Kamniški OBČAN St. 8 51. leto Kamnik, 26. april 2012 Prva elektro črpalka v občini Kamnik V petek. 13. aprila, je župan Marjan ©arec skupaj z evropskim komisarjem za okolje dr. Janezom Potočnikom, ministrom za kmetijstvo in okolje Francem Bogovičem in predsednikom uprave Elektro Ljubljana d.d. Andrejem Ribičem uradno odprl prvo elektro črpalko v občini Kamnik, namenjeno polnjenju električnih vozil. Postavljena je na avtomobilskem parkirišču ob trgovskem centru Mercator na Ljubljanski cesti 9 a, uporabnikom pa ponuja brezplačno polnjenje električnih vozil naj- manj do konca leta 2012. Stroške nabave novega polnilnega mesta v občini Kamnik je financirala družba Elektro Ljubljana d. d., ki črpalko napaja z Zeleno energijo. Gre za energijo, proizvedeno izključno iz obnovljivih virov energije, pridobljenih iz majhnih hidroelektrarn in sončnih elektrarn, kar se dodatno predstavlja pridobitev za zmanjševanje izpusta toplogrednih plinov v občini Kamnik, s tem pa izboljšanje kakovosti bivanja občank in občanov. Več na 3. strani. Kamnikje dobil prvo elektro črpalko za baterijska električna vozila, ki so jo s priklopom dveh vozil simbolično odprli župan Marjan Sarec, evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik, minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič in predsednik uprave Elektro Ljubljana d.d. Andrej Ribič. Knjižna donacija dr. Nikolaja o 1 '1 • 1 «VI • 1 • • v • • Sadnikarja kamniški knjižnici Častni občan občine Kamnik dr. Niko Sadnikar je Matični knjižnici Kamnik doniral pestro zbirko gradiva iz svoje obsežne knjižnice. Kamniška knjižnica je njegovo velikodušno donacijo, ki obsega kar 214 knjig iz obdobja od 16. do 20. stoletja, hvaležno sprejela. Zbirka vsebuje dragocene posebnosti, med njimi Kopitarjevo znanstveno slovnico iz leta 1808 in Metelkovo slovnico iz leta 1825, stare molitvenike, medicinske, naravoslovne in umetnostne knjige. Zbirka ima kulturno in zgodovinsko vrednost, del fonda ima zaradi starosti in redkosti velik pomen za kulturno dediščino. Gradivo, ki ga je dr. Sadnikar namenil Matični knjižnici Kamnik, večinoma izhaja iz knjižnice njegovega očeta, veterinarja in znamenitega zbiratelja Josipa Nikolaja Sadnikarja. Njegovi kulturni osveščenosti, ki se je plemenitila prav ob teh knjigah, Kamnik mnogo dolguje, saj je ohranila številne izjemne dele naše materialne in duhovne kulturne dediščine. S Sadnikarjevo donacijo je kamniška knjižnica dobila nov najstarejši tisk. Do pridobitve donacije je bila to dunajska izdaja Christliches Sittenbuch für den Burger und Landmann nemškega teologa in pedagoga Jakoba Friedricha Feddersena (1736, Schleswig-1788, Altona) iz leta 1789. S Sadnikarjevo donacijo se je starost najstarejšega tiska v kamniški knjižnici pomaknila za preko 250 let v preteklost, v leto 1534. Novi najstarejši tisk v kamniški knjižnici je nastajal v Lyonu v letih 1534-1560. V knjigo sta vezani dve različni deli, dve latinski vadnici - čitanki in sicer Adeps elegantiarum Lorenza Valla (1407-1457), ki jo je leta 1534 natisnil lyonski tiskar nemškega rodu Sebastian Gryphius (1492-1556), ter Aphtonii Sophistae progymnasmata, ki jo je leta 1555 prav tako v Lyonu natisnil tiskar Jean Frellon. Knjiga je ovita v pergamentno listino, usnjeno hrbtišče knjige je okrašeno z rastlinskimi motivi, med katerimi se nahajajo medaljoni z moškimi glavami. Obe deli sta vezani v eni knjigi, čeprav sta nastali v 20-letnem časovnem razmaku, verjetno zato, ker gre za učbenika latinščine, nekakšni latinski čitanki in ju je lastnik želel imeti skupaj. Več na 5. strani. tUS MARKET Veronika Kranjska cesta 3 c, Kamnik UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ZA VAŠ PIKNIK Po daljšem obdobju deževnega vremena se ob prihajajočih prvomajskih praznikih lahko veselimo sončnih žarkov in pomladnih temperatur. Končno bomo slekli plašče in topla oblačila, se brezskrbno podali v naravo in se naužilipozitivne energije. Narava je poskrbela, da se je suha zemlja dodobra napojila, vse je ozelenelo, povsod brsti in cveti, na vsakem koraku je polno življenja. Predlagani varčevalni ukrepi vlade RS so »pripeljali« do stavke javnega sektorja Sreda, 18. aprila 2012, se bo zapisala v zgodovino kot dan, ko je v Sloveniji potekala ena večjih stavk javnih uslužbencev. Protestni shodi so se začeli 5 minut do dvanajste ure v vseh enajstih mestnih občinah. Največ protestnikov se je zbralo v Ljubljani, okoli 8.000 se jih je napotilo od vlade proti parlamentu. Po vsej Sloveniji pa je zaradi napovedanih varčevalnih ukrepov stavkalo preko 100.000 ljudi. Kako je potekal stavkovni dan v občini Kamnik na 2. strani. Lokostrelski klub Kamnik gostil 148 lokostrelcev iz šestih držav Lokostrelski klub Kamnik je v nedeljo, 22. aprila, na nogometnem stadionu v Mekinjah prvič gostil 148 lokostrelk in lokostrelcev iz 6 držav na tekmi za srednjeevropski pokal v dveh slogih - z ukrivljenim (olimpijskim) lokom in sestavljenim lokom. Izredno zahtevna organizacija tako velike tekme je zahtevala dvomesečne priprave celotne klubske ekipe, ki se je na sami tekmi izkazala kot izjemno homogena in izpeljala tekmo kljub slabim vremenskim pogojem. Tekme so se poleg slovenskih udeležili tekmovalci iz Italije, Madžarske, Hrvaške, Avstrije in Srbije, ki so bili nad tekmo in Kamnikom navdušeni. Obljubili so, da se bodo naslednje leto vrnili v še večjem številu. Več na 12. strani. m* VRTNI CENTER ARBORETUM v času spomladanske razstave od 21. 4. do 2. 5. 2012 ODPRT VSAK DAN OD 8.00 DO 20.00 www.arboretum.si Kot je značilno za naše kraje, pa se prava pomlad prične z razstavo tulipanov, ko v parku Arboretum Volčji Potok zacve-ti tulipan za vsakega Slovenca. Dan pred objavo, po zadnjem močnem nalivu, ko se je končno odprlo modro nebo, smo se s fotoaparatom v roki sprehodili med polji svežih tulipanov, ki so v teh dneh še posebej barviti in cvetoči. Naj vam z njimi zaželimo lepe in vesele praznične dni! VERA MEJAC NAS POGOVOR Z direktorico podjetja Svilanit d.d. Kamnik Mojco Šubic Svilanit, srce kamniške tekstilne industrije, se živi na 4. strani Prvi maj - praznik običajev Prvi maj - praznik dela je mednarodni praznik delavstva, ki ga vsako leto praznujemo v večini držav sveta. Še dandanes je praznik dela, praznik običajev. Najbolj razširjen običaj je kurjenje kresov na predvečer praznika. Tudi v naši občini na predvečer prvega maja zagori veliko kresov, ki lepo ožarijo nebo. Med prvomajske običaje spada tudi postavljanje mlaja. Prvomajska budnica malo pred četrto uro zjutraj prebudi prve prebivalce mesta. Ob Mednarodnem prazniku delavstva se bo tudi letos odvijala tradicionalna prireditev v Kamniški Bistrici v torek, 1. maja, ob 11. uri. Srečanja se vsako leto udeleži veliko število ljudi in verjamemo, da bo tudi letos tako. Občina Kamnik in Mestna godba Kamnik bosta tudi letos nadaljevali tradicijo prvomajske budnice, ki se bo začela ob 3:30 v Kamniku na Glavnem trgu in končala v Kamniški Bistrici ob 11. uri. V tokratni anketi smo sogovornike povprašali kako praznujejo prvi maj - praznik dela, kaj jim pomeni ta dan, kako so ga praznovali včasih in kateri običaji jim pridejo na misel ob omembi tega praznika. Več na 9. strani. Kamniški zbornik bogati kulturno življenje Za Kamnik je bilo značilno bogato kulturno življenje in tako je še danes. Med kulturno bogastvo sodi tudi Kamniški zbornik, ki se bliža svoji šestdesetletnici. Pred dnevi je bila izdana 21. knjiga. Prva knjiga je izšla leta 1955, nato nekaj let ni izhajal. Od leta 1996 pa Občina Kamnik vsaki dve leti izda novo knjigo, letos že enaindvajseto. Več o vsebini zbornika in Križnikova zgodba o treh bratih, ki so se stepli za kmetijo, na 8. strani. KOLEDAR PRIREDITEV na 10. strani Dragi bralci, prihodnja številka Kamniškega občana bo izšla 17. maja. Rok za oddajo člankov in fotografij je v petek, 11. maja; zahvale in oglase pa lahko oddate še v ponedeljek, 14. maja, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23, tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net. Aktualno številko Kamniškega občana lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si 2 26. april 2012 AKTUALNO Kamniški OBČAN Spoštovane občanke in občani občine Kamnik! Dovolite mi, da Vam čestitam ob Dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu ter mednarodnem prazniku delavstva, 1. maju, največjem praznovanju socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Hkrati Vas vabim, da se udeležite svečanosti ob Dnevu upora proti okupatorju, ki bo v četrtek, 26. aprila 2012, ob 18. uri, v centru Kamnika - Park Evropa pri Plečnikovi železniški postaji ter tradicionalne prireditve ob Mednarodnem prazniku delavstva v torek, 1. maja 2012, ob 11. uri v Kamniški Bistrici. Vaš župan Marjan ©arec bili nekateri strokovni sodelavci vrtca in otroci. Predlagani varčevalni ukrepi vlade RS so »pripeljali« do stavke javnega sektorja Samo varčevanje Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine (Ur. list RS, št. 22/2009) objavlja RAZPIS za dodelitev proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine v letu 2012 Sklep o razpisu in obrazec vloge sta objavljena na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si v rubriki »javna naročila in razpisi«, oziroma sta dosegljiva v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju). Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Oddelku za gospodarske javne službe Občine Kamnik (kontaktna oseba: Mihela Veternik, soba št. 59, tel. št. 8318-248, e-pošta: mihela.veternik@kamnik.si). Rok za predložitev vlog je 2. oktober 2012. MARJAN ŠAREC ŽUPAN OBVESTILO Občina Kamnik obvešča, da je od dneva objave tega obvestila, t.j. od 26. 4. 2012 dalje, na spletni strani www.kamnik.si ter na spletni strani www.kamnik-tourism. si objavljen javni razpis za sofinanciranje športno rekreativnih in promocijskih prireditev v občini Kamnik za leto 2012- Marjan Šarec, l.r. ŽUPAN OBČINA KAMNIK SPODBUJA IZVAJANJE UKREPOV UČINKOVITE RABE ENERGIJE IN IZRABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE Občina Kamnik je 13. aprila na spletni strani www.kamnik.si v rubriki »javna naročila in razpisi« objavila razpis za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja naslednjih ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2012: - vgradnja solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode in podporo ogrevanju, - vgradnja toplotnih črpalk za pripravo tople vode, - vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje prostorov, - vgradnja specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso. Za dodeljevanje nepovratnih sredstev je v letošnjem občinskem proračunu zagotovljeno 17.550,00 evrov. Višina nepovratnih sredstev, ki jih prosilec lahko dobi za posamezen ukrep, se določi v skladu z merili za dodelitev sredstev, ki so sestavni del razpisa. Občina Kamnik daje v letošnjem razpisu poudarek subvencioniranju vgradnje specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno bio-maso ter vgradnji solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode in podporo ogrevanju. Če se investitor odloči za vgradnjo energijsko učinkovitega kotla, je smiselno izvesti še drugi ukrep - vgradnjo solarnih sistemov in tako zagotoviti celovito rešitev toplotne oskrbe objekta. Nepovratna sredstva lahko prosilec pridobi za oba ukrepa in sicer za vgradnjo specialne kurilne naprave do 20% cene kurilne naprave, vendar največ 1.800,00 €, za vgradnjo solarnih sistemov pa največ 120,00 €/m2 efektivne površine sprejemnika, vendar največ za 12,00 m2 sprejemnikov sončne energije. Prosilec lahko za izveden ukrep pridobi občinska in državna nepovratna sredstva. Javni razpis in dokumentacija za prijavo za pridobitev državnih nepovratnih sredstev sta objavljena na spletni strani www.ekosklad.si v rubriki »Razpisi«. Razpisno dokumentacijo z vlogo za dodelitev občinskih nepovratnih sredstev za posamezne razpisane ukrepe prosilci lahko dobijo v sprejem-no-informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju). Objavljena je tudi na spletni strani Občine Kamnik: www.kamnik.si v rubriki »javna naročila in razpisi«. Zadnji rok za oddajo vlog je 25. september 2012. Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Občini Kamnik (Mihela Veternik, soba št. 59, tel. št. 8318-248, e-pošta: mihaela.veternik @kamnik.si). Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 26. 4. 2012. Sreda, 18. aprila 2012, se bo zapisala v zgodovino kot dan, ko je v Sloveniji potekala ena večjih stavk javnih uslužbencev. Protestni shodi so se začeli 5 minut do dvanajste ure v vseh enajstih mestnih občinah. Največ protest-nikov se je zbralo v Ljubljani, okoli 8.000 se jih je napotilo od vlade proti parlamentu. Po vsej Sloveniji pa je zaradi napovedanih varčevalnih ukrepov stavkalo preko 100.000 ljudi. Stavkovni dan v občini Kamnik Na stavkovni dan smo se odpravili preveriti kako stavka poteka v Občini Kamnik. Najprej smo opazili na cesti Kam Bus in ugotovili, da prevozi potekajo običajno. Sonja Zore, direktorica Kam Busa, nam je pojasnila: »Smo delniška družba, ki opravlja gospodarsko javno službo javnega prevoza potnikov, ne spada pa pod javni sektor. Smo pa za danes imeli odpovedane vse šolske prevoze.« Tudi Občina Kamnik in Upravna enota Kamnik sta delovali po ustaljenem delovnem času. Zupan Marjan Šarec nam je o stavki povedal: »Sindikat zaposlenih na Občini Kamnik me je pisno obvestil, da se stavki ne bo pridružil, saj so tako izglasovali. Dvomim, da bo stavka prinesla kakšno rešitev.« Na stavkovni dan smo si tudi lahko nemoteno sposodili ali vrnili knjigo v Matični knjižnici Kamnik, za razliko od knjižnice v Domžalah, kjer to ni bilo mogoče. Tudi Mestne Lekarne in Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik niso kazali nič drugačnega vtisa kot kakšen drug dan. Sašo Rebolj, dr. med., spec., direktor ZD Kamnik, nam je prijazno pojasnil, da je stavka v organizaciji sindikatov in ne vodstva Zdravstvenega doma, ki pa se zanjo niso odločili in so vodstvo o tem vnaprej obvestili. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides pa se enotno po vsej državi ni odločil za sodelovanje v stavki. »Žal mi uradna stališča posameznih članov naših sindikatov niso poznana, zaradi narave dela in zagotavljanja nujne zdravstvene oskrbe bi bila seveda stavka v vsakem primeru lahko le v manjšem obsegu«, pravi dr. Rebolj. Ker pregovorno nesreča nikoli ne počiva, se je ravno na ta dan v bližini Metuljčka zgodila manjša prometna nezgoda in opazili smo, da je intervenirala tudi Policijska postaja Kamnik. Nižanje normativov pri vzgoji in izobraževanju grobo posega v varnost otrok v predšolskih ustanovah in kakovost izobraževanja Stavki so se pridružili OŠ Stranje, OŠ Šmartno v Tuhinju, OŠ 27. julij, OŠ Toma Brejca, OŠ Frana Albrehta, OŠ Marije Vere, Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik, Cirius in Vrtec Antona Medveda. Starši predšolskih otrok smo bili pravočasno obveščeni o tem, da se je velika večina zaposlenih v Vrtcu Antona Medveda Kamnik opredelila za stavko. Ravnateljica Renata Hojs je na starše naslovila obvestilo: »Stavka bo potekala zaradi predlaganih ukrepov Vlade RS, med drugim povečanja števila otrok v oddelkih in nižanja hkratne prisotnosti strokovnih delavcev v oddelku (kar pomeni manj priložnosti in težji pristop k posamezniku, slabše organizacijske in prostorske možnosti, manj možnosti za kvalitetno izvedbo dejavnosti ter manj priložnosti za raznoliko organizacijo bivanja na prostem). Naše izkušnje in raziskave kažejo, da naši vrtci dosegajo visoko raven kakovosti. Kvalitetna in strokovna predšolska vzgoja je neprecenljiv temelj vsega nadaljnjega izobraževanja. Ker je predšolsko obdobje za otroka najobčutljivejše obdobje, ne moremo in ne želimo podpreti predlaganih ukrepov, ki slabšajo pogoje za razvoj in izobraževanje nam zaupanih otrok. Dolžnost odraslih in stroke je, da otroke v posebnih okoliščinah zavaru- za končanje krize ne bo dovolj Gospodarstvo načeloma podpira varčevalne ukrepe. A samo varčevanje za končanje krize ne bo dovolj. Trenutno stanje državne blagajne ni posledica razkošnega življenja javnega sektorja, ampak zapravljivih . ammm aRo r i S predlaganimi varčevalnimi ukrepi bi precej okrnili tudi sprehode otrok v času, ko so v vrtcu. Slika je simbolična in ni posneta na dan stavke. je.« Prosili so za razumevanje in podporo, končno odločitev o nujnosti vključitve otroka v vrtec na ta dan pa so prepustili nam, staršem. Izkazalo se je, da smo starši podprli njihovo odločitev, saj je bilo na dan stavke v vrtcu prisotnih 75 otrok, kar predstavlja 7,5 odstotkov v vrtec vključenih otrok. »Vzgojno osebje je poskrbelo, da je bilo vzdušje v oddelkih otrokom prijetno,« poudarja ravnateljica. Vsi zaposleni v vseh enotah so bili prisotni na delovnem mestu v običajnem poslovnem času vrtca in so za prisotne otroke ustrezno poskrbeli. Pripravljeni so bili tudi vsi obroki. V tem času je nemoteno potekal tudi Eko tabor v Vinharjah, kjer so vlad,« meni gospodarstvenik Sandi Češko. Lenča Kenda, samostojna podjetnica iz Kamnika, pa odločno in na glas pove, da po njenem mnenju ni prav nič važno kdo iz javnega sektorja stavka in kdo ne, čeprav je res, da vsakdo do stavke vseeno ni »upravičen«, ampak tudi za to je kriva vlada, ki svojih zaposlenih ne zna organizirati tako, da bi bili bolj učinkoviti. Varčevalne ukrepe sicer podpira, a ob tem pove: »Naj se vlada sama sooča s posledicami kraj in svojo nesposobnostjo reševanja problemov (z napačnega konca). Najprej so nam leta in leta uspešno kradli, zdaj pa jim ponovno plačujemo nakradeno!« MAJA ROŽMAN Sončne prvomajske praznike Vam želi CALCIT Ureditev javne poti Velika Lašna V sredo, 18. aprila, so se pričela gradbena dela ureditev javne poti Velika Lasna. Dela v dolžini 260 m bodo obsegala: širitev vozišča, zamenjavo spodnjega in zgornjega ustroja, ureditev odvodnjavanja, ter asfaltiranje. Vrednost investicije znaša 45.000 evrov. Z deli naj bi podjetje Trimark d.o.o. predvidoma končalo do sredine meseca maja. V času del je vzpostavljena občasna popolna zapora ceste. Predstavljena rešitev rekonstrukcije uvoza za Snovik Občina Kamnik je skupaj z lastniki zemljišč in projektantom organizirala sestanek glede izvedbe projekta »Rekonstrukcija priključka LC 161061 Potok - Snovik«. Na sestanku je bila lastnikom zemljišč predstavljena projektna rešitev, ki zajema ukinitev sedanjega kritičnega uvoza iz državne ceste ter izvedba novega. V nadaljevanju bodo sledili pogovori glede odkupa zemljišč in postopki za pridobitev soglasja za izvedbo novega priključka s strani države. Vsi elementi vsebine predpogodb še niso dogovorjeni, tako da le-te še niso podpisane, dejstvo pa je, da se tako občina kot tudi država in lastniki zemljišč na tem območju zavedajo, da obstoječi uvoz s prometno-tehničnega vidika ni ustrezen. MemnA v Čestitke ob 27. aprilu in 1. maju.prazniku dela! KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK, Cankarjeva 11 KAM N I K Cankarjeva 1 1 Vsem želimo lepe prvomajske praznične dni! Kamniški občan IZ NAŠIH KRAJEV 26. april 2012 3 »Všeč nam je!« Na Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju so s pozornostjo do svojih nadarjenih učencev 17. aprila pripravili prireditev z naslovom »Všeč nam je!«. V zanimivem kulturnem programu so se predstavili Mladinski pevski zbor, bili smo priča dramski uprizoritvi Drnjulčice in točki Kaj nam je všeč v naših krajih ali Turizmu pomaga lastna glava. Predstavili so tudi kako so učenke in učenci šole postali prostovoljci in spoznavali vodna bogastva v sodelovanju z vrstniki iz drugih držav ter kako skrbijo za varnost in mobilnost Sledila je predstavitev njihove ekološke ozaveščenosti, dogajanje pa so popestrili tudi s plesno točko. Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo fotografij foto krožka, likovno razstavo in še nekaj del literarnega kluba. Zupan Marjan Sarec je nadarjenim učencem šole čestital in povedal, da na ta način otroke spodbujamo k tekmovanju za znanje. Motiviranje otrok, da se redno in vztrajno učijo, pa prinese marsikatere pozitivne učinke na otrokov miselni razvoj. Vsem bistrim, vztrajnim in ambicioznim učencem je zaželel uspešno nadaljevanje šolskega leta. JANJA ZORMAN VIA CUR A Prva elektro črpalka * / f v občini Kamnik Tradicionalni 7. Maistrov pohod od spomenika v generala do Spice Društvo general Maister Kamnik že tradicionalno ob občinskem prazniku organizira pohod po točkah, ki so v občini Kamnik povezane z Rudolfom Maistrom. Letošnji, 7. Maistrov pohod je potekal v soboto, 14. aprila. Start in cilj je bil pri spomeniku generala Maistra, pohod pa je potekal mimo Maistrove rojstne hiše, Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik, na Špico in nazaj v Kamnik. V imenu organizatorja pohoda je pohodnike pozdravil novi predsednik DGM Kamnik Ivan Sekavčnik. Župan Marjan Šarec je vsem pohodnikom, kljub sla- bemu vremenu, zaželel prijeten Maistrov pohod. Poudaril je, da imajo spominski pohodi velik simbolni pomen, ko se spomnimo našega rojaka in borca za severno mejo Rudolfa Maistra, nepozabna zgodovinska preteklost pa nas opominja na to, da moramo biti hvaležni za mir in V petek. 13. aprila, je župan Marjan Šarec skupaj z evropskim komisarjem za okolje dr. Janezom Potočnikom, ministrom za kmetijstvo in okolje Francem Bogovičem in predsednikom uprave Elektro Ljubljana d.d. Andrejem Ribičem uradno odprl prvo elektro črpalko v občini Kamnik, namenjeno polnjenju električnih vozil. Postavljena je na avtomobilskem parkirišču ob trgovskem centru Mercator na Ljubljanski cesti 9 a. V letu 2010 sta Služba Vlade RS za podnebne spremembe in Elektro Ljubljana d.d. podpisala Pismo o nameri za sodelovanje v demonstracijskem projektu postavitve polnilnih mest za baterijska električna vozila. V okviru projekta v sedmih občinah: v Mestni občini Ljubljana, na Vrhniki, v Litiji, v Zagorju ob Savi, Kočevju, v Grosuplju ter v Trbovljah je k sodelovanju pristopila tudi občina Kamnik. Nova elektro črpalka predstavlja že trinajsto tovrstno pridobitev, ki vsem uporabnikom ponuja brezplačno polnjenje električnih vozil najmanj do konca leta 2012. Stroške nabave novega polnilnega mesta v občini Kamnik je financirala družba Elektro Ljubljana d. d., ki črpalko napaja z Zeleno energijo. Gre za energijo, proizvedeno izključno iz obnovljivih virov energije, pridobljenih iz majhnih hidroelektrarn in sončnih elektrarn, kar še dodatno predstavlja pridobitev za zmanjševanje izpusta toplogrednih plinov v občini Kamnik, s tem pa izboljšanje^kakovosti bivanja občank in občanov. Župan Marjan Šarec je zbrane pozdravil in poudaril pomembnost ohranjanja naše narave ter pomembnost spreminjanja načina življenja, ki je nujen pogoj za ohranjanje našega planeta. Naravo, ki nam je bila zaupana v uporabo, brezobzirno izkoriščamo, pogosto tudi pod pretvezo ekonomske učinkovitosti. Naša brezbrižna in malomarna dejanja pa puščajo nepopravljive posledice v naravnem in bivalnem okolju, s katerimi se bodo soočile predvsem prihodnje generacije. »Moje želje in prizadevanja sledijo cilju, da bi naše občanke in občani v čim večji meri ponotranjili potrebo po ekološki naravnanosti in nujnosti bivanja v sožitju z naravo«, je poudaril in vse spodbudil k razmisleku, kaj lahko vsak posameznik stori koristnega za bolj čisto naravno okolje. Predsednik uprave Elektro Ljubljana d.d. Andrej Ribič je poudaril upanje podjetja, da bi trg z električnimi vozili kmalu zaživel in da bi bila ponudba čim večja. »Današnji dogodek daje poseben pomen, potrjuje, da je naše podjetje pravilno usmerjeno v ohranjanje okolja, v pridobivanje čiste električne energije iz obnovljivih virov«. Odprtje prvega polnilnega mesta za električna vozila v občini Kamniku sta s svojo prisotnostjo počastila tudi evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik in minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki je povedal: »Resne korake moramo storiti vsak pri sebi. V okviru skupnega ministrstva se zavedamo, da imamo odgovornost, da upravljamo z naravnimi viri, pridobivamo koristi za ljudi in smo hkrati tudi odgovorni za to, da usmerimo razvoj Slovenije v smer zelene rasti, kije vedno bolj prisotna. Slovensko gospodarstvo se je dobro vpelo v tokove razvoja električnih avtomobilov«. Slavnostni govornik, evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik, pa je v svojem nagovoru poudaril: »l/se bolj očitno postaja, da bo vzorce obnašanja, ki so del našega vsakdana, predvsem v razvitem svetu, tako na strani proizvodnje kot tudi na strani potrošnje, potrebno spremeniti. Elektrifikacija cestnega prometa lahko radikalno spremeni način organizacije mobilnosti, še posebej v mestnih okoljih. Tihi avtobusi in dostavna vozila bi izboljšala podobo javnega prevoza in življenja v mestu, to pa bi prispevalo k občutno manj onesnaženim in bolj zelenim in dostopnim mestom. Današnjemu dogodku in tudi projektu polnilne infrastrukture za baterijska električna vozila pripisujem velik pomen. Morda navidezno majhen prispevek, ki pa prinaša pomembne spremembe v naše proizvodnje ter potrošne vzorce in navade«. JANJA ZORMAN MACURA Odnosi z javnostmi. Občina Kamnik svobodo. Župan Marjan Šarec je zbrane pospremil do Maistrove rojstne hiše na Šutni, kjer so z minuto molka počastili spomin na velikega kamniškega rojaka. JANJA ZORMAN MACURA Za kulturni program sta poskrbela Janez Dovč in Boštjan Gombač, ki sta z igranjem na theremin (prvi elektronski glasbeni instrument) popestrila dogajanje ob novi, okolju prijazni pridobitvi našega mesta. W flu Regioi J2LXLJUhlJl ' -1 DDd F r.' Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije A* f* A lig RRA LUR, Tehnološki pork ig. iooo Ljubljana RRA LUR tekJon: +}86ljo6iv°,'faks: +>ss• ^w ' ' * e-poilQ; lur®ljubljena,si, internet: uninv.mdurji as Naložba v vašo prihodnost OTERAC1IO DELNO FINANCIRA EVROKKA UNIJA Evropski socialni sklad DELODAJALCI, POZOR! EVROPSKA SREDSTVA ZA KADROVSKO ŠTIPENDIRANJE Obveščamo vas, da je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), v okviru projekta Regijska štipendijska shema (RŠS), 30. 3. 2012 objavila na spletni strani www.rralur.si JAVNI POZIV DELODAJALCEM ZA VKLJUČITEV V REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO LJUBLJANSKE URBANE REGIJE 2012/2013. Rok za oddajo vlog na RRA LUR po pošti ali osebno je 29. 6. 2012. Vključitev v regijsko štipendijsko shemo omogoča 50% SOFINANCIRANJE ŠTIPENDIRANJA DELODAJALCEM s sedežem v Ljubljanski regiji, 50% pa prispevajo delodajalci, razen v primeru, ko sta štipendist in štipenditor iz Občine Kamnik, kjer prispeva občina 15, delodajalec pa 35%. Projekt Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije je sofinanciran iz sredstev Evropske unije, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu (01) 306 19 04 ali (01) 306 19 05 ali e-pošti lur@ljubljana.si. 4 26. april 2012 NAŠ POGOVOR - AKTUALNO Kamniški OBČAN Z direktorico podjetja Svilanit d.d. Kamnik Mojco ©ubic Svilanit, srce kamniške tekstilne industrije, še živi Leta 1938 Franjo Lipovec ustanovi lastno mehanično tkalnico, deset let pozneje njegovo podjetje zaposluje že petdeset ljudi. Manjši tekstilni obrati so razdrobljeni po vsem Kamniku in okolici. Dobro desetletje pozneje iz manjših obratov nastane eno podjetje na sedanji lokaciji na Perovem. Specializirajo se za izdelavo kravat in izdelkov iz frotirja. Svilanit začne rasti in se naglo razvijati. V nekdanji Jugoslaviji se Svilanit umešča med vodilna tekstilna podjetja in je v razmahu razvoja. Z razpadom države je zaradi izgube trgov potrebna reorganizacija proizvodnje. V novo tisočletje Svilanit zakoraka z ustanovitvijo hčerinskih družb v Zagrebu (2000) in Beogradu (2001). Sledi obdobje povezovanja. Svilanitu se priključi družba BPT iz Tržiča in vse poslovne funkcije se prenesejo na lokacijo v Kamniku. Gospodarska kriza in globalna recesija pripeljeta do težkih časov za podjetje, vodstvo se odloči za reorganizacijo proizvodnje, pride do večjega odpuščanja delavcev. Leta 2010 sledi odprtje hčerinske družbe na Poljskem. Blagovna znamka Svilanit je ohranjena, proizvodnja naj bi se nadaljevala v Kamniku. Svilanit danes omogoča kruh 180 ljudem. Z direktorico podjetja Svilanit d.d. Kamnik Mojco Šubic smo se pogovarjali o Svilanitu danes, pretekle dogodke smo skušali tokrat pustiti ob strani, saj smo o njih že veliko prebrali. Svilanit kljub »črnim« scenarijem v preteklosti živi in dela O prevzemu Svilanita, odpuščanju, »črnih« scenarijih... smo v preteklosti Že veliko prebrali, zato bi se tokrat osredotočili na današnji čas. Kakšne razmere v tem trenutku vladajo v podjetju, ki ga vodite? O črnih scenarijih se je res veliko (preveč) pisalo, vendar je treba povedati, da črnih scenarijev ni bilo, ker Svilanit - resda težko, vendar pri tem ni izjema - živi in dela. Natolcevanja prejšnjega župana, gospoda Smolnikarja, niso povzročila tistega, kar je bil morda komu namen: izginotja ene zadnjih tekstilnih tovarn v Sloveniji, je pa prav prejšnji župan Svilanitu povzročil veliko škode. Ampak, kot ste na začetku rekli, vodstvo Svilanita je povsem osredotočeno na sedanji čas in se ne ukvarja s preteklostjo. Koliko je v tem trenutku zaposlenih in kako zaposlenim kaže glede varnosti zaposlitve? Svilanit danes omogoča kruh 180 ljudem, posredno pa 220. In nič si ne ustvarjamo iluzij: nobena zaposlitev danes ni gotova, nobena okoliščina zanesljiva. Toda ukrepi iz leta 2008 potrjujejo, da smo sposobni preživeti in da smo naredili tisto, kar je bilo nujno in potrebno. Svilanitovim zaposlenim ob tem nismo nikdar nižali pravic. Tudi tisti, ki so odšli, so prejeli vse odpravnine in sama se zavedam, da so prav ljudje bistvo vsega. Svilanitova proizvodnja ostaja v Kamniku V veliki večini podjetja v želji po dobičku selijo proizvodnjo v države, kjer je delovna sila cenejša in ne pomislijo na delavce v domačem okolju, ki zaradi tega ostanejo brez zaposlitve. Kako razmišlja o tem vodstvo Svilanita? Podjetja ne selijo proizvodnje samo zaradi stroškov dela, ampak tudi zaradi bistveno višjih stroškov energentov, okoljskih dajatev,... Svilanit bo ostal proizvajalec v Kamniku. To pravzaprav nikoli niti ni bilo vprašanje. Cilj je samo bil, da se ta proizvodnja optimizira - to mora biti stalni cilj, kar je seveda logično. Svilanit je znana blagovna znamka visoke kvalitete, kar je zagotovo velika prednost na trgu, na kateri bomo gradili naprej. Razvoju ponovno namenjajo veliko pozornosti Problem veliko slovenskih podjetij je v previsokih stroških zaposlenih in odpravnin, tako za vlaganje v opremo, raziskave in razvoj ostane premalo sredstev. Koliko sredstev namenjate za razvoj in raziskave? V času krize so ta sredstva res bila zmanjšana, saj je družba za odpravnine namenila skoraj 1,5 milijona evrov, hkrati pa se je res veliko naporov vložilo v konstantno zmanjševanje zadolženosti družbe. Prav nizka zadolženost družbe je pogoj za nadaljnje investicije v razvoj, ki mu zopet začenjamo namenjati veliko pozornosti. Kakšen je vaš kratkoročni razvojni načrt in zastavljeni cilji? Družba je v fazi spreminjanja poslovnega modela. Iz precej zastarelega poslovnega modela Strižni stroj - izvaja se faza enostranskega odstri-ga, produkt so velurpromo in plažne brisače. Mojca Subic, direktorica podjetja Svilanit d.d. v Časi niso naklonjeni delavcu Te dni beležimo 1. maj - praznik dela. Nekoč so se delavci uprli in si izborili 8-urni delavnik, danes se delavci »tresejo« za ohranitev službe. Ali ima po vašem mnenju ta praznik sploh še kaj od prvotnega namena in kako ga »praznujete« v vašem podjetju? Časi resnično niso naklonjeni delavcu, vendar poskušamo našim zaposlenim izkazati spoštovanje vsak dan, celo leto, ne samo 1. maja. Mislim, da to zaposleni tudi čutijo, saj imamo dobre odnose med zaposlenimi, vodstvom, sindikatom... Seveda si vsi želimo višjih plač, vendar se hkrati zavedamo, da si jih moramo sami zagotoviti. Svilanit so tudi v Kamniku mnogi odpisali, a mi nismo odnehali. In tu gre največja zahvala delavcem, ker vztrajajo. Zaposlujete tudi invalide, kako jih vključujete v proces dela? Jim lahko zagotovite vse zakonsko določene prilagoditve delovnega okolja ali so pri-morani delati pod enakimi pogoji kot ostali zaposleni? Invalide vključujemo v vse delovne procese v skladu z zakonodajo in delajo pod drugačnimi pogoji kot ostali zaposleni. V Sloveniji manjka prikazovanja pozitivnih zgodb Ob koncu delovnika iz tovarne odhajajo utrujene, apatične, depresivne delavke. Kako komentirate to »sliko«? Je to po vašem mnenju odraz celotnega dogajanja v državi ali posledica delovnega okolja? Menim, da je to odraz splošne zaskrbljenosti glede razmer v državi in bojazni glede prihodnosti. Zagotovo pa lahko rečem, da naši zaposleni niso utrujeni, apatični ali depresivni zaradi Svilanita. Tekstilne industrije v Sloveniji skoraj ni več. Svilanit je preživel. Zato je nizanje »črnih slik« in pavšalnih ocen morda danes moderno, a to ni rešitev. No, najbrž smo vsi res utrujeni, ker moramo dnevno poslušati in brati samo negativne informacije. V Sloveniji nam zelo manjka prikazovanje pozitivnih zgodb, ki jih ni malo. Od delavk sem želela pridobiti kakšno izjavo o njihovih delovnih pogojih, pa sem naletela na strah, velik strah pred tem, da bi mi karkoli konkretnega povedale. Pravijo, da delajo pod hudim pritiskom, vendar se bojijo za službe. Sprašujem se in vas - zakaj je temu tako? Delajo, da skromno preživijo. Kaj jim poleg osnovnih, zakonsko določenih pogojev še nudite? Kaj bi rekli tisti, ki so brez dela in žrtve stečajev vseh vrst in oblik? Pritisk na vse nas je ogromen, stalen in po tej plati ne bo bolje. Sama ga občutim kot odgovornost do slehernega zaposlenega. A je primež čisto preprost: če se ne bomo prilagodili, če ne bomo spremenili navad, delovnih procesov, nas ne bo več. V vsakem podjetju pa obstajajo zaposleni, ki tega ne morejo sprejeti. Žal to ne bo šlo nikjer več, saj se morajo podjetja stalno prilagajati trgu. Tukaj ne gre za kaprice vodstva, nadrejenih, šefov... ampak to zahteva trg. Res pa je, da zaposleni čedalje bolj razumejo potrebe po prilagajanju, zato menim, da je v Svilanitu malo takšnih, ki nasprotujejo spremembam. V Svilanitu smo do zaposlenih še vedno zelo »socialni« in razumevajoči. Zaposlenim nudimo najmanj toliko, kot predvideva zakon. Za več se bomo morali potruditi vsi skupaj. Zadovoljstvo zaposlenih je ključ do uspeha vsakega podjetja Kaj menite o vse bolj »popularnih« nazivih: družini prijazno podjetje, zaposlenim prijazno podjetje? Se v Svilanitu trudite za pridobitev kakšnega od teh nazivov? Želimo biti prijazni do zaposlenih, partnerjev, kupcev, okolja - v praksi to delamo, kolikor zmoremo, nismo pa se odločili za pridobitev katerega od »popularnih« nazivov. Poznamo več tipov vodenja. Kateri tip vodenja je značilen za vas in zakaj? Mislim, da sta v osnovi samo dve vrsti vodenja: uspešno in neuspešno. Na zavodu za zaposlovanje je preko 100.000 ljudi. Dodano vrednost podjetju prinaša zadovoljen delavec. Se strinjate s to trditvijo in na kakšen način ugotavljate zadovoljstvo zaposlenih v podjetju? Dodana vrednost Svilanita je v tem, da se ne slepimo ne s frazami, ne z lažnimi predstavami in zmoremo sprejeti realnost. Sama sem z vsemi v vodstvu del te realnosti. Zato spoštujem slehernega zaposlenega. Od vsega v življenju je najpomembneje to, da lahko vsakemu pogledaš v oči in ohraniš svoj jaz Kaj bi želeli ob tej priložnosti sporočiti vsem svojim zaposlenim in širši javnosti? Pripadam generaciji, ki je bila vzgojena v enem sistemu, zdaj živim v drugem. Bivali smo v eni državi, zdaj smo v drugi, svoji. Doživela sem en družbeni red, zdaj moram sprejeti drugega. V nekem trenutku sem se morala odločiti, ali vsemu temu lahko dodam še svojo vlogo v Svila-nitu. Morda bi se danes odločila drugače, a za svojo odločitvijo stojim odgovorno, z vsemu plusi in minusi. Kajti od vsega v življenju je najbolj pomembno to, da lahko vsakomur pogledaš v oči in ohraniš svoj jaz. Zato si želim v svojem delovnem okolju in nasploh ščepec optimizma, volje in hotenja po boljšem jutri. Potem nam bo uspelo. Pogovarjala se je MAJA ROŽMAN Nesnovna dediščina je duša Srca Slovenije pripravljamo novega, kjer Svilanit ne bo samo proizvajalec, ampak aktivni ponudnik proizvodov na novih trgih. Sliši se mogoče zelo poenostavljeno, vendar menimo, da je to bistvena razlika. Pod to aktivnostjo se namreč skriva izjemno veliko sprememb, o katerih »Svilanit v prejšnjih letih ni hotel nič slišati«. Pripravljamo se tudi na širitev dejavnost poslovanja. Uspešna prilagoditev razmeram v času krize Ohranila so se podjetja, ki so se znala prilagoditi razmeram in nekatera so pri tem celo uspešna, druga na robu propada. Kam se po vaši oceni uvršča podjetje Svilanit? Čeravno še ne ustvarjamo dobička, definitivno spadamo v prvo skupino. Celo mislim, da se je Svilanit v času krize izjemno prilagodil razmeram. V njem namreč delujemo ljudje, od delavcev do vodstva, s ciljem, da bi podjetje delalo in napredovalo. Odgovorno trdim, da je Svilanit lahko obstal tudi zato, ker ni bilo plenilskih namenov, ampak so tudi zaposleni že ob prevzemu dali zeleno luč vodstvu za skupen boj za trg, delovna mesta in dobiček. Ta je logičen cilj, do njega pa je še naporna pot. Nesnovna kulturna dediščina ali živa dediščina nas obkroža vsepovsod. Pogosto se je niti ne zavedamo, saj je del nas in vpeta v vsakdanjik. V Srcu Slovenije gradimo turistično ponudbo tudi na bogati kulturni dediščini, ki zajema in poudarja pomen starih domačij, gospodarskih poslopij, cerkva, kapelic, mlinov ter kozolcev. Tisto, kar daje dušo območju in pravi utrip, pa so različne praznične in vsakodnevne šege in navade, verovanja, ustno izročilo, plesna dediščina, znanje o naravi ter posebna znanja domačih obrtnikov, ki tukaj živijo. Na temo dediščine trenutno izvajamo mednarodni projekt Vrednotenje nesnovne kulturne dediščine (Cultural capital counts) skupaj s partnerji iz Srednje Evrope. Dragocen kulturni kapital, ki izhaja iz ljudi in njihovih znanj, želimo ovrednotiti in mu dati dodano vrednost. Predstavljanje, zapisovanje in ohranjanje žive dediščine je izredno pomembno, predvsem za nosilce in drugo lokalno prebivalstvo, ki se močno identificira s tovrstno dediščino. Delček tega smo predstavili v brošuri Naše kulturno bogastvo o nesnovni kulturni dediščini v Srcu Slovenije, ki bo izšla v začetku meseca maja. Z izbranimi primeri nesnovne dediščine v Srcu Slovenije smo skušali opozoriti na to, kako bogato in razi je naše skupno izročilo. V brošuro sr ere nesnovne dedišči nik. Predstavili smo ! trničev na Veliki Planini, skodlarstvo, omenjamo pa tudi peko Center za razvoj Litija in Slovenski etnografski muzej vas vljudno vabita na okroglo mizo Dediščina - naše bogastvo: Ohranjanje nesnovne kulturne dediščine na lokalni in nacionalni ravni. Četrtek, 10. maj 2012 ob 10.00 v Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi ulici 2 v Ljubljani. K sodelovanju smo povabili zanimive sogovornike, med drugimi tudi dr. Janeza Bogataja in dr. Vita Hazlerja. Dodatne informacije in prijave: 0189 62 710, mija.bokal@razvoj.si velikonočnih oblatov in druge med seboj zelo raznolike elemente nesnovne dediščine. Nosilcem nesnovne dediščine želimo pomagati pri prijavi za vpis v register žive dediščine, ki ga vodi Slovenski etnografski muzej. Hkrati jih spodbujamo, da bi dediščina postala motiv za njihovo podjetniško prihodnost. Kamniški OBČAN NASA DEDIŠČINA 26. april 2012 Najstarejši tiski v Matični knjižnici Kamnik Gradivo Sadnikarjeve dona-cije izhaja večinoma iz 19. stoletja, večina od 214 knjig je v nemščini, vsebinsko je gradivo zelo raznoliko. Najbolj so v do-naciji zastopana dela s področij umetnostne zgodovine, obče zgodovine, religije, medicine, v manjšem delu pa tudi veterine, jezikoslovja, arheologije, geologije, industrije in leposlovja. Do- nacijo predstavljajo predvsem knjige, ki jih je zbral dona-torjev oče, znameniti kamniški