravilom ci-stcrcijanskega reda tudi ne bi bila upodobitev Mai es ta s Domini ot portret avtorja, npr. sv. Bernarda iz Clairvauxa, preroka Danijela itd., iciudi so laki celostranske miniature v cistcrci-janski unielnosu druge polovice 12. stolelja izjeme, ne pravilo. Nekateri kodeksi so okrašeni z inicialami v perorisbi, kjer so različni risarji S sorazmerno zanesljivo pote/o, nekateri pa z.ares mojstrsko, suvereno in z veliko fantazije izvedli inicialu, kjer je z vitiČastimi poganjki opleteno telo črke, to pa včasih sooblikujejo tudi živali (zlasti Lab. S/I in Lab 8/IV— si. 2 in 5 —pa tudi Lab. 8/111). Viticc so vseskozi fantazijske, v ornament spremenjene rastline, ki sc končujejo v velikokrpastih listih, v mehko nagubanih vrhovih poganjkov, v trobljasto zvitih in mesnatih listih; po hrbtni in dlanasti strani listov so pahljačasto razsule žilne črte ali pa je samo notranja stran lista spremenjena v abstraktno dekorativno polje z mrežico, s trakastim prepletom ali z mnogimi pikami (kot da list skriva Stotero Argusovih oči); vilice se cepijo na zalomi h ali se končujejo po dolgih in globokih zasekih, rastejo iz ovratnikov ali pa poženejo na vse strani na robu sponke, ki povezuje to bohotno rast (si, 3), Sponke so zelo različne; veliko jih je posutih z glavicami icbljev (skoraj vedno tako, da oblikujejo prijeten simetričen ornament), v nekatere je risar umestil preprost cvet (si. 4 in 5), tretje so prstanaste (si. 3 in 6), izjemoma rom-boidne ali nazobčane. Take sponke najpogosteje povezujejo telo črke in viticc, same vilice pa redkokdaj. Za mehko, soka polno hrslje si) i/brane tenke, v srčasto potezo zlomljene objemke (si, 2, 4, 5), ki jih — kot sodim po doslej znanem gradivu — v sorodnih cistcrcijanskih rokopisih niso uporabljali ravno pogosto. Tako kot botanik ne bi mogel urshti vitic v nobeno rastlinsko družino, tako so tudi živali zoološko neopredeljive. Ptiči {Lab. S/1 — si. 4, Lab. 8/IV) združujejo v sebi splošne značilnosti pernatih bitij, le golohček sv, TJuha, kije zaznamovan z nimbom (Lab. 7), je nedvoumen predstavnik svoje vrste. Zmaji, fantazijske spake, so si zgolj v posplošenih potezah enaki, Največ predstavnikov bestiarija se je udomačilo v Lab. 8/1 in Lab. 8/1V (si, 2 in 5); to so močera-dasti zmaji s povečini dolgim gobcem, z lokom nad in pod očmi, z nerodno postavljenima ušesoma, ki sta videti kot rožička. Če prostor dopušča, lepo oblikovani glavi sledi dolg, slok vrat z vitkim telesom. Krila sredi hrbta so z ornamentalnimi dopolnili in pozorno risbo peres dobila nalogo, da uravnotežijo vzvalovano linijo dolgega zmajevega telesa; pod njimi so kratke in brez členkov izrisane tace. Nato se trup potegne v rep, ki se z.di slikarska uresničitev rekla, da je tTeba zlodju rep zaviti, da bo brez moči: vsi repi se iztečejo v dvojen ali trojen uvoj, v vozel ali jih preščipne sponka, zadnji končič pa se spremeni v še eno glavo, v brst, razcvet. Ob tej skupini izstopata zmaja iz Lab. 8/III(si. 8) in Lab. M. ki ju je risala ista roka: gobec je k rajši, ušesa so pokončna in imajo izrisano lišesno votlino, telo jc polje za razsut pikčast ornament in trup se potegne v dvo- ali štirirogcljni brst brez vozla. — V Lab. 8/IV sta še dva četvero-nožca, ki pa ju jc fantazija spremenila v nedoločljiva predstavnika živalskega sveta. Te iniciaie so delo več rok, vendar je včasih razvidna tudi roka istega mojstra v dveh rokopisih. Posebno opazna je povezanost med Lab. 3 na eni strani ter Lab, 8/111 in Lab. 14 na drugi, čeprav ima prvi rokopis kolorirani iniciali na fol. I1 in 2", drugi in tretji pa le nekolorirane iniciaie (izrisane so namreč le v cinobru, vendar čistost barve le še poudarja pretanjeno slokost brstov), Že Štele jc opozoril na sorodnost med inicialami v Lab. S/I in Lab. S/IV]i, ki pa jim jc treba pridružiti še dve iniciali v Lab. 9/1 in lab. 9/11, (si. 2, 4, 5 in 6), le da tukaj spremenjena barvna lestvica na prvi pogled zabriše očitno skladnost risa j je ve linije v obeh rokopisih. — Zato pa so kolorirane iniciaie v Lab. /"delo vsaj dveh mojstrov. " Kos — Slu]p: Srednjevttki rokopisi, p. ¡2. 40 Nekolormine iniciale so iluminatorji risali zvečine z zanesljivo, tenko pertjri.shn v cinohru, včasih se še da razbrati s kovinski ni pisalom potegnjeno pred risbo. V kolori ranili inicialah je geometriziran organski splet linij zaokrožen z barvami, zlasti z nasičeno modro in maliovnato zeleno, s poudarjenimi detajli v črni barvi (npr. crnamenti na sponkah, deli živali itd.), včasih se pojavi bleda oker barva, velikokrat pa presojna, a površinsko svetlikajoča se svetlo rum en a barva,1* ki bržčas nadomešča zlato. Enobarvne cinobraste iniciale (včasih so dopolnjene s kakšno kontrasmo barvo) na začetku vrst oz. vsebinsko poudarjenega odlomka so delo rttbrika-torjev ali skriplorjev. So izdelki različne kakovosLi in zelo zanimiv, zgovoren detajl v razreševanju celote, niso pa umetniška dela. Izpisane so v poljubni menjavi kapitalk in uncialk, vmes najdemo tudi kakšno mimtskulo in črke, ki so kombinacija več osnovnih tipov, Črke so včasih preprosta, lc ponekod ode-beljena znamenja, včasih so okrašene z nitasto potezo (špagatom) ali z zametki poznejšega fleuronnčeja. V ljubljanskih rokopisih iz Stične ni v nobeni Smejali vrisana človeška figura, zato pa so toliko bolj dragocene tri skice, ki so kot povezava med Lub. in Vindob, 685 (si. 23 in 22) potrdile tudi prisotnost istega rubrikatorja ali skrip-torja v dveh, sedaj ločenih kodeksih (cf. infra). Sintetični pogled na teh sedemnajst rokopisov, ki so sedaj v ljubljanski Narodni iti univerzitetni knjižnici, jasno pove, da so rokopisi dela več rok.šolanih v zelo različnih evropskih skriptorijih, da so nastajali v desetletjih od Folk-nandovega opalovanja skoraj do preloma v 13. stoletje, zaradi tolike različnosti v inicialneni okrasju in za cistercijanski samostan skromnega števila rokopisov pa se zastavlja vprašanje, kako je stiski skriptorij v tistem času deloval,!i Ta spoznanja se ponovijo tudi ob pregledu dunajskih rokopisov iz Stične: po- u liričas gre za surovi uli to ni rani jajčni bcijak- 11 Pravila cistereijanskega reda so sicer zahtevala od menihov, da ra vse potrebno poskrbijo sami (er. Calledanča nrdinis Ctsiercifiuls re/otmuli. ! I, Rum nt 1941Í, p. 101 ss). kar pa ni pomenilo, da nora vsak dslercijanski samas L.in imeti svoj skriptorij. Samostani in opatiji, ki tusii imelo dobrih ski ip[ cuije v. so rade volje sprejemale 'peregrines', ki so jim /nali prepisali rokopise in naučili pisanja njihove menihe.'