GLASNIK Ljubljana, i. februarja 195? OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO IV., ŠTEV. 9 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POROČILO O DELU SVETA ZA KOMUNALNE ZADEVE OLO LJUBLJANA ZA LETO 1956 (Gradivo za 15. redno sejo Okrajnega ljudskega odbora) Svet za komunalne zadeve Okraj-ljudskega odbora je bil izvoljen na 1. seji OLO dne 30. jul. 1955. Stel je 11 članov, ker pa je bil v t°ku poslovne dobe razrešen predsednik ter na njegovo mesto izvoljen nov iz vrst članov Sveta, šteje danes le 10 članov. V svetu so ‘rjje odborniki ljudskega odbora, sedem članov sveta pa niso odborniki. Vri Svetu obravnavajo konkretne Predloge naslednje komisije: 1. Komisija za prenumeraeijo in Preimenovanje ulic. 2. Komisija za oskrbo okraja z električno energijo. 5. Komisija za izdelavo generalnega programa za mestno kanalizacijo. Delo posameznih komisij bo v Poročilu posebej obdelano. , Svet je imel v letu 1955 5 sej, v otu 1Q% pfl 8 rednih in 4 izredne ^•je. Seje so bile vedno sklepčne *°r se jih je udeleževalo vedno nad Polovico članov. Udeležba članov sjfeta na sejali Sveta je znašala yo. Nizek odstotek udeležbe recitira zaradi dolgotrajne bolezni 'lana Sveta tov. Stajdoharja ter po-Soste odsotnosti nekaterih članov f"r,‘ta. ki ne stanujejo v Ljubljani. . Svet je obravnaval na svojih sejah naslednje zadeve: sistematizacijo delovnih mest pri Tajništvu za . oninnalne zadeve, o odnosu OLO jo občinskih ljudskih odborov do jOjnumilnih zavodov in podjetij, ki kujejo v območju mesta Ljublja-R.0' ,o psedlogu proračuna in inve-^'Oljskega plana za leto 1956. o re-?°nstrukeiji Celovške ceste v zvezi ' Uvedbo Irolevhusnega prometa J,Joti Šentvidu, o stanju oskrbe z i oktrično energiio v okraju in v jjjJ . juni. o predlogu EC7. za zvi-1,^'Jo tarif v zvezi z uvedbo avto-V *°.v;> trolevlmsov, o poročilu i, '["sije za ptenumeracijo in pre-(ijJUuvanje ulic, o odloku o pobira-pj'' smeti na področju mesta, o stjj.mgu plana za finansiranje inve-vj|.|j v J, tromesečju 1956, o prati , Uprave cest OLO in predlogu gr,,!0^ab za Upravo cest ORO, o ilaSnji skupinskega vodovoda Stični* oobnje ter o pripravah za for-gr '.'"je vodovodne skupnosti za k) j _ Ujo skupinskega vodovoda Cer-Of.r^engeS, o poročilu Uprave cest ti,' . 0 stanju cest 111. reda in vnr-l.jul' Prometa na področju ograja juna, o predlogu odloka o od-Pr8vnin' za Pr°dnjo komunalnih na-dtitij J »kraju, o predlogu odloka o stanovanjskih površinah, » pJJJ-Ukcijah, materialih in opremi, lltti ^uloffu proračuna in investieij-^llnU l)*2»- PRORAČUN SVETA ZA KOMUNALNE ZADEVE OLO LJUBLJANA IN REALIZACIJA ZA LETO 1956 Funkcionalni izdatki po proračunu Tabela 1 Postavka Plan Realizacija izpolnitve 1. Numeraciju mesta 1,048.500 999.515 95,3 2. Tehnične potrebščine .... 33.000 32.327 98,0 3. Prispevek vodni skupnosti za melioracijo Ljublj. barja . . 20,000.000 20,000.000 100,0 4. Kopiranje načrtov 10.000 7.015 70,2 5. Strokovna študijska potovanja 86.800 82.098 93,4 6. Dotacija DGIT 150.000 150.000 too.o 7. Obveznosti iz preteklih let . . 1,778.000 1,778.000 100,0 8. Prispevek k vodnemu skladu 14,430.000 14,428.469 99.1 9. Prispevek k izdelavi idejnega projekta zn vodovod Cerklje-. Mengeš 500.000 500.000 100,0 10. Prometno štetje 400.000 400.000 too.o 11. Vzdrževanje grobov talcev 500.000 394.206 78,8 12. »Nekateri sedanji problemi Ljubljane« 711.000 711.000 100,0 13. Protiletalska zaščita .... 1,370.000 1,370.000 100.0 14. Dotacija EC2 za rckonstrukc. osebnega lokal, prometa . . 90,638.000 90,638.000 100,0 15. Dotacija ECZ za rekonstr. cest 24,000.000 24,000.000 100,0 16. Vzdrževanje cest lil. reda . . 108,122.000 108.122.000 100,0 17. Anuiteta Upravi cest za sam- ski dom 4,000.000 4,000.000 100,0 Skupaj . . . 267,777.300 267,612.630 99,9 PLAN INVESTICIJ SVETA ZA KOMUNALNE ZADEVE OLO LJUBLJANA IN NJEGOVA REALIZACIJA ZA LETO 1956 Tabela 2 '6 Postavka 1. Dela na mostu pri Bošlunju . 2. Preložitev ceste pri Ligo j ni . 3. Delu na mostu pri Sinji gorici 4. Zaloška cesta — dokončanje . 5. Drtija—Kandrše — rekonstr. 6. Most čez Kamniško Bistrico . 7. Prometni znaki............. 8. Nabava kamionov ..... 9. Študij in načrti........... 10. Gradnja kanalizacije Mengeš lt. Severni zbiralnik, III. etapa . 12. Študij in načrti kanalizacije . 13. Študij in načrti za centralno pokopališče................. 14. Rekonstrukcija javne razsvetljave na Celovški cesti . . . 15. Načrti za javno razsvetljavo . Skupaj . . . Iz gozdnega sklada: 1. Cesta v Kamniško Ristrico . Cesta v Kamniško Bistrico . 2. Most pri Lipsenju.......... 