zbiratelj, muzealec in veterinar Josip Nikolaj Sadnikar. V okviru donacije je potrebno posebej omeniti tudi 16 medicinskih knjig iz sredine in druge polovice 19. stoletja, katerih večine prvotni lastnik je bil dolgoletni višji ranocelnik Rokopisni fragment bogoslužnega besedila na pergamentu, najverjetneje iz 14. ali 15. stoletja. Besedilo je zapisano v monastični gotici. Posebej opazne in zanimive so rdeče iniciale, imenovane tudi lombarde. V začetku 17. stoletja so pergament uporabili pri izdelavi platnic za knjigo Neun catolischer Predigen Pangratza Boseckerja iz leta 1614. Verjetno gre za najstarejši rokopis v Matični knjižnici Kamnik. Dragocena knjižna donacija dr. Nikolaja Sadnikarja kamniški I ■ ■ v ■ ■ knjižnici Častni občan občine Kamnik dr. Niko Sadnikar je Matični knjižnici Kamnik doniral pestro zbirko gradiva iz svoje obsežne knjižnice. Kamniška knjižnica je njegovo velikodušno donacijo, ki obsega kar 214 knjig iz obdobja od 16. do 20. stoletja, hvaležno sprejela. »Knjižni dar dr. Sadnikarja spada med največje in najdragocenejše donacije, ki jih je doslej od kakega posameznika prejela Matična knjižnica Kamnik«, je ob slovesnem prevzemu donacije v sredo, 11. aprila, poudarila direktorica Breda Podbrežnik Vukmir. Skupaj z dr. Mihaelom Glavanom, izvedencem za knjižno in rokopisno gradivo, sta predstavila vsebino in pomen donirane zbirke, ki vsebuje nekaj dragocenih posebnosti, med njimi Kopitarjevo znanstveno slovnico iz leta 1808 in Metelkovo slovnico iz leta 1825, stare molitvenike, medicinske, naravoslovne in umetnostne knjige. Zbirka ima kulturno in zgodovinsko vrednost, del fonda ima zaradi starosti in redkosti velik pomen za kulturno dediščino. Posebno mesto v zbirki zavzema 16 medicinskih knjig iz sredine in druge polovice 19. stoletja iz zapuščine Augusta Walterja, višjega ranocelnika v kamniški smodnišnici, ki pomenijo še dodatno kulturnozgodovinsko vrednost in zanimivost. Gradivo, ki ga je dr. Sadnikar namenil Matični knjižnici Kamnik večinoma izhaja iz knjižnice njegovega očeta, veterinarja in znamenitega zbiratelja Josipa Nikolaja Sadnikarja. Njegovi kulturi osveščenosti, ki se je plemenitila prav ob teh knjigah, Kamnik mnogo dolguje, saj je ohranila številne izjemne dele naše materialne in duhovne kulturne dediščine. Ob slovesni predaji donacije, ki se je dr. Niko Sadnikar zaradi zdravstvenih težav ni mogel udeležiti, so se mu zahvalili s simbolno zahvalno listino in željami za zdravje. Župan Marjan Šarec je poudaril pomen ohranjanja, zbiranja, varovanja knjig in tiskov kot pomemben del negovanja kulturne in zgodovinske dediščine ter nacionalne identitete. Sadnikarjevo donacijo je strokovno ocenil in predstavil sodni izvedenec za knjižno in rokopisno gradivo dr. Mihael Glavan, ki je poudaril, da je največji pomen Sadnikarjeve zbirke prav v njeni kulturnozgodovinski vrednosti. Donirane knjige je popisal in razstavo uredil diplomirani zgodovinar Andrej Kotnik. SAŠA MEJAČ DONACIJA DR. NIKOLAJA SADNIKARJA O kulturnozgodovinski dragocenosti Sadnikarjeve knjižne donacije 214 knjig iz obdobja od 16. do 20. stoletja, ki vsebuje nekaj dragocenih posebnosti, med njimi Kopitarjevo znanstveno slovnico iz leta 1808 in Metelkovo slovnico iz leta 1825, so mnogo zanimivega povedali (z leve) zgodovinar Andrej Kotnik, kije popisal in uredil zbirko, direktorica Matične knjižnice Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir in sodni izvedenec za knjižno in rokopisno gradivo dr. Mihael Glavan. Nastarejša knjiga v MKK. Vanjo sta vezani dve različni deli, dve latinski vadnici - čitanki in sicer Adeps elegan-tiarum Lorenza Valla (1407-1457), ki jo je leta 1534 natisnil lyonski tiskar nemškega rodu Sebastian Gryphius (14921556) ter Aphtonii Sophistae progym-nasmata, ki jo je leta 1555 prav tako v Lyonu natisnil tiskar Jean Frellon. Tudi ta knjiga je ovita v pergament-no listino. Usnjeno hrbtišče knjige je okrašeno z rastlinskimi motivi, med katerimi se nahajajo medaljoni z moškimi glavami. v kamniški smodnišnici August Walter (1831-1910) in jih je J. N. Sadnikar kupil na dražbi leta 1910, po Walterjevi smrti. Knjige iz Walterjeve zapuščine so za Kamnik izjemnega pomena, saj odpirajo svojevrsten pogled v razvoj kamniške sanitetne službe in delo ranocelnika. Pri popisu Sadnikarjeve donacije se je izkazalo, da je kamniška knjižnica z njo dobila svoj nov najstarejši tisk. Do pridobitve donacije je bila to dunajska izdaja Christliches Sittenbuch für den Burger und Landmann nemškega teologa in pedagoga Jakoba Friedricha Feddersena (1736, Schleswig-1788, Altona) iz leta 1789. S Sadnikarjevo donacijo se je starost najstarejšega tiska v naši knjižnici pomaknila za preko 250 let v preteklost, v leto 1534. Novi najstarejši tisk v kamniški knjižnici je nastajal v Ly-onu v letih 1534-1560. Gre za kompilacijo dveh različnih del in sicer Adeps elegantiarum italijanskega humanista in teologa Lorenza Valla (1407-1457) in Aphtonii sophiastae progymnas-mata, ki prinaša besedila po-znoantičnega avtorja Aftonija iz Antiohije (4. stol.), pripravila pa sta jo Giovanni Maria Cat-taneo (+1529/30) in nizozemski humanist Rodolphus Agricola (1444-1485)1. Gre za dve latinski čitanki, namenjeni učenju latinščine. Adeps elegantiarum je izšel v Lyonu leta 1534, v tiskarni znamenitega nemškega tiskarja in založnika Sebastiana Gryphi-usa (1492, Reutlingen-1556, Ly-on),2 Aphtonii sophiastae progym-nasmata pa je leta 1555 v Lyonu izšla »apud Ioannem Frellonium«, pri tiskarju Jeanu Frellonu. Izvod Adeps elegantiarum in Aphtonii sophiastae progymnasmata v Matični knjižnici Kamnik Obe deli sta vezani v eni knjigi, čeprav sta nastali v 20-letnem časovnem razmaku: Gryphius je Adeps elegatiarum tiskal leta 1534, Frellon pa Aph-tonii sophiastae progymnasmata leta 1555. Verjetno so ju vezali v eno knjigo prav zato, ker gre pri obeh knjigah za učbenika latinščine, nekakšni latinski čitanki in ju je lastnik želel imeti skupaj. Oba tiska sta ohranjena zelo dobro, prav tako izvirna veza- Naslovna stran Aphtonii sophiastae progym-nasmata, ki je leta 1555 v Lyonu izšla »apud Ioannem Frellonium« pri tiskarju Jeanu Frellonu. Knjiga prinaša besedila poznoantičnega avtorja Aftonija iz Antiohije (4. stol.), pripravila pa sta jo Giovanni Maria Cattaneo (+1529/30) in nizozemski humanist Rodolphus Agricola (1444-1485). Zanimiv je tudi Frellonov signet, ki se sicer pojavlja v več variantah, vedno pa prikazuje rakovico, ki v kleščah drži veščo ali metulja, pod njima pa je napis »Matura«. ■ Fotografija hrbtišča najstarejše knjige v MKK z letnico vezave 1560. va. Posebej zanimivi sta naslovni strani obeh knjig, ki poleg podatkov o naslovu, avtorjih in založništvu prinašata tudi zanimiv likovni element imenovan signet, s katerim sta tiskarja označila, da sta knjigi nastali v njunih delavnicah. Gryphiusov signet izhaja iz tiskarjevega priimka in prikazuje grifona, mitološkega varuha zakladov, ki dviguje krilato utež. Signet oklepa tiskarjev moto »Virtute duce, comite fortuna - Pod vodstvom kreposti in v spremstvu sreče.« Gryphiusov grifon varuje tudi zadnjo stran njegove knjige, a tokraj je prikazan v drugačni podobi in brez mota. Knjiga je Seelerju in naslednjim lastnikom služila kot učbenik. Veliko število zaznamkov, izpiskov in podčrtanih delov kaže, da so njeno vsebino študirali zelo resno in marljivo. Iz študijskih zaznamkov vidimo, da se je eden od lastnikov, morda prav Seeler, očitno učil grško, latinsko, italijansko. Evropski intelektualec 16. stoletja je moral biti poliglot. Brez znanja tujih jezikov, še posebej klasičnih, ni bilo mogoče sodelovati niti v procesu prejemanja znanja in še v manj v procesih znanstvenega dela. Jezik cerkve, šolstva, zna- Ekslibris oz. oznaka lastništva, kije vpisana na notranji strani platnice, se glasi: »Sum ex libris Batholomwi Seeleri Symetnigensis (?) emuit me [... ?...] Anno 1560, 27 Oitobris« (Sem izmed knjig Bartolomeja Se-elerja iz S., ki me je kupil [...?], leta 1560, 27. oktobra). Pod besediom ekslibrisa so zapisane tri besede v alfabetu, nato sledi kratko besedilo v latinščini, očitno nekakšen slovnični zaznamek, ker se omenja latinska glagolska oblika namenilnik t. j. supinum. Pod njimi je zapis v gotični kurzivi. Sodeč po barvi črnila in po obliki črk, bi ne bilo nemogoče, da je vse te stvari zapisala ista roka kot ekslibris, torej roka lastnika Bartolomeja Seelerja. nosti, diplomacije in do neke mere celo gospodarstva je bila pač latinščina. Nacionalna država in z njo uporaba nacionalnih jezikov, se v tem času komaj poraja. Kdaj in na kakšen način sta obravnavani knjigi prišli na slovensko ozemlje ni znano. Na naslovni strani Adeps elegatia-rum sicer vidimo latinski napis Conventus Runensis, ki se najverjetneje nanaša na samostan v Brežicah, ali pa morda celo na cistercijansko opatijo Rein pri Gradcu. Dr. Nikolaj Sadnikar je sicer navedel, da je njegov oče v Tuhinjski dolini nekoč kupil tudi knjige, ki so bile del Pa-glovčeve knjižnice. Je bil med njimi tudi najstarejši tisk v naši knjižnici? Ce je bil, kako je prišel v njegove roke? Knjigi na svoj način pripovedujeta o pomenu tiska in knjige v 16. stoletju: s pojavom tiska ter s tem cenejše proizvodnje knjig je znanje postajalo dostopnejše. Ni bilo več pridrž- ano samostanom in najbogatejšim slojem. Knjige so bile še vedno zelo drage, a neprimerno cenejše kot kako stoletje prej, ko so jih specializirani pisarji v precej mukotrpnem procesu prepisovali ročno. Knjigi nam pripovedujeta tudi zgodbo o tedanji Evropi, katere notranje meje so bile očitno dovolj prepustne, da so omogočale pretok znanja, idej in ljudi, s čimer se je na določenem nivoju ohranjal skupni evropski kulturni prostor. Ceprav so Zahodno Evropo v času nastanka naših najstarejših knjig pretresali veliki politični, verski in ekonomski premiki, je vendarle delovala kot enoten kulturni prostor, saj so se njene intelektualne elite na vseh straneh napajale iz istih kulturnih izvirov, in s tem nadaljevale tudi, ko se je zahodnoevropski kulturni prostor dokončno prelomil na katoliški in protestantski svet. ANDREJ KOTNIK, MKK Gryphius je grifona, varuha zakladov, upodobil tudi na zadnji strani Adeps elegantiarum. 1 http://de.wikipedia.org/wiki/Rudolf_Agricola_ %28Humanist%29, 2. 4. 2012. 2 http://de.wikipedia.org/wiki/Sebastian_Gryphius, 2. 4. 2012. Fotografija naslovne strani Adeps elegantiarum. Osrednji likovni element je signet, s katerim je tiskar Sebastian Gryphius označeva svoje tiske. Poigral se je s svojim priimkom »Gryphius« in v signetu upodobil grifona, ki dviguje krilato utež. Signet obdaja tiskarjev moto: »Virtute duce, comite fortuna - Pod vodstvom kreposti in v spremstvu sreče.« 6 26. april 2012 POGLEDI Kamniški OBČAN poslanske pisarne Če bi obstajala lažja pot, bi jo izbrali Kot smo lahko pričakovali, napovedani varčevalni ukrepi dvigajo veliko prahu. Javni sektor že organizira stavke in napoveduje referendum, opozicija pa zgolj priliva olje na ogenj. Nekateri opozicijski poslanci celo strašijo z neokusnimi izjavami, da naj bi se Janševa vlada želela maščevati ljudem. Zlasti Zoran Jan-kovič v javnosti ustvarja vtis, da bi vlada za rešitev sedanje krize lahko ubrala drugačno pot. Če bi drugačna in lažja pot resnično obstajala, bi si jo ta vlada zagotovo poslužila. S strani opozicije in sindikatov neprestano poslušamo, da predlagani varčevalni ukrepi niso pravi in da bi morali javne finance uravnotežiti s povečanjem prihodkov in ne z zmanjševanjem odhodkov. Govorijo o tem, kako bi morali zagnati gospodarstvo in pobrati davke pri najbogatejših. Žal se delovnih mest z besedami ne da ustvarjati. Nismo več v socializmu, da bi lahko rekli, v Titanu ali v Eti mora biti od jutri dalje 100 delovnih mest več. Delovnih mest se z besedami ne ustvarja, ne more jih ustvariti niti Zoran Jankovič niti sindikati in tudi vlada ne. Nova delavna mesta lahko ustvarijo zgolj boljši pogoji, v katerih deluje in posluje slovensko gospodarstvo. Vsi, ki delajo v gospodarstvu, dobro vedno, da je prvi pogoj za izboljšanje gospodarskih razmer ureditev javnih financ. Iz neurejenih javnih financ izvira vse tisto, kar obremenjuje slovensko gospodarstvo. Če bi se država še naprej nebrzdano zadolževala, tako kot na primer predlaga Jankovič, potem bi bila cena denarja, ki bi si ga izposojala država, vedno višja, krediti krč pri komercialnih bankah pa vedno močnejši. Če želimo, da bodo komercialne banke normalno servisirale slovensko gospodarstvo in mu s tem omogočile rast, nujno potrebujejo stabilno okolje, ki pa ga država lahko zagotovi le z urejenimi javnimi financami. Opozicija in sindikati nimajo odgovornosti za vodenje države, zato lahko v javnih razpravah govorijo všečne stvari, ki jih ljudje radi slišijo. Nesporno dejstvo pa je, da je prvi korak za zagon gospodarstva in s tem povezano povečanje prihodkov nujno uravnoteženje državnega proračuna, kar v danih razmerah pomeni znižanje odhodkov. In da ne bo pomote in nepotrebnega zavajanja, kako vlada reže zgolj pri najšibkejših, naj jasno povem, da je vlada že sprejela ukrepe za dodatno obdavčitev najbogatejših (dodatno bodo obdavčeni prestižnejsi avtomobili, plovila, hiše vredne več kot milijon evrov, bančne transakcije in drugo). Med napovedanimi ukrepi vlade pa ni dviga DDV, ker bi to prizadelo vse državljane, tudi tiste najranlj ivejše. Z dvigom DDV bi se namreč v trgovinah artikli podražili enako za tiste, ki zaslužijo 500 € ali pa 3000 €. V pogajanjih s sindikati je vlada ponudila pravičen predlog: tistim, ki imajo mesečno bruto plačo manjšo kot 960 €, se plača ne bi znižala. Vsem ostalim, ki mesečno zaslužijo več kot 960 € bruto, bi se plača znižala za 5%. Dodatno pa bi se od 0,2 do 5% plača znižala glede na višino plače. Konkretno bi ta predlog pomenil, da vsi tisti, ki imajo bruto plačo nižjo od 960 €, ne bi izgubili nič. Tistim, ki zaslužijo povprečno plačo, bi se vzelo 5 %. Tistim, ki imajo najvišje plače, pa bi se vzelo 10%. Ministrom in poslancem 14%. Sindikati so takšen predlog zavrnili, kar jasno kaže, da so solidarni samo v besedah, ko pa pridemo na konkretna dejanja, na vso solidarnost pozabijo. Po moji oceni sindikati delujejo v nasprotju z interesi njihovih članov. Vprašanje je, ali so z vladnim predlogom sploh seznanili svoje člane. Po mojih informacijah, bi na omenjeni predlog pristalo veliko javnih uslužbencev. Če bodo sindikati zahtevali referendum in če bodo na referendumu predlagani ukrepi vlade padli, bo to pomenilo, da se eno leto ne sme nič spreminjati. Čez eno leto bomo v tako hudih težavah, da bo potrebno plače nižati za 30%. Sindikati igrajo nevarno igro. MATEJ TONIN, poslanec Moč formalnega odločanja v procesu denacionalizacije MKK Iz dosedanjih dolgotrajnih pravdnih postopkov se je izoblikovalo vprašanje, ali se bo pravdanje, ki se vleče že 20 let za vračanje premoženjskih pravic (starejšim) članom Meščanske korporacije Kamnik (v nadaljevanju Korporacije), sploh končalo za čas njihovega življenja? 1. Zahtevek članov Korporacije, da UE Kamnik skliče javno obravnavo. Da bi se presekalo to dolgoletno pravdanje, bi se moralo po mnenju članov upoštevati načelo materialne resnice, ki je v tem pravdnem postopku prezrto, zato bi morala tudi iz tega razloga Upravna enota Kamnik sklicati novo javno obravnavo. To ni bilo storjeno, pa čeprav so bili predstavljeni vsi relevantni argumenti, ki so jih pripravili: Odvetniška družba Učakar-Šuštar, organi Korporacije in Institut za javno upravo pri Pravni fakulteti. Kajti poleg sodbe Vrhovnega sodišča RS, ki je zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek, se je tudi po pravnomočni sodbi Upravnega sodišča RS izkazalo, da je upravni organ dolžan odpraviti ovire, ki so bile razlog, da je bilo pri izdaji njihove odločbe nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v tem pravdnem postopku. Ker upravni organ ni sklical javne obravnave, posledično podaljšuje to pravdanje v nedogled in isto dela tudi Vs RS, ki bi moralo (končno) odločiti ali so člani Korporacije legitimni za vlaganje svojih pravic, ne pa, da se iz pravnega formalizma vedno na novo vrača postopek odločanja nazaj na prvo stopnjo, ter s tem odpravlja tudi možnost članov Korporacije, da bi se lahko pritožili na Ustavno sodišče Rs. 2. Zavezanci za vračanje nacionaliziranega premoženja se sklicujejo na pravni formalizem. Če bi analizirali pravna dejanja zavezancev za vračanje v tem pravdnem postopku bi hitro ugotovili, da tudi Državno pravobranilstvo RS vseskozi vlaga svoje pritožbe po istem vzorcu na vseh stopnjah odločanja in to na način, da v tem pravdnem postopku ustvarja predvsem svojo resnico (da se sklicuje na solastninsko razmerje), ne glede na dejstvo, da so se člani Korporacije že na svojem Občnem zboru v letu 1994 soglasno odločili, da vzpostavijo Korporacijo na istih temeljih (na skupni lastnini) kot je bila v preteklosti, kar je razvidno tudi iz notarsko potrjenega Statuta in ostalih dokumentov Korporacije (kot npr. vloge za vpis v register agrarnih skupnosti). 3. Mnenje Instituta za javno upravo o vračanju premoženjskih pravic članom Korporacije. Za nadaljevanje tega pravdnega postopka je za člane Korporacije pomembno tudi pravno mnenje, ki so ga pripravili vrhunski strokovnjaki za javno upravo na Institutu za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, v katerem se postavlja tako teoretično, kot iz razlogov same sodbe Vrhovnega sodišča RS (ki je vrnilo odločanje nazaj na prvo stopnjo) utemeljeno stališče, da je v tem pravdnem postopku podana procesna legitimacija članov korporacije za vračilo stvarnih pravic do nacionalizirane lastnine. To stališče se utemeljuje s tem dejstvom, da je po ZPVAS, vprašanje ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti pogoj, ki je že izpolnjen, medtem ko je odgovor, ali člani zahtevajo enak obseg premoženjskih pravic, kot so jih imeli pred nacionalizacijo oz. kakšno je dejansko lastninsko razmerje (solastnina ali skupna lastnina). To vprašanje bi morala na predlog Gospodarskega odbora Korporacije in Odvetniške družbe Učakar-Šu-star skozi javno obravnavo ugotoviti UE Kamnik, pa ga ni, iz razloga, da mora spoštovati nadrejenost sodnega odločanja (ne glede na dejstvo, da je imela na razpolago vse dokaze in pravna sredstva, s katerimi bi lahko organizirala javno obravnavo in tako pospešila odločanje na vseh stopnjah sodnih organov). 4. Pri kršenju človekovih pravic se največkrat nastopa z močjo formalnega odločanja. Torej s tem, ko ni bila v tem pravdnem postopku opravljena (zaradi moči formalnega odločanja) vsebinska primerjava med bivšo in ponovno vzpostavljeno Korporacijo, je po našem mnenju in stališču Instituta za javno upravo, članom Korporacije kršena ustavna pravica do pridobivanja stvarne pravice do upravljanja z lastnino, ki je opredeljena v 33. členu Ustave RS, kot pravica do zasebne lastnine in dedovanja, za zavlačevanje pa verjetno nihče ne bo odgovarjal. Milan Deisinger IZVAJANJE ODLOKA O NUSZ JE TREBA USTAVITI Med občani kamniške občine vre, saj je v Odloku o nadomestilu stavbnega zemljišča, ki je v uporabi od 1.1.2012, prišlo do očitnih nezakonitosti in vsebinsko spornih nepravilnosti. Nezakonitost določila 4. člena Odloka se kaže v delu, ki se nanaša na postopek ugotovitve površine zazidanega stavbnega zemljišča, ki je osnova za odmero NUSZ. Na podlagi drugega odstavka 4. člena Odloka naj bi namreč v primeru, če podatek o površini zazidanega stavbnega zemljišča v uradnih evidencah ne obstaja ali je očitno napačen, le-tega na podlagi terenskega ogleda ali podatkov iz projektne dokumentacije določil organ Občine, pristojen za odmero nadomestila. To določilo je v celoti popolnoma absurdno in nelogično, saj naj bi bil razlog za opravo terenskega ogleda »očitna napačnost« podatkov v javnih evidencah. Kako in kdaj se ta očitna napačnost ugotavlja, kakšni so kriteriji očitne napačnosti in kateri organ je za takšno ugotovitev pristojen, ni nikjer določeno. Sporno določilo namreč določa, da neznano kateri organ na podlagi neznano kakšnih kriterijev - očitno popolnoma po prosti presoji - ter brez kakršnegakoli predpisanega postopka nekako ugotovi oz. domneva očitno napačnost podatka iz uradnih evidenc. Iz tega razloga Kot odgovor na vaš »Poziv za takojšnjo ustavitev izvajanja Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kamnik« vam posredujemo nekaj pojasnil. Nejasnosti oziroma nezakonitosti določb 4. člena odloka ni. Odlok jasno navaja, da osnovo za določitev površin predstavljajo uradne geodetske evidence; to so register nepremičnin, kataster stavb in zemljiški kataster, česar se občina tudi drži. Podatke za odmero nadomestila je prevzela iz obstoječih geodetskih evidenc. Je pa v nadaljevanju člena napisana izjema od osnovnega pravila, ki velja, če za obstoječi objekt podatek o površini v uradnih evidencah ni vpisan oziroma je vpisan očitno napačen podatek. Podatek iz uradnih evidenc je očitno napačen, kadar se to ugotovi na podlagi jasnih dokazil, na podlagi katerih občinski organ šele začne preverjati in ugotavljati dejansko stanje. Postopek ugotovitve dejanskega stanja pa v 4. členu Odloka o nadomestilu ni določen, ker ga določa drugi zakon. 