- Tako v svoji analizi delovanja skriplorijev piïe Monique — Ce-c tic (iarand. ki v nadaljevanju opozarja, daje sa musían ni oral poskrbeti za svoj gmotni položaj, ker pa ju delo na vrtu, polju in pri i ¡vi ni zahtevalo čas. j< morala hiti samostanska skupnost dovolj s lev i lin a, da je ] ali ko pogrešila nekaj parov rok. ki so pripravljale perramente, piíaie initt-k a le. skrbele za ves potrehni pribor od luîev. gobic, razredih, nofifcv, rogov, strgal. ravnil, pre-sevnih ir gosiih barv do posebnih niti za Šivanje ptrgamentov in vrvic za vezanje snopičev itd. — Znano in ne le na eislercijanski red omejeno je hilo pravilo, dn je matični samostan oskrbel hčerinskega z dolo tudi v obliki nekaj rokopisov, Garandova jc kot primer navedla opatijo Mores v pok ra j i n i Cha mpagne, ]d jo je Clairvau* ustanovi I le 11 11S3 in Ob ko neu 12. s l o k tj a je bil o V knjiiniei vsega iiiri najsi rokopisov: polovico so jih prepisali v Clairvauxu, drugi pa tudi niso nastali V Morc.u; rokopise se jc dalo tudi naročiti ali kupili. Monique — Cécile Garand, Mana senu monastiques et seriptoria au* XI' et X¡lr siicl«, Codiçologkû. EssaH typobgtgutí, i, {f eidenj l?B0, pp. <) iji 12 Ne smemo pozabiti, da je beseda ■>skriptorij^ lahko pomenila zgolj prostor ali tudi dejavnost, ki jc pole k m la v le m prostoru. Za Stično po besedah koieg.i arheologa Jožeta Omana I udi pO zadnjih izkopavanjih ni nedvoumno jasno, kjer naj bi tak prosior bil. Četudi bi se po normativih ei-stereijanske uredi Ive moral dotikali kuhinje m bili po moirtOsli V prvem nadstropju. O kotlli-nuileri skriptorija v Siiïni zdvomimo na podlagi miniatur samih: nekateri kodeksi so izjemno icpa deta med tedanjimi cislereijanskimi rokopisi in so /nuje potrebovali dober pisalni in risalni pribor, odlične barve, ki so bile vse prej kot poeeni. pa tudi roke, ki so bile mehke, da so zlahka potegnile s pira la sle uvojke in jih ni obremenjevalo delo na polju, ki puSča ras kavo koio Zaeil-kifti sodim, da so stiïki opati kodekse bodisi naročali v večjih skriptorijih ali pa so v goste občasno povabi ti s k up ine i lu m i nalorjcv, rubr ikatorje v in s k 11 plu rjev, k i 40 S * a bo p l i lies I i pisala, črtala. míe. barve in knjige, ki so jih kopirali, v Stični pa ío jim pripravili pergamemne folije. 41 dobnosu in tesne povezave so ponekod jasno razvidne, drugod pa rubrikaior-jev ali komentatorjev vpis opozori, da so ljubljanski in dunajski rokopisi v 12. stoletju stali na istih policah. — C.c prav vem, so rokopisi iz dunajske Avstrijske nacionalne biblioteke pri nas znani !e po skromnih opisih in reprodukciji samo kakšne pomembnejše iniciale; zato si tukaj jemljem nekaj več prostora, da lahko v opisu zajamem temeljne poteze vsakega kodeksa in opozorim na nekatere posebnosti. Cod. Ymdot>, 649]b preseneča zavoljo nepričakovano velikopoteznih arhitekturnih okvirjev (si. 11), ki so v notranje polje sprejeli naslove in tudi iztočnice (cksplicite in ineipite) knjižnih odlomkov. Ne oziraje se na dimenzije teh okvirjev pa so vsi zelo preproste, naivne obrobe, izrisane s pomočjo ravnila in šestila, v svetlih barvah (svetla kromoksidna, sinja, bleda oker in rumena), tuš v črni barvi in cinobru je uporabljen za obrobe arhitektur in vilic. Stebriči so vitki, rastejo iz stožčastih haz s pravokotno plimo. Vse je risano z znanjem konceptualne, ne optične perspektive; to pride do izraza še bolj. ker se ti stebriči izkažejo za (Takove, ko se pretaknejo skozi ploSčato sponko in dotaknejo kapitelov, ki so bodisi glave hudobčkov (maskeroni) ali pa so kvadrati in podobne preproste geometrijske oblike. Največji arhitekturni okvirje na naslovni strani (fol. I'), ki spominja na kanonske tablice. Dva polkrožna povezana loka sta v svoji luneti objela preprost rombast preplet, spodnji dve vrsti teh visokih arkad pa so zavzeli vzorci, zelo podobni borduram karolinškega in otonskega knjižnega slikarstva. Medtem ko je ornamentalna zasnova arhitekturnega okvirja dokaj skladna z naslovnico v Lat.i. .i in bi smeli domnevati, da sta sc ru-brikatorja šolala v sorodnem okolju, pa se vegetabilna ornamentika v inicialah povsem razlikuje. Dunajski kodeks ima dve monumcntalni iniciali, segajoči čez vso višino zrcala. To sta na fol. Jv črka F (FRATER AMBROSIUS, si. 9) na začetku Hie-ronimovega pisma in črka 1 na fol. T (IN PRINCIPIO CREAVIT DEUK, si, 10), Obe sta brezhibno izrisani in skrbno kolorirani. V iniciali F se risba vilic poganja skozi kaskado šestih velikih spiralastih vzorcev, ki se po kratkih zacepih izoblikujejo v vitke, trobijaste liste ali v dolgokrpaste liste, ki so na dlanasti strani prekriti z mrežastim vzorcem ah s »Stoterimi Argusovimi očmi«, iz nekaterih listov poganjajo loparjasti pestiči z mrežico na sredini, spet " Pergament; piwno dvokolonsko v romanski knjii m mmuskuli iz sredine 12. jtoltija. praviloma po Î5 vrst. Zunanje mere: 423 * 274 mm. zrcala; 349 x 228mrft, Sedanja vezava je it 17,/18. stoletja; tja v papir čez les« ne plut ni ca, usnjen hrbti in vohati. Kodeks je m «i no obrezan, obreza ima rdefe-irn obrizg N'a hrbtu je v drugem ud Stilih polj napis z zlatimi kapiialkami H1ERÛNYMI ■ EPÎSTOLAB* AD* PAUL1NUM * M. S,, spodaj je cliki-tâ ¡.¿la ru dunajsko Stgnatiwo flcc, 3257 < Rečen (tiha ildiclinÎI entier I lolbibhothek). Fol. lr — 2Î61: Pismo blaienvgj Hieromma ptezbilru Pavlinu in nekaj knjig i t. Stare zaveze (Pentiitcvh, Jwuetova knjiga, Knjiga Sodnikov. Rutina knjiga, Salomonovi izreki. Pridigar, knjiga Salomonove in od rosi i in Knjiga Je/asa Sira h a. V incipitiii je pogosto navedeno Se hebrejsko poimenovanje knjige, k a 1ère besedilo sledi. Fol, 22iv — 228'': Muieniilvo sv. Mohorja in Fortunaia. Fût. 22SV — 229v: MučeniStvo sv. Marjeta. Medlem ko je besedilo do fol. 22 8s pisal skript o t. ki je veSCe opravil svoje delo, je legendo sv, Mohorja m Forlunata z očitno naglico pisala roka iz iste skriptnrijske smeri, legendo sv. Marjeti— kiji manjka konee besedilu — pa je v nekaligrafski minuskuli ill brez ¿rtala pisala nekoliko pozneje tretja roka. Snopiči (kvaterniji) so na verso strani zaznamovani t. zaporedno ilevilko, ki jo obroblja filigranski omament. Hibi.: Hermanu: Verzfit hni\. pp. 292—294, tab. XXXIII—XXXV s a : K K. HaJbibUolhtk. Ktl-laf^g derBudtkuiulauisleUung, Wieii 1916 [r.k.J, p. 13. Nt. Ait. I !n ter k i rc hi r: Inventur, p. 21, N'émet h: Prorenienz, p. ,11, 42 drugi listi se po treh polkrožnih zobcih iztečejo v sunkoviti liniji dodatnega, ostrega zobčka in simetrijo sprevržejo v manieristično navihano domislico. —Viticc so na telo črke pripete s sponkami, ki jih krasijo glavice zeblj ičkov ali preplet n ribje kosti, medtem ko po dve viiict povezuje srčasta objemka ali pa je na razcep štirih odganjkov postavljen medaljon s štiriperesno rožico. Inicíala 1 (fol. T) ima večino teh prvin, je pa njena izjemnost zlasti v tem, da seje telo črke razdelilo v dva ločena pramena, ki sta postala opora za somerno, v ibas to rast vitic. Vtis te imeialke je sicer bolj prazen, vendar ga prekrivata elegantna preproščina in dognana simetričnost. Tema dvema inicialama smemo glede risbe in kakovosti izvedbe pridružiti sicer pol manjši, le čez 17 vrstic segajoči P (PARABOLE Salomonis) in tako zaokrožiti skupino, ki kaže očitno povezanost z inicíalo l) iz Lab. 7, fol. 3r: tudi tu gre za črko z razdeljeno vertikalo, za četverolistni medaljon, k: povezuje dolgokrpaste liste, za okrogle pestiče, za vzorec na dlanasti strani, za srčaste objemke in manienrano vzvihrani zadnji zobce k. Nedvomno je črka H iz Lah. 7(sl, 7) predvsem zaradi trebušaste oblike ustvarita bolj nasičen vtis, ki odstopa od poudarjene vitkosti stolpastih inicial F in I, s tem pa za trenutek zabrisala, da je očitno delo i.ste roke. 17 Druge inicíale iz Vindob. 649 so manjše in njihova neobotavljiva, gladko tekoča risba, ki suvereno prehaja iz razcepov v imenitne listne zaključke, nam govori o mojstru, ki jez vehementno potezo obvladal ploskev, ki jo je imel na voljo. Žal je koioristični de! teh manjših inicial slabša polovica izdelka: nanosi barve so površni, segajo čez rob (kot bi bil čopič pregrobj ali paje batva razlita, kot bi nanjo kanila voda in jo razmajala. Za ljubljansko skupino stiskih rokopisov, za dunajsko pač nikoli, je bila večkrat omenjena bolj ali manj neposredna povezava s sočasno sahburško miniaturo in še posebej lAniifvnarjem iz.iv. Petra. Ker paje Vindob. (Sredini iz kroga vseh siiikih kodeksov, ki se barvno vsaj ponekod približuje Antifonarju in njegovemu krogu, naj opozorim, da je skupnih potez malo, razlika pa je velika. Inicíale v Antifonarju15 odlikuje brezhibna uravnoteženost med risbo in barvnimi polji, kjer izstopa srednjem odra in mahovnato zelena, s tem daje zelena praviloma v sredinskih poljih, modra pa v obrobnih.10 V Vindob. 