3. Most čez Kamniško Bistrico pri Radomljah............... Skupaj . . . Plan Realizacija izpolnitve 2,390.000 2,390.000 100.0 2.320.000 2,320.000 100,0 3,650.000 3,650.000 too.o 5.102.000 5,102.000 100,0 10,000.000 10,000.000 too.o 4,100.000 4,100.000 100.0 500.000 500.000 too.o 11.500.000 11,500.000 100,0 3.500.000 3,404.317 97,2 3,000.000 3,000.000 100,0 30.000.000 30,000.000 too.o 3.200.000 3,200.000 100,0 500.000 166.446 33,3 11,000.000 10,997.113 99,9 600.000 600.000 100,0 91.362.000 90,929.876 99,5 1,952.107 8,047.503 2,036,121 17,900.000 29,935.731 STKAN 42 GLASNI* le« za grobove talcev in borcev na Centralnem pokopališču. V začetku leta 1956 je izšla knjiga »Nekateri današnji in jutrišnji 'problemi Ljubljane«, ki smo jo finansirali iz okrajnega proračuna. Iz sredstev za protiletalsko zaščito smo potavnali stroške v zvezi z vzdrževanjem in čuvanjem skladišč in nekaterih zaklonišč okrajnega značaja. ECŽ je prejela kot dotacijo znesek 90,638.000 din za stroške v zvezi z rekonstrukcijo osebnega lokalnega prometa. Ostale stroške krije ECŽ iz posojil, ki jih je najela pri NB Prav tako je prejela ECŽ dotacijo v višini 24,000.000 din za ureditev cest, na katerih je uvedla tro-lejbusni in avtobusni promet. Iz navedenih sredstev je bil urejen del Titove ceste, Gradišče, del Gorjupe ve ulice ter nekatere korekcije na Prulah. V gradnji so najnujnejša dela na Celovški cesti, ki naj zagotove kolikor toliko varen tro-lejbusni promet. Za vzdrževanje cest III. reda je bilo danih iz proračuna 108,122.000 dinarjev ter iz cestnega sklada 29,249.855 din. S temi sredstvi je Uprava cest OLO vzdrževala 761,0 km cest in 79 mostov ter razne objekte na njih. Od okrajnih cest je utrjenih na sodoben način le 4,7 %>, vse ostale so makadamske. Skupaj je bilo porabljenih ca. 60.000 m’ gramoza vseh vrst za vzdrževanje cest, popravljenih odnosno obnovljenih je bilo 11 mostov, protiprašno je bilo obdelanih 20,5 km cest ter obnovljenih 867 raznih prometnih in varnostnih znakov. Vse okrajne ceste so plužcnc v primeru snega z izjemo ceste Grahovo—Radlje, če nastopijo veliki snežni zameti. Stroški za snežno akcijo na cestah III. reda v letu 1956 so znašali ca. 4,600.000 din. Za gradnjo samskega doma za delavce Uprave cest OLO je bila plačana prva anuiteta v višini 4,000.000 din. Iz tabele 2 je razvidna izvršitev investicijskega plana za leto 1956, ki znaša 99,5 °/o. Vsa predvidena dela so bila nadaljevanje del iz leta 1955 odnosno še prej. 1. Na cesti III/1223 pri Boštanju je bil dograjen most čez potok Dubravko, razpetinc 12,82 m v armiranem betonu v skupni vrednosti 8,455.451 din, vključno ureditev nadvozov na most in regulacijo potoka, od česar je bilo investiranih leto 1956 2,390.000 din. 2. Na cesti III/1205 pri Veliki Ligo j ni je bila zaključena rekonstrukcija ceste v dolžini 339 m v skupni vrednosti 3,319.916 din, od česar je bilo investiranih v letu 1956 2 milijona 319.916 din. 3. Na cesti 111/1218 pri Sinji gorici je bil dograjen most čez Pod-lipščico dolžine 21,0 m v skupni vrednosti 5.019.218 din z navozi na most. Od skupne vsote je bilo investiranih v letu 1956 3.650.000 din. 4. Zn ureditev hodnikov oh Zaloški cesti je bilo v letu 1956 investiranih 5.102.000 din, s čimer je bilo 4551 m* hodnikov v nsfnltmaka-dnmu. 5. Za nadaljevanje del na cesti Drtija—Kandrše kot važne cestne zveze med okrajem Ljubljana in Trbovlje je bilo porabljenih 10 milijonov din, dela se nadaljujejo. 6. Za gradnjo mostu no cesti TII/1254 čez Kamniško Bistrico je -bilo nakazano gradbenemu odboru, ki se je formiral pri občini Domžale, 4,100.000 din. Delo se je zakasnilo zaradi težav pri dokumentaciji in zaradi dvakratne licitacije. Gradbeno podjetje »Projekt« iz Kranja, ki je končno izlicitiralo gradbena dela, je začelo z delom. 7. Na okrajnih cestah je bilo v letu 1956 obnovljenih 66 kom. krajevnih naprav (napisov), 261 kom. prometnih znakov, 13 kom. smerokazov in 527 kom. obcestnih smernikov v skupni vrednosti 500.000 din. 8. Za potrebe. Uprave cest OLO so bila nabavljena v letu 1956 naslednja vozila in stroji: 1 osebni avto, kamion TAM, 1 jecp in kompresor »Fugram« v skupni vrednosti 11,500.000 din. S tem se je Uprava cest OLO usposobila, da lahko opravlja razne nadzorstvene obhode tudi v naj slabšem vremenu in v zimskem času. 9. Za študije in načrte v zvezi s pripravo tehnične dokumentacije za tekoča in predvidena dela je bilo porabljenih 3,404.317 din. Izdelani so bili investicijski programi in glavni projekti: za kamnolom v Podutiku, za most čez Pšato, za cesto v Kamniško Bistrico, za samski dom Uprave cest OLO, zn most v Zalogu, za most čez Kamniško Bistrico, za cesto Smrečje—Žiri, za Litijsko cesto, za cesto Domžale—Duplica in Krtina—Moravče. 