4. člen Odloka določa tudi pravila za določitev površin objektov, ta pa so povzeta po državni zakonodaji in veljavnih evropskih standardih. Občina je ob vzpostavitvi evidence nadomestila izvedla terenski ogled vseh objektov na območju celotne občine z namenom, da zaščitimo veliko večino, ki ima v uradnih evidencah vpisane točne podatke, pred manjšino, ki zaradi raznovrstnih razlogov nimajo vpisanih dejanskih podatkov o površini stavb, katere uporabljajo oziroma so njihovi lastniki. Občina je na podlagi ugotovitev in domnev iz terenskega ogleda vse uporabnike povabila na javno razgrnitev z namenom, da se morebitna neskladja občinske in državne geodetske evidence ter stanja v naravi uskladijo. Govorice, da posamezniku ni bila omogočena ustrezna obravnava, so neutemeljene. Zavezanec, ki je ugotovil, da ima za svojo stavbo vpisane napačne podatke, je imel možnost udeležiti se javne razgrnitve in predlagati vpis spremembe podatkov. V primeru vpisa spremembe površine posamezne stavbe se je občina držala stališča, da je po- se nato lahko opravi terenski ogled, kjer se (zopet na podlagi neznano kakšnih kriterijev in na neznano kakšen način) določi podatek o površini stavbe, ki naj bi bil vero-dostojnejši od podatka iz uradnih evidenc, na podlagi tega podatka pa se nato odmeri NUSZ za konkretno stavbo. Torej je možno podatke iz uradnih evidenc enostavno zaobiti že zgolj tako, da se enemu uslužbencu občine zazdi, da se podatki o določeni stavbi ne ujemajo s podatki uradne evidence, nato pa se izvede popolnoma nedefiniran in z ničemer omejen »ugotovitveni postopek«, katerega rezultat je za občane zavezujoč. Terenski ogled očitno pomeni ogled zunanjosti stavb, kar pa nikakor ne more biti ustrezen postopek za ugotovitev podatka o izmeri stavbe, namembnosti posamezne vrste prostorov v njej in njihove površine. Sporno določilo daje Občini izjemno široko in z ničemer omejeno diskrecijsko pravico proste presoje dejanske površine stavb, kar je v nasprotju z veljavno zakonodajo RS. Zaradi tega določila je prišlo do velikih odstopanj pri odmeri višine NUSZ. Oglaša se čedalje več ljudi, ki so šele po končani javni razgrnitvi in v pogovoru z drugimi občani ugotovili, da so zaradi samovolje občine ogoljufani. trebno spremembo vpisati tudi v register nepremičnin, da ne pride do podvajanja občinskih in uradnih geodetskih evidenc. Ravno to je namreč v preteklih letih povzročilo enormna neskladja in nepravičnosti pri odmeri nadomestila, saj so bili primeri, ko sta soseda v enakih tipskih hišah plačevala tudi za 100 odstotkov različni znesek nadomestila oziroma nadomestila eden od njiju ni plačeval - ker ni bil zajet v občinsko evidenco, le ta pa ni bila usklajena oziroma navezana na državno evidenco, da bi to lahko zaznali in odpravili. Navodila zavezancem, ki so se pritožili na površino stavbe, so bila v tej smeri, naj le to najprej uredijo na Geodetski upravi RS. Večina je temu sledila in spremenjeni podatki so sedaj vpisani tudi v občinski evidenci nadomestila. Tukaj nimamo več konflikta z zavezanci. So pa nekateri redki posamezniki vztrajali na svojem stališču. Nekateri zavezanci pa se razgrnitve niso udeležili in niso izkoristili možnosti do vpisa popravka površine, so pa tudi zavezanci, ki se z odločitvijo občinskih služb ne strinjajo. Vsi ti ter vsi ostali, ki bodo s strani DURS-a prejeli odločbe o plačilu nadomestila, se bodo lahko pritožili na izdano odločbo po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku. Vsaka od strank v postopku lahko predlaga njej smiselne ukrepe, npr. zaslišanje stranke, izvedba ugotovitvenega postopka ali pridobitev zapriseženega sodnega izvedenca. Namen je ugotovitev dejanskega stanja. Razlika proti sedanjim pritožbam je ta, da bodo znesek na položnici morali poravnati v celoti. Ga bodo pa dobili povrnjenega skupaj z obrestmi, če bo njihovi pritožbi ugodeno. Na ta način je z zakonom zagotovljeno ustrezno pravno varstvo zavezanca, zato so očitki, o neskladnosti odloka in posledično samovoljne odločitve občinskega organa, neutemeljeni. Postopek odmere nadomestila vodi pristojni davčni urad, ki odločitve sprejema neodvisno od mnenja občine. V primeru pritožbe zavezanca DURS pozove občino, da predloži ustrezne dokaze. Če občina zahtevanih dokazov ne bo predložila oziroma bodo ti temeljili na ustnih navedbah občinskih V Odloku se kažejo tudi vsebinsko sporne nepravilnosti v zvezi z določitvijo območij odmere nadomestila (kakovostne skupine, komunalna opremljenost, lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča), na kar so župana opozorili občani širšega območja Tunjic, Žal, Perovega, Kamnika, Tuhinja... KS Kamnik-Center skrbi razveljavitev olajšav za uporabo delov stavb v mestnem jedru, kar je bila pridobitev predhodne ureditve. Odlok močno obremenjuje proizvodno in obrtno dejavnost, trgovino in dejavnosti civilne družbe (društva). Glede na novo točkovanje je v dani gospodarski situaciji vrednost točke potrebno znižati, saj že tako šibko gospodarstvo in vse bolj revno prebivalstvo tako velikega povečanja ne bo preneslo. Čeprav na Občini vztrajajo pri svojem in zatrjujejo, da višina vrednosti točke ni bila povečana in da bodo dodatna sredstva pridobili zgolj in le od tistih lastnikov hiš, zemljišč in stanovanj, ki v preteklosti NUSZ sploh niso plačevali, je resnica drugačna - podražitev se skriva v točkovanju, kar za nekatere zavezance pomeni več kot 100% podražitev (in kar opoziciji ob sprejemu Odloka ni bilo jasno povedano)! »Kolektivna komunalna oprema«, kamor spada javna razsvetljava, se npr. točkuje na področju celotnega uradnikov, jih DURS seveda ne bo upošteval. Občina je s spremembo odloka izvedla tudi določene spremembe glede določitve kakovostnih območij, prilagojenih današnjemu razvoju posameznega naselja v občini. 24 naselij je bilo uvrščenih v za občane glede plačila nadomestila ugodnejše kakovostno območje, 15 naselij je bilo prestavljenih eno kategorijo višje, predvsem na račun izboljšane stopnje komunalne opremljenosti. Ostala naselja so glede na kakovostno skupino nespremenjena. Iz primerjave nadomestila s sosednjimi občinami je razvidno, da je višina zneska na enoto mere (€/ m2) v naši občini izjemno konkurenčna. Veliko razliko v številu točk je povzročil tudi natančni popis komunalne opreme po vseh stavbah. Ugotovljeno je namreč bilo, da veliko število stavb ni imelo pripisane uporabe posamezne komunalne opreme. Očitki o enorm-nem povišanju odmere nadomestila za stanovanjske objekte iz naslova povišanja točk ne držijo. Do povišanja je prišlo predvsem v mestu Kamnik, ki pa je še vedno konkurenčno Domžalam, kjer imajo 25 odstotkov višjo vrednost enote mere nadomestila (€/m2). Prišlo pa je do bistvene prevetritve števila točk pri poslovnih namenih, saj novi odlok dejavnosti veže na predpise. Pravzaprav je stari odlok omogočal mnogo več manevrskega prostora za diskrecijsko odločanje od sedanjega (kar je eden temeljnih argumentov tega poziva), kjer te možnosti pravzaprav ni. Nepravilno naj bi bilo tudi vrednotenje opremljenosti objekta s posamezno vrsto komunalne opreme. Domneva odloka o nadomestilu je, če je kolektivna komunalna oprema v naselju vzpostavljena, so z njo opremljeni vsi objekti v naselju. Npr. javna razsvetljava se postavi na lokacije, kjer se zbira ali po njih hodi večje število ljudi. Seveda pa svetilka ne stoji pred vsakim stanovanjskim objektom. To bi bilo celo moteče, če bi bila svetilka pred oknom spalnice. Je pa dejstvo, da vsi krajani posameznega naselja, ko se družijo, to komunalno opremo uporabljajo. Če pa v naselju živijo občani, ki so bistveno odmaknjeni od strnjenega naselja, pa solidarno prispevajo k ureditvi javne razsvetljave naselja, pa čeprav stoji le ena svetilka na avtobusni postaji ob glavni cesti, območje naselja pa se razteza po okoliških hribih - nelogično je, da za to plačujejo vsi. V delu naselja je vaški vodovod, zavezanec za plačilo, ki ima za uporabo v gospodinjstvu in za potrebe živali na voljo zgolj in le kapnico (ob pomanjkanju dežja mu vodo vozijo gasilci), pa je dobil točkovan javni vodovod. Ta dva primera sta le kaplja v morje nelogičnosti. NUSZ je pomemben proračunski vir prihodka. Glede na to, da pa je zakonitost Odloka pod vprašajem, da so v njem vsebinsko sporne nepravilnosti, da je napak preveč, smo opozicijski svetniki (na pobudo LTS - Za Kamnik) župana pisno pozvali, da Občina počaka s pošiljanjem podatkov na DURS in na aprilsko sejo uvrstimo dodatno točko v zvezi s to problematiko in skupaj predlagamo Občinskemu svetu, naj sprejme sklep, da se izvajanje Odloka »zamrzne« za eno leto, v tem času pa se Odlok temeljito prevetri. Da pa Občina ne bi ostala brez prihodka iz NUSZ, se le ta zaračuna po starem Odloku in s sprejetim povišanjem točke. Bolje je to storiti takoj, kot pa da se sproži ustavni spor, ki bo Občini dejansko povzročil izpad prihodka iz tega naslova. MARINKA MOŠNIK in jo tudi uporabljajo na poti po opravkih takrat, ko se približajo strnjenemu delu naselja. V primeru, da se obračunava nadomestilo za opremljenost z javno razsvetljavo zgolj zaradi ene svetilke v celotnem naselju, bomo tovrstne primere v primeru upravičene pritožbe tudi upoštevali. Tudi ko objekt nedvoumno ni opremljen z vodovodnim omrežjem, takemu objektu opremljenost z vodovodnim omrežjem črtamo. Spremenjena je bila tudi dikcija odloka, ki oprošča kulturne spomenike. Po starem odloku je bil oproščen vsak objekt, razglašen za kulturni spomenik, če pa je bilo za kulturni spomenik razglašeno neko zaključeno območje, pa vsi objekti znotraj območja. Tudi v primeru, če dejavnost v objektu ni imela nikakršne povezave s kulturno vrednostjo objekta. Sedanji odlok pa oprošča le objekte, v katerih se izvaja dejavnost kulturnega spomenika, ker je smiselno, da dejavnost, vezano na delovanje kulturne dediščine, oprostimo plačila nadomestila in tako prispevamo k ohranitvi kulturne dediščine. K spremembam odloka smo pristopili zato, da se lahko odmera za vse občane lahko vrši na legalni podlagi, česar pa stari odlok ni omogočal. Odmera za posamezne objekte je bila namreč glede na določbe starega odloka o nadomestilu nezakonita. Poleg tega je bil stari odlok v številnih določilih tako nekonsistenten, da v primeru pritožb zavezancev na odmerne odločbe ni bilo mogoče sprejeti pravno utemeljenih odločitev, vse to pa je šlo zgolj na škodo občine. Že iz tega razloga je nesmiselno, da bi z moratorijem na veljavni odlok v veljavo vrnili starega. Upam, da sem s svojim pojasnilom odgovoril na vaša vprašanja in nejasnosti. Vaše pozive po enoletnem moratoriju na izvajanje določb odloka moram žal zavrniti. Kot župan občine sem odgovoren tudi za urejenost občinskih financ. Prihodki iz odmere nadomestila predstavljajo pomemben del občinskega proračuna, zato se jim občina ne more odpovedati. Državna zakonodaja ne dopušča medletne spremembe davčnih zakonov, zato morebitni moratorij na izvajanje odloka ne more hkrati uzakoniti naš dosedanji odlok, kateri se je prenehal uporabljati s potekom lanskega leta. Na 1. januar letošnjega leta je veljal sedanji odlok, zato se odmera nadomestila za letošnje leto lahko izvede zgolj po določilih tega - sedaj veljavnega odloka. OBČINA KAMNIK Marjan ŠAREC, župan Odgovor na poziv za takojšnjo ustavitev izvajanja Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kamnik Kamniški občan KULTURA-ZANIMIVOSTI 26. april 2012 7 13. srečanje Solidarcev, ki ga je povezoval Martin Gorenc, je zaokrožila pesem združenih zborov - ženskega in moškega pevskega zbora Solidarnost, kiju vodi Marko Tiran. Koroška ljudska So še rož'ce u hartelnu žavovale in Foersterjeva Pevec sta preplavili dvorano. 13. srečanje Solidarcev Petek, 13. aprila, je bil v znamenju sicer vraževerne trinajsti-ce, saj so se Solidarci zbrali na že 13. tradicionalnem srečanju. V dvorani galerije Veronika so se predstavili ženski in moški pevski zbor pod vodstvom zborovodja Marka Tirana. Pevsko obarvan večer, ki ga je z vezno besedo prijetno vodil Martin Gorenc, se je začel s prisrčno otroško pesmijo najmlajših Vrabčkov, ki jih z neizmernim veseljem do glasbe in petja vodi Marina Aparnik. VERA MEJAČ Mladi Vrabčki z zborovodkinjo Marino Aparnik skrbijo za podmladek Solidarcev. Srečanj Solidarcev se še posebej razveselijo starejše pevke (z leve): Mari Stanimirovič, Jelica Slavič, Draga Spruk (ustanoviteljica ženskega zbora Solidarnost leta 1975), Mihela Lindič in Milena Franc. Ustvarimo Perovanje na kvadrat ali Perovanje/2 - skupaj! Obljubili smo, da bomo lanski praznični dogodek Perovanje ali Ta veseli peromajski dan, ko smo na Perovem združili množico domačih nastopajočih z ostalimi prebivalci Perovega, se pomerili v športnih disciplinah, risali grafit, se predajali užitkom na ustvarjalnih in drugih otroških delavnicah, »preuredili« Janežičev drevored v razstavni atelje staro novih fotografij Perovega in se na koncu v dolgi povorki podali na brv čez Kamniško Bistrico, kjer sta si Zgornje in Spodnje Perovo podala roki (dobesedno), ponovili, če se bomo imelilepo! In smo se imeli, zato obljubo izpolnjujemo s Perovanjem na kvadrat! Že 20. maja 2012! Vsi domačini in vsi, ki ste tako ali drugače povezani s Perovim (ste tu rojeni, tu živite, imate tu sorodnike, prijatelje, je najmanj eden v nastopajoči skupini iz Perovega, ...), od rosnih do »srebrnih« let, s kakršnimkoli talentom (pevskim, igralskim, glasbenim, plesnim, športnim, akrobatskim, umetniškim, ustvarjalnim, ...) vabljeni k sooblikovanju in soustvarjanju Perovanja/2! Najkasneje do 10. maja pišite našima perovskima kulturnima »gurujema« Goranu Završniku na goran.zavrsnik@gmail.com (GSM 041 580 818) ali Heleni Sterle na helena. sterle@gmail.com (GSM 041 957 609) in predstavite vaš talent oziroma ustvarjalnost, ki ju želite razkriti in predstaviti na Perovanju/2.a Živahno bo tudi na športnih igriščih. Tako kot lani, bo tudi letos »zagreto in napeto«. Program športnih dogodkov je že objavljen na spletni strani našega društva http://skd.kamavt.si/ , prijavili pa se boste kar na dan prireditve. A, pozor, le do 11. ure, ko se športni direndaj prične! Ivana Skamen, ŠKD Perovo Predstavitev knjige dr. Damjana Hančiča: Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem V Matični knjižnici Kamnik je 17. aprila potekala predstavitev knjige Kamničana dr. Damjana Hančiča z naslovom Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem. Studijski center za narodno spravo je leta 2008 začel z obsežnim raziskovalnim projektom z naslovom Revolucionarno nasilje v Sloveniji 1941 - 1945. Cilj raziskovanja je celovito prikazati revolucionarno nasilje med drugo svetovno vojno po posameznih slovenskih pokrajinah, torej na Štajerskem in v Prekmurju, na Koroškem, Gorenjskem, Dolenjskem z Belo krajino, Notranjskem ter Primorskem. Študijski center bo o tej problematiki v prihodnjih letih pripravil in izdal več monografij, kjer bodo poleg uvodnih študij, objavljeni tudi dokumenti in pričevanja o tej raziskovalni temi. Izhajale bodo v seriji z naslovom Revolucionarno nasilje. Kamničan dr. Damjan Hančič je v kamniški knjižnici predstavil svojo novo knjigo z naslovom Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem. V prvi knjigi omenjene serije je dr. Damjan Hančič, na primeru vzhodne Gorenjske, natančneje širšega kamniškega območja, analiziral položaj ob nemški okupaciji v letih 1941 - 1945. V nadaljevanju opisuje delovanje partizanskih enot in partije med okupacijo ter organizacijo in delovanje enot, ki so izvajale revolucionarno nasilje. V osrednjem delu avtor prikaže konkretne primere revolucionarnega nasilja na vzhodnem gorenjskem območju, kjer skuša odgovoriti na vprašanja, v kakšni obliki se je kazalo partizansko oziroma revolucionarno nasilje nad prebivalstvom, v kolikšni meri je bilo to nasilje usmerjeno proti resničnim sodelavcem okupatorja in v kolikšni meri le proti poli-tično-ideološkim nasprotnikom OF oziroma njene vodilne sile komunistične partije. V monografiji je objavljen seznam žrtev na obravnavanem območju, predstavljeni pa so tudi dokumenti o revolucionarnem nasilju na vzhodnem Gorenjskem, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije, in pričevanja, ki jih hrani Študijski center za narodno spravo. Predstavitve in pogovora o REUOLUCJONARNO NASILJE NA VZHODNEM GORENJSKEM 1941—1945 Na naslovnici knjige je upodobljen Spomenik revolucije v Kamniku, ki poleg umetniške vrednosti simbolično izraža dve prepletajoči se komponenti partizanskega gibanja med leti 1941 -1945: odpor proti okupatorju in revolucijo. knjigi se je udeležila tudi direktorica Studijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič Zver, ki je ob tej priložnosti na kratko center tudi predstavila. JANJA ZORMAN MACURA Alenka Sušnik razstavlja v občinski hiši Avlo občinske hiše do sredine maja krasijo dela kamniške slikarke Alenke Sušnik iz Oševka. Z likovno dejavnostjo se ukvarja dvanajst let. Svet slikarstva jo je sicer privlačil že od mladih let, a se mu ni uspela posvetiti. Z ustvarjalno umetnostjo se je seznanila pred petnajstimi leti, ko je pod mentorstvom oblikovalke Rosane Kleindienst začela slikati na svilo, steklo, keramiko in oblikovati glino. A v sebi je čutila željo po novih izzivih v ustvarjalnosti in začela je slikati z akrilom. Njena prva mentorica je bila diplomirana slikarka Metka Gosar, nato pa akademski Kamničanka Alenka Sušnik ob svojih najljubših abstraktnih delih, ki jih je ustvarila v zadnjih mesecih. slikar Alojz Berlec. Od začetka svoje slikarske dejavnosti je včlanjena v likovnem društvu KUD Tone Kranjc v Kamniku, že sedmo leto pa je članica likovnega društva Senožeti Radomlje, kjer dela pod mentorstvom akademskega slikarja Janeza Zalaznika. Alenka Sušnik je v svojih likovnih delih večinoma sledila slikanju narave, v zadnjem obdobju pa se preizkuša tudi v sodobnejšem likovnem izrazu. »Veseli me ustvarjati nekoliko drugače, bolj abstraktno, kjer lahko izrazim več svoje želje, občutenj, pogledov na vse stvari in svet okoli nas«, pove Alenka. »Preizkusiti se v različnih žanrih in vsebinah in likovnih formatih je svojevrsten napor in užitek hkrati, saj so marsikatere izkušnje dosegljive le po tej poti«, pravi likovna kritičarka Nuša Podgornik. Alenka Sušnik je že večkrat razstavljala samostojno, s svojimi deli je sodelovala na vrsti skupinskih razstav in tudi na državnih razstavah, med njimi na temo Tudi črna je barva in na temo Moje mesto na državni razstavi za Zlato paleto, kjer je leta 2010 prejela tudi priznanje - certifikat kakovosti. Ob odprtju razstave 18. aprila je dela umetnice predstavil njen mentor akademski slikar Janez Zalaznik, ki je poudaril, da njene slike presegajo neko šolsko rutino, gledalca nagovarjajo in se podajajo z različnimi tehnikami. Razstavo je odprla višja svetovalka