649 pa sta ti dve barvi razporejeni bodisi v zaporedju šahovnice ali tako, da je modra v sredinskih in zelena v zunanjih poljih — torej je ena od značilnosti pri vsakem rokopisu drugačna, vrh vsega paje barvni vtis v Antifonarju presenetljivo hladen. To salzburŠko mojstrovino in od nje odvisne rokopise odlikuje skrajna somernost, vitice v okrasnih inicíala h (zlasti C, O, E. U, D na str, 46, 48, 49, li Glede u po rabljen ¡h likovnih prvin 11 Tak« pokvarjene mitiale iu npr, H (tel .IB1" — Hee suni nomina), t J (ful. 6ST — UOCAVit nulem), I (fol. 163v — In diebus), C (fot. 166' — CROMATISQUE el) ird.. medtem kn so bolj skrbno izdelane npr. L (fol. 83v — LOCVTVSQ}. H (fol. 109' —HEC Suni verbal, E [fol. U2' — Et FACTV Csi)itd. " Das Antiphunar von St. frier. VoUstandi^e hiksimUe-Ausgabe in Origtnatjurmal det Codex Vin-tlohunensis. Series nova 2700 Je i Óslrrreichischen Nationaibibliothek. ko rumen M [band; I;ran/ Untcrkirchcr: Kvdlkohgiacht imf lirurgiegeschiMkht Einltltung (zJaiti pp. 26 «,). Otto Dermis: KunttgesrhichtHche Analyse (pp. 19] S5.), G ra 7 1974. V Antifonarju jc razmaiuiev zelene in modre barve povezana i. modro-zel eni ni okvirjem pri fi-gurulnih kompozicijah. Lire /u tip iC rtu pjrtehio podlago. — CL. Minam Setnid Uumin: ¡¡pace in Medieval 1'ainling and ¡he Forerunners of Perspective. New York 19-70". zlasli pp. 87 ss. Ta pa-nelnn podloga se uveljavi pri figuralnih kom pozicijah od p. IM ss., Inrej od miniature Kamenjanje sv. Štefana dalje Del ilumirueijske^a okrasa v Antifonarju [Je posebej Katendarij. p, ISO ss) je v pule/i in barvni podobi izstopajoče drugačen in med to orna me nt i ko ill uliíkinu rokopisi zares ni stičnih i&Ck- 43 77, 87, 117 itd.) rastejo kot ceniralnosimetričen vegetabilni trak, česar v Vindob. 649ne najdemo, v Amifonarjusc brsti iztečejo v obliki kodrastih cvetov, v stiskili rokopisih je ta oblika povsem neznana. Zato pa Antifonar ne pozna stolpastih micial, čeprav je na njegovih straneh več kot 400 okrasnih vitičastih začetnic. Zveza med stiškimi kodeksi in Antifonarjem se podre Tudi ob drugačnih listnih obrobah, vitice rastejo iz več zaporednih razcepov brez vmesnih kolen in objemk med vilicami pravzaprav ni; sponke so v Amifonarju povečini postavljene poševno (v stiskih rokopisih nikoli), poleg žebljičkov jih krasi še prav svojevrsten plctcninasti ornament ali listnati vzorec ali zlomljen, stopničast trak. Tudi zoomorfni detajli v tem salzburškem kodeksu pripadajo drugačnemu izročilu kot stiski.-1 Kolorirane viiičastc iniciale so v Vindob. 649 različno visoke, poleg obeh stolpastih je še štirinajst različno visokih inicial,-1 v kodeksu pajeie približno 420 s cinobrom i/.pisamh dvo- ali vcčvrstičmh začetnic, kar smemo sprejeti kot znak skrbne pozornosti do Stare zaveze. Nekatere iniciale že kažejo razvoj v smeri zgodnje lombarde, kar ni presenetljivo glede na čas nastanka okoli 1155. Povečini pa so okrašene z rumeno obrobo ali nitjo, kar je standardni dodatek boljših mbrikatorjev tega časa, ne le cistcrcijanskih, sicer pa se te iniciale v dobršni meri ujemajo z inicialami iz Lab. 7. Med vsemi rokopisi iz romanske Stične velja Vindob. 650-1 za najpomemb- Omame mal ni besiiarij obsega mandragorc r lisičjo glavo, leve in levinjc, kače, medvede, zmaju i pasjim gobcem, moferadastim telesom, ki iN in kratkimi lütami. pa zmaja / zajčjo glavo z dolgimi nitji in dolgokrcmpljaitittu Lacjju!, ptiči so podobni orlom ali i maju dolge repe. Zmaji in kafe imajo grebenaste hrbic. Hermann: Verzeichnis, p. 292 v uvodu piäc.da je 21 okrasnih inicial, v pali&grafskem razvidu p j jih prav taki) imenuje le štirinajst. Te iniciale so zvečine visok« od Sest do osem vini (ij, približno 70—Wiiini). i/jemown tudi samo iiirl vrsie lij. 51 mm) jali eelu sedemnajst vrst (tj. 1B7 mm). Oba podatka o Velikostih navajam ¿¿HO, ker noben ni popolnoma ustrezen i a meritve irticiai: vrstica je povsem relativna enoia, omejena na vsak kodeks posebej, ¡7mera v rnjUmcirili p j vključuje tudi repe. filigran, «dganjke in druge ok rasne poleže, ki se marši k d a; zelo nitma k-rejo od telesa črke. :J l'crgament; pisano dvokolonsko v romanski k nji i tli miDUakuli u fasa po sredini 12, stoletja; praviJoma ¥) visi; velikosi folije v 423* 299mm. zrcala 315 X 235 ni rt). Navpičnice zreala i o potegnjene slepo (Z držalom siilustl), horizontale /. ZEto svctlorjavim svinčnikom Sedanja vezava je iz 17./1H stoletja; kodeks ima usnjen okrepljen h[ 'Ti m usnjene vogale, phti nicc SO lesene, oblečena v rjav papir. Na lirhtu je napis i. zlatimi kapiialkami: S • AUGUSTINUS . ADVERSUS . PaCANOS . HERET1COS ■ M S., spodaj etiketa s staro dunajsko signalu ro Ree. 3256. Kodeks je močno obrezan, nekateri Usti so na spodnjim robli odrezani vsaj 35 mm. Obreza ima rdeče-črn obrizg, ¡Fol, lr—191': knjiga sv, Avrcllja Avgjittna u boijtdriavi. Fol. 191' (des ni stolpec): Nomina pisei um 11 mena rib) je bi.-i.cd i lo s konta 12. siolu t ja. k i v i i i r i h latinskih he fesa met nil govori o ribah, ntid njimi so napisan;! nemška imena. Fol. 19P— I92T. mučeniStvo sv. Flnrijana. Besedilo je ob koncu 12. stoleija pisala druga roka koi preostali del kodeksa. Fol. 192'—192*: v.t pis če? vso iirino lista: gre /a dokument v stiSIrih posestih, kije pisan v nem-Siini. Ta zapis iz 14. siolelja povzema dve stardjii listini i? I 305. oz 1277. Icia. Fol. I92vj navodilo za s mri no uro, napisano v ne mM in r, Nemalo je glos. pripomb iz po/tlcjšc^a £«34; posebno zanimivi sla dve avtonomni risbi, v kuteiih spoznavamo -avtoportreta« dveh pisarjev, izdelovalec v lega kodeksa iti. infra in op. 2K in 29). Hibi.: r. Stanmeyer— U, Sic vers: Die Althochdeutschen Otogen, V, Leipzig 1912, p, 587. Hermann: Verzeichnis pp. 2K7—292. si. 172—175. Unterkirehcr: Inventar, p. 21. Nemeih: Provenienz, p 32. 11 ermann Men h an: Verzeichnis tier al t deutschet! literarischen Handschriften der Ost erreich ¡sehen Natianalbibliothek, 1. Berlin I960, p 44. Roll Bergmann: Verzeichnis der alt' hochdeutschen und aitsächsichen Ctlossenhandschrifun Berlin— New York 1973, p. 10k.no, 91"). Joie M. Grebene: Gospodarska ustaitoyitev Stične tih njeno dotacija leta lil35, Samostan Stična 1973 (od lod citirano Grebene: Dotacija ¡135J. p. 180. 202, — Nt natavnoM omenjen, vendar je v povezavi z opatom Foiknandom oiitno m i 51 jen Cod. Vimlob. 6J0: Wilhelm Baum; Deutsche und Slowenen m Krmn. Klagen furl 1981, pp. 63 ss. 44 nejiega. Res jf njegov slikarski okras med najkvalitetnejšimi, čez vse pa ga povzdiguje Hguraini okras in izpričana povezava z drugim stiškim opatom Folk-na n do m. Slikarski okras razkriva povezave z Vindob. 649 in I.ab. 7. sicer pa v njem prepoznavamo spet vsaj dve slikarski roki. Prva je zasnovala velikopotezne arhitekturne okvirje (si. 12), ki so nadaljevanje tipa iz Vindob. 649. vanje pa so sc umestii! ckspliciti in incipiti posameznih knjig in naslovnica Avguštine ve Božje države. Vnovič so postavljeni t rakasti stebri, ki rastejo iz stožča-stih baz s plinto in se na vrhu pretaknejo skozi sponko, nato pa dotaknejo kroglastega kapilela ali maskerona. Omamenti v lokih (svetlomodre pike, obrobljene z rumeno) in na »stcbričih< (Ic-ti oponašajo pleteninasti vzorec ali marmoracijo), odločna poteza črk, ozka barvna lestvica (kjer sprva prevladujejo sinja, bleda kromoksidna barva in svetla lešnikova, pozneje,od fol. 19dalje, pa modra in zelena izgineta ¡z arhitekturnih okvirjev in se uveljavi kombinacija einobra. rjavo-čmega tuša in okra) — vse to poudarja preprostost tega dela iluminacije. Poleg naslovne strani je manjših eno-, dVO- ali triločnih okvirjev še enaintrideset. Vindob. 