10. Na prošnjo občinskega ljudskega odbora Mengeš je prispeval OLO Ljubljana h gradnji kanalizacije v tiru ceste II. reda skozi Mengeš znesek 3,000.000 din. 11. V letu 1956 se je nadaljevalo z gradnjo severnega zbiralnika, ker ga je bilo zgrajenega 295,0 m v skupni vrednosti 30,000.000 din. Z deli se bo nadaljevalo v letu 1957. Pri teh delili smo uporabili nove montažne metode ter polagali cevi -0 210 cm. Z novim načinom gradnje se bo povečala hitrost gradnje, kvaliteta in znižali se bodo tudi gradbeni stroški. 12. Za študije in načrte v zvezi s kanalizacijo mesto Ljubljane je bilo porabljenih 3,200.000 din, in sicer za izdelavo generalnega investicijskega programa kanalizacije Ljubljana, ki je bil predložen re- vizijski komisiji in potrjen po pristojnem svetu, dalje zu načrte za severni zbiralnik, za načrte zu zbiralnike ob Ljubljanici in geodetski posnetek obstoječe kanalske mreže. Zavod je proučil delovni postopek z uporabo horicontalnih opažev, kovinskih razpor itd., s čimer sc bo zmanjšala uporaba lesa za opaže. 13. Za študije in načrte za ure- Od celotne investicijske vsote po proračunu OLO, s katero je razpolagal Svet za komunalne zadeve OLO Ljubljana in je znašala po realizaci ji 90,929.876 din, je bilo investiranih na območju mestnih občin 55 °/o, v ostalem območju okraja pa 45»/». Slika pa se spremeni, če upoštevamo, da je bilo za ceste III. reda in mostove investiranih poleg rednih proračunskih sredstev še 29 milijonov 935.731 din iz gozdnega sklada ter znaša odstotek vloženih investicij no področju okraja izven mesta Ljubljane 75 %> vseh sredstev. Vodni sklad v letu 1956 je upravljal Svet zn komunalne zadeve OLO Ljubljana. Plan in realizacija vodnega sklada zn leto 1956 sta razvidna iz tabele 3. OKRAJNI VODNI SKLAD — PLAN IN REALIZACIJA ZA LETO 1956 Tabela 3 Postavka Plan Izvršeno 1. Nadzorna služba 3,131.492 ' 2,558.068 2. Ljubljanica — čiščenje 4,245.901 1,752.279 3. Kamniška Bistrica 11,360.160 11,360.160 4. Regulacijo Šujice 7,843.254 7,843.254 5. Grosupeljska kotlina 400.000 400.000 6. Drtijščica — vzdrževanje 1,500.000 1,500.000 7. Hudourniki v okraju 1,676.980 1,676.980 8. Regulacija Brežička — načrt 48.166 48.166 9. Hudournik na Golovcu 500.000 500.000 10. Mali Griben 396.708 395.938 11. Načrti in raziskave 1,442.870 1,418.575 12. Obveznosti iz leta 1955 2,870.522 2,870.522 13. Nepredvideno in rezerva 1,769.942 1,608.860 37,185.895 33,932.802 K sprednji tabeli dajemo nasled- nja pojasnila: 1. Ki er ni formirana okrajna uprava zu vodno gospodarstvo, je Svet za komunalne zadeve začasno poveril operativno izvajanje nalog i,a področju okraja Ljubljana Tehnični sekciji za gornjo Savo — Uprava za vodno gospodarstvo LRS, ki je nadzorovala vodotoke in naprave na njih ter izvrševala manjša popravila. Za te namene je potrošila 2,558.068 din. 2. Spomladi leta 1956 smo še izvršili zaključna dela na velikem čiščenju in urejanju struge Ljubljanice skozi mesto, ki smo ga pričeli v letu 1955. Delo je zaključeno z izjemo dovozne poti v Ljubljanico na Prulah, ki je ni bilo možno urediti že v letu 1956 zaradi visokega stanja vode, ko smo dobili izvajalca del. Zaključna dela na čiščenju so znašala 1,752.279 din. 3. Spomladanske visoke vode v Kamniški Bistrici so napravile zelo veliko škodo na obrežnih zavarovanjih in nezavarovanih bregovih struge ter grozile, da odnesejo iztočni objekt rnzbremenilnika P.šnte, vderejo v smer proti Domžalam in poplavijo na drugi struni stanovanjsko kolonijo tovarne Količevo ter same tovarniške objekte. Na podlagi načrta zu regulacijo Kamniške Bistrice smo takoj začeli s pomočjo Tehnične sekcije za gornjo Savo z najnunejšimi regulacijskimi in zavarovalnimi deli ob Kamniški Bistrici od tovarne Titan do tovarne Količevo. Z isposojeno mehanizacijo smo uspeli napraviti prekope v sipinah tako, da je odtok vodi- olajšan. Seveda je treba še naprej utrditi nove bregove, ker bo sicer vse delo brez uspeha. Popravljenih je bilo tudi v d pragov in obrežja pod Ihanskim mostom. Stroški v letu 1956 so znašali 11,360.160 din. 4. Vodna skupnost Šujice je prejela iz vodnega skladu prispeve« v višini 7,843.254 din ter so bila deli v II. etapi zaključena. Sedaj jč zgrajeno 1720m nove struge. V k ditev centralnega pokopališča na ............ njenih tošnjem letu je nujno nadaljevat)! dele Zalah je bilo porabljenih 10,166.446 dinarjev, ker projektantsko podjetje ni forsiralo dela. Program pa je sedaj tik pred dokončanjem. 14. V zvezi z rekonstrukcijo osebnega lokalnega prometa po Celovški cesti je bilo potrebno rekonstruirati tudi javno razsvetljavo, ker uporablja delno drogove sedanjega tramvaja. V letu 1956 je bil nabavljen ves potrebni material in izdelani nosilni elementi zn luči, kar bo montirano v tem letu. Stroški so znašali 10 milijonov 997.113 din. 15. V zvezi s predvideno rekonstrukcijo javne razsvetljave na Celovški cesti je bil izdelan investicijski program in glavni projekt ter so znašali stroški 600.000 din. z ilciom, ker bodo šele po dograjen’ III. etapi do sedaj izvršena dela z"’; čela služiti svojemu namenu. 