Gospodarske stvari. 0 poljskem kolobaru ali vrstenju poljskih sadežev. I. V starib časih je bilo aatriletao obdelovaaje polja skoro po vseb deželab Evrope — rekel bi — izkljačivo v Bavadi. Posestaik je razdelil vse svoje ajive aa tri dele, ktere so imeBovali polja. Prvega teli delov ai obdelal, ampak ga pustil acobdelaaega ležati, kar se je imeaovala praha; aa drugi del je posejal ozimiao ia aa tretji jarino. Na vsakem teh delov se je potem praba z ozimiao ia jariao zaporedoma med seboj po letih meajala, tako da bi aa primer dobili sledeoo sliko: 1. polje: 2. polje: 3. polje: L. 1874 praba, ozimiaa, jaiiBa, „ 1875 ozimiaa, jarifla, praba, „ 1876 jarina, praba, oziuaiaa, „ 1877 pvalia, ozimiaa, javiaa, i. t. d. i. t. d. To je kolobar ali vrsteaje poljskih sadežev starega kopita. Vsak labko sprevidi, da je tako obdelovaaje zeailje velika potrata zemljišča, zlasti daa daaas, ko pri rastoči maožitvi ljudi cena zemljišča od dae do dae viša postaja. Prav so toraj storili, da so ta Bačia poljedelstva že v maogih krajih popustili in se drugega poprijeli, pri kterem tudi prabo v svojo korist obračajo. Mislili so Bamreč v prejšaih časib, da potrebuje zemlja od časa do časa počitka, ia eo toraj del ajiv aeobdelaa puščali, ki so ga, kakor smo že omeflili, praho imeaovali. Daa deaeŠBJi pa je aarodao gospodarstvo uraaemu kmetovalcu pokazalo veliko ceao zemljišča in aatorozaaBstvo ga podnčilo, da je zemlji dobrotljivi stvavaik toliko čudovitne moči podelil, da ae potrebnje, kakor živioa, ki se je shodila, počitka ia pokoja, ampak da more leto aa leto, če jo gospodar le pametao ia piav ob- delovati zaa ia hoče, vsakovrstaih pridelkov v obilai nieri roditi. Seveda z samiai gaojeajem se aa Bjivab sicer tudi vse ae opravi, aaipak umao vrstenje sadežev ai aič maBJ važao od dobiega gaojeaja. Za straijo uiora sledeti sadež, ki malo soli, fosforove kisliae, poglavituega dela alame, kremeaiae ia drugib takih saovi potrebuje; kterega je treba pleti ia okopavati ali osipati, kakor koruzo, krompir, korenje itd. S preoraajeai ajive, s pletvijo ia okopavaBJem se prst pogostoma obmševa, rablja, zrak pride po teai takeai obilaejše v dotiko z zeailjo, ki se veliko bolj aavzame živeža za pribodflje žito potrebaega, kakor pa če — v pvabi —jedao leto ali se vee aeobdelaaa leži. Tako je prišlo,. da so povsod, kjer je kaj razuaia ia delavnih rok, kolobar starega kopita popustili in se pridelovaaja okopavaih ali osipljivih sadežev poprijeli. Sicer je Batriletao obdelovaaje zeailje, ki je bilo pred 100 leti splošao, še seai ter tje po aekterib deželah aašega cesarstva v aavadi, posebao aa Avstrijakeai, Ogerskem, Gališkem, Moravskem, Českem ia po drugod. Ali da se aiore živiaa pierediti, 80 aeobhodao potrebai travniki ia pašaiki ia če 80 posledaji slabi, je živiai po letu budo ia če ai dosti travaikov, tudi po ziuii strada ia veČidel ob snbi slaiai v hlevu aiedleva ia dobiček od Bje je majhea. Gospodarjevi dobodki so skoro le aa pridelek zraja obmejeai, ta pa je letos velik, drago leto majbeB, ceaa zraja letos visoka, drugo leto aizka; malo rok aajde dela ia le malo ljudi se more preživeti. Odpravljeaje prahe ia pridelovaaje osipljivega sadeža je toraj velik korak k boljšemu aapredku v poljedelstvu. Začeli so aa prejšaji prabi pridelovati razaa pleaieaa detelje, grahorico, ajdo, koruzo, krompir, belo ia rudečo peso, koreaje, lečo, bob, laa, koaoplje, ogoršico, mak, tobak, ia dr. Deli za žito aameajeai se pa tako obdelujejo kakor pri aatriletaem kolobaru starega kopita. Zbolj šaai kolobar aatriletai se da toraj tako-le zapisati: 1. polje: 2. polje: 3. polje: (aamesto prabe) detelja, krompir, repa, ozimiaa, jariaa. grah, laa, itd. Na prvem polju pa labko šs tudi aekoliko prabe ostaae, kajti povsodi ia vsikdar se vsa praba maboaia ue da odstraaiti ia vse polje z jariaii sadeži bg obdelati. (Dalje piihodajič.) Knnina vi-ednost knrnzovine ali turšičine. Turaica ali kuruza je prav blagoslov aašeaiu aarodu; oaa mu podaja zrao za kruh ia pitaaje sviaj ia