650 nima niti ene stol paste iniciale, pač pa enaindvajset koloriranih okrasnih Lnieial, od katerih je ena nenavadna zoomOrlna kompozieija (fol. 179*), preostale pa so tako kot v drugih stiskih rokopisih imenitni vegetabilni prepleti, le da so Štiri črke ponudile svoj obris za okvir človeški figuri. Vegetabilni okras v inicialah je delo vsaj dveh risarjev; enega od njiju že poznamo, saj je avtor stotpastih ¡ničla l v Vindob. 649 in iniciale B v Lab. 7, kar pomeni, daje telo črke včasih dvostebelna konstrukcija (I na fol. 11\ P na fol. 114V — si. 13), daje sicer razcepljeno telo črke speto s sponkami, ki se zajedajo v korpus črke, tla se vilice razdelijo v dolgokrpaste liste, ki imajo na dlanasti stTani vzorec »Argusovih oči«, nekateri listi se uvijejo v dolge troblje, žile so potegnjene z dolgo, lasno tenko potezo, na konceh pa poganjajo elipsasti, čokati pestiei. Na prvi pogled nt med okrasnimi inicialami v tem kodeksu nobene razlike, predvsem je izrazila gladko tekoča risba s cinobrovim tušem, vse iniciale imajo enakomeren nanos okra, temnomodre in mahovnato zelene barve, pretanjeno učinknje svetlorumena podloga pod črtkanim senčenjem listov. Vendar so vitiee nekaterih inicial bolj mesnate, troblje so krajše, potegnjene v koničasto--srčast zaključek, senčne črtice so čopaste in kratke. Gre za novega mojstra {zares mojstra, ne učenca), ic da je bil njegov besednjak vegetabilni h prvin iz ČvrsrcjScga in manj podu h ovij enega jezika od izdelkov prvega mojstra, nedvomno pa je delal skupaj z njim m mu prepustit nekaj pomensko odličnejših incipiiov. V Vindob. 650je precej zoomorfnih prvin: levinja {?), ki seji rep izteče v čop srčasle oblike (fol- I1?'), zver, ki se ozira čez plete (fol, 26*), zver s srčasto zaključenim repom, ki se sloko poganja kvišku (fol, I26r), kot kauda črke Q je narisan zmaj, ki ima peruti, trup in tace spremenjene v abstrakten ornament iz rjavih, zelenih in rdečih pik (fol. 35' — pTecej spominja na tovariša iz Lab, H/I1I). povsem enaka je tudi obrisna poteza dveh zmajev, ki sta sklenila obroč okoli Folknandovega portreta {fol, 62s), Med vsemi doslej znanimi inicialami iz stiskih rokopisov izstopa fantazijska inieiala na fol. 179v (si. 14): črka S je rdeč zmaj, ki se mu telo izteče v ribji rep. To je čudno bilje: ima pasji gobec s prijaznimi očmi, pa slok, čapljast vrat, prelepe peruti z dolgimi peresi, pod katerimi se kažeta petelinji taci v kratkih hlačicah. Ta prikazen ni podobna zmaju, vendaT v gobcu drži moško glavo z dolgo brado in morebiti ga je zato za eno taco popadelbel pes, ki seje priklatil iz neznanih prostorov. Moško glavo pa hoče za plen še nekdo, hiije, kije na pol pes in na pol kača, — Ta inieiala je sijajna domislica, a kar kričeče nasprotje besedam sv, Bernarda, ki so ga prav 45 tovrstne upodobitve vznejevoljilc iti vzpodbodlc k polemiki o umestnosti takih motivov. Čeprav je celota nenavadna, pajc le nepričakovan skupek elementov, ki so sicer prav pogosti v ¡nicialah, tudi cistcrcijanskili kodeksov, le da so ponavadi naslikani posamično. Kombinacijo teh fantazijskih prvin čutimo kot agresivnost, ne kot dekorativno razmerje, in popadljivost poudarjajo težke prekrivne barve, drugačne kot sicer. Med sliškimi rokopisi iz 12. stoletja je človeška figura redkokdaj upodobljena, je pa le pet inicial, kjer so črke postale okvir zanjo in štiri so v Vintloh. 630. Na fol, 26v (si. 15) je v iniciali Q upodobljen opat v svojem ornatu,sedeč na prestolu; sedež si je omehčal z blazinic», kjer iz vogalov izraščata dvojno uvihnjena brsta. Lepe so njegove roke z dolgimi, scnzibilnimi prsti, med katerimi dri i odprto knjigi?. Prav nasprotno je obraz nerodno narisan, noge pa Se slabše. Na fol. 35v(si. 16)jc v notranjosti iniciale Q narisan do kolen viden menih Plešasta glava (ima pa brke in brado) sega čez obod črke: redovno oblačilo je izrisano v zeleni barvi z rdečimi obrobami in z ni nogi mi kratkimi črticami je iluminator skušal ustvariti vtis senčenja. Roke je vzdignil v povedni drži: z desnico blagoslavlja, kazalec svoje levice pa jc upcril proti nevidnemu občinstvu. Na fol. 48l seje pred črko N postavil škof alt opat, kjer v oči zbode njegova v blagoslov dvignjena desnica, naslikana v pretirano velikih dimenzijah in tako, kot je risar pač videl dlan svoje levice, Skof ima še pedum, svojo pastirsko palico. Tudi ta možje izrisan v tenki perorisbi; odet je v rumenkasto albo, čez ima zelenkast piuviale, ki je posut z vzorcem križcev sredi rombov in se v plosko vit i cnakomernosti razprostira čez vse ogrinjalo; palij (?) pa ima vzorec v rdeči barvi. Najbolj znana je upodobitev na fol. 62k (si. 17): sredi iniciale O, ki jo ustvarjata zaokrožena trupa dveh zmajev, je pred modro-zelenim ozadjem i viticami v perorisbi upodobljen i-olknand, sedeč na oblazinjeni klopi. Njegova redovna obleka je narisana v rjavem tuSu, obraz pa je prav tako skromno delo kot so portreti preostalih pobožnih mtiž v tem kodeksu. Fulk na n d drži v svoji desnici pedum, z levico pa pridržuje odprto knjigo z znamenitim napisom: »Civis catholicus Folknandus iam moriturus Hunc seribi librum communen jussit in usum.« Vse značilnosti koioriranih inicial it Vind&b. 65(?so zbrane tudi v tej upodobitvi; enake, v cinobru izrisane vilice se pletejo po modfO-zelenem ozadju, vendar zaradi opatove telesne polnosti nimajo prostora, da bi se razmahnile po svoji volji. Te štiri figuralne iniciale so zgovoren dokaz mojstrove zadrege: izdelal jih je prvi. boljši mojster (kije naslika! denimo P na fol. 1141), vendar je le nekajkrat uporabil svoje značilne prvine, za njegove svojevrstne, dolgokrpaste liste in za vibasto vitičje mu jc namreč manjkalo prostora. Tistega, kar je imenitno obvladal, torej ni mogel predstavili, narisati pa je moral človeško figuro, s katero se v svojem skriptorijskem šolanju očitno ni ukvarjal, le zaradi svojega osebnega iskanja je naredil nekaj poskusov, ki pa razkrivajo skromno znanje za take upodobitve. Stiški rokopisi glede fig ur al i ke niso izjema med cistercijanskimi rokopisi iz Srednje Evrope v drugi polovici i2. stoletja. To je namreč čas, ko določilo po kar se da preprosti podobi knjig ni več zares veljalo, med cistercijanskimi ilu-minatorji pa upodabljanje človeške figure še ni pognalo korenin; skozi ta problem se kaže križpotje med privrženostjo duhovni strogosti in željo po počastitvi zaslužnih mož iz lastnih vrst, Hkrati gre za odvisnost od valovanja različnih vplivov, ki seje, denimo v nam bližnjih avstrijskih deželah pokazalo v 4 b zapletenem razvoju miniature: cistercijanski samostan Heiligenkreuz pri Dunaju sc je še strogo držal jasne risbe, figura sc je oh koncu 12, stoletja začela uveljavljati pod vplivom oblikovnih rešitev Nikolaja iz Vcrdtma, prav tako ci-stcrciianski samostan — saj je bil njegova podružnica — Zwett! pa je bil bolj otipi l za govorico benediktinskih in avguštinskih skriptorijev (tudi kluster-neuburSkega in ^iitzhurškega).r< Oha samostana sta naglo prebrodila problem flguralike in okoli leta 1190 je v rokopisih že pogosto prisotna" — precej zaradi bližine drugih romanskih skriptorijev in domače tradicije v knjižnem slikarstvu. Pri stiSkih rokopisih pa velja opozoriti, daje iluminatorjem poteza tekla skladno z estetskimi zgled: iz vodilnih cistercijanskih skriptorijev, ki so ploskev za vilicami podložili s prekrivnimi barvami in dosegli skrbno premišljen kontrast24 (v avstrijskih cistercijanski h rokopisih je najti malone izključno nc-koioriratie iniciaike), pri figura lik i pa čutimo bližino