5. Z deli zu raziskovanje jun1® pri Račni, ki tvori veliko oviro odtoku vodnih množin iz Grosupeljske kotline, smo pričeli, toda j m nismo mogli nadaljevati, ker nisi’’1! dobili sposobnih potapljačev, da j’1 raziskali sifon na koncu jame ,6i ugotovili smer odtoka vode in t»«ji ako dobili podatke o smeri vodnega tok” in za nadaljevanje del na izkop8 tunelu za odvod vode. Zn naprav® odrov in mostov v jami ter p”! pravljalna delu smo porabili 400.00* dinarjev. 6, Potok Drtijščica, ki je bil sv"!! ječasno že delno reguliran, je p! potreben nujnih večjih vzdrževali”8! del, da ne bi visoke vode pop1”'; noma uničile že zgrajeno regulf' tn rmmmi io hilo Hmlnlicflj. cijo. V ta namen je bilo dodeljen-vodni skupnosti 1,500.000 din, da H izvršila najnujnejša popravilo te. dokončala vodovod na Pečali. 7. Za velika vzdrževalna dela m’ reguliranih hudournikih v okraj! je bilo porabljenih 1.676.980 diu. 3 temi sredstvi je bila obnovljena v" lika prečna zgradba na Iški, ki 1-grozila, da sc poruši, dalje so 1” urejeni posamezni deli struge P!T toka Motnišnien pri Špitalu. ki J’ je načela poplava v letu 1955. D' stojala je nevarnost, da se zač" rušiti tudi okrajna cesta. 8. Za predvideno regulacijo Pf[i 1 toka Brožiček v Loški dolini fo M r izdelani potrebni načrti ter bo m”, 1 no v letu 1957 pričeti z doli, če l””1 1 na razpolago potrebna sreilst'* Stroški tehnične dokumentacije znašali 48.166 din. . 9. Urejen je bil hudournik 8 Golovcu ter delno kanaliziran. Str” ški ureditve so znašali 500.000 <” 10. Na Malem Grabnu pri Ko**l iah so bile pričeta zavarovalna ot'^ Del stroškov nosi Vodna skup”1" za melioracijo Ljubljanskega h” iz vodnega sklada smo prispe v*1 395.938 din. J b 11. Za tekoča dela in. delo plan leta 1957 so bili narejeni r, c] trebni načrti in raziskave. Izvrš”” so bile meritve na Dobrunjš*’8 d projekti: za Motnišnico, za reg”1 cijo reke Reke, za dovozno p0<> Ljubljanico, zu obnovo Mazije8!", e) jezu, za regulacijo Zirovniščice, “U nika in meritve za potok Rača. S*1) ški načrtov in meritev so zn”6 1,418.575 din. , j( 12. Pod postavko obveznost’ ,; preteklih let so zapopadeni prl' v k plačani zneski v vodni sklad s ji hj ni podjetij in neplačani raču”’ j leta *1955 za dela pri Mali vos* ^ Savi, Ljubljanici pod Zalogo”'. < za čiščenje struge v Ljubljani”1 višini 2,870.522 din. f 13. Iz postavke nepredvideni ški in rezerve so bili vrnjeni hi čani prispevki v vodni sklad v 'j di 195fi Ljubljanskemu brodarsk1',| ’ti, društvu za škodo, ki jo je »trP^jUti zaradi del v Ljubljanici, Vodov” kf skupnosti Velika Loka dotacij®J "0, gradnji vodovoda, dalje obvez” ^ alf do banke in priprava elaborat” ,i delilni načrt in razlastitev ob . Skupni stroški so znašali dinarjev. Saldo na Vodnem sk’ n znaša per 31. XII. 1956 3.253.09" ter je prenesen na Vodni skl”1 c leto 1957. glasnik STRAN 43 , Cestni sklad, ki se jc prvič for-®iral leta 1956, je bil planiran na 35,000.000 din, dohodki v cestni sklad, ki se formirajo iz 70%-nc takse na kmečka vprežna vozila, kazni za Prometne prekrške in cvcnt. uporabo cestnega sveta so bili realizirani v višini 38,952.478 din. Izdatki iz cestnega sklada v letu '956 so bili v smislu zveznih na-!°dil namenjeni le za redno vzdrževanje okrajnih cest in objektov na njih z obvezno 20%-no rezervo za primer nepredvidenih del. V letu 1956 smo izdali iz cestnega sklada 29,308.355 din za nabavo in prevoz gramoza na cestah III. reda ter za popravilo mostov na njih. Iz cestnega sklada je bilo nabavljeno 22.808 m* gramoza in popravljenih je bilo 11 mostov. Saldo cestnega sklada znaša z 20%-no rezervo iz leta 1956 9,644.123 dinarjev in je prenesen na leto 1957. Problematika stanja komunalnih naprav v okraju 1. CESTE ,. Svet se neposredno bavi s problematiko cest III. reda in objektov j*® njih, z izgradnjo zbiralnikov ka-jPdizncije na območju mesta Ljub-'jane ter komunalnimi problemi, ki žadcvajo več občin ali celo dveh »krajev (n. pr. izgradnja skupinskih Vodovodov itd.). , Okrajna cestna mreža meri ,ol 028 km cest, od katerih je bilo j°nec leta 1956 utrjenih na en ali UruS način le 35.886 km ali 4,7 %. i , Izmed 79 mostov na cestah III. re-,a j c še 43 lesenih z nosilnostjo od I (*o 5 ton, od katerih jih je 29 zelo kritičnem stanju. Od ostalih j stov je 6 kamnitih, 8 betonskih |ln 2 jeklena. . * letu 1956 je po sugestiji Sveta Pvistopila Uprava cest 01,0 k ob-i?.