za družbene dejavnosti Občine Kamnik Lilijana Juhart Mastikosa, ki je v svojem nagovoru izpostavila pomen kulture v občini Kamnik, kulturne vsebine, dogodki, programi in projekti, med njimi tudi tovrstne likovne razstave, prinašajo ne samo umetniško kvaliteto, pač pa tudi dvig kvalitete življenja, socialno vključenost, nova spoznanja in nove vsebine. V kulturnem programu sta Urška Pečevnik in Zala Svetec uprizorili slavno slikarko, ki na platnu upodablja manekenko. SAŠA MEJAČ 1. maj - praznik čistega zraka? Stanje kurilnice v upravljanju podjetja Tisa d. o. o., ki na Duplici že dolga leta skrbi za dovajanje odvečnih količin prašnih delcev, smoga, prahu, pepela in smradu v pljuča okoliških prebivalcev, se bliža pomembnemu mejniku. Kakovost zraka trpi zaradi dobro znanih razlogov: neustrezno gorivo, neustrezno izgorevanje in neustrezno filtriranje izpustov. Gorivo je še vedno v veliki meri odpadni les najslabše kakovosti s primesmi snovi, ki nimajo zveze s čisto lesno biomaso. So pa uradno dovoljene. Sem pa tja se na deponiji pojavi tudi prgišče čiste lesne biomase. Zaradi odprte deponije in posledično mokrega goriva ter nečistoč v njem samem prihaja do nepopolnega izgorevanja in zastojev v obratovanju kotla, kar občasno povzroča daljša obdobja prekomernega sajenja. In nenazadnje filtracija izpustov z mehanskimi in elektrofiltri nikakor ne omogoča kakovostnega odstranjevanja prostemu očesu skritih delcev, ki z vsakim vdihom romajo v pljuča prebivalcev. Zadosti pa normativom inšpektorjev. Kurilnica je nekaj časa delovala v upanju, da bo država sprostila subvencije za proizvodnjo električne energije. Glede na trenutno stanje javnih financ je bila poteza države, da podjetju subvencij ne odobri, pričakovana. Nekaj upanja je bilo položeno tudi v realizacijo Lokalnega energetskega koncepta občine Kamnik, po katerem naj bi kurilnica bila sestavni del toplovodnega omrežja. Tudi ti načrti so padli v vodo. Opažamo, da kurilnica, v kateri je nameščen daleč predimenzioniran kotel, v letu 2012 deluje z zmanjšano močjo. Toliko, da se vzdržuje minimalni režim delovanja kotla, na kar kaže tudi zmanjšana količina goriva na deponiji. Kurilna sezona se zaključi s koncem aprila, proizvodnja »zelene« elektrike pa zaradi pomanjkanja subvencij v prihodnje nima smisla. Ali bo kurilnica po 1. maju 2012 še naprej predvsem izvor onesnaževanja zraka v doslej znani obliki ali pa bodo letos (končno) prebivalci zadihali bolj čist zrak, bo torej kmalu postalo jasno. Vedran Pregelj, Ekološko društvo EkO KaM Izložba kot prijetno ogledalo mesta Izložbena okna so ogledalo mesta in ogledalo v svet. Lepo in estetsko urejena izložba pritegne pozornost mimoidočega, obiskovalca ali kupca, mu razkrije neko sporočilo, zgodbo, ga spomni na nek dogodek. Urejene izložbe prispevajo k turistični promociji mesta, zato je prav, da pohvalimo lepo urejene izložbe v mestu Kamnik in njene »aranžerje« oziroma lastnike. Že vrsto let mnogi ustavijo korak pred izložbo Letvice-uokvirjanje slik Kenda na Glavnem trgu. Gojko Kenda, ki že dvajset let opravlja dejavnost v središču mesta, vsa leta skrbi za privlačno in tematsko urejeno izložbo, primerno priložnosti in času. Tako nas na kulturni praznik spomni slika Prešerna, ob Dnevih narodnih noš razstavljene mojstrovine klekljaric Čebelice Moste in Veronike iz Nevelj, preko leta pa so v izložbi razstavljena dela kamniških ustvarjalcev, med njimi Bogdana Potnika, Iva Kordaša, Borisa Bratuša, pokojnega Dušana Lipovca, Alojza Berleca, Alenke Sušnik, Dike Dolenc in drugih. V zadnjem mesecu k lepši podobi mesta poleg otroške ustvarjalnosti prispevata tudi razstavljeni sliki priznanega kamniškega slikarja Bogdana Potnika — Nevlje v pomladi in Cvetje. SAŠA MEJA» 8 26. april 2012 NAŠA DEDIŠČINA Kamniški OBČAN Kamniški zbornik bogati kulturno življenje Za Kamnik je bilo značilno bogato kulturno življenje in tako je še danes. Med kulturno bogastvo sodi tudi Kamniški zbornik, ki se bliža svoji šestdesetletnici. Pred dnevi je bila izdana 21. knjiga. Prva knjiga je izšla leta 1955, nato nekaj let ni izhajal. Od leta 1996 pa Občina Kamnik vsaki dve leti izda novo knjigo, letos že enaindvajseto. Kot je na predstavitvi Kamniškega zbornika 2012 v petek, 13. aprila, na gradu Zaprice povedala dolgoletna urednica prof. Humar, je vsebino novega zbornika ustvarilo 70 avtorjev, ki so zapisali članke in razprave o družbeni in literarni zgodovini, naravoslovju, etnologiji, bibliotekarstvu, jezikoslovju, predstavljeni so pesniki, likovni ustvarjalci, jubilanti. Pomembni so spominski članki in pogovori z uspešnimi krajani. »Zbornik sodi med knjige, ki ne zastarajo. Namenjen je raziskovalcem kamniške preteklosti in je ena od maloštevilnih knjig, kjer so na voljo raznovrstni podatki o kamniški občini in njenih ljudeh. Da je pomemben vir znanja, kažejo navedki v različnih delih. Vsaka knjiga Kamniškega zbornika je nekaj posebnega. V vsakem s prispevki sodelujejo ljudje različnih izobrazb in generacij. Zbornik je na eni strani zakladnica znanja, na drugi pa stalna spodbuda ljudem, da kaj raziščejo in potem objavijo. Morda tega brez Kamniškega zbornika ne bi storili«, pravi glavna urednica prof. Marjeta Humar. Za Zbornik kot pomembno literarno delo, ki ohranja Kamnik in Kam-ničane, je Občina Kamnik namenila petnajst tisoč ev-rov, izdan je v 680 izvodili, kupiti pa ga je mogoče v Turistično informacijskem centru Kamnik. Župan Marjan Sarec se je na predstavitvi zahvalil glavni urednici Marjeti Humar za njen vsestranski trud pri pripravi Kamniškega zbornika in poudaril, da je izdaja kvalitetnih zbornikov pomemben prispevek k ohranjanju kulturne dediščine kamniške občine. Kaj prinaša Kamniški zbornik 2012? »Na začetku delavci občinske uprave predstavljajo, kaj je bilo narejenega v obdobju 2010-2011, katere probleme bo treba intenzivno reševati. Ob prostorskem načrtovanju, cestah, oskrbi z vodo in energijo, skrbi za okolje, varstvu pred nesrečami so v ospredju šole in vrtci, ki jih bo treba zgraditi. Staranju prebivalstva tudi v kamniški občini občina sledi z novimi zamislimi, kako pomagati starejšim, da bi kvalitetneje živeli. Naravoslovne razprave prinašajo prispevek o kamniških rastlinskih zanimivostih, o jamah Mokrice in Kalc, paleontologi pa predstavljajo najdbo ostankov morske zvezde v miocenskih plasteh pri Komendi in dozdajšnje raziskave o vretenčarjih iz paleogenskih plasti pri Motniku. Zadnji članek postavlja vprašanje, ali ostanki, najdeni v Motniku, pričajo o tem, da je tam v davni preteklosti živel nosorog. Strokovna literatura se bolj nagiba k negativnemu odgovoru. Oddelek o družbeni zgodovini prinaša več člankov. O preteklosti Perovega pa razmišlja zgodovinar Ožbej Vresnik. Sledita dve obsežnejši Prof. Marjeta Humar, glavna urednica Kamniškega zbornika, je predstavila vsebino 21. Kamniškega zbornika, ki jo je ustvarilo 70 avtorjev. »Zbornik sodi med knjige, ki ne zastarajo. Namenjen je raziskovalcem kamniške preteklosti in je ena od maloštevilnih knjig, kjer so na voljo raznovrstni podatki o kamniški občini in njenih ljudeh«, je poudarila. razpravi. Andrej Kotnik na podlagi zgodovinskih virov predstavlja nov pogled na delovanje Komu-mstične partije na Kamniškem v prvih povojnih letih. Igor Podbre-žnik pa temeljito analizira občinske volitve v 'letih 1994-2010 kot odraz ravni demokracije v občini Kamnik. Mag. Zora Torkar pa je pregledala 50-letno delovanje Medobčinskega muzeja Kamnik. V oddelku o literarni zgodovini je objavljen članek o Josipu Suchyju, njegovem znamenitem Krištof oveni Pepčku in drugih delili. Članek s področja jezikoslovja je bil prav tako predstavljen na simpoziju o Perovem Ivana Uča-kar razpravlja o razširjenosti in izvoru imena Perovo, o poimenovanju prebivalcev. V oddelku o bibliotekarstvu sta objavljena dva prispevka. Janja Pavlič je za diplomsko delo pod vodstvom profesorja Jožeta Urbanije raziskala knjižnico Rudolfa Maistra, ki kaže nov pogled na tega slavnega Kamničana. Breda Podbrežnik v obširnejši razpravi z naslovom Dodana vrednost knjižničnih storitev utemeljuje pomen knjižnic in opozarja na problem zmanjševanja sredstev za nakup novih knjig. V oddelku o pedagogiki objavlja Tatjana Novak ugotovitve svoje večletne raziskave o pomenu telesne vadbe za starejše. Ta vpliva na zadovoljstvo in zdravje starostnikov. Raziskava je bila opravljena na skupim ljudi v Kamniku. Marsikaj zanimivega in novega prinašajo etnološke razprave. Marija Klobčarjeva obravnava kamniško izročilo o pesmi Pegam in Lam-bergar ter o divji jagi pod Krvavo gričo. Razprava, tudi na podlagi slikovnega gradiva, odpira vprašanja, ki si jih do zdaj nismo zastavljali: ali je bila cerkev na Svetem Primožu res od začetka romarska cerkev ali pa del večjega obrambnega sistema. Na ta vprašanja bo morala odgovoriti arheologija. Teja Hlačer piše o obnovi Korenove domačije na Perovem kot o primeru nove rabe kulturne dediščine. Zelo pomemben je članek Bruna Ravnikarja. V njem so z opisi in grafično prvič predstavljeni ljudski plesi, ki so se ohranili v kamniški občini. Sledijo oddelki, ki jih imenujemo gradivo. Motničan Jože Sempri-možnik kot gradivo za etnologijo objavlja še ne zapisano Križnikovo zgodbo o treh bratih. V gradivu za zgodovino Matjaž Brojan in France Malešič, tudi v počastitev 95-letnice gospoda Tudi letošnji Kamniški zbornik je natisnilo Sadnikarja, objavljata podjetje Dataprint, naslovnico pa je obliko- pregled najpomembne-val Dušan Sterle. jših vpisov v t. i. Zlato Da je Kamniški zbornik pomembna knjiga, zakladnica znanja in kulturnega bogastva, dokazuje veliko zanimanje ljudi, ki so ob predstavitvi zbornika povsem napolnili dvorano gradu Zaprice. knjigo Kamnika, v katero so se vpisovali pomembni obiskovalci Sadnikarjevega muzeja. Prepričani smo, da take knjige nima nobeno mesto. V oddelku Pesniki, likovni ustvarjalci in oblikovalci predstavljamo pesnici Mojco Luštrek in Nino Osredkar ter likovne ustvarjalce Milana Goloba, Miha Kača in Braneta Uršiča. Milko Lazarje na čembalu zaigral Partite Emila Spruka. Objavljamo štiri pogovore. Vsak prinaša svojo tematiko: o kamniškem meščanstvu govori Božena Možina, o legendarnem preboju z Menine planine Franc Sever, o problemih kamniške folklore Franci Poljanšek, o svojem glasbenem ustvarjanju Emil Spruk, o svojih pla-valskih uspehih Aleš Sečnik. V oddelku Ljudje in čas so objavljeni različni prispevki. Primož Hieng obuja spomin na Aparnikovo fotografsko družino, Janez Maj-cenovič na njegovih trideset let s kamniško Liro. France Malešič predstavlja Ivana Zika in njegovo knjigo, Helena Plahuta zanimivo druščino bajtarjev na Veliki planini, Marinka Mošnik pa Ivanko Smolnikar, sorodnico pesnika Franceta Prešerna. Milan Trbižan razmišlja o tem, kaj storiti, da bi Kamnik dobil kip mamuta. Kot jubilanti so v zborniku predstavljeni: devetdesetletnika Janez Šmidovnik in Stane Gabrovec in osemdesetletnik Milan Šuštar. Spominske članke posvečamo Božu Matičiču, Mirku Juteršku, Anici Gladek, Ivi Šubelj Kramar in Francetu Tomšiču, o katerem pišejo njegovi prijatelji in politični sodelavci. Na koncu objavljamo oceno Japljevega zbornika, vsebino 21. Kamniškega zbornika predstavlja glavna urednica Marjeta Humar, prof. VERA MEJAČ Iz Kamniškega zbornika XXI, poglavja gradivo za etnologijo Križnikova zgodba o treh bratih, ki so se stepli za kmetijo Zgodbo o treh bratih, ki so se stepli za kmetijo, sem slišal od ©torove Mice iz Rovta pod Menino planino, ki jo je slišala od Gašperja Križnika, ki je popravljal stare čevlje pri Mežnarjevih v Beli. Ko sem za izdajo monografije o znanem Motničanu Gašperju Križniku (1848-1904) pregledoval gradivo njegovih zgodb, te nisem nikjer našel. Gašper Križnik jo je pripovedoval neki večer ob petrolejki, ko je čez dan popravljaj stare čevlje za Mežnarjevo družino. ©torova Mica je bila tisti čas pestrna pri Mežnarjevih. Pestovala je tudi Mežnarjevega otroka, ki je kasneje postal duhovnik. Umrl pa je takoj po drugi svetovni vojni. Pripoved se nanaša na večjo kmetijo iz Rovta pod Menino planino. Na njej je gospodaril dober gospodar, ki je imel zelo pobožno ženo in tri sinove. Starejši sin je bil Janez, bil je zelo priden in ubogljiv. Drugi sin je bil Martin, ki je bil materin ljubljenček in je zelo rad pohajal naokoli. Ni pa se preveč dobro razumel s sosednjimi fanti iz okolice. Rekli so mu »ta važen Martin«. Tretji sin je bil Matevž, močan, visok in zelo postaven fant, tako da so se dekleta rade ozirale za njim in ga občudovale. Oče se ni mogel odločiti, komu naj prepusti kmetijo. Najraje bi jo dal vsem trem, vendar to ni bilo mogoče. Ko se je postaral, je zbolel in na smrtni postelji je poklical k sebi vse tri sinove in ženo za pričo. Rekel je sinovom: »Ne morem se odločiti, komu naj dam našo lepo kmetijo. Vsi trije ste moji dobri sinovi in vse tri imam enako rad. Odločite sami, kdo bo gospodar na naši zemlji. Jaz se ne morem odločiti, kdo je boljši zame in za našo kmetijo. Naša mati naj bo za pričo, kar jaz predlagam. Vse naj bo tako, kot vam bom zdaj jaz povedal. Star sem in gospodaril bom do svoje smrti. Čutim, da bom kmalu umrl. Ko umrjem, me pokop-ljite na pokopališču v ©martnem. Na mestu, kjer so pokopani moji starši in stari starši. Napravite veliko sedmino. Nanjo povabite vse, ki bodo prišli na moj pogreb. Nihče naj ne gre s pogreba lačen ali žejen, to vam posebej naročim. Kot moji sinovi se držite na pogrebu dostojno, brez jadikovanja in stokanja. Ko pridete domov, pojdite v ovčji hlev in se začnite metati med seboj in kdor bo najmočnejši, naj prevzame kmetijo. Taka je moja zadnja želja, da kmetijo dobi tisti, ki bo najmočnejši izmed vas treh. Oba, ki bosta premagana, lahko do svoje smrti pomagata delati tistemu, ki bo postal gospodar, in imata vedno žlico pri hiši in mesto pri mizi. Če poraženca ne bosta hotela več pomagati delati na kmetiji in se bosta odselila ali poročila in odšla od doma, naj gresta v božjem imenu. Vsakemu, ki bo odšel, se da dota v denarju ali drugih dobrinah v vrednosti treh težkih volov in vsakemu po 10 ovc.« Ko je oče napravil ta govorni testament, je še tisto noč umrl. Pogreb je bil tak, kot ga je naročil oče. Pilo se je vino in jedla jagnječja pečenka, vendar sta pri bratih nastajala strašna mora in nelagodje drug do drugega. Nekaj besed o ©torovi Mici: Mica je bila zelo stara ženska. Bila je brez zobin imela dolge sive lase. Sama je vedno govorila: »Bog mi je pobral vse zobe. Škoda je le, ko mi ni dal še en jezik, da bi z dvema lahko več povedala, ko imam še toliko povedati.« Ko so se pogrebci razšli, so ostali samo še trije bratje, mati, dva hlapca, dekla in pastir. Sinovi so se med seboj spogledovali in nihče ni rekel, da gredo domov. Ko je to videla mati, je rekla: »Pojdimo domov in pred vami, moji sinovi, je naloga, ki vam jo je dal vaš pokojni oče. Na vas pa je, da jo izvršite ali pa ne. Vendar mislim, da morate spoštovati očetovo zadnjo željo. To je vaša stvar, da jo čim prej izvršite.« Hlapca sta se spogledala med seboj in šla prva proti domu. Pastir je šel za hlapcema. Dekla pa je skrivaj pobožala starejšega Janeza, ki ga je zelo rada videla. Ko so prišli domov, so šli bratje v ovčji hlev - ovčjak in prva sta se zgrabila najstarejši Janez in najmlajši Matevž. Ruvala in ruvala sta se med seboj in nihče ni mogel spraviti prvega nasprotnika na tla. Oba hlapca in dekla so gledali skozi lino, kdo bo močnejši. Oba brata sta bila že zelo upehana in z zadnjimi močmi je starejši premagal mlajšega. Ko sta vstala, je rekel Martin: »Zdaj sem jaz na vrsti, da premagam tebe, Janez.« Matevž je rekel: »To ni pravica, naj se Janez spočije, potem se pa dajta.« A Martin ni poslušal besed brata, ampak se je zagnal v Janeza in sta se spet ruvala in ruvala dolgo časa in končno je Martin spravil Janeza na kolena in ga sunil v ovčje blato in zaklical: »Premagan si in jaz bom gospodar naše kmetije.« Užaloščena sta bila starejši in mlajši brat, srednji pa je tekel k materi povedat, da je on zmagovalec. Drugi dan ob zajtrku je rekel Martin bratoma, naj se zgodi tako, kot je rekel oče: »Kmetija je moja, vidva pa kakor hočeta. Žlico imata in prostor za mizo. Gospodar kmetije sem od danes naprej jaz.« Starejši hlapec je zagodrnjal: »Jaz grem k drugemu gospodarju. ©e mesec dni je do božiča, bom že vzdržal, nato pa grem.« Drugi hlapec je rekel: »Kar pojdi, bom jaz tvoje delo opravil do božiča. Potem pa tudi jaz grem k drugemu gospodarju.« Takrat se je oglasila tudi dekla: »Tudi jaz bom samo do božiča. Potem grem pa domov. Moj oče je oglar in ima mnogo dela. Mati težko na naši mali bregoviti kmetiji postori vsa dela. Odslej ji bom jaz pomagala in preskrbi-te si novo deklo. Z Janezom sva se dogovorila, da gre z mano in bo pomagal očetu oglariti, saj ima oče veliko dela in oglje se dobro prodaja kovačem in drugim, ki ga rabijo.« »Ja, tako je, mati,« reče Janez materi. »Vzela se bova in gospodarila po svoje, saj se imava rada.« In res sta šla. Pred pustom sta se poročila brez ohceti, ampak z ljubeznijo. Janez je voglaril in prodajal oglje kovačem in drugim po Savinjski dolini. Žena pa je na majhni kmetiji obdelovala zemljo. Rodili so se jima trije sinovi, ki so postali tesarji in so delali po okoliških kmetijah lesene hiše in hleve. Vedno so imeli dosti dela. Tretji sin Matevž se je priženil na oddaljeno lepo kmetijo. Brat Martin ni šel niti na ohcet mlajšega brata, ko se je poročil, ampak si je v okolici poiskal bogato nevesto zase. Mlajši brat je bil priden in vesten gospodar. Spoštovan je bil daleč naokoli, vendar v zakonu z ženo nista imela otrok, Martin se je oženil z bogato poljanko iz doline. Bila je lepa in bogata. Nikoli pa ni bila dobra s sosedi in sorodniki. V družini ni bilo prave ljubezni in spoštovanja. Ko je umrla mati treh sinov, niso sporočili bratoma, da bi prišla na pogreb. Ko sta brata to izvedela, sta šla v farovž in dala vsak za tri maše, da so se brale za pokojno mamo. Martinu se je v zakonu rodilo pet fantov in dve dekleti. Na Martinovi kmetiji ni bilo zadovoljstva. Žena je imela dve dekli, Martin pa tri hlapce. Sam pa je rad zahajal na sejme in po gostilnah. Vsi posli, dekle in hlapci so ostajali na kmetiji samo po eno leto ali pa tudi manj. Njuni otroci so šli vsi od doma, ko so odrasli. Starejši sin je odšel v Spodnjo Savinjsko dolino. Delal je kot hlapec in kasneje postal lesni trgovec in ni nikoli prišel domov. Drugi sin je postal prekupčevalec usnja, delal in prodajal je usnje po sejmih za bogate usnjarje iz Šoštanja in Motnika. Tretji sin je odšel v cesarsko vojsko in postal častnik. Poročil se je z bogato italijansko graščakinjo in ni nikoli prišel domov obiskat očeta in mater. Četrti sin je odšel še kot otrok k stricu Matevžu, ker njegov zakon ni imel otrok in tam postal dober in spoštovan gospodar na stričevi kmetiji. Martin in njegova žena sta vse upe polagala na petega sina. Bil je nežen in lep mladenič. V tistih časih so hodile skupine ciganov iz kraja v kraj in tako so prišli tudi na Martinovo kmetijo. Njegov peti sin, ki mu je bilo tudi ime Martin, se je zagledal v mlado in lepo ciganko in tako je vzela noč cigane in tudi sina Martina. Po pripovedovanju je baje postal kralj ogrskih ciganov in bil zelo spoštovan. Obe hčerki sta se poročili na kmetije po raztresenem Rovtu pod Menino, vendar niso prihajale domov. Raje so hodile k stricu Matevžu, ki je imel srce in dobro besedo za svoje nečakinje. Stara domačija, ilustracija Dušana Sterleta. Martinova žena ni dočakala visoke starosti. Po njeni smrti je ostal sam s hlapci in deklami. Zagrenjen in beden samotar. Ves zagrenjen je šel k mlajšemu bratu prosit, naj mu oprosti, da je v mladosti tako ravnal in po goljufiji dobil kmetijo. Brata je prosil, da gresta skupaj k starejšemu bratu, da ga prosi odpuščanja. Ko sta prišla k bratu Janezu, ju je sprejel in vsem trem se je obudila zatajevana bratovska ljubezen. Vsi so odpustili drug drugemu. Po tej spravi je Martin kmalu umrl. Hlapci in dekle so ga pokopali. Na njegovem