ali vsaj odmev tistih juž-nonemških skriptorijev, ki se jih je dotaknil hirsauski tip: asketski obraz, papirnato tenko iti marsikdaj slabo oblikovano telo ter velike, koščene in ekspresivne roke.11 Opozorim naj še na dve avtonomni risbi: pod inicialo s Foikandom je na spodnjem robu -avtoportret" skriptorja oz. iluminatorja. Vidimo ga do pasu, s svojo levico pridržuje odprt kodeks, desnico pa drži na listu, kjer je problematični napis,_ki naj hi se glasil »Obsecro le, memor esto mei, memor esto Nico-l{ai)"IB — Se bolj zanimiv pa je portret mlajšega moža na fol. 95\ ki ima lep Oh ar lo t le Ziegler, Z ar Buchmalerei der Romanik in Handschrift en besi and der Siiflsblbliothek von Zwelil, Beiträge zur Handschrtftenkunde und mittelalrer/iehen BibliatheksgeseHichte. Innsbruck - Neust iti 1979, j>. l^Oitu Waial: Bifchkvnsi der Romanik, Gra/ 197B, pp, 63—64. C. Oursei: La Miniatur* du A'11'' stiele. L'abÖqye de Ctieau (fapre t k s mannst rit s ¡le iu Biblwtheque de Dijnn, Dijon 1926 (od tod citirano Onrsel: CUtaux, mamacfitj), pp, 7 iS Pran/ Walliser O-jtercienser Buchkunst — Heiligenkreuzer Skriptorium in stfiiier» ersten Jahrhundert ! lil— i J JO. I i eiligen k rtu/ — Wien Andreas Fingernagel: Die Heiligenkreuzer Buchmalerei von den An-/Sngen bis in die Zeit -um 1200*. Wien 198? (doktorska disenaeija, tip k opis), KnjiJni fond se je v obeh hib lim: k a Ii naglo večal; v Heiligenkreuiu so ie lela 1147, torej samo 12—IJ let po ustanovitvi, imeli 74 7.vs7kov, v Zwetllu, podruinici HeiligerikreiJia, pa ob koncu 12. stoletja prihLiy.nii Mu ■ - in vtiina kodeksov, naitetih v Ich zgodnjih knjižničnih katalogih, it danes obstaja. Oha samostana Sta — koi je dokumentirano — skrbela [udi /a redno i/posojo knjig in dragih predi »g in sta sudao gostila potujoie iluminatorje «h Očitno d o! nie nem številu svojih stalnih skriptorjev in iluiiiijiatorjev. Cf. Theodor Goni ich: Mhtelaherllche Bibliuthekska-iaioge Österreichs, i. Band; Niederösterreich. Wien I9IS. pp Ii ss in 507 55, Cf. Slikovno gradivo, objavljeno npr, v: Ourscl CUtaux. manuicrits, Maric-Rose Lapi tre: Id lettre ornee dar, s les manucrits mostins iirslelliiiig des Schreibers oder llluminalors, dessen Name grösitcnleils weggese h Hilten ist: nach Spuren dürfte er 'Nicolai' zu lesen sein." Cc je Hermann i i. piiic,kisohilcvi emen u črk, preh tal i me «N i col(a i). „ ni m a m ra zloga, da te m oi nnm i ne hi sp re-jela, kul likrali i. enako mero previdnosti pristavljam, da je moral imeti 5e kakinu oporo — le pa nt navaja — .dajclatikoprehralNik olaje vo i m e. Oh re? a k odck^S se po preveva vi V 17, /1K. slolctju ni spremenila. Joi.e Ottbenc st sklicuje na lo upodobitev, ko piie: »Sviini kali^raf Nikolaj ptiivi, da mu je delo sv, Avguitlna I">e Civltaic dti naročil prepisali it na imri bolni Folk-nand, kateremu se med pisanjem priporoča v nebesih.» Grebene! Dotacija H3S, p. äüll. "I'udi on ne navaja, od kod mu je /nuno, da gre za Nikolaja. obraz, dokaj bolje izrisan kot je denimo Folknandov, s tenkima rokama opozarja na besedilo, nad njim pa je v verzalkah napisano ime GILBfiRTVS. Ime je obrezano, sprva je bilo verjetno napisano Angilbertus ali Engilbertus, vendar zapis imena ni brez pomena. Priče smo hotenemu opozorilu, avtorski identifikaciji: naj sc vč,dajc pisarju, mojstru lepih črk bilo ime(En)GlLBERTVS; Tudi ta risba spominja na hirsausko, črke v imenu so napisane 7, isto roko kot je preostalo besedilo.-" Podobno velja za oblikovanje živalskih teles: vnovič kaže na nemške dežele; največ pove pozorno primerjanje teles zmajev, ki so s svojo neobvezno, zgo[j fantaziji prepuščeno anatomijo sporočali duktus posameznega skriptori-ja, ?.ivali iz Vindob. 650 namigujejo na wciiigartenski skript o rjj,i0 kjer se je že pred sredino 12. stoletja oblikoval tip z.maja z dolgimi, ovnamentalnimi perutmi in s kolenskim pregibom: takega zmaja vidimo v omenjeni fantazijski iniciali, kot jc uporabljen za obod črke O ali kaudo pri Q, pa tudi v Lab. S/H l (fol. 2r, si. 8). Cod. Vindob. 65je delo slabšega pisarja, saj jc veliko popravkov, na drugi strani pa je bogato uporabljal cinober za začetnice stavkov, za izjemno veliko enovrstičnih inicial in za večje od dveh vrstic; teh jc približno sto petnajst. Te iniciale st) obrobljene z. bogatim nitastim okrasom in tttdi z vitko, ki sodi k tipu zgodnje lom bat de, rubrikator pa je kol v večini rokopisov i/, tega časa — enakovredno uporabljal ka pita le, tmciaie in mimiskule. Rtibrikatorjevo delo je tudi čez deset vrst (75 mm) segajoča črka P, kjer jc korpus črke razdeljen na dva vzporedna pramena (tudi črka je izrisana z vzporedno potezo v modri in rdeči), zapolnjeno z zgodnjim fleuronniejem in obrobljeno z vitico, ki se izteče v mesnatem brstu. Nenavadno učinkuje morit mentalna, petnajst vrstic (110 mm) zavzemajoča iniciala B(BEATUS VIR. si. 16), saj je edina kolprirana iniciala v vsem kodeksu, Rdeče obrobljeno masivno telo jc sestavljeno iz rombov, ki v zaporedju rumene, zelene in modre barve spominja na starejše, karolinški tradiciji pripadajoče bordure. Oba loka povezuje maskeron, narisan z rjavim tušem. Sponke, ki imajo tttdi enajst žebljičkov, povezujejo vitice in črko; izrisane so v sijoči rumeni barvi, ki sc spogleduje i zlato. Vitici, poganjajoči iz ust maskerona, sta čvrsti, iz zaccpov rastejo bohotni listi, ki sc iztekajo v močnih, jpolkrožnih robovih. Telesnost listov poudarja tenko, s skrbntrni črticami nakazano senčenje. Suvereno, neuhotavljivo kipe nje rastlinja, kije poiskalo vse prazne prostorčke M Pristavim rmi. J:i so roke tega mojstra enako prcfiiucnc kot roke vseh treh opatov tu fol. 26', 48Y i» 62" itr menttiii na ^5*. — Kolikor vem. ni le avtonomne risbe, ki ju ilejem za domnevni -avtoportret* iluniinatorja 07. skriptorja. ttiuicj omenil Se nihif). J0 Hcrbcrt Kol I tic r: JPic UUmtlnkrttn Handschrifitn dir Hessischtn Landtsblbtiothek Futda, i Handichrifitn 4tS S. bit li. Jnhrhiiiidrrls, Slultgarl 1976: lip zmaja, soroden r I.ab. X/!H, se pojavi ie v prvi četnim 12 stoletja — kat. Aa 22G in Aa 26, Med Wcingannoni in Stično je it vei skupnih potez, npi. dvuitcbelnc črke, ki so up leti:!»: 1 vi ličjem, dvobarvna podlaga, sponke, k t imajo ieblje. ro/ete »li mrežasti vzorec, ¡¡f starejie tradicije pa citiranja kot trak ploskovne sie-brc, k t izginjaj« v v rs I i levjih m&stcroAOV. " Pergament; pisano dvukolonsko, po/no romanska k nji? 11 a minus tub, 391 folijev. praviloma vrst. Velikost folijev; 370x251 mm, zrcala 2SS x 202 mm. Vsi- je p»»[a ctia roka, črn LuS. Sedat)}! vezava je iz 17./18. stoletja: rjavo usnje z okrepljenim hrbtom, kjer je v zlatih kapUal-kali napis: i RACTATUS «SANCTI • AUGUST1NJ »A» PSALMO • I t USQUE. Ll »M.S. Spodaj je papirna etiketa s staro signaturo Rec, Kodeks je močno obrezan, Na ioi. 1T j t r. pisavo 11, 17. tole tj a napis Pati prima. Enaka roka jc npr. v l.ab 7 na fol. [in drugod) vpisala Carhalogo Sir ličen ti inseripto. Ves k ode k s oblega komentar sv. AvguStina k psainiorui. Bihl.: He ms a tiri: Verzeichnis, pp. 294— 295. Unicrkirehrr; Inventar, p. 21. Ne me 1 h: Provemeni. p. 32. 