žncjš| protiprašni obdelavi cest , • reda. Uspelo ji je brezprašno odelati 20.526 km cest s površino 1-151 m!, Obračun stroškov je po-uzal, da znašajo stroški za 1 m* J r<'''Prašne obdelave 247,63 din/in1, j,°dtem ko znašajo povprečni stro-„ 1 za vzdrževanje makadamskih -‘od 30 do 50 din/m*, kar zavisi ku' r-emen'tvc eeste. Na podlagi iz-1 ,)f s'lnj. pridobl jenih pri izdelavi 1 i "''prašne obdelave cest v letu 1956 I |)()r Prezimitve v zimi leta 1956/57 j./?? prihodnjo pomlad pripravili ključke o umestnosti in ekonomič-k 7' protiprašne obdelave cest v dn |.c." ^ kolikor bodo rezultati za-bom« nadaljevali s proti-tn. !10 obdelavo na na jbolj obre-Cnjenih okrajnih cestah. ' e I roti p rasno so bile obdelane na-s' C('nje ceste: II 6) Cesta III/t2t9 od Iščice h) r,° v dolžini 7.914 m 11 v,Csta III/1243 v odseku v rt .^vtina —Moravče v dolžini 100 m M KCs*° Hl/1247 v odseku cj d) ^°mžale v dolžini ® eCsta MI/1250 v odseku .'•'djakob — Domžale v f' Nižini 3.545 m r e> C estn 111/1252 v odseku j, v/ouče—Šentjakob v dol- OS(‘l)no avtobusni in s tovorili Večj^b.vtoniohili zahteva tudi vedno i \ .količine kvalitetnega gramoza. Cest " '056 jc porabila Uprava "•O samo zn redno vzdrže- j ______ __________________ ____ d ^'iti , Ce*t 29.304 m’ gramoza na ra-,l< ^n, proračuna ter 22.808 m* na ra-'j 'l'il)j]^0sjnega sklada, ki ga je pri-|,|i' Nj-aj 17 69 kamnolomov in gra-n° P°<1 roč ju okraja. Samo 1 heLi! zn gramoz s prevozom so ,,i vlOfin ',. Preko 59.000.000 din ali ca. (f 'si n razmeroma ve- tiPCst,,' rnldv gramoza ni uspelo vse jj. Nar/v,ževnti v dobrem stanju. JtlV1 Jia»„j.ai°lll motorni promet ter-,l!l 'di velike teže obratujočih It "lini uvedbi Kakor smo že omenili, je posebno pereče vprašanje mostov, suj jih je komaj 45,5%, ki imajo dopustno obremenitev večjo kot 5 ton ter so sposobni prenesti normalne obremenitve s tovornimi kamioni in avtobusi, ki se v vedno večji meri pojavljajo na okrajnih cestah, tudi kot redne prometne zveze med posameznimi kraji v okraju. V prihodnjih letih moramo postopno zamenjati dotrajane lesene mostove s stalnimi armirano betonskimi mostovi. V letu 1956 so bili dograjeni in predani prometu naslednji mostovi: pri Boštnnju, pri Sinji gorici in pri Lipscnju. V gradnjo pa smo dali most čez Kamniško Bistrico pri Radomljah. Ker nismo razpolagali z zadostnimi sredstvi za večje rekonstrukcije lesenih mostov v betonu, smo morali nekatere lesene mostove zaradi varnosti prometa obnoviti, zaradi manjših stroškov ponovno v lesu. Tako so bili obnovljeni mostovi: čez Kamniško Bistrico na cesti proti Ihanu, pri Ponovi vasi. pri Muljavi, na Ižanski cesti 2 mostova in most čez Motnišnico, poleg navedenih smo obnovili še 6 manjših mostov in dva večja prepusta. Označba okrajnih cest s prometnimi znaki in drugo opremo še ni zadovoljiva kljub temu, da je bilo v letu 1956 postavljenih in obnovljenih nad 867 znakov smerokazov itd. V letu 1957 bo Uprava cest OLO nadaljevala s sistematično akcijo zn opremo cest s predpisanimi znaki in drugimi varnostnimi znamenji. Vsaka zima ogroža v večji ali manjši meri promet na cestah. Se vedno smo navezani pri pluženju snega na konjsko vprego, predvsem v krajih izven mesta. Le za potrebe pluženja snega v Ljubljani razpolagamo z 2 dvokrilnima in 4 enostranskimi plugi, ki jih vleče kamion oz. buldožer. Vedno večji promet z motornimi vozili na cestah zahteva hitro intervencijo, ko pada sneg. Zaradi nezadostnega številu plugov, ki naj bi v kratkem času odstranili sneg z vozišča, nastanejo zakasnitve, zaradi Česar promet, posebno motorno vozila, stisne sneg na vozišču v ledeno ploščo, ki predstavlja v primeru odjuge izredno neprijetnost zn vse koristnike cest, posebno za trolevhusc, avtobuse in avtomobile. Za hitro odstranitev ledene plošče na voziščih bi morali nabaviti primerna mehanična sredstva, ki to opravijo hitro in temeljito (posebna strugala). Ročno delo je počasno ter je dnevni efekt dela majhen. Da bi preprečili tvorbo ledene plošče na voziščih, smo poskusili z uporabo soli. Prvi rezultati so bili zadovoljivi, problem pa je cena soli in možnost nabave v večjih količinah. Pravočasno raztresena sol povzroči hitro taljenje snega, prepreči tvorbo ledene plošče na cesti in dopušča v urah, ko ni prometa, hitro potisnjenje snega s plugi z vozišča. Ta način uporabljajo sedaj že zelo široko v večjih inozemskih me- stih z razvitim motornim prometom, pogledu finansiranja gradnje sku-ker se je pokazal kot zelo uspešen pinsk^ga vodovoda Stična—Trebnje in cenen. Na podlagi analize letoš- —Dobrnič. Ker je za leto 1956 še njih poskusov in stroškov bi v primeru ugodnih rezultatov pristopili k širše zasnovani akciji v prihodnji zimi. Prometno štetje v letu 1956 je pokazalo, da je najbolj obremenjena cesta 111. reda v okraju Zaloška cesta, ki ima 4.238 ton/dan, druga po vrstnem redu je cesta Šentjakob —Domžale—Kamnik z 2.200 ton/dan. Slednjo smo predvideli kot prvo, ki se naj v