tarsičeviaa mu redi ali saj aadopolBiije krmo za živiao. Sama turšičeviaa prekosuje z svojo krmino vredaostjo vsako drugoslaaio, ker je v nji zaatao aiaogo sladkoija in raočica. Se ve da se ae sme polagati cela, aaipak rez aaa. Ce je kuruzoviaa zelo zrela, se rnoia 24 ar v aavadai čisti vodi namakati ia potem položiti ia živiaa jo rada je. Peije ali perušiaje, v kterem je stoiž ali strok zaaiotaa, je zel6 dobra braaa brez kterekoli priprave. Maožiaa kuiuzoviae odvisi od tega, ali je bila kuruza v obče redkeje ali gosteje posajeaa. Po Bavadaeia aačiau kuruzo saditi bode aa kata-  stralaem oralu 65—70 ceatov tuišičiae slame brez perja, kterega saaiega je blizo do 2 ceata aa oialu. Najboljši del cele kuruzoviae za kiaio so vršiči, kteri se moraje 2—3 tjedae pred trgaajem kuruze poiezati ia doma spiaviti. V njih je toliko rediva, kolikor v sean sredflje vrste. Porezavati vršičke je pa tudi zarad tega dobro, ker se s tim odpira pristop solaca ia zraku ter zraje lepše dozoreva. Ali ravao zavolj tega se mora paziti, da višičev ae žaBJemo preraao, ker je BJib listje tako potrebao dozorevaaju ia polaitvi zi'aja kakor trsao listje polflitvi ia dozorevaaju grozdja. Listje je rastlini to, kar živali pluča. Če bi vršiče preraao poželi, bi seveda od ajib boljšo krmo dobili; ali zraje bi se sparilo ia  prbko ostalo ter bi aaai dobitek aa krmi daleč ae Badomestil zgube aa zra.ju. ,,Zagreb. Goap. List." Narodno gospodarstvo. Zavarovalna banka ^Slovenija.'' Od jako spoštovaBega ia odličaega gospoda baakiaega ravaatelja v Ljabljaai došel aam je aasledaji spis, kterega razglašamo, ker smo nii ia z aami maogi rodoljubi, a. pr. Hermaa, dr. Kočevar itd., istib misli, kakoršae razodeva spis. Držimo se vsi tega, da se pri baflki zdaj prav  varčao dela, da bo torej lahko obstala ia dobro  aapredovala, ako je delaičarji saaii ae vaičijo, kav bi res grozao bilo. Srno žrtvovali prvo  plačilo, žrtvujmo še ,,doplačilo", da se aam zavidovalci posraehovali ae bodo, če doplačaaje odrečemo. — Spis se tako-le glasi: ,,Baaka Slo veai j a" je ravaokar razposlala svojim delaičarjeai poziv na uplačevaaje 15% ali 30 fl. aa vsako delaico. Iz porocil, ktere so se pri zadfljeai občaem zbora objavile, se je razvidelo, da treba tega vplačaaja; dokazalo se je takrat, da poslopje stoji, da je trgoviaa že vpeljaaa; z velikimi žit-  vami se je toraj postavil stroj; da se pa spravi v tir, da aam poplača vse deaarae žitve, ves trud, da si aaša baaka ,,Sloveaija" svoje ime častao obrafli, treba je deaarja. Na čelu jej stoje možaki, kterim zaaioreiao vestao zaupati, katen aeumorao sodelujejo za pospeh kupcije, kateri se ne plašijo aikakoršaib suaiaičeaj ia napadov od straai aasprotaikov, kateri svoje poskušaje ia vedaosti poaujajo zlobaiai aakaaoai tistib, ki si piizadevajo baako uaičiti. A ravao ti aapadi, ravao sovražao pisareaje po aaai Sloveacem splob protivaib časuikib, merzeaje aeaiškutarjev, kterih strab ia groza preletava, če slišijo ali vidijo ime banke ,,Slovenije", ravao vse to aaj aam bo zaamaje, da je aaša domoljubaa, aaša aveta dolžaost, ohraaiti si, kar smo si do sedaj sezidali. Niti edea izmed aas ae sme opešati, aiti edea našihzavodov ae sme se prepustiti tajcem. Posledaje aara žalibog preti, ako zaaemarimo pospeševati baakiao podvzetje. Ce se nobedea domorodec, ki ima koliko kaj apljiva med svojimi ro.jaki, dela ae boji, da se oziroma mala svota 30 fl. na delnico kmalu vplaža, da se poslopja, življeaje, žetevi. t. d. ediaolepri ,,Sloveaiji" zavaruje, da se ves deaar, katerega aarod v ta aaaiea potroši tnjcem v žep, zbere le v aaši baaki. potem je brzo vsa zguba zopet pridobljeaa, ia Sloveaci bomo poaosao gledali aa zavod, kterega stao si lastaiai trudom, lastaim pogumom postavili. Tedaj mili rojaki, zbudits se iz svojib premišljevaaj ; baaka stoji aa trdnili podlagab, le mnraličae ia materielne podpore doaiačiaov ji je treba! Sezimoji podroke, odvraimo od nje sramoto, da propade! Čast za aaa, 6e ji poiaagamo; poatopajmo toraj vsi za enega edea za vse!"