48 v črki, je dopolnil gost nanos modre in zelene barve. — Ena sama inicialka, ki s svojo popolnostjo obvladuje ves kodeks. Podobno sočno polnost vilic in listov, podobne globoko uvihnjene liste (ki pa se včasih dotaknejo celo začetka svoje spirale) najdemo tudi pri enem od iluminatorjev v Lab. 8/1 in t.ab. 16 {si. 2, 3 in 4). le da barvna podoba ni povsem identična. Povsem običajen ta tip rastlinja ni, tako da lahko glede trenutnega poznavanja gradiva v bliiino (in nič več) postavimo le tri rokopise: Cod. Zwetli 179 s konca 12. stoletja zaradi nekaterih posebnosti v oblikovanju brstičev in zaradi oblosti vitičja" ter dva rokopisa iz nekdanjega cistercijanskega samostana Al-dersbach pri Rcgensburgu. sedaj Clm. 254! in C Itn. 2542 iz časa ok. 1200." Rokopis iz Zwettla ni koloriran in je bistveno skromnejïe delo od katerega koli primerljivega stiškega kodeksa Vitice v rokopisih iz Âldersbaeha so nekoliko preveč težke, da bi lahko govorili o neposredni povezanosti, sicer pa so izrisane v cinobru in podložene s svetlomodro, zeleno in vijolično barvo. Na listkih tudi nj snopičev potez za senčenje, zaradi česar je vtis nekoliko bolj prazen. Prav gotovo Cod. Vindob. 6851* ne sodi med imcnitnejše knjižne izdelke, je pa izredno zanimiv zaTadi povezanosti 7. ljubljansko skupino in to je zaradi avtonomnih risb na zadnji strani kvaternijev kot na dlani. Vsi snopiči so oštevilčeni, vsega skupaj jih je triindvajset, zvečine pri dnu strani, tako da se vzbudi po misel, če nismo pri marsikaterem drugem kodeksu izgubili teh znakov zaradi korenite obreze oh prevezavi rokopisov v 17. ali 18. stoletju. V tem rokopisu je rubnkator z imaginarnimi avtoportreti in drugimi avtonomnimi risbami označil snopiče, žal so risbe na spodnjem rohu poškodovane. Tako vidimo na fbl. 7l (si. 22) do pasu upodobljenega meniha, ki ima v svoji levici odprt kodeks, na njem je zapisana rimska številka I, v desnici drži okrogel predmet, verjetno p lovec za glajenje pergamenta, Podoben je menih na fol. ki drži per-gamentni foliji z napisom XII. Ti dve upodobitvi sta visoki 45—50mm in se povsem ujemata z risbo na koncu 23. snopiča v Lab. 3. fol. I83v (si. 23): gre za tip meniha, ki so mu na tonzuri začeli poganjati lasje, s podobnimi ncizpilje-mmi gestami se postavlja pred bralca; obleka je pri vseh enaka, s preprostim vratnim izrezom in dolgimi črtastimi zapestniki. — Kanček drugačna sta možaka na koncu 2, in 5, snopiča (tj. fol. 15v in 38'): ni menih, do ramen mu sega- » Ziegltr — Rdsil: Zwtttl, p, 409, si. 4. R i, Cod. Zvrttll. 179, lr. " klcmm: Bayeriichc Slaarshiblbthek. p. 150, si, 575, 57?. J Pergamem, pisano dvokuloiisko, knjiina minuskul» 12 stolcija, 1X9 folijev (po fpj: slidi fol. 26 j), praviloma 37 vrsi, Velikost lulijcv: 343 k 21 "i rim, ¿reals 155 i 177 mm. Ena roka, frn [ui. Sedanja ve/ava je k 17./18, stoletja Belo usnje s slepim tiskom, okrepljen hrbel. na drugem od its01» poJj yi eiikeia i/ Cmegfl usnja j njpisom S • HIRONlMt « IN • DANIELEM » P.. spodaj je nalepka Rte, 3264, Kodeks je močno qjirezan, Fol. Ir—komentfll sv. Hjeroniffla It knjigi prerok j Danijela. Koi. I79v- 1S9": razlaga Bede Čas ti vred negji h Knjigam sodnikov. [fjemno znmmiVil Mil ludi dva vpisa, pcivc/una 7. imeni: na fnl. 1 14s je — zdi se — t isto roko. kolje pisala besedilo — zabeleženo; J FRQVRESfN. i . nhsidioiR-Ml elti ... Nit fol. ¡iti1 je zelo obledel napi* (če bi mogli govorili u brezbarvnem svinčniku, bi nikla. da so ya upuiabdi, vidi se le rahlo vglohljcna sledi: Ego Fraier Olto acolilus prvmitto,., nato Sledi nekaj ir tic, ki so sledovi sedaj nečiiljive besede, » nidi te oepopulnc. kerje Folij rsbreJiin. Men rta (jre ia i'Lo (oko, kol je v Ijib, 1 na fol. napisala: Ono tenet mappam mmhtlom muppum tenet Quo. Bi bi.: Hermann: V'erztichms, pp 295—297, Ur I trk i re her* Inventar, p. 22. Nemcih: Proremenz, p. 32. Hcrnard L a ni ben, O.S.B.: Bibliotheea fflerpnytniuna Manuscript» (I m iradiiioti des Oevres de Saint Jirome). Tome IV, 4 U Sleenburgi 1972 {od lod citirana Lamberi: Hieronymiaaa), Steenburgi 1972. p. 215. 49 jo lasje in je zatorej laičnega stanu, v roki drži pergament z napisano .številko II. ali V. Ti dve podobi sta za kanček bolje izdelani od drugih. Tem »avtoportretom« pisarjev in rubrikatorjevse pridružujeta na koncu 3. kvaternija (foL 23') pošast (z orlovskim kljunom, velikimi očmi, s perjem po vratu in trupu, z dolgimi krili in repom, ki se izteka v lopatasto, štirilistno viti-co), na koncu naslednjega snopiča pa je pes. ki strmo gleda v številko štiri. Le omenim naj, da je v kodeksu se precej neizdelanih risb, nerodnih, začetniških poskusov, ki so nastali z željo, da bi ponovili te avtonomne risbe. Avtonomne risbe seveda niso posebnosti stiskih rokopisov, četudi jih iz avstrijsko-južnonemškega prostora ne moremo kaj prida našteti, Tu gre za zavestno odločitev pisarja ali rubnkatorja, da bi s temi očarljivimi vinjetami {kar po svoji funkciji namreč so) zaokrožili podobo Hieronimovih komentarjev. Vendar v pometih menihov-pisarjev spoznavamo precejšnjo povezavo s hirsauskim obraznim tipom: to je značilna, tekoča linija obraza v tričetninskem zasuku, z očmi, kijih poudarja črta očcsnili mešičkov, s tonzuro, kije kot elipsa poudarila pripadnost redu: očitno gre za maniro .skriptorija, za vzorec obraza, kije — če smem poenostaviti Morellijeve besede — zasidran v podzavesti risarja ali slikarske šole. Hkrati sc s kolektivno enakostjo vseh protagonistov, ko so obrazi in drže upodobljencev spremenjeni že kar v omamen!, pojavlja tudi vtis o njihovi psihični izenačenosti,33 Cod. Vindob. i&J3* je po iluminacijskem okrasu med skromnejšimi. Mnogo je vrstico ali poldrugo vrstico visokih cinobrastih iniciai (večjih je kar enainsedemdeset), edina, ki jc zaradi svoje izdelanosti vredna večje pozornosti, pa jc na lol. 1\ Na začetku pisem sv, Hieronima je E uncialncga tipa in izrisana le s cinobrovim tušem. Ta črka je nedvomno iz kroga iniciai drugega mojstra v Lah. 7 (npr. fol. 1\ 30\ 321 itd-), vendar dvomilo, da bi smeli govoriti o istem avtorju. " Cf- kuri t.olllcr. Schwabtst:he Buchmalerci m romaniseher /.at, Augsburg 1928, zlasti '¡ab. 14a in b: (oje t.i, Hirsauski pasionalc i' Stuttgarla, VViirtenihcrgjsdie l.andusbihlialtick, Hibi, fol. 53. Poteg obraznega tipi in gest jc skladnost očitna tudi pri oblačilih i enako vlečena risarjeva poležat), ki imajo spei izrazito dolge zapestnikc, pa pri gubanju tkanine v pregibih ild, kar govori o ustaljenosti obrisuc linije, o nadvlanymiana. Tome IV, I. II, p. I7(J ter lome 1. A. p, 304. 5(1 Cod. Vindob. 757rje zbirka teoloških spisov, ki ima malo slikarskega okrasa, lu dvanajst večjih v cinobru izpisanih inicial 7 rubrika t o [je vim nitastim okrasom ter tri kolorirane inicíale. Risba sočnih, kratkih poganjkov, ki se po kratkih zacepih razdelijo v mesnate, trobljasto uvihnjene liste, nas opozarja, da gre zavitke, kjer je risba blizu (!) omm iz Lab. 16, Najboljša je inicialka na ¿ačeiku besedila Ruperta iz Deutza (fol, 40v); znotraj telesa črke Q rastejo vilice v vertikalni simetriji, na spodnjem deluje za katido upodobljen zmaj, kar je v stiških in tudi drugih cistercijanskih rokopisih običajna rešitev, le da se ta pošast od drugih stiških precej razlikuje (si. 19). Te tri okrasne inicíale je v preta-njeni risbi s etnobrom izdelala vešča roka, nanos barve na vmesna polja pa je neroden. Za polnilo so izbrali svetlo, akvarelno prosojno kromoksidno barvo in svetlo oker, tako daje vtis lahen, zračen. — Če to vitičje glede poteze in barve primerjamo z razvojem brstov, kot ga lahko zasledujemo v drugih cistercijanskih rokopisih, bi Vindob. 