bližnji bodočnosti rekonstruira in sodobno utrdi. Za izdelavo perspektivnega programa razvoja cestne mreže 111. redu in rekonstrukcije cest lil. reda v okraju Ljubljana je bila v letu 1956 formirana pri Upravi cest OLO posebna strokovna komisija. Komisija je z delom že začela ter je izdelala doslej stanje obstoječe cestne mreže 111. reda s predlogi, katere ceste naj ostanejo še III. reda, katere se naj prenesejo zaradi nove teritorialne razdelitve iz vrst cest IV. v ceste III. reda in obratno. Do konca leta 1957 bo perspektivni plan razvoja cestne mreže III. redu zn dobo 20 let izdelan in predložen v razpravo. Ker obrana varno že cestno mrežo III. reda, se moramo dotakniti tudi cestne mreže IV. roda in objektov na njih, ki jo vzdržujejo pristojne občine. V okraju imamo 1.780.5 km gramoznih cest IV. reda in 56,43 km na en ali drug način utrjenih cest IV. reda, skupaj 1.836,48 km. Razmerje med gramoznimi in utrjenimi cestami znaša 96,5 % : 3,5%. Od sodobno utrjenih cest IV. reda jih je 97.5% na področju mesta Ljubljane, ostanek 2,5% no področju zunanjih občin. Z ustanovitvijo cestnega sklada imajo občine možnost le v omejenem obsegu vzdrževati svoje ceste. ker so potrebe zelo velike. Nekatere občine, ki so prejšnja leta vzdrževale ceste v breme proračuna, so sploh ukinile dotacijo iz proračuna za vzdrževanje cest IV. reda; kar smatramo za nepravilno, ker sredstva cestnega sklada ne zadostujejo. Med te občine spadajo: Dobrova. Domžale. Grosuplje, Ivanina gorica, Litija, Črnuče in Moravče. Na podlagi hepopolnih podatkov so vložile občine v letu 1956' sledeča sredstva v vzdrževanje in novogradnjo cest na področju okraja: v oon a) iz proračuna 90.435 b) iz cestnega sklada 33.145 c) ostala sredstva 24.617 Skupaj 148.197 Občine v mestu Ljubljani so prispevale ca. 86,5% vseh sredstev iz proračuna, iz cestnega sklada 43 % in od ostalih sredstev na 50% zn vzdrževanje in novogradnjo cest ali od skupne vsote 71 %. čeprav imajo le dobro polovico cest no svojem teritoriju. 2. VODOVODI Z oskrbo okraja s pitno vodo sc bavi Svet s problematiko planiranja in izgradnje skupinskih vodovodov, ki služijo večini občinam v okraju ali celo dvema okrajema; Dann5njc stanje oskrbe prebivalstva z zdravp pitno vodo iz javnih vodovodov nam najbolje pokaže dejstvo, do ima možnost oskrbovati se z vodo iz javnih vodovodov le 24% vseh prebivalcev. ki žive izven mesta Ljubljane v okraju. Vsi ostali so vezani na lastne vodnjake in 'Zajemanje vode iz vodotokov ali kapnic. Tako je urejal odnose med okrajema Ljubljana in Novo mesto v prevzela finansiranje gradnje Uprava za investicije LRS, ni prišlo do realizacije sklenjenega dogovora. Dalje je dal Svet iniciativo za formiranje Vodovodne skupnosti za gradnjo skupinskega vodovoda Cer-kje—Mengeš, kjer je ves predel med Kamniškimi planinami na severu. Save na jugu, kamniško železnico na vzhodu in do linije Smlednik, Voglje, Velcsovo brez urejene oskrbe z zdravo pitno vodo. Za navedeno področje je že odobren investicijski program in so v teku priprave zn ustanovitev vodovodne skupnosti ter bo v najkrajšem času ustanovitveni občni zbor. Posebno vprašanje v okraju predstavljajo večji obstoječi vodovodi, kot n. pr. Cerknica—Rakek, Logatec, Kamnik itd., ki so zaradi svoje starosti že močno dotrajali in so potrebni nujne obnovitve. Pereče je tudi vprašanje suhokrnjinskega vodovoda, ki je bil zgrajen pred drugo vojno ter bo oskrboval z vodo 8 okrajev. Za pripravo načrpane vode so predvidene posebne pre-čiščcvalne naprave, ki bi morale vodo kemično in bakteriološko očistiti. Ker niso prizadete občine svoj-čas vzdrževanju kompliciranih naprav posvečale potrebne pažn jc. so sedaj v takem stanju, da jih ni mogoče več brez večjih popravil uporabljati. Tlačni cevovod, ki veže črpalnico s prvim rezervoarjem, je tako propusten, dn nastopajo velike izgube na tlaku in vodi. Po zadnji oceni osnovnih sredstev predstavlja vodovod vrednost 176.000.000 dinarjev brez mreže in objektov, ki se grade na področju sosednjih okrajev Kočevje in Novo mesto. Za vzdrževanje vodovoda je predvidela občina Ivančna gorica le toliko sredstev, da vodovod obratuje brez uporabe čistilnih naprav, kar pa lahko privede v nrimeru kake epidemije do zelo težkih posledic. . Po pregledu naprav in tlačnega cevovoda so ocenjeni stroški za popravila in nadomestilo dotrajanih delov na 5.000.000 din. v kolikor se ne bi pokazali pri delu še kaki doslej nevidni nedostatki. Vsekakor jc nujno, da sc občini Ivančna gorica dodele v letu 1957 potrebna sredstva, da uredi črpalnico in tlačni cevovod in tako prepreči propadanje dragocenega objekta. V okraju je precej manjših vodovodov. ki oskrbujejo z vodo manjša naselja ali samo njih dele ter so jih zgradili svojčas