pogrebu ni bilo pogrebcev. Za pogrebom sta šla brata Janez in Matevž in plačala tudi pogrebne stroške. Hlapcem in deklama pa tudi sedmino. Po Martinovi smrti je kmetija propadla in vsi so govorili, da Martin hodi okoli in išče svoje otroke, ki so ga zapustili brez očetove in materine ljubezni. Jože Semprimožnik Kamniški OBČAN ANKETA - ZANIMIVOSTI Prvi maj - praznik običajev Prvi maj - praznik dela je mednarodni praznik delavstva, ki ga vsako leto praznujemo v večini držav sveta. Redka izjema so ZDA, kjer 1. maj velja kot dan prava, ki izkazuje pomen pravnega sistema za družbo in njeno ureditev, tako imenovani delavski dan pa praznujejo prvi ponedeljek v septembru. Praznovanje prvega maja sega v leto 1890, najprej v rudniških krajih, kmalu zatem tudi v industrijskih območjih, kot sta bila Ljubljana in Maribor. Kot državni praznik je prvi maj uzakonjen od leta 1948 in kot tak je bil vseskozi zelo priljubljen. Delavci so na prvi maj jutro začeli z budnico delavske godbe, ki so jo imela vsa delavska središča. Sledili so slavnostni sprevodi delavcev, ki so se na ta dan pražnje oblekli in v gumbnicah nosili rdeče nageljne. Nato so se odpravili na bližnji hrib ali v gozd, kjer so se udeleževali delavskih shodov in kurili kresove ter v sprevodih nosili zastave. Sledila je veselica z jedačo, pijačo in plesom. Še dandanes je praznik dela, praznik običajev. Najbolj razširjen običaj je kurjenje kresov na predvečer praznika. Tudi v naši občini na predvečer prvega maja zagori veliko kresov, ki lepo ožarijo nebo. Med prvomajske običaje spada tudi postavljanje mlaja, ki je navadno narejen iz debla smreke, breze in bora, ki se ga ovije z bršljanom, na vrhu mlaja je bunka in zastava. Prvomajska budnica malo pred četrto uro zjutraj prebudi prve prebivalce mesta. Ob Mednarodnem prazniku delavstva se bo tudi letos odvijala tradicionalna prireditev v Kamniški Bistrici v torek, 1. maja, ob 11. uri. Slavnostni govornik bo predsednik sindikata Pergam Janez Posedi. Srečanja se vsako leto udeleži veliko število ljudi in verjamemo, da bo tudi letos tako. Občina Kamnik in Mestna godba Kamnik bosta tudi letos nadaljevali tradicijo prvomajske budnice, ki se bo začela ob 3:30 v Kamniku na Glavnem trgu in končala v Kamniški Bistrici ob 11. uri. Vmesne postaje naj bi si sledile nekako takole: 3:40 - KS Duplica (Bakovnik, trgovina Tuš), 4:05 - KS Šmarca (Kulturni dom), 4:20 - KS Podgorje (pri Podgornikovih), 4:45 - KS Volčji Potok (brunarica), 5:25 - KS Tunjice, 5:55 - KS Mekinje (stadion), 6:45 - KS Motnik, 7:00 - KS Špitalič, 7:40 - Zg. Tuhinj, 8:05 - Pšajnovica, 9:10 - Vrhpolje (Pri Repniku), 10:10 - Godič. Naše tokratne sogovornike smo povprašali kako praznujejo prvi maj - praznik dela, kaj jim pomeni ta dan, kako so ga praznovali včasih in kateri običaji jim pridejo na misel ob omembi tega praznika. Petrine asociacije na prvi maj so dela prost dan, golaž, kres in budnica. Kot otrokom je največje veselje predstavljalo to, da so bili lahko na večer pred prvim majem, ko se je kuril kres, pokonci do jutranjih ur. »Sedaj se kresa ne udeležujem več, vendar prvomajskih praznikov ne bi ukinila, saj so primerni za kratek pobeg na morje«. Včasih je imela vsaka vas svoj kres, sedaj tega običaja v Homcu, kjer stanuje, ne ohranjajo več. Se pa še vedno dobro spominja ene od prvomajskih budnic, ki je bila drugačna kot običajno. Na prikolico so »naložili« bobnarja, ki je namesto motorja prebudil vas v prvomajsko jutro. Milan je zelo športno aktiven upokojenec in prvi maj vedno praznuje v naravi. Prvi maj v današnjih časih je težko primerjati s prvim majem včasih, ko je bil še aktivno zaposlen. Takrat je ta praznik ljudem res veliko pomenil, praznovali so ga bolj svečano, sedaj pa delavci nimajo nobenih pravic več in je čisto izgubil na pomenu. Takrat je bil delavski razred zelo pomemben, delo se je bolj cenilo. Tega sedaj manjka, oziroma ni. »Je pa maj lep mesec, saj se narava prebuja po zimskem spanju«. Simona se bo za prvomajske praznike z družino odpravila v Terme Topolšica. Prejšnja leta so se družinsko udeleževali kresa na Selah pri Kamniku. »Stanujemo v Rožičnem, kjer kresa ni. V bližnji vasi Sela kres tradicionalno organizirajo gasilci in smo se ga vedno z veseljem udeležili. V tem času Tuhinjska dolina prav zažari, saj naenkrat gori veliko kresov«. Običaj veleva, da motoristi jutro po kresovanju pripravijo budnico. »Kot otrok sem se najbolj veselila golaža v Kamniški Bistrici, kjer je potekalo tradicionalno prvomajsko srečanje. Bernarda je dela v gostinstvu, zato se je že zgodilo, da je na praznik dela delala. »Prav dobro se spominjam starih dobrih časov, okrog leta 1990, ko so bili prazniki zame, gostinko, več ali manj delovni, pa smo se vseeno odpravili na prvomajski golaž na Stari grad, kjer smo se na prelepi lokaciji družili stari in mladi. Pravi, da se časi žal spreminjajo na slabše. Zadnja leta je prvi maj preživela na pikniku z družino in prijatelji. »Skoraj vedno dežuje, vendar če je družba prava, tudi dež ni ovira. Lepo se ji zdi, da praznik dela praznujemo vsaj enkrat na leto, vendar le če imamo zaposlitev. »Kaj ti bo praznik dela, če ostaneš brez službe in 'uživaš' v brezdelju, če tako želiš ali ne«. Katja se je ravno na dan najinega pogovora odločila, da bo kljub temu, da se bo že drugo leto zapored za prvomajske praznike odpravila proti morju, sledila tradiciji. Na morje bo namreč odnesla golaž, ki ga bo iz praktičnih razlogov skuhala že doma in s tem pričarala pri-šotnim malce pristnega prvomajskega vzdušja. »Kot otrok sem se vsakoletno udeleževala golaža na Starem gradu in se mi zdi škoda, da se ta tradicija na Starem gradu ni ohranila. Vendar pa s ponosom lahko pohvalim vaščane Markovega, kjer sem preživela otroštvo, da so se združili z namenom, da obudijo razne praznične običaje, med drugimi tudi prvi maj -praznik dela. Vaščani pripravijo kres, golaž, budnico in s tem na lep način ohranjajo tradicijo. Nena med prazniki običajno dela, zato ji prazniki ne predstavljajo več kot katerikoli drug dan v letu Njen praznik je običajni delovni dan, ko je sama brez delovnih obveznosti, večina ljudi pa dela. 1. maj je bil včasih zelo pomemben praznik, sedaj pa je izgubil na pomenu. Včasih se je več govorilo o pomenu tega praznika, sedaj pa je zgolj dela prost dan več, »Ob tem prazniku mi pride na misel nagelj, slovenski simbol, vendar pa mi žal še bolj intenzivno pridejo na misel tudi vsi izkoriščam delavci, ki ne prejmejo svojega plačila, so brezposelni zaradi stečajev podjetij in imajo plače, s katerimi ne morejo preživeti meseca. Razmere v državi so krive, da so delavci vedno manj cenjeni in zato ne morejo praznovati praznika dela tako, kot se ga je praznovalo včasih. Maja Rozman OBČINA KAMNIK in MESTNA GODBA KAMNIK vabita ob praznovanju 1. maja na TRADICIONALNO PRVOMAJSKO BUDNICO po naslednji (približni) časovnici: 3:30 Kamnik (Glavni trg) 3:40 KS Duplica (Bakovnik, trgovina Tuš) 4:05 KS Šmarca (Kulturni dom) 4:20 KS Podgorje (pri Podgornikovih) 4:45 KS Volčji Potok (brunarica) 5:25 KS Tunjice 5:55 KS Mekinje (stadion) 6:45 KS Motnik 7:00 KS Špitalič 7:40 Zg. Tuhinj 8:05 Pšajnovica 9:10 Vrhpolje (Pri Repniku) 10:10 Godič 11:00 Kamniška Bistrica Mestna godba Kamnik se opravičuje za morebitne predčasne prihode oziroma nekaj minutne zamude na prizorišča budnic. 8. občinsko odprto tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško Leže brez zaslona na tarčo Pri lovskem domu v Špitaliču je na zadnji dan v marcu potekalo občinsko odprto tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško v organizaciji Zveze veteranov vojne za Slovenijo OZVVS Kamnik - Komenda. 65 tekmovalcev se je pomerilo posamično in ekipno po trije člani z malokalibrsko puško serijske izdelave z odprtim merkom, in sicer leže brez zaslona na tarčo 50 x 50 cm na razdaljo 50 metrov. Tekmovalce je pozdravil in jim čestital župan Marjan Šarec ter najboljšim podelil bronasta, srebrna in zlata priznanja, najboljši ekipi pa prehodni pokal OZVVS. Rezultati tekmovanja: Posamično: Ekipno: 1. Drago Guček 1. SDV Kamnik v zasedbi - Volkar Janez, Renato 2 Janez Volkar Uranič in Zdravko Vrankar 3. Viktor Slatiner 2 O?VVS v zasedbi - Drago Guček ^ Pihler in Jože Jeram 4. Renato Uranič 3. OZVVS Velenje v zasedbi - Milan Hrovat, Martin 5. Zdravko Vrankar Hudales in Viktor Slatinek Dobitniki prehodnega pokala - najboljša ekipa SDV Kamnik v zasedbi Janez Volkar, Renato Uranič in Zdravko Vrankar z županom Marjanom Sarcem. Strelci so se pomerili za pokal Rudolfa Maistra V nedeljo, 15. aprila, je pri lovskem domu v Palovčah potekalo Strelsko tekmovanje za pokal Rudolfa Maistra v organizaciji Strelskega društva Veteran Kamnik. Tekmovalci so se pomerili ekipno (3 člani) in posamično, in sicer leže, prva tarča 3 poskusni streli in druga tarča 10 strelov za oceno, brez na- slona, brez jermena za roke, pistolska tarča 50 x 50 cm, razdalja 50 m, z MK puško z odprtimi mehanskimi merki. Tekmovalce je pozdravil in jim čestital župan Marjan Šarec. Najboljšim strelcem je podelil bronasta, srebrna in zlata priznanja, najboljši ekipi pa prehodni pokal OZVVS. Rezultati tekmovanja - posamično: 1. Jure Kolar, 2. Blaž Burja, 3. Zdravko Vrankar Ekipno: 1. OZVVS Celje v zasedbi - Drago Guček, Cveto Žgajnar in Toni Kalsek 2. Loka pri Žusmu v zasedbi - Jure Kolar, Tone Žolger in Simon Jagodič 3. SD Dolič v zasedbi - Milan Hrovat, Martin Hudalšek in Viktor Slatinšek Janja Zorman Macura 10 26. april 2012 ZANIMIVOSTI - POGLEDI Podjetje Rodex s priznanjem Peugeotovega Podiuma kakovosti Dobrote izpod Kamniških planin na festivalu slovenskih jedi Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamnik KOLEDAR PRIREDITEV Zavod za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si, 01 831 82 50 Petek, 11. maj 2012, od 10. do 19. ure 4. VERONIKIN FESTIVAL Festival za otroke Šutna, Kamnik Dom kulture Kamnik www.domkulture.org, 031 775 700 ali 01 839 76 06 Četrtek, 26. april 2012, ob 20. uri Speaks you English? - večer stand up komedije v angleščini JAVIER JARQUIN - NOVA ZELANDIJA Vrhunski novozelandski komik in zabavljač v Klubu Kino dom Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli. Priporočamo rezervacijo miz preko: 031 775 700 ali info@domkulture.org Petek, 4. maj 2012, ob 19. uri KONCERT SESTER PRUSNIK Organizator: Lions klub Kamnik Vstopnina: 8 eur Sobota, 5. maj 2012, ob 11. uri OBČNI ZBOR DRUŠTVA IZGNANCEV SLOVENIJE 19411945 - KO KAMNIK Zaključena prireditev Torek, 8. maj 2012, ob 19. uri Torki v Klubu Kino dom BEPANTHEN (Kamnik) : BRADAVIČKE (Gimnazija Vič) Prijateljska tekma med ekipama Šolske impro lige Vstop prost! Priporočamo rezervacijo miz preko: 031 775 700 ali info@domkulture.org Torek, 15. maj 2012, ob 20. uri Torki v Klubu Kino dom VEČER STAND UP KOMEDIJE III Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli. Priporočamo rezervacijo miz preko: 031 775 700 ali info@domkulture.org Četrtek, 17. maj 2012, ob 8. uri POSVET RAVNATELJEV Organizator: Zavod RS za šolstvo Zaključena prireditev Petek, 18. maj 2012, ob 19. uri KONCERT PSPD LIRA IN MPZ EGLISAU Skupni koncert kamniškega in švicarskega zbora Sola Idej Šutna 35, Kamnik www.solaidej.si, 031 616 400 Petek, 11. maj 2012, ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE FOTOGRAFA LADA JAKŠE Glasbenik in fotograf Lado Jakša bo na odprtju razstave svojih fotografij predstavil multivizijo »Razprti prostori« in koncert avtorske glasbe. Razstava bo na ogled do 15. junija 2012: ponedeljek, sreda, petek od 9. do 12. ure; torek, četrtek od 17. do 19. ure. Vstop prost in vljudno vabljeni. Medobčinski muzej Kamnik Muzejska pot 3, Kamnik www.muzej-kamnik-on.net, 01 831 76 62 Četrtek, 17. maj 2012, ob 19. uri KAJ NAJ OBLEČEM ZA V ŠOLO Odprtje gostujoče razstave Slovenskega šolskega muzeja Salon gradu Zaprice Letos je bil na Peucjeotovem mednarodnem Podlumu kakovosti v Španiji kot najboljši prodajalec in serviser leta v 2011 v Sloveniji nagrajen Rodex d.o.o. iz Radomelj. Priznanje, ki nagrajuje izkazano delo na področju zadovoljstva strank, prodajnih in servisnih storitev, je iz rok direktorja znamke Peugeot Vincenta Rambauda prejel Janko Rode, ustanovitelj in lastnik podjetja Rodex (na fotografiji). To je že drugo pomembno priznanje za podjetje Rodex za leto 2011, decembra je namreč kot najboljši prodajalec in serviser prejel priznanje tudi na lokalnem nivoju s strani zastopnika Peugeota Slovenija. Družinsko podjetje Peugeot Rodex d.o.o. iz Rov pri Radomljah je Janez Rode s pomočjo sina, ki danes uspešno vodi podjetje, in celotne družine ter strokovne ekipe sodelavcev, razvil v enega največjih centrov Peugeot v Sloveniji. S popravilom in servisiranjem vozil Peugeot se ukvarjajo že skoraj štiri desetletja. Leta 1990 je podjetje svojo dejavnost razširilo še na prodajo novih in rabljenih vozil, leta 1994 pa odprlo nov sodoben prodajno servisni center v domačem kraju. Dobro delo, kakovost storitev, zanesljivost in visok standard pri odnosih s strankami je potrdilo tudi najprestižnejše odlikovanje. Na festivalu slovenskih jedi, ki je minulo soboto potekal na tržnici v BTC CITY Ljubljana, so svoje kulinarične dobrote predstavila kulinarična društva iz vse Slovenije. Tako se je Prekmurje med drugim predstavilo z gibanico, Gorenjci s kranjskimi klobasami, praže-nim krompirjem in kislim mlekom ter skuto, Notranjska z ovčjim sirom, potico in skuto, Kras in okolica Tolmina z izvrstnimi idrijskimi Kulinarično ponudbo podeželskega okolja na obrobju Kamniških planin je predstavilo društvo podeželskih žena Kamnik-Komenda. Irena Pibernik iz Suhadol in Urša Cerar z Brega pri Komendi sta obiskovalcem ponudili domače dobrote izpod Kamniških planin: kruh, pecivo, sir in kot posebnost Velike planine - trniče, ki jih je izdelala Rezka Mali. žlikrofi, Bela krajina pa z belokranjsko pogačo. Društvo podeželskih žena Kamnik-Komenda sodeluje na mnogih prireditvah, sejmih in kulturnih dogodkih, kjer ponudijo svoje izdelke in dobrote. Na njihovih stojnicah je vedno veliko obiskovalcev, ki z zanimanjem spoznavajo krajevne posebnosti in se posladkajo z dobrotami iz domačih sestavin, ki jih pridne ženske roke ustvarjajo po receptih naših babic. Kje nas čevelj futi? Zakaj cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik ne prepeva več v Stranjski cerkvi? Kot ste gotovo opazili, Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik od letošnjega novega leta ne poje več pri bogoslužju v domači cerkvi sv. Benedikta v Stranjah. Po vseh govoricah, ki krožijo po fari, je prav, da slišite še drugo stran. Bili smo enostavno odstavljeni s strani župnika Antona Prijatelja. Brez vsakega pojasnila - ne s strani župnika, ne s strani nadškofije. Vedno bolj sem prepričana, da se je vse skupaj zakuhalo zaradi nekaj osebnih zamer. Ne bom pisala katerih, saj ni moj namen polemizirati po časopisih. Rada bi vam le opisala svoj pogled na nastalo situacijo, ki vsekakor ni ne človeška, ne krščanska Nekaj »pametnih« je »staknilo« glave in trdno odločeno sklenilo, da je treba zamenjati organista Dominika Krta. In se je začelo: hoja po fari od enega do drugega in z objavami v župnijskem listu pod geslom »... Psi lajajo, karavana gre dalje.« Naenkrat je bil napaden z vseh strani! Ne morem verjeti, da so imeli nekateri toliko časa in energije za dosego tega cilja. Streljalo se je iz vseh topov in to samo z enim samim namenom: čim več slabega povedati o njem! Kako lep slovenski pregovor imamo, da naj vsak pometa pred svojim pragom. Pa se je pometalo Pevke in pevci Cerkvenega mešanega pevskega zbora France Gačnik iz Stranj že preko 50 let gojijo tradicijo prepevanja v znameniti stranjski cerkvi. Na fotografiji le eden izmed mnogih za vedno ohranjenih dogodkov, ko so spomladi leta 2005 skupaj s pevskimi prijatelji iz Švice zapeli pred kapelo v Stranjah ob slovesnosti svete birme. povsod, vse do škofije, kjer so na-meteno galantno pometli pod preprogo. Nas dušni pastir pa namesto, da bi miril strasti v fari, je se sam prilival olje na ogenj. Počasi, a vztrajno nas je odrival. Eno leto smo ga prosili za pogovor, pred novim letom pa, ko se nas je le četrtek, 3. maj 20h LAKOTA / biografska drama / Hunger / 2008, Velika Britanija, Irska / r: Steve McQueen / 96 min / DVOJČEK STEVA McQUEENA petek, 4. maj 20h SRAMOTA / drama / Shame / 2011, Velika Britanija / r: Steve McQueen /101 min / DVOJČEK STEVA McQUEENA sobota, 5. t 18h HIŠA PRAVLJIC / animirani film / Kerity la maison des contes / 2009, Francija, Italija / r: D. Monfery / 76 min, sinhronizorano, 4+ 20h SRAMOTA / drama / Shame / 2011, Velika Britanija / r: Steve McQueen /101 min / DVOJČEK STEVA McQUEENA ponedeljek, 7. maj 18h LAKOTA / biografska drama / Hunger / 2008, Velika Britanija, Irska / r: Steve McQueen / 96 min / DVOJČEK STEVA McQUEENA 20h PSIHO / psihološki triler / Psycho /1960, ZDA / r: Alfred Hitchcock /109 min / FILMSKI CIKEL ALFREDA HITCHCOCKA sreda, 9. maj 18h POTOMCI / komična drama / The Descendants / 2011, ZDA / r: Alexander Payne / 115min 20h POJMO V DEŽJU / muzikal / Singin' in the Rain /1952, ZDA / r: Stanley Donen, Gene Kelly /103 min / nadomestni termin četrtek, 10. maj 18h ŽELEZNA LADY/ biografska drama /The Iron Lady / 2011, VB, Francija / r: Phyllida Lloyd /105 min 20h POTOMCI / komična drama / The Descendants / 2011, ZDA / r: Alexander Payne / 115min MESTNI KINO DOMŽALE se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika, Ljubljanska 61, Domžale INFO / tel. 01 722 50 50 / info@kd-domzale.si / www.kd-domzale.si usmilil in smo ga prosili, naj nam dovoli prepevanje pri nedeljskih in prazničnih jutranjih masah, saj smo to sodelovanje neprekinjeno gojili že preko 50 let, pa nas je dokončno odžagal. Z nami se je pogajal s figo v žepu. Dragi moji Stranjani: ali ste pozabili, da se je v Stranjah vedno pelo, da se je cerkev tresla? Vse to namreč vedo povedati tudi številni verniki od drugod, ki so za praznike vedno radi zahajali k našim prazničnim masam. Vedno smo vam bili na voljo, vse nedelje v letu, za vse praznike in zunanje slovesnosti, pri porokah, pogrebih in poleg tega ime župnije Stranje nosili povsod tja, kamor so nas in nas se vedno radi povabijo. Pa ga ni bilo junaka v celi fari, ki bi si upal župniku postaviti po robu rekoč: to je nas zbor, ki nam poje že desetletja; pustite nam ga! Za novo leto pa takoj pri prvi masi - naši zadnji pevski prelepo voščilo za nas zbor, da se razrešuje organist Dominik Krt in da zbor lahko se naprej deluje, a le pod pogojem, da z novim organistom. Seveda to ni bilo povedano iz ust župnika kot tudi kaj drugega ne; bilo je le zapisano v okviru župnijskega glasila NA GORI, v katerem se je že mesece prej pisalo vse mogoče na to temo. Sama nimam glasbene izobrazbe, imam pa toliko pevske kilometrine, da vem, da ni vse v zadnje čase tolikokrat omenjeni glasbeni akademiji, pač pa je za dobrega zborovodjo potrebno veliko več, kar pa nas Dominik vsekakor ima. In zbor je bil enoten: če gre on, gremo tudi mi. Pobrali smo svoj notni arhiv in sli. Pa je spet završalo po celi fari: tatovi, lopovi ... Oprostite, toda svoje note kljub vsemu se rabimo, saj imamo se vedno redne vaje, čeprav je župnisče postalo župni-kova utrdba in naša pevska soba zaklenjena, odprta le za njegove izbrance. Pa da ne bo pomote: celoten stranjski notni arhiv je ostal v župnisču vsem na razpolago, celo razvrščen je po mapah. S seboj smo odnesli le vzdrževano iz desetletij in pa tisto, kar je nas zborovodja Dominik sam priskrbel in tudi na svoje stroške razmnoževal. Ker pa imamo vnaprej se kar nekaj obveznosti, tudi v tujini, pa seveda brez rednih vaj in svojega notnega materiala ne gre. In se nekaj besed za konec tega prikaza druge strani: skupaj z Dominikom Krtom se je kalilo in bogatilo celotno pevsko dogajanje in se potrjevalo z zborom župnije sv. Benedikta Stranje, ki ga je prav Dominik po smrti našega dragega župnika g. Franceta Gačnika poimenoval po njem, kar smo vsi z veseljem in ponosom tudi sprejeli. Smo kot ena družina, ki