757 postavili ob bok kodeksom, ki so nastajali v bavarskih in srednjerenskih skriptorijih okoli leta 1185. Tu pa se za trenutek ustavimo ob vprašanju, kaj pomenijo avtonomne risbe na fol. Ur, I2V, 13' in 18': zaradi njih je spet na nov način prišla do izra/.a povezanost Stične z evropskimi deželami tn hkrati s tem tudi mednarodnost cisiercijanske kulture. Gre za 20—25 m m visoke perorisbe trikrpih pogan jkov, kjer sc listi močno uvihuje-jo in so na dlanasti strani senčeni l gosto mrežo. Te risbe so osupljivo enake, zares identične z nekaterimi poganjki, ki so narisani v t.i, Knjigi vzorcev 1ž Reina, V tej sloviti zbirki je poleg Vzorcev abeced, ornamentov za ilakovce, slikana okna itd. tudi več kot dvajset različnih hrstov (na fol I O1 in I lr) in lepo število najrazličnejših živali. Franz Unterkircher je v spremni besedi k faksim ¡tirani izdaji Knjige vzorcev iz Reina 38 zapisal, da se orna mental ni del tega izjemno zanimivega priročnika povsem ujema s cistcrcijanskim slogom v vseh deželah od Anglije do Madiarske na prelomu 12. v 13. stoletje. Če je v tradiciji slovenske umetnostne zgodovine veljalo, daje bil stiski samostan s skriptonjem vred odvisen od cistcrcijanskcga samostana v Reinu pri Gradcu, potem je primerjava teh brstov prag, kjer je treha to mnenje spremeniti Logičen razmislek pove, da bi stiski rokopisi posnemali več elementov po Pergamenl, pisano cnokolüDs ko, knjižni: minuskukt roiddrtsko'gotskcga prehodnega lipa: I7fi folijev, praviloma 31 vrst. Velikost foliji v k I S3 mm. ¿reala 219 x 137 min. Verjetno delo ene roke v zadnjih desetletjih 12. stoletja, kije od fol. I2K pisala manj sVrbno; me d fój. I 30 in 140 1it frk« nekoliko manjše. Velika je okrajíav, od fol 150 je preeej popravkov, vcO kot na zafeiiiih Straneh. Pisano je s t ti Sem, ki ju različno reagiral na redčenje in je 7:1 C o pogosto srednjerj a ve barve ¡zato se I ¿li ko jasno razbere dnevne zapise; skript or jc v enem dnevu prepisal pribUlno 16—IS folijev, ¡no pomeri, da je delal v poletnih mececili, ko so dnevi dolflil Vezava i/ 17./t S. stoletja; rjavo usnje, nit okrepljenem hrbtu je v drugem od iestih pul] 1. zlatim t vurzalkami napisano L>[: • AUGUSTLttl » lili . AGONF • CHRIST1ANO »M.S.. üpodüj jc nalepka Rec. i260. rokopis jc moino obrezan in ima črno-rdet: obriz.g. I'rvi folio je izrezan, kodeks obsega dela najpomembnejših cerkvenih avtorjev. Fol. Ir—13r: spis sv. Avguština u krščanskem boju. Fol. !3*—34": spis istega avtorja t) mcmilnem delovanju. Fol. 341—401': komemsr na temo: -Kdor verjame v vse postave, namesto da bi verjel v eno. na-vse /11 ti nje ne stuii niti eni.« Fol- 40'—127\ razlaga Ruperta 1/ Deutza o Visoki pesmi, lol, I2üf—I47c: 5 a nt ogovori 1/idorja 1/ Seville. Fol. i -H'— ] pojasnilo o sobratlh nad Škofa Anselba. To besedilo nima zakljutka, ker so zadnji lis I i izrezani. Ribi.: Hermann: i'nzeirhnis, p. lífl. t) nt er k i re her: Inventar, p. 2?. Németii; Provenkm: p. 33 M. C. Uiaz y Dia/: Index Siriplorium Latimmm Medii At'vi t¡inpunorum, Salamanca 1 V5tt. p, 105. 11 Reiner Aii&terhuclt- Fttksimilc-Avfgnbe ini Original/dfmal tli". Mustertwches OKI Coder \'inil/tho-goals 507dtrósterreichischen NationatbibKothek. Kommentar: Franz Unterkircher, Cira z I AT1), Rein U, ce hi nastali kol odmev na te liste / v/.orei, pa se niti o k rasne abecede niti /i val i ne ujemajo s Stiškimi: reinske risbe kažejo prav pri brstnih poganjkih. živalih in abecedah, da so razvojno poznejši, da so učakali še dve ali tri desetletja razvoja, Franz Unterkicher in Bva Frpdl-Kraft sta opojorüa, da je ci-stcrcijanskc umetnike redovni predpis tesneje povezoval s knjižnim slikarstvom cistercijanov v Franciji kot z necisiercijansko miniaturo v domači deželi, da je veljavne predloge posredoval po matičnem cistercijanskem samostanu,3" kije bil — vsaj za Stično — približno tisoč kilometrov stran, Poganjki s teh avtonomnih risb se v bistvenih pote/ah ujemajo z nekaterimi brsti in listi i/ drugih stiskih rokopisov, s tistimi, kjer globino prevojev na mesnatih listih poudari gosta črtkana mreža ali vzorec »Argusovih oči« (npr. Lab. 7, V,indob. 649 in 650). Ta element senčenja, ki ga najdemo v Knjigi vzorcev iz Reina, ne pa v sočasnih rokopisih iz Srednje Evrope, se je pojavljal po L 1175 v rokopisih iz mozanskih skriptorijev. tudi benediktinskih, ne le cistercijanskih."40 Mislim, da so vstiiki samostan prihajali skriptorji in iluminatorji, ki so iz matičnihsamostanov v Burgund i |i in današnji Belgiji dobivali navodilu in temeljne vztirte; te so poskušali zvesto posneli, vendar so tem predlogam dali nekaj svojih potez, ki se jim pozna bližina 1 lirsaua. Rcgensburga, Zwetila, Avtonomne risbe poganjkov v Vindob. 757 — podprte s perorisbami iz Reina — nam govorijo o tem prenašanju in p re ni kan ju vzgledov v novo okolje. Ker je Knjiga vzorcev iz Reina delo potujočega cistereijana. si smemo predstavljati, da gaje pot zanesla v Stično in potem, kn sije ogledal že izgotovljeni kodeks — očitno tedaj enega najnovejših v stiski knjižnici — \t. katerega pa v svojo beležko ni mogel prerisa-ti nobene nove ideje, je na dno strani narisal nekaj poganjkov — takih, kol jih je mogel pokazati redovnim bratom na Kranjskem. Ti brsti so edina resnična umetniška zveza meti stiškimi rokopisi in bclcžnico. ki je po naključju ostala v Rcinu. Cod. Vindnh, 758" ima sanio dve okrasni iniciali, vendar jc vsako izdelal drug mojster, kolonrano inicialo T na fol. I1 jc izrisal isti mojster kot ga po- " Eva Frodl-Kraft, I >.js "Flechtwerk' der frühen Zistcrfkraerf« ratet, Wiener Jakrkuch fur Kwut- gixftichu. XX. 1965, p. 10, 1:1 La fiitri: La lettre ornée, if. Bruselj. Bibt. Royale- 9f42—44; London. British M lis t um Add. 18032 itd. " Pergament; pisano enokokgisko, pjjznoiomanska minuskuSa, črn mi. Veli t dm Fnlijev: 29.1 x 186 mm, ¿rcata: 2Uüx 136mm, praviloma 51 vrst, vendar so pogoni i pripisi in vslavki. Kva.T<;rniji so označeni /. rimsko Številko. Vera v» i/ 17./1 Ji. siolctja; rjavo ns nje — povsem enaka vezava kui pn Vindob. 757— z napisom I /btih kapitalkah S • AM BROS Y »HEXAMFRON < MS.; spodaj je nalepka Ker. 3262. Rokopis je noini) obrezan in ima rdsit-irn obri^g. Prvi list ni oSwvilieb, na reeto strani je povsem prarcn, na verso a rani je - v /naïitni menjavi črnih ti rdečih irk napisano: Incipii Exametun Truciattu S a fi rt i Antbrosij. archiepiscopi 1 Je die prima Condilioms mumii. kodeks obsega i/kijjfno dela sv. Ambroža. FoL lr—94'; Sv. Ambrož: Hekttmciûn. Fol. "ii1—! 19v: besedilo istega aviorja o paradižu. Kol. 120r—146': besedilo o Kajnu in Ab ta. Fol. 14fr1 ifjZ1: pnvzeiki » paradižu in izvLru in vodj in drevesu življenja, kot piie V Genta. Fol. I62v— 171"; povietki à Eksodusu Foi 17!'- E741": povzetki o Levmku Fol 174^-177\ povzetki o Knjipi Jtci il. Fol, 177*— 3 7y : besedilo ç drugem zakonu. Fol. ISO1"—lg|v: o Jcxusôvi iadji. ilihl.i m ci mann: Verzeichnis, p. 29K-—300, ünterkireiler: Inventur, p. 25. O ho M li/al Byzoit: und iAit Abentiltiml. Prunksaal der Österreichischen Nutionalhiblioihck. Wien, t^ti 1 [r.k.j, pp, 166—167. NemttK: Pnvtnient, p i 3- 52 znamo iz ljubljanskih rokopisov Lak 3 (P na fol. 2"), Lub. 8/III( fol. 2' in II 8r) ter Lah. ¡4 (fol. 2r >_ Kaže, da je ta risar puščal v kodeksih osamljene ¡niciale; zanj so značilni dolgi listi z jasno izrisanimi, vzporedno tekočimi žilami in trem zaobljenim zobcem na vrhu lista sledi še koničast zobček (si. 20). — Njegova poteza se sklada z delom iluminatorja, kije na fol, ISO1 narisal inicialo Pin vanjo postavil do pasu vidnega menihu (si, 21), Vitka postava je v kuri, kapuca mu je zdrsnila na rame, s prstani pa opozarja na napisni trak, ki se v polkrogu boči nad glavo, vendar so napis z nožičem neznanokdaj ostrgali. Mislim, da tega portreta ni prispeval noben od risarjev doslej navedenih figuralnih upodobitev, Hermann je sicer zapisal, daje ta risba - slogovno popolnoma skladna z micialnp podobo na fol. 62v v rokopisu 649, it. 190 (tega (= Hermannovega) seznama, kjer je upodobljen opat i-otknand iz Stične; gre za inicialo, ki jo je očitno izrisala ista roka. Značilne so namreč vzporedne upognjene linije od nosnega korena do brade.Res so vitiee te iniciale skladne s tistimi, ki jili je v Vimtob. 650 narisal boljši iluminator, vendar je risba mentha bistveno drugačna od Folknandovega portreta in brki (to so namreč »vzporedne upognjene poteze«* }se mi ne zdijo preveč odločilen detajl, čc ni skladnosti nikjer drugje. Zdi se, da bo treba domovi no tega obraznega tipa iskali v območju Srednjega iil Spodnjega Porcnja. — Seveda so v tem rokopisu tudi inieiale, narisane v dno-bru; praviloma imajo telo razdeljeno v dva pramena in po sredini teče bel cik-cakast trak, Vitiee, ki se igrivo uvihujejo v vse smeri, pripadajo različnim okrasnim skupinam; povsem nenavadna pa je domislica, da se med mctliča-stimi poganjki znajde tudi vršiček s popkom v obliki enakostraničnega trikotnika (fol. 51). To je geometrični detajl, ki sredi mehkih organskih form učinkuje nekoliko absurdno in je zato izjemno vpadljiv: to je posebnost, ki jo poznamo le pri dveh inicialah v Lab. 13. pa prav od nikjer drugje, Rokopisi iz romanske Stične, ki so sedaj na Dunaju, so v pričujočem zapisu predstavljeni le z nekaj temeljnimi opozorili. Skušala sem zaznamovati predvsem slikarske prvine in nakazati druge, namreč paleografsko in kulturnozgodovinsko pomembne detajle, ki so jasen most med nekaterimi ljubljanskimi in nekaterimi dunajskimi kodeksi, skušala sem z zgoščenimi pripombami razjasniti, zakaj »da« in zakaj »ne«, ko ob rokopisih iz Stične omenjam Hirsau, Salzburg, Rein, Aldcrsbach, Zwettl itd. Za dunajsko skupino sodim, da je nastala v vsaj treh časovno razmaknjenih valovih; prvi se še dotika Folknandovcga časa, naslednja dva pa sovpadata z Aldeprandovim in Peronovim opatovanjem; zadnji rokopis v tej časovni pahljači se umešča v leta ok. 1185. Te letnice se delno, ne pa v celoti, ujemajo tudi z rokopisi, ki so sedaj hranjeni v Ljubljani Stiški rokopisi so nastali v času, ko je BVropa doživljala naj intenzivnejši razvoj monastične kulture in so bile razdalje med samostanskimi središči majhne; hkrati pa je druga polovica 12, stoletja za cistercijansko umetnost čas prve klasike, ki jo zaznamujejo zelo jasna in povsod veljavna ikonografska in formalna pTavila. Ti kodeksi so sijajni predstavniki romanske cistercijanske iluminaeije: v njih se zrcalijo estetska in oblikovna merila najkvalitetnejših skriptorijev tz širšega srednjeevropskega prostora. To pomeni, da so tudi razgledi stiskih opatov bili vse prej kot horizonti cistercijanskega samostana na robu Evrope: temelje svoje bi hI i o teke so postavljali z naročili pri naj plemenitejših lluminatorskih rokah tistih let. " Hermann: Verzeichnit* p. .100, 53 I >1L ILLUMINIERTEN HANDSCHRIFTEN DES ROMANISCHEN STIGMA (SITTICIUM): DIE WIEN RR GRUPPE Als der Zisterzienserkloster in Stüna (Sitticium hzw Sittich), unweit von Ljubljana, im Jahre 1784 aufgehoben wurde, ist ein Teil des Uibliothckschatzci in die damalige Ly-zeaibibUothek in Ljubljana, das ander* aber in die Hofbiblioihek in Wien gelangt. Aus dem 12. Jh. sind insgesamt 24 Hand seh rillen erhallen, davon sind in Ljubljana siebzehn Codies und in Wien weitere sieben, Wenn man die beiden Gruppen vergleicht, so isi man sich im klaren darüber, dass die Codices eng verwandt sind, und es ist evident, dass man eine und dieselbe Iland sowohl in einigen Handschriften aus Ljubljanaer als auch aus Wiener Bibliothek findet. Die Handschriften der Wiener Gruppe stammen aus der Zeit zwischen I Ii? und 1185, aus der Zeit der Äbte Folknand, Aldcprand und Pero. Die schönsten Handschriften der Wiener Gruppe sind Cod. Vindob. 649 und 650. Für beide sind grosszügig geplante Architekturrahmcn bezeichnend, die in sehr feinem Färb Verhältnis (hellblau, hellgrün und oker) und in der Kombination von schlanken Säutchen und halbrunden Bogen ausgeführt sind (Abb. 9 und 12J. Die Initialen sind die Arbeit zweier llluminatores: der erste hat meisterhaft die mehrhal'ten Kaskaden der spiralenförmigen Ranken, die die turmartigen Buchstaben umgeben (Abb. 10, II, 13). geschaffen. Seine Ranken sind mit langlappigen Blättern besetzt, die aus kurzen Spalten wachsen; die Rliiner sind auf der Innenseite mit einein Netz,- und »Argusaugen«-Mustcr verziert. Eindeutig verwandte Zicrinitialen sind auch im Cod, Lab. 7 zu finden. Der Cod. Vindob. 650 ist wegen seiner Figurcnitialen (Abb. 15—17) berühmt, Die bekannteste ist die Intiale mit der Darstellung von Folknand. Diese und andere Figuren sind keineswegs eine gläzende Arbeit (viel bedeutender ist die Dedikationsinschrift, in der Folknands Name vorkommt), aber trotzdem sind diese Initialen bemerkenswert wegen ihrer Ausführung mit souveräner Linie und wegen ihrer Farbensaiiigkeit (moosgrün, dunkelblau, karminrot). Sehr interessant sind auch zwei autonome Zeichnungen: beim ersten -Portrait" des Schreibers war sein Name fJicolfat) zu lesen (Cf, Anm. 28), über dem Kopf des zweiten Schreibers steht (En)gitberiii£. Die (£n)gi Ibens'sehe l ederzeichnung ist mit einer Linienführung gekennzeichnet, die einige Reminiszenzen an die Hirsauer Schule erkennen lasst. — Die autonomen Zeichnungen sind ausserdem auch in \ indob. 685 zu finden, wo einige Quatcrmone mit Darstellungen des Schreibers versehen sind; diese weisen dieselbe Hand wie die Zeichnungen in Lab. J(Abb, 22, 231 auf. Auch hier ist eine Verwandschafl mit dem Hirsauer Gesichtstypus zu spüren. In den Initialen des Vindob. 650 sind manche Tiere dargestellt, die Formgebung der Drachen (mit ornamentierten Korpus, die Ohren in Horner modifiziert, die Heine mit betonten Knien und weichen 1 atzen) erinnert stark an das Skriptorium von Weingarten und seine Stilstufe um die Mitte des 12. Jahrhunderts. Line Besonderheit in Vindob, dJOist die Initiale mit Fabelwesen (Abb. 14), die sich als starker Kontrast zur Stellung des hl. Bernard präsentiert. Bei der monumentalen Initiale H (Abb. IS) aus Vindob. 659 lassen die vegetabilen Formen ein anderes Ornamentengut spüren (ZweitI oder Aldersbach um das Ende des 12. Jahrhunderts.). — Als Anekdote, eine Erzählung für sich, ist die Anwesenheit einiger Knospen und Blatter Zeichnungen einzuschätzen, die in Vindoh. 757 hie und da aufgezeichnet und die identisch mit einigen Zeichnungen aus dem sogenannten Reiner Musterbuch (Vindob. 507). fol. 10'' und II, sind. Da diese Zeichnungen eine entwickeltere 54 Stuft als Eiiidere Initialen in dem Codex zeigen, ist anzunehmen, tlass der Meister des Reiner Musterbuches Slitnn um das Ende des 12, Jahrhunderts besucht hat. Die Handschriften aus Stična Sind aucli Ulit mehreren Hungerten von Silhmjctteninitia-len verziert; diese einfacheren Initialen sind manchmal mit Rankenarabcsken, mit Füllungen m (ruhen Formen der Hettronnéi\ mit langen Ausläufern usw, bereichert, Sehr oft sind sie zweifarbig, in Rot und Schwarz (oder Blau) ausgeführt. Diese IfÜtialen sind in kapitaler und unzialer Form— ab und zu aueh als vergrösserte Minuskelfoi 111— zu finden. Alle Codices wurden beim neuen Einband ( E7./1&. Jh.) stark beschnitten und leider sind manche Glossen, diese wer t vollen Dokumenten, nur teilweise erhalten geblieben, Die romanischen Handschriften aus Stifna sind der spezifischen zistemcnsischen Zeichnung und Ästhetik der Zicriniiialen stark verpflichtet; sie weisen mehrere Mti-sierhände auf und stellen das Bestehen des Skiiptoriums in Frage, Auf der anderen Seite sind sie aber fast ausnahmslos als Leistungen von hoher Qualität und mit betonter Farbenpracht eher mit der burgundischen oder mosanen Tradition in der Buchmalerei verbunden als mit ¿¡slemen s i sehen Handschriften im oster reich i sehen und süddeutschen Raum. 55