prebivalci sami z raznimi podporami s strani oblasti. Za te vodovode sc sedaj nihče ne briga, da bi jih vzdrževal. Le v primeru, ko se hoče kak nov koristnik priključiti na tak vodovod. sc uprejo dosedanji koristniki, pa čeprav je na razpolago dovolj vode. Mišljenja smo. da bi morale ore-vzeti prizadete občine vse take vodovode v svojo upravo preko krajevnih odborov, dn bi vodili brigo okrog vzdrževanja, pobiranja tarife za vodo ter dajale dovoljenja za priključke novim koristnikom. V teku leta 1957 namerava Svet za komunalne zadeve pripraviti dokumentirano poročilo o stanju oskrbe z vodo v ljubljanskem okraju. Kanalska mreža in odvajanje odpadnih vod v okraju je zelo pomanjkljivo. O neki organizirani ka-nalski mreži naselij sploh težko govorimo, če izvzamemo mesto Ljubljano. Šele v zadnjem času so posamezne občine (n. pr. Vrhnika, Grosuplje, Mengeš itd.) začele na podlagi STRAN 44 olasnV pirog ra mo v pristopati k izgradnji •roje kanalske mreže za odpadne ▼ode. Od 23 občin v okraju Ljubljana 4 sploh nimajo nobene kanalske »reže, ostalih 19 pa le ca. 14 km. Se slabše stojimo v pogledu odvajanja in čiščenja odpadnih vod, ki se odtekajo neprečiščene v ponikovulnice ali odprte vodotoke. Slednji služijo ga napajanje živine, poleti pa ljudem za kopanje. Industrijske odpadne vode odtekajo neprečiščene v javne vodotoke. Pogosto odtekajo preko odvodnih jarkov, ki nimajo niti toliko stalne vode, da bi splavila nesnago do večjega recipienta. Posebno kričeče je stanje večjih industrijskih področij, n. pr. Vrhnika, kjer odvaja usnjarna svoje odpadne vode tako rekoč neprečiščene v Ljubljanico, industrijsko področje med Mengšom in Domžalami, kjer gnijejo odpadne vode tovarne kvasa v Mengšu vzdolž vsega odvodnega jarka, isto velja za Usnjarski tchni-kum. Vsled tega se vse naše reke in potoki spreminjajo v odprte greznice. V poletnem času so nevarne za vse kopalce, ki si zaželc oddiha in kopa-panja v prosti naravi, živina pa je ogrožena vse leto, ker pije nesnažno vodo. Edina urejena kanalska mreža z mehanično biološko napravo je v občini Šentvid, kjer pa stojimo pred žalostnim dejstvom, da je na njo priključenih le minimalno število niš, vse ostale odvajajo odpadne vode vseh vrst v greznice, ki so skoro vse vodopropustne, delno pa imajo iztoke. Pronicajoče odpadne vode oku-žu jejo podtalnico na najbolj občutljivem mestu za ljubljanski vodovod. Primerno bi bilo, da bi občinski ljudski odbor Šentvid sprejel odlok, da se morajo priključiti na kanalsko mrežo vse hiše, ki leže v njenem območju. Projektirano kanalsko mrežo pa je potrebno izgrajevati v hitrejšem tempu, da se prepreči stalna nevarnost za podtalnico. Če bi bila podtalnica inficrana z odpadnimi vodami do Kleč, potem bi morali vso vodo za Ljubljano klorirati, kar bi imelo za posledico večje stroške za potrebne investicije in precej povišane stroške obratovanja, poleg neokusne pitne vode. Naloga Sanitarne inšpekcije in Tajništva za komunalne zadeve je, da proučita kompleksno vprašanje odvajanja odpadnih vod vseh vrst in predlagata ustrezne ukrepe. (Nadaljevanje v prihodnji Številki) c) za ovce, koze, jagnjeta, k6' ličke, prašičke in drugo 20 dinam 19. člen V kolikor kršitve tega odloka • vsebujejo kaznivega dejanja, gosp1 darskega prestopka ali prekrška I drugih predpisih, sc kaznuje p1?6 možna oseba, gospodarska organi** cija in odgovorna oseba v gosp* darski organizaciji zaradi prekrlr z denarno kaznijo do 3000 din: J 1. kdor proda ali kupi za gosp*! darsko organizacijo živino »na 2. kdor proda ali kupi živino,’! ni predmet tega odloka; J 3. kdor proda ali kupi živino,1] ni bila uradno klasificirana ali tfj tana pri prodaji; J 4. kdor ni upravičen kupovati1' prodajati živino na sejmu; 3. kdor izplačuje kupnino pr: določilu 12. člena; Predpisi občinskih ljudskih odborov OBČINA CERKNICA 33. Na podlagi 2. in 3. odst. 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list FLRJ št. 19/52) v zvezi z 72. členom uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. list FLRJ št. 37/55) ter 1. in 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 58/55), izdaja občinski ljudski odbor Cerknica ODLOK e sejemskem redu za živinske sejme 1. člen Ta odlok velja za vse živinske sejme na območju občine Cerknica. V občini Cerknica se smejo prirejati živinski sejmi samo v Cerknici, na Rakeku, v Grahovem, ▼ Begunjah in v Novi vasi. 2. člen Ta odlok se nanaša na nakup in prodajo živine, tako velike živine (govedo, bivoli, konji, mezgi, osli), kot drobnice (ovce, koze, prašiči), ne pa tudi na plemensko živino. Nakup in prodaja živine iz tega odloka je dovoljena le na sejmiščnem prostoru, ki mora biti stalen in ki ga določi občinski ljudski odbor v smislu 2. odstavka 1. člena tega odloka. Izjemoma se dovoli odkup telet in pitanih prašičev še nadalje na že obstoječih dogonekih mestih, za katere pa sc mora prav tako pobirati določena sejmina. 3. člen Živinski sejmi v občini Cerknica so vsak mesec na sledeče datume: Cerknica — vsakega 10. v mesecu, Rakek — vsakega 25. v mesecu. Grahovo — vsakega 27. v mesecu, Begunje — vsakega 28. v mesecu in Nova vas — vsak drugi iu zadnji petek v mesecu. Ce navedeni datumi padejo na nedeljo ali državni praznik, bodo sejmi naslednji dan. 4. člen Sejmišče mora biti urejeno po predpisih, ograjeno in razdeljeno na predele, in sicer posebej za govedo, posebej za konje, posebej za prašiče. Prostori morajo biti med seboj pregrajeni in urejeni s posebnimi pregrajnmi za privezovanje živine. Sejmišče mora imeti na razpolago napajališče in rampo za nakladanje in razkladanje živine. 5. člen Živina, prodana na sejmu, se tehta na obstoječih javnih tehtnicah. 6. člen Sejemski čas traja od ranega jutra do 15. ure. 7. člen Na živinskem sejmu smejo prodajati živino: 1. individualni kmetijski proizvajalci svojo lastno živino; 2. splošne kmetijske in delovne zadruge in zadružne ekonomije; svojo lastno živino in živino svojih, članov; 3. državna kmetijska gospodarstva svojo lastno živino; 4. trgovske gospodarske organizacije, ki so registrirane za nakup in prodajo živine. 8. člen Na živinskem sejmu smejo kupovati živino: L posamezniki za svoje lastne potrebe; 2. gostinska podjetja in obrati, menze, socialne in zdravstvene ustanove in druge organizacije za svoje potrebe; 3. gospodarske organizacije, ki so registrirane za nakup, predelavo in prodajo živine. 9. člen Osebe, ki kupujejo ali prodajajo živino za gospodarske organizacije iz 4., 7. in 3. točke 8. člena tega odloka, morajo imeti posebno pooblastilo podjetja, zn katerega prodajajo ali kupujejo. Pooblastilo mora potrditi trgovinska zbornica okraja, kjer ima podjetje svoj sedež. Prekupčevanje na živinskem sejmu je prepovedano. 10. člen Pred vhodom na sejmišče se mora lastnik živine oziroma zastopnik proizvajalca legitimirati z živinskim potnim listom in osebno izkaznico ter plačati sejemsko pristojbino. Uprava sejmišča vpiše vsako pripeljano živino po zaporednih številkah v sejemski seznam živine in to številko zaznamuje tudi na živinskem potnem listu. 11. člen Pred vhodom na sejmišče mora pregledati živino veterinar zaradi ugotovitve, ali živina ne kože znakov kužnih bolezni. Živina, ki bi po ugotovitvi veterinarja kazala znake kužne bolezni, ne snic na sejmišče. 12. člen Na sejem prignana živina mora biti pred prodajo klasificirana. Klasifikacija živine se izvrši po navodilih za klasifikacijo živine, ki jo je izdala Zvezo trgovinskih zbornic Jugoslavije in ki tvori prilogo tega odloka, z namenom, da se živino opredeli v posamezne kakovostne razrede. Klasifikacijo izvrši posebna komisija, ki jo sestavljajo člani tržne komisije. Komisija zaznamuje klasifikacijo na živinskem potnem listu in jo vpiše v sejemski seznam živine. 13. člen Gospodarske organizacije iz 3. točke 1. odstavka 8. člena tega odloka izplačujejo kupnino za kupljeno živino po določilih odloka o posebnih pogojih, ob katerih lahko kupijo gospodarske organizacije kmetijske proizvode (Ur. list FLRJ 48/55). 14. člen Živina se sme prodajati samo po dejanski teži, ki se ugotovi na uradni javni tehtnici. Kupovanje živine »na čez« je za gospodarske organizacije prepovedano. 15. člen Udeleženci sejma morajo skrbeti za red In snago na sejmišču. Na sejem se lahko prižene le čista živina. Z živino je treba ravnati tako, da ne ogroža varnosti. Esov ni dovoljeno voditi na sejmišče. Pijanim osebam dostop na sejmišče ni dovoljen. 16. člen Za nadzorstvo nad poslovanjem na sejmišču skrbi tržna komisija, katere člani morejo biti: veterinar, zastopnik občine in po.en zastopnik proizvajalcev in kupcev, ki ju določi občinski ljudski odbor. 17„ člen Naloga komisije je, da skrbi za pravilen potek poslovanja na sejmišču, zlasti pa, da gospodarske organizacije živine ne kupujejo »na čez«, da se ne prodaja živina, ki je prekomerno nakrmljena oziroma napojena, du se pri nakupu telila, da živino ne preplačujejo, da živino ne odkupujejo izven sejma itd. Komisija je tudi pooblaščena da oceni odbitek, v kolikor je živino tehtala pred nakupom. Komisiji pomagajo in opravljajo administrativna dela uslužbenci uprave sejmišču oziroma uslužbenci občin. Komisija lahko po potrebi pozove k sodelovanju organe finančne in tržne inšpek^je ter organe ljudske milice. 18. člen Za uporabo sejemskega prostora plačajo prodajalci: a) za veliko živino: (konji, govedo, bivoli, mezy. mule, osli) — 50 dinarjev: b) za žrebeta, teleta, mlade bivole in drugo do 1 leta — 40 dinarjev; 6. kdor na sejmišču meče o