poje Bogu v čast, sebi in ljudem pa v veselje. Tradicija zborovskega petja v župniji pa sega sicer že tja v čas pred drugo svetovno vojno, a žal od takrat nimamo ustreznih zapisov. Brsteti prične po drugi svetovni vojni ob prenovi požgane cerkve s patrom Martinom Percem, ki s požrtvovalnimi Stranjani, Bitencem in Plečnikom ustvari »Plečnikov biserček« na stranjskem hribčku. Pravi pevski razcvet pa se prične s prihodom župnika g. Franceta Gačnika leta 1962. In prav ta tradicija 50-letnega prepevanja, ki je odmevalo v naši znameniti stranjski cerkvi, je sedaj prekinjena in poteptana. OLGA GRILJC, v imenu pevk in pevcev Cerkvenega mešanega pevskega zbora France Gačnik iz Stranj Kamniški občan MED MLADIMI 26. april 2012 11 Obisk varuhinje človekovih pravic v CIRIUS Kamnik V torek, 17. aprila, je CIRIUS Kamnik obiskala varuhinja človekovih ^pravic Kamničanka dr. Zdenka Cebašek-Travnik. Povabili so jo dijaki, ki sodelujejo v projektu Aktiven državljan, katerega glavni namen je spodbuditi mlade, se zlasti tiste z manj priložnostmi, k aktivnejši vlogi v družbeni skupnosti. Doslej so dijaki oblikovali in predstavili svoje pobude za boljše pogoje pri njihovem vključevanju v širšo družbeno skupnost vodstvu centra CIRIUS in kamniškemu županu Marjanu Šarcu (v decembru 2010). Po pozdravnem nagovoru v. d. direktorice centra Isabelle Morel Bera je dr. Zdenka Cebašek-Trav-nik dijakom in učencem centra predstavila svoje delo in še posebej izpostavila pomen pravic otrok in mladih. V drugem delu srečanja so dijaki pod mentorstvom Roka Kralja in Jasne Janic pripravili okroglo mizo na temo neodvisnega življenje hendikepi-ranih. Filozof in psihoanalitik dr. Dušan Rutar je predstavil koncept neodvisnega življenja, ki ga hen-dikepirani lahko živijo ob pomoči osebnih asistentov ter predlog zakona o osebni asistenci, ki so ga oblikovali v YHD - društvu za teorijo in kulturo hendikepa. Naša država, ki je leta 2008 podpisala Konvencijo o pravicah invalidov, bi s sprejetjem zakona o osebni asistenci naredila pomemben korak k uresničevanju pravice hendikepiranih »do dostojanstva, enakega obravnavanja, samostojnega življenja in sodelovanja v družbi«. Tega si želi tudi dijak Jure, ki zaključuje srednješolsko izobraževanje in bi rad študiral ter zaživel samostojno življenje; brez osebne asistence pa zaradi svojega hendikepa te svoje želje ne bo mogel uresničiti. Varuhinja je prizadevanja dijakov centra CIRIUS Kamnik za uresničitev njihovih pravic do neodvisnega življenja podprla in obljubila, da si bo v skladu s svojimi pristojnostmi prizadevala za njihovo uresničitev. Obisk varuhinje človekovih pravic dr. Zdenke Cebašek Travnik je potekal v prijetnem in delovnem vzdušju. Dijaki so dobili spodbudo za nadaljnje aktivno angažiranje v prizadevanjih za svoje pravice ter večjo vlogo v družbeni skupnosti. Rok Kralj, Jasna Janič Z OGREVANJEM DO BOLJŠIH ŠPORTNIH REZULTATOV IN MANJ POŠKODB Učenci OŠ Frana Albrehta Kamnik so s filmom Ogrevanje v okviru računalniškega tekmovanja ACM, ki ga s partnerji organizirajo na Inštitutu Jožef Stefan, v kategoriji tekmovanje v izobraževalnih video posnetkih dosegli drugo mesto. Lovro Grčar, Tadej Medved in Aleksander Sever, učenci Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik, so pod vodstvom mentoric Tama-re Bračič in Danice Mati Djuraki pripravili kratek film o pomembnosti ogrevanja pred športno aktivnostjo. Film je bil narejen z namenom, da bi pri učencih šole izboljšali mnenje o pomenu ogrevanja, ne samo pred urami športne vzgoje, ampak pred vsako športno aktivnostjo. V prvem delu filma učenci prikažejo, kako ogrevanje vpliva na boljšo izvedbo športne aktivnosti, torej z dobrim ogrevanjem dosežemo boljše športne rezultate, hkrati pa ogrevanje zmanjša možnost poškodb. V drugem delu so učenci k sodelovanju povabili nekaj nekdanjih učencev naše šole, ki so v intervjuju predstavili svoje izkušnje z ogrevanjem (oziroma »neogrevanjem«). Nekdanji učenec šole Domen Kotnik je povedal, da si je na atletskem športnem dnevu poškodoval mišico na nogi. Do poškodbe je prišlo zaradi tega, ker se pred tekom ni dobro ogrel. Nekdanja učenka šole Tjaša Repič pa je povedala, da se pred plesnim nastopom na valeti ni ogrela. Ko je med nastopom naredila »špago«, si je močno natrgala mišico. Prvotni namen filma je bil okrepiti pozitiven odnos do ogrevanja pred športno aktivnostjo in s tem okrepiti skrb za zdravje. Film so si učenci šole lahko ogledali v okviru dneva zdravja. Vsem učiteljem, ki si boste skupaj z učenci ogledali naš film, (bližnjica do posnetka: http:// videolectures.net/rtk2012_osfrana albrehtajDgrevanje/) priporočamo, da z njimi izvedete test gibljivosti pred in po ogrevanju. Tako bodo tudi učenci sami lahko občutili razliko, kako ogrevanje resnično pripravi telo k lažji izvedbi testa in s tem k boljšim končnim rezultatom. Ko je bil film dokončan, pa sta mentorici prejeli informacijo o tekmovanju, ki ga je razpisal Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani. Film sta prijavili na Tekmovanje izobraževalnih posnetkov 2012 in sledilo je prvo presenečenje. Film je bil uvrščen v ožji izbor. Na šolo je prišlo uradno povabilo na končno prireditev, ki je potekala v soboto, 24. marca, na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani. Tam so učenci in mentorici doživeli še eno presenečenje, saj so izvedeli, da so dosegli 2. mesto. Presenečenje je bilo toliko večje, ker film, kot rečeno, res ni bil pripravljen za tekmovanje. Še enkrat čestitamo učencem in mentoricama za uspeh. Ce zaključimo v slogu naših učencev, avtorjev filma, je njihovo sporočilo naslednje: Ogrevajte se in bodite srečni! Tamara Bračič in Tadeja Česen Sink OŠ Frana Albrehta Kamnik Lovro, Alex in Tadej so se z mentoricama veselili prejetih priznanj za film o pomembnosti ogrevanja pred športno aktivnostjo. EKOPREHRANA IN ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG V VRTCIH IN ŠOLAH Na letošnjem sejmu Altermed je marca v Celju sodelovalo 76 slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol, vključenih v program Ekošola. Svojo ustvarjalnost so predstavili na stojnicah in prikazali raznovrstne načine priprave zdrave hrane po receptih babic. Najbolj izvirni so 11. aprila na posebni slovesnosti v Mengšu za svoje predstavitvene stojnice prejeli priznanje in nagrado. Slovenski ekošolarji so na tridnevnem sejmu Altermed predstavili pisano paleto dejavnosti zdravega in sonaravnega življenja, ki jih izvajajo po ustanovah. Predstavili so različne vrste in načine V vrtcu Antona Medveda Kamnik so ponosni na priznanje v sklopu programa Ekošola, ki so si ga prislužili z raznovrstnimi načini priprave zdrave hrane po receptih babic. Jedi pripravljajo iz zelenjave in zelišč z lastnega vrta. priprave zdrave hrane po receptih slovenskih babic. S pomočjo mentorjev so pokazali, da lahko sami pripravijo okusen obrok, ki je zdrav in hkrati poceni, ne da bi uporabili mikrovalovno pečico ali hitro pripravljeno hrano. Z namenom, da bi čim bolj spodbujali zdravo prehranjevanje v slovenskih ekovrtcih in ekošo-lah, so v programu Ekošola najboljše stojnice in predstavitve še posebej izpostavili in nagradili. Kakovost in vsebina predstavitev se namreč iz leta v leto izboljšuje, saj je veliko sodelujočih ustanov prejelo vseh 25 možnih točk. Med vrtci so bili najbolj uspešni: Vrtec Antona Medveda Kamnik, Vrtec Rogaška Slatina, Vrtec Manka Golarja, Vrtec Mengeš in Vrtec Postojna. Med osnovnimi šolami so vse točke dosegle OŠ Angela Besednjaka, OŠ Dobrepolje, OŠ Dobrovo in POŠ Kojsko, OŠ Lava, OŠ Lesi-čno, OŠ Miška Kranjca, OŠ Pu-conci in OŠ Sveti Jurij Rogašovci. Med srednjimi šolami je najvišje število točk prejel Dijaški dom Ivana Cankarja Ljubljana. Strokovna komisija je predstavitve ocenjevala na osnovi kriterijev: aktualna in izvirna vsebina razstavnega prostora, jedrnata vsebinska sporočilnost in privlačnost razstavljenih vsebin, preglednost razstavljenih vsebin, informativno in promocijsko gradivo ter komunikacija razstavljavcev z obiskovalci. »Ugotovili smo, da znajo otroci, učenci in njihovi mentorji izvrstno posredovati sporočilo o povezovanju človeka in narave v nedeljivo celoto s pomočjo tipičnih jedi, sadja, čajev in mlečnih izdelkov iz svojega kraja. Tako so iz pozabe iztrgali recepte, ki so pomembno oblikovali vsakdan naših prednikov. S tem so pokazali spoštljiv in pomemben odnos do naše tradicije prehranjevanja,« je poudaril Dane Katalinič, vodja projekta Altermed v programu Ekošola. Župan Občine Mengeš Franc Jerič je ob podelitvi izpostavil, da je Vrtec Mengeš na slikovit način predstavili zdrav odnos do narave, okolja in družbe že drugo leto zapored.^ Župan Občine Kamnik Marjan Sarec pa je povedal, da je ponosen na otroke, mentorje in celotno osebje v Vrtcu Antona Medveda, ker jedi pripravljajo iz zelenjave in zelišč z lastnega vrta. 21. srečanje mladih raziskovalcev v Istanbulu Slovenijo zastopa kamniška ekipa Dijakinji Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik v mesecu maju odhajata na že 21. srečanje mladih raziskovalcev v Istanbul. Tokratno srečanje mladih z raziskovalno nalogo s področja kemije, fizike ali biologije bo potekalo od 7. do 10. maja na soli MEF v Istanbulu. Poleg turških raziskovalcev se bo za nagrade potegovalo 26 ekip iz držav Evrope in Azije (Abhazija, Albanija, Avstrija, Azarbajdžan, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Ciper, Češka, Francija, Hrvaška, Indija, Italija, Kosovo, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Nemčija, Romunija, Rusija, Slovenija, Slovaška, Srbija, Švedska, Tatarstan in Tajska). Slovenijo bodo ponovno zastopali dijaki Šolskega centra Rudolfa Maistra, ravnatelj in direktor Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik mag. Šemso Mujanovič ter ravnateljica Vrtca Antona Medveda Renata Hojs, ki bosta obenem zastopala občino Kamnik in na srečanju predstavila raziskovalno dejavnost na Šolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik ter naravoslovne dejavnosti v Vrtcu Antona Medveda. Oba zavoda se ponašata z dolgoletno tradicijo uvajanja in izvajanja naravoslovja za najmlajše in raziskovalne dejavnosti pri srednješolcih. Dijakinji Mateja Antolin in Lara Jerman sta pod mentorstvom prof. kemije Renate Capuder Mermal pripravili nalogo z naslovom Vpliv dodatkov na lastnosti keramike. Celotni ekipi želimo uspešno predstavitev, raziskovalkama pa čim boljšo uvrstitev. Besedilo in foto: Renata Capuder Mermal, ŠCRM Kamnik 11. regijski kviz gasilske mladine Zadnjo marčevsko soboto je bila OŠ Toma Brejca polna gasilske mladine, ki se je pomerila na 11. regijskem kvizu. Na tekmovanju je v treh starostnih kategorijah skupaj nastopilo 49 tričlanskih ekip, ki so se borile za uvrstitev na državno tekmovanje. Na tekmovanju je nastopilo tudi 6 ekip iz Gasilske zveze Kamnik, ki so dosegle solidne rezultate. Po uspešno izvedenem občinskem gasilskem kvizu gasilske mladine iz Gasilskih zvez (GZ) Kamnik in Komenda so kamniški gasilci tokrat organizirali regijski kviz regije Ljubljana III, kamor se uvrščata tudi GZ Kamnik in Komenda. Nastopile so še ekipe iz GZ Litija, Mengeš, Šmartno pri Litiji, Domžale, Lukovica in Moravče, ki so pridobile pravico nastopa na regijskem kvizu na podlagi doseženih rezultatov na občinski ravni. Ekipe, razdeljene v tri starostne kategorije (pionirji, mladinci in pripravniki), so morale pokazati svoje znanje v štirih teoretičnih oziroma pisnih različicah preverjanja znanja ter v dveh praktičnih. Pri praktičnem preizkusu so se ekipe pomerile v vezanju vozlov ter spoznavanju gasilskega orodja. Na tekmovanju je nastopilo tudi 6 kamniških ekip v konkurenci pionirjev in mladincev, medtem ko med pripravniki nismo imeli svojih predstavnikov. Pri pionirjih je med 17 ekipami 9. mesto dosegla ekipa Tunjice 1 pred ekipo Tunjice 2, Nevlje pa so dosegle 13. mesto. V kategoriji mladincev je tekmovalo 19 ekip, mladi kamniški gasilci pa so dosegli sledeče rezultate: PGD Zgornji Tuhinj 10. mesto, PGD Tunjice 1 11. mesto in PGD Tunjice 2 16. mesto. Na državno tekmovanje so se uvrstile ekipe: PGD Polšnik in PGD Loka pri Mengšu (pionirji), PGD Žeje - Sv. Trojica in PGD Loka pri Mengšu (mladinci) in PGD Loka pri Mengšu in PGD Prevoje 1 (gasilci pripravniki), ki so v posamezni kategoriji dosegle 1. oziroma 2. mesto, kar je bila norma za uvrstitev na tekmovanje na državnem nivoju. Ob koncu se je vodja tekmovanja Slavko Jalovec (PGD Ribče - GZ Litija) zahvalil vsem prizadevnim kamniškim gasilcem pod vodstvom predsednika Mladinske komisije GZ Kamnik Lada Osolnika (PGD Gozd) za odlično organizacijo kviza in ravnateljici OŠ Toma Brejca Mojci Rode Škrjanc, ki je dovolila uporabiti šolsko stavbo za izvedbo kviza. Luka Schnabl 12 26. april 2012 ŠPORT - ZANIMIVOSTI Kamniški ObČAN Torkova tekaška druženja ZMAGA MLADEGA MATEVŽA PLANKA V SUPER SPRINT DUATLONU RIBNICA Pod vodstvom Lada Kvedra in Toneta Klemenca se vedno potekajo torkova druženja. Tudi čez zimo smo se redno dobivali in tekli srednjo 12 km različico pravih torkovih rund, ki so dolge 12,3 in 15 km. Dobivamo se na parkirišču podjetja Zarja ob 18. uri. Runde so primerne za vsakogar, saj se tekači prilagodijo oziroma najdejo sebi primerno skupino. Povprečno pride nekje od 10 do 12 tekačev in tekačic. Proga je zelo razgibana, teče se po gozdnih poteh, asfaltu in makadamu ter ima kar nekaj vzponov. Začetniki lahko izberejo krajšo traso, ki pa je pretežno ravninska. Kratka proga: iz parkirišča Zarja ob Kamniški Bistrici, mimo graditeljeve jame-Godič-Stranje-Stahovica-Županje njive, kjer nas čaka vzpon na Kre-garjevo, nad Bistričico zavijemo desno ter se spustimo v Bistričico, nato levo po asfaltni cesti nazaj v Stahovico-Stranje-Godič in nad graditeljevo jamo skozi Zdušo v Mekinje do parkirišča Zarja. Dolžina proge 12,3 km in ima en klanec-Kregarjevo. Daljša proga: do Kregarjevega oziroma odcepa nad Bistričico poteka po isti trasi kot kratka proga. Na odcepu zavijemo levo v klanec na prevoj Roja, nato sledi kratek spust in ponovno nekaj klanca ter daljši spust do ceste na Sidraž in vasi Laniše, kjer se spet dvignemo do vasi Stolnik. Na koncu vasi zavijemo desno po makadamu do Borutane, kjer se spustimo do velikega jeza, ga prečkamo, mimo Mihovega bajerja, skozi Mekinje in do parkirišča Zarje. Dolžina proge je 15 km in ima štiri vzpone. LADO in TONE Finale državnega prvenstva v kickboxingu postregel z izjemnimi borbami V Brežicah je potekal finale državnega prvenstva v kickboxingu (WAKO), in sicer v disciplinah light contact, kick light in K-1 rules. V organizaciji domačega kluba TBK Brežice pod vodstvom trenerja Rožleta Jazbinska, ki je tudi trener slovenske reprezentance za K-1 rules, in v sodelovanju Kickboxing zveze Slovenije pod vodstvom predsednika prof. Vladimirja Sitarja smo videli izjemno predstavo po organizacijski plati in tekmovalni plati. V K-1 rules smo videli skoraj 30 borb v ringu, od tega nekaj izjemno kvalitetnih in na visokem fizičnem nivoju, saj so morali oddelati 3x2 minuti in 2-3 borbe. Škoda je le, da imamo v nekaterih kategorijah dva ali tri dobre borce, v članski reprezentanci pa je mesto le za enega. V light kontaktu imamo izjemno ekipo, ki jo sestavljajo pretežno tekmovalci Tomaža Barade iz Keter Hwarang Maribora. V kick lightu pa imamo zelo raznoliko sestavo, ta disciplina nam je pisana na kožo, saj smo lani na SP v Makedoniji bili celo drugi od 32 držav. Light contact državni prvaki 2012: do 63kg David Alif (Hyong CE), do 69kg Grega Rudolf, do 74kg Nejc Gazvoda, do 79kg Vid Kajtna, do 84kg Aleš Zemljič (vsi Keter Hwarang MB), do 89kg David Žibrat (Power Kick MS), do 94 kg Aleš Lorber in nad 94kg Mitja Potočnik (oba Keter Hwarang MB), do 50kg Nina Gorišek (TKD Gepard LJ), do 55kg Sabina Bec (KBV Sun Braslovče), do 60kg Petra Žeja-vac (TKD Gepard), do 65kg Sabina Alijagič (KBV Tržič), nad 70kg Nedina Toric (TKD Gepard), veterani do 75kg Slavko Majkič (Katana Postojna) in nad 75kg Dušan Kodrič (Keter Hwarang MB). Kick Light državni prvaki 2012: do 63kg Redo Ljutič (TKD Gepard LJ), do 69kg Andrej ©injur (Keter Hwarang MB), do 74kg Robert Stražišar (Katana Postojna), do 79kg Marjan Bolhar (KBV Domžale), do 84kg Jani Lorber (KBK Center LJ), do 89kg Dejan Vajs (Keter Hawrang MB), do 94kg Mario Kajkič (TKD Gepard LJ) in nad 94kg Mitja Potočnik (Keter Hwarang MB), do 55kg Staša Jovanovič in do 60kg Isabela Kovačič (obe KBK Center LJ), ter do 65kg Nataša Dobravec (KBK Spirit V. Lašče). K-1 rules državni prvaki 2012: do 63,5kg Redo Ljutič (TKD Gepard LJ), do 67kg Bojan Kujavec (KBV Ptuj), do 71kg Alen Brkič (KTB Yaksha Vogrsko), do 75kg Edvin Ramdedovič (TKD Gepard U), do 81kg Aleksandar Stankov in do 86 Alen Blee (obaŠD Legija MB), nad 91 kg Jasmin Bečirovič (KTB Yaksha Vogrsko) in do 52kg Tanja Brule (TBK Brežice). Triatlon velja za enega najbolj garaških športov in zahteva intenzivne treninge vseh treh disciplin (plavanja, kolesarjenja in teka) skozi vse leto. Pozimi je poudarek na plavanju in teku, veliko se dela na tehniki in vajah za moč. Večina triatloncev pozimi opravi treninge kolesa na trenežerju, spinnerju in v kombinaciji s hojo v hrib. Ko so se temperature dvignile nekaj stopinj nad ničlo, že so bili na cestah kolesarji in triatlonci. V marcu pa so se na ceste ob spremstvu svojih trenerjev previdno podali tudi mladi triatlonci triatlonske šole Trisport in se pripravljali na prve tekme, ki so običajno duatlonske. In prva duatlonska tekma, ki šteje za državni pokal, je bila v nedeljo, 15. aprila, v Ribnici. Hladno, deževno in vetrovno vreme ni obetalo lepe tekme. Organizatorji in starši so bili zaskrbljeni zaradi mokrega cestišča in možnosti padcev na kolesu. Vendar pa pri najmlajših tekmovalcih strahu ni bilo. Ob vzpodbudi svojih trenerjev so »pokali« od pričakovanja in zasedli skoraj vsa najboljša mesta ter tako uspešno pričeli novo triatlonsko sezono. Najmlajši so tekmovali v Cici duatlonu (400 m tek -1 km kolo - 200 m tek): cicibanke: 2. Tara Mandič, 3. Vita Škrjanc, 4. Manca Maradin, 5. Kim Šporn cicibani: 2. Nejc Podgoršek, 3. Žiga Podgoršek, 4. Jan Maradin, 8. Domen Bojane, 9. Aljaž Udovič, 10. Črt Verbič, 11. Jaka Udovič, 12. Aljaž Berlec mL deklice: 2. Nejka Spruk, 3. Neža Mohar Gradišek, 4. Anja Marolt, 5. Karin Dobovšek^ ml. dečki: 1. Jan Škrjanc, 2. Žiga Berlec, 3. Teo Flis, 4. Marko Pretnar, 5. Nejc Flis, 6. Gašper Paulič Za nekaj najmlajših triatloncev je bila to prva tekma, zato smo jih povprašali o njihovih občutkih po tekmi. Anja: »Moji občutki so prijetni. Nisem pričakovala, da bom četrta. Na tekmi mi je bilo vse všeč, le to ne, da je padal del Danes so me vzpodbujali mami, oči, obe sestrici in stric. Se naprej si želim tekmovati.« Črt: »Občutki po tekmi so dobri in veseli. Na tekmi mi je bilo všeč, ker smo bili mokri. Za triatlon me je spodbudila Nataša Planko. Moj vzornik pa je Jan Škrjanc. Se si želim tekmovati.« Gašper: »To je bila moja pr\>a tekma in pred startom sem bil kar malo nestrpen. Po tekmi sem bil fill zmatran. Na teku sem bil zelo zmatran, na kolesu sem si opomogel. Za triatlon me je navdušila moja družina, ker smo tako lahko vsi skupaj na tekmi. Midva z bratom tekmujeva, mami in oči pa navijata. Moj vzornik je brat Jaka, ki tudi trenira triatlon. Ja tekmoval bom še, skoraj na vsaki tekmi.« V Super sprint duatlonu (2 km tek - 8 km kolo - 1 km tek) je med dečki absolutno z odličnim rezultatom zmagal Matevž Planko. Med dekleti je bila absolutno najboljša Tinkara Capuder, ki je zasedla četrto mesto. Tudi ostali v kategorijah starejše deklice/dečki in ka-detinje/kadeti so bili zelo uspešni. st. deklice: 2. Tinkara Capuder, 3. Tjaša Vrtačič, 4. Gaja Perko, 5. Katarina Humar, 6. Maša Kuret st. dečki: 2. Domen Obreza, 3. Luka Bela Kočar kadeti: 1. Matevž Planko, 2. Jaka Paulič, 3. Klemen Bojane, 4. Mark Mandič Osrednji del tekmovanja je bil Sprint duatlon (5 km tek - 20 km kolo - 2,5 km tek). Zmagal je Ribmčan Bojan Cebin, drugo mesto je zasedel Kaniničan Andrej Medved (tekmuje za TK Ljubljana). Mateja Šimic in Maruša Klemene sta bili v zaključnih pripravah za Evropsko prvenstvo (20. aprila v izraelskem Eilatu), tako da sta iz TK Trisport tekmovala le dva mlajša mladinca. Jan Lipovšek je v kategoriji zasedel 4. mesto, Leon Obreza pa 5. mesto. Trdo delo trenerjev Nataše Planko, Mance Vrhovnik, Teje Jazbin-šek, Miha Rojca, Aleša Sušnika, Roka Vrhovnika in Grege Zoreta in mladih triatloncev se je pokazalo v odličnih rezultatih. Duatlonske in triatlonske tekme bodo potekale celo poletje in prepričani smo, da bomo o uspehih naših tekmovalcev še veliko pisali. Več na www, trisport-klub.si. ROMANA CAPUDER Foto: EDO PERKO Gašper iz menjalnega prostora, takoj za njim Tara. Zmagovalec Super sprint duatlona Matevž Planko na menjavi. Prvi slovenski oviratlonci - tudi Kamničani Državna kadetska prvakinja Teja Mihelčič iz Komende, 2-kratni državni mladinski prvak Andrej Repnik iz Kamnika, 3. mesto član Aljoša Slebir iz Kamnika, 1. mesto član Marjan Bolhar iz Domžal. Oviratlon je atraktiven in eden najbolj prvinskih preizkusov samega sebe in svojih sposobnosti. Končno tudi v Sloveniji in Kamniku! Športno in turistično društvo Lenuh se skupaj z ekipo Študentskega kluba Kamnik pripravlja na prvi slovenski oviratlon. Tek na razdalji, dolgi od 8 do 10 kilometrov z vmesnim premagovanjem najrazličnejših privlačnih in zanimivih ovir, toboganov, bazenov z vodo, blatnih predelov in drugih ovir, bo 16. junija 2012 na Pokljuki. Oviratlonci bodo tudi z medsebojno pomočjo preizkusili svojo vzdržljivost, moč, agilnost, psihično trdnost in sposobnost za timsko delo. Oviratlon je torej za vsakega TRADICIONALNI KOSARKARSKI DVOBOJ MED SD SAPPA IN TK TRISPORT udeleženca osebni izziv, spopad z lastnimi strahovi in premagovanje svojih meja. Poleg osebne zmage in zadovoljstva na cilju pa bo vsak oviratlonec s svojo udeležbo prispeval še za dober namen. Del sredstev, zbranih s prijavo, bo namreč namenjen Univerzitetnemu rehabilitacijskemu inštitutu Republike Slovenije - Soča za nakup plezalne stene za gibalno ovirane otroke. Domovina oviratlona je v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji, kjer se pojavlja pod različnimi imeni, a s skupnim konceptom premagovanja ovir (t. i. »obstacle challenge«). Gre za atraktivno obliko športnega udejstvovanja, oblikovano na primeru usposabljanj specialnih enot v svetu, ki že vrsto let privablja številne udeležence obeh spolov, različnih starosti in tele- premaga prav vsak, ki je dovolj vztrajen, motiviran in sposoben delovanja v timu. Udeleženci ne bodo bili bitke s časom, ampak s samim sabo. Namen oviratlo-na torej ni tekmovanje, boj za rezultat, temveč zmaga nad sa-mini sabo. Organizatorji želijo s takšnim konceptom prireditve, ki daje velik poudarek medsebojni pomembno prispeva k uspešni rehabilitaciji. Preizkušanje svojih zmožnosti na napravah, ki jih uporabljajo zdravi, pa je še dodaten motiv za pozitivno naravnanost v procesu rehabilitacije. Na prvi slovenski oviratlon se je že mogoče prijaviti na spletni strani www.oviratlon.si, prijava pa bo možna tudi na dan dogodka. Da je oviratlon na pravi poti, da postane edinstven športni Ob zaključku zimske sezone smo bili letos spet priča dvoboju dveh rekreativnih skupin, ki skozi zimske mesece pridno vadita v stranjski telovadnici. ŠD SAPPA, katera osnovna dejavnost so humanitarni jadralski podvigi po Jadranu na eni strani, na drugi pa rekreativci TRISPOR-TA, ki poleg plavalnih, kolesarskih in tekaških spretnosti obvladajo tudi spretnosti pod košarkarskim obročem. Tekmovanje se je odvijalo nadvse zagrizeno do zadnje minute, vendar v športnem duhu. Rezultat sicer ni bil odločilnega pomena, saj je šlo v prvi vrsti za druženje in uživanje v športni tekmovalnosti enako mislečih. Pa vendarle, rezultat je le rezultat - zmagala je boljša ekipa (to je bila tista v dresih z rdečimi rokavi). Foto: arhiv Sappa / Trisport snih sposobnosti oz. zmogljivosti. In tako bo 16. junija letos takšen edinstveni športni dogodek, ki bo na novo začrtal slovenski prostor vzdržljivostnih športov, končno organiziran tudi v Sloveniji. Oviratlonci bodo morali na 8 do 10 kilometrov dolgi progi premagati različne ovire: nekatere bo treba preplezati, skozi druge se splaziti, pri tretjih bo treba imeti še kanček poguma. Čeprav so ovire narejene po vzoru preizkusa in treninga pripadnikov modernih specialnih enot po svetu, jih lahko pomoči in solidarnosti, udeležence spodbuditi, da tudi sicer v življenju ne bi spregledali vrednot, kot so sodelovanje, nesebična pomoč, prijateljstvo in skupinski duh, saj je na ta način premagovanje vsakodnevnih ovir veliko lažje. In zato je pomemben del oviratlona tudi dobrodelnost. Društvo sodeluje z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Republike Slovenije - Soča, kateremu bo od vsake prijavnine namenilo 1 evro za nakup plezalne stene v glavni telovadnici. Tako otroci kot odrasli namreč pri plezanju krepijo moč mišic, spretnost gibanja, pozornost, načrtovanje, voljo in odločnost, kar dogodek pri nas, dokazuje tudi njegova priljubljenost pri ljudeh, ki so ga doslej videli le po TV ali internetu. V Kamniku potekajo skupinske priprave na prvi slovenski oviratlon, o katerih več izveste na www.lenuh.si, na zapuščeni in žalostni trim stezi, taisti navdušenci pa bodo poskusili oviratlon sredi avgusta pripeljati tudi v Kamnik! Takrat se nam morda pridružijo tudi znani in uspešni slovenski športniki - podporniki oviratlona, ki jih bomo videli tudi na Pokljuki. Skupaj z »lenuhi iz Kamnika« bodo ovire premagovali veslač Luka Špik, judoist Sašo Jereb in WFC borec in raper Denis Chorchyp Porčič, smučarski skakalec Robert Kranjec in rokometašice rokometnega kluba Krim! Tavelik lenuh Kamniški OBČAN ŠPORT 26. april 2012 13 Calcit Volleyball nadaljuje s finalnimi nastopi Kot ponavadi nas tudi v zaključku letošnje sezone navdušujejo mlade Calcitove ekipe. Minuli konec tedna sta nas razveselil ekipi v mali odbojki. Tako dečki kot deklice so bili uspešni na polfinalnih turnirjih in se uvrstili v veliki finale. Deklice, ki branijo lanskoletni naslov državnih prvakinj, so v Braslovčah po dveh zanesljivih zmagah proti Prevaljam in domačinkam osvojile prvo mesto. V polfinalu finalnega turnirja jih čaka ekipa Neptuna iz Kanala. Precej težje delo so imeli dečki, ki so v prvi tekmi polfinala premagali Šempeter, nato pa v borbi za prvo mesto izgubili proti Brezovici. V boju za drugo mesto so po hudem boju premagali domačine iz Hoč. V polfinalu se bodo pomerili z ekipo Ach zmajčki. Kadeti na koncu osmi Visoko uvrstitev so si v kamniškem klubu obetali tudi od kadetske ekipe, ki je že v ligaškem delu zapravila možnost za uvrstitev na Finalni turnir in tako v Stranjah igrala za peto mesto. Na žalost pa je Calcitovcem na domačem turnirju sreča obrnila hrbet, saj so izgubili praktično že dobljeni tekmi proti Hočam in Fužinarju. Državni prvak je postala ekipa Maribora. Kadetinje so na turnirju za trinajsto mesto dvakrat izgubile z Brestanico in premagale Formis ter na koncu osvojile petnajsto mesto. Starejše deklice še v boju za finale Ekipa starejših deklic se bo po drugem mestu v ligaškem tekmovanju v začetku maja pomerila na polfinalnem turnirju, kjer morajo osvojiti prvo ali drugo mesto, če se želijo uvrstiti v veliki finale. Starejši dečki so osvojili tretje mesto v skupini in se bodo tako borili za peto mesto v državi. Mini odbojkarice v polfinalu Najmlajša kamniška ekipa v kategoriji mini deklic se bo v začetku maja merila na polfinalnem turnirju proti Ankaranu, Šoštanju in Vitalu. Če se bodo uvrstile na prvi dve mesti, bomo lahko za njih navijali v velikem finalu, ker pa zagotovo ne bomo videli mini odbojkarjev, lanskoletnih branilcev naslova, ki se bodo borili za končno deveto mesto. Luka Slabe ni več trener Calcit Volleyballa Calcitove vrste pa je po izjemno uspešni sezoni zapustil trener Luka Slabe, ki je dobil mamljivo ponudbo iz ACH Volleya, ki je ni mogel zavrniti. Tako je vodstvo Calcit Volleyballa pred težko nalogo poiskati novega trenerja, ki bo nadaljeval z uspešnim delom in rezultati Kamničanov. Prav tako potekajo pogovori z igralkami in igralci. V Calcit Volleyballu si želijo zadržati vse glavne igralce in igralke, ki so nas letos razveseljevali z odličnimi predstavami na tekmovanjih. Cicol. LOKOSTRELSKI KLUB KAMNIK GOSTIL 148 LOKOSTRELCEV IZ 6 DRŽAV NA TEKMI ZA SREDNJEEVROPSKI POKAL Tudi v zaključku letošnje sezone nas navdušujejo mlade Calcitove ekipe. Minuli konec tedna sta nas razveselili ekipi v mali odbojki. Tako dečki kot deklice so bili uspešni na polfinalnih turnirjih in se uvrstili v veliki finale. Vaterpolisti še vedno brez zmage v drugem delu Vaterpolisti Kamnika v drugem delu še nismo okusili slasti zmage, porazna igra proti državnim prvakom iz Kopra ni vlivala optimizma, moteča je zlasti neborbenost. Kamničani so v tem delu izgubili vse štiri tekme, proti AVK Triglav se je stanje že malo popravilo, toda še ni bilo na nivoju, ki smo ga bili vajeni na koncu prvega dela. Proti AVK Olimpija so fantje že pokazali zobe, toda ena četrtina dobre igre je premalo za zmago. Minulo soboto, 21. aprila, smo igrali proti Braniku v Mariboru. Vse je kazalo na zmago Kamničanov, ki so še 3 minute do konca vodili s 7:4, a se je zgodil neverjeten preobrat. Mariborčani so v zadnjih minutah dali 4 gole zaradi neodgovorne igre nekaterih kamniških vaterpolistov, ki so sicer imeli na klopi le dve rezervi in so bili na koncu močno utrujeni. Na tekmi je odlično branil Gašper Žurbi. Kljub porazu ekipa še vedno cilja na končnico, saj se z neposrednimi tekmeci sreča na domačem terenu. Vaterpolisti nismo aktivni samo v tekmovalnem športu, saj imamo preko poletja kup dejavnosti za mlade in tudi malo starejše. Za otroke od 6 let naprej bodo zanimivi tabori, ki jih bomo organizirali skupaj s ŠD Podgorje na njihovem igrišču, starejši se nam bodo lahko pridružili na plavanju in igranju vaterpola. Veselimo se že poletnih počitnic, saj smo lani zelo uživali. Bili smo zelo aktivni in počeli smo veliko novih stvari. Odšli smo na kmetijo, kjer smo jahali konje in bolje spoznali življenje na kmetiji. Bili smo tudi na ribolovu, kjer smo si prilovili kosilo. Odpravili smo se na Veliko planino, streljali z loki, rolali, igrali odbojko, kolesarili in še mnogo drugega. Po dogodivščinah pa smo si privoščili oddih na bazenu. Veliko novega smo se naučili in sklenili nova prijateljstva. Vaterpolisti bomo preko poletja posebno pozornost posvečali novim članom v najmlajših skupinah, saj smo ravno na tem področju med aktivnejšimi klubi v Sloveniji, naša vaterpolo šola pa je dala že kar nekaj članov reprezentanc, pred kratkim se je iz Dubrovnika vrnil Martin Mihelič, ki je odlično branil na močnem turnirju v konkurenci 20 ekip iz vsega sveta. Prvega maja gresta z reprezentanco kadetov v Ukrajino Robin Pantič in Martin Stele. Dih CALCIT BASKETBALL ZAKLJUČILI SEZONO Kamničani so se v zadnji tekmi sezone spopadli s košarkarji iz Vranskega in izgubili z rezultatom 86:81 ter zasedli končno 7. mesto na prvenstveni lestvici. Z minulo sezono smo lahko kar zadovoljni. Še posebej dobro so Kamničani igrali na začetku sezone in zmagali kar na sedmih od devetih tekem. V nadaljevanju pa je prišlo do padca v igri, nekaj neljubih poškodb in posledično do zamenjave na trenerski klopi, ki je prinesla več priložnosti igranja mlajšim domačim igralcem, ki so to dobro izkoristili. Tako lahko v prihodnji sezoni pričakujemo še boljše predstave naših košarkarjev. Še vedno pa kamniške barve dobro zastopajo mlajše kategorije. Pionirji U-12 so zabeležili prvo zmago proti ekipi iz Grosupljega. Prav tako nastopajo tudi pionirji U-14 v prvi državni ligi, zaenkrat pa še čakamo na prvo zmago v najelitnejšem tekmovanju v tem starostnem obdobju. Ob zaključku članske sezone je bila odigrana tudi vsakoletna tekma med člansko in veteransko ekipo. Kljub temu, da rezultat ni bil pomemben, smo fantje dali vse od sebe. Seveda so veteranom dokaj hitro pošle moči in članska ekipa je suvereno zmagala. Vendar pa se »ta stari« ne predajamo, pričeli smo že s pripravami in v prihodnji sezoni napovedujemo še trši boj za zmago. V teku so že priprave na košarkarski maraton, ki se bo odvijal v mesecu juniju. Več o tem pa v prihodnjih številkah Kamniškega občana. Robert Prosen Lokostrelski klub Kamnik je v nedeljo, 22. aprila, na nogometnem stadionu v Mekinjah prvič gostil 148 lokostrelk in lokostrel-cev iz 6 držav na tekmi za srednjeevropski pokal. Tekmovalci so se prijavili v vse starostne kategorije v dveh slogih in sicer z ukrivljenim (olimpijskim) lokom in sestavljenim lokom. Izredno zahtevna organizacija tako velike tekme je zahtevala dvomesečne priprave celotne klubske ekipe, ki se je na sami tekmi izkazala kot izjemno homogena in izpeljala tekmo kljub slabim vremenskim pogojem. Na tekmo so poleg slovenskih tekmovalcev pripotovali tekmovalci iz Italije, Madžarske, Hrvaške, Avstrije in Srbije, ki so bili nad tekmo in Kamnikom naravnost navdušeni. Obljubili so, da se bodo naslednje leto na tovrstno tekmo vrnili v še večjem številu. Tekmovanje je odprl župan Občine Kamnik Marjan Šarec, ki je pozdravil vse navzoče. Tekmovalci so pričeli z ogrevalnimi krogi, pozneje pa se je tekma začela s kvalifikacijami na dve enaki razdalji, ki se razlikujeta glede na starostno skupino. Vreme je bilo naravnost idealno za doseganje boljših rezultatov, kar je zopet dokazal v zadnjih letih najboljši kamniški lokostrelec ŠTRAJHAR KLEMEN, ki je na nedeljski tekmi za krog presegel 13 let star članski državni rekord in sicer 658 krogov, prav tako je z istim rezultatom izboljšal 10 let star mladinski državni rekord za 9 krogov, presegel pa je tudi 20 let star mladinski državni rekord na razdalji 70 m s 333 krogi._Tekma je štela tudi za študentsko državno prvenstvo in s tem rezultatom je Klemen postal študentski državni prvak. Kamniški lokostrelci so predstavljali najštevilčnejšo zasedbo na tekmi in dosegli naslednje rezultate z ukrivljenim lokom (največje število krogov je 720) v kvalifikacijah: (625 k.), 9. mesto: HABJAN DEN (599 k.) Mladinke, razdalja 70 m: 5.me-sto: FIDERŠEK MAJA (551 k.) Člani, razdalja 70m: 24. mesto: ANDREJKA BORIS (495 k.) Članice, razdalja 70m: 5. mesto: ANDREJKA MATEJA (593 k.) Tekma se je kljub močnemu deževju nadaljevala z dvoboji Tekmovali so tudi najmlajši (v modrih kamniških majicah Domen Horjak in Eva Vene). Mlajši, razdalja 30 m: 3. mesto HORJAK DOMEN (581 k), 7. mesto: VENE EVA (509 k.) Dečki, razdalja 40 m: 2.mesto: TONIN GAŠPER (607 k.), 3. mesto: RAVNIKAR ŽIGA (607 k.), 9. mesto: WEINGERL JAKOB (556 k.), 12. mesto: TONIN MATIC ( 406 k.) Kadeti, razdalja 60 m: 2. mesto MAJDIČ ANDREJ (640 k), 3. mesto: ŠTRAJHAR GAŠPER (637 k.), 7. mesto: GJURIN LUKA (605 k.), 11. mesto: LI-POVŠEK ŽIGA (548 k.), 11. mesto: KOSMAČ JURE (542 k.), 16. mesto: ARNEŽ LUKA (433 k.) Kadetinje, razdalja 60 m: 5. mesto: RAJH MAŠA (456 k.) Mladinci, razdalja 70 m: 1.me-sto ŠTRAJHAR KLEMEN (658 k.), 4. mesto: RAJH GREGOR od kadetov do članov. Tekmovalcem, ki so vajeni raznih vremenskih presenečenj, so kljub temu od mraza in dežja dreveneli prsti na rokah in posamezni streli niso bili več tako natančni. Vseeno so pogumno vztrajali do konca, čeprav so bili premočeni do kože. Po končanih dvobojih so Kamničani prejeli dve medalji in sicer med mladinci za 2. mesto RAJH GREGOR in za 3. mesto ŠTRAJHAR KLEMEN. Vsem kamniškim lokostrelkam in lokostrelcem čestitamo za dosežene rezultate, vsem ostalim članom kluba in staršem, ki so v tako velikim številu sodelovali pri organizaciji tekme, pa se zahvaljujemo za pomoč. LKK KAMNIŠKA PIKADO LIGA IN NJENIH »TOP 10« V sklopu Kamniške pikado lige je potekalo tudi tekmovanje posameznikov. To so tako imenovani Rang turnirji. Zaključni turnir je bil odigran v soboto, 14. aprila, v Baru Bac. Turnirji so se odvijali 2x mesečno, tekmovali so v disciplini 301 Master's out, kar pomeni zaključiti igro z dvojno oziroma trojno številko. Turnirji so bili od začetka do konca zelo zanimivi in potekali so kar hudi boji za zaključni Rang turnir »Top 10«, na katerem se vse dosežene točke štejejo dvojno. No, pa dilem o zmagovalcu letos res ni bilo veliko, Marko Grkman - Felo je res igral na vseh desetih turnirjih konstantno dobro ter suvereno in zasluženo osvojil turnir. Bitko za 2. mesto je dobil lanskoletni zmagovalec Dani Brežnjak, 3. mesto pa Mitja Hren. Naj dodamo, da se je letošnjih Rang turnirjev udeležilo okrog 90 pikaderjev. LESTVICA »TOP 10« KAMNIŠKE PIKADO LIGE 1./ Grkman Marko - Felo - (Peter Pan) 941 točk 2./ Brežnjak Dani - (Cona B) 683 točk 3./ Hren Mitja - (Bar Bac) 646 točk 4./ Conjar Jože - (Bar Bac) 601 točk 5./ Košir Dejan - (Cona b) 547 točk 6./ Lipovšek Janko - (Bar Bac) 491 točk 7./ Vajs Boštjan - (Bar Bac) 392 točk 8./ Stele Darko - (Peter Pan) 387 točk 9./ Lipovšek Marko - (Bar Bac) 352 točk 10./ Prelog Klemen - (Peter Pan) 347 točk 14 26. april 2012 ZANIMIVOSTI OSVEŽENO ZNANJE O PROMETU Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik je v sodelovanju z ZSAM Kamnik v prostorih DU Kamnik priredil delavnico »Osvežitev znanja o prometu za upokojence«, ki sta jo vodila predsednik SPV Franc Pivk in ustanoviteljica in izvajalka programa »Brez strahu za volanom« Marjetka Kramžar. Delavnica je bila namenjena vsem udeležencem v prometu, predvsem pa voznikom osebnih vozil, ki se soočajo s kakršnimikoli strahovi, ki jim onemogočajo samostojno udeležbo v prometu. Okoli dvajset udeležencev delavnice se je v dobri uri in pol seznanilo z nekaterimi problematičnimi aspekti sodobnega prometa ter z ustreznim ravnanjem in ukrepi, ki jim bodo v prihodnje v pomoč pri čim bolj varni udeležbi v prometu. Imeli so tudi priložnost preizkusiti svoje poznavanje cestnopromet-nih predpisov z reševanjem krajšega testa. Po zaključku delavnice je predsednik kamniškega društva ZŠAM in SPV Občine Kamnik Franc Pivk prisotne udeležence obdaril z darilnimi vrečkami za večjo varnost v prometu. Dan odprtih v Kamniku - Dan odprtih vrat Svetovalne pisarne za starejše v soboto, 21. aprila, je bil oblikovan s pomočjo vseh generacij. Zbranim nam je bilo skupno zavedanje o pomenu prostovoljstva, usmeritev v pomoč socialno šibkim skupinam prebivalcev in želja prikazati aktivnosti, namenjene pomoči starejšim v občini Kamnik. Dogajanje se je začelo ob 8. uri s predstavitvijo inovativnega projekta Razvoj občinskega modela za reševanje potreb starejših v občini Kamnik, ki ga razvija Zavod Oreli. Udeleženci so se informirali o vseh delujočih novostih (informacijska točka za ostarele na spletu, naročilo prostovoljca preko spleta, oddaja mnenja preko spleta), predvsem pa o Svetovalni pisarni za starejše. Ogledali so si majhne, a lepo urejene prostore ob kamniški tržnici. Ker je bila glavna tema Dneva za spremembe preganjanje osamljenosti, smo poskrbeli, da se ni nihče dolgočasil. Že dopoldne nas je obiskala predstavnica Oddelka za družbene dejavnosti na Občini Kamnik Katja Vegel, popoldne pa direktor občinske uprave Občine Kamnik Ivan Kenda. Veseli smo bili tudi obiska predsednika Društva upokojencev Kamnik Vinka Polaka. vrat Svetovalne pisarne za starejše ■ skupaj smo pregnali osamljenost Delavnice, ki so potekale čez dan, so vključevale vse generacije, prav tako so jih vodili pripadniki vseh generacij, katerim skupno je udejstvovanje na področju prostovoljnega dela. Med-generacijsko srečevanje in promocija prostovoljnega dela sta na ta dan v Kamniku doživela praznik. Veliko posameznikov se predavanjem Kako osamljenost vpliva na zdravje opozorila tudi na zdravstveni vidik preprečevanja osamljenosti. Gospa Živka je spekla odlično potratno potico in sirov burek. Skupina treh mlajših upokojenk je pripravila energičen nastop z dvema harmonikama in »rajšplo«, instrumentom, ki spominja na strgal- prijazni in neumorni osnovno-šolki Monika in Rubina. V ekipi, ki je skrbela, da je ves dan in vse teklo po razporedu, so bili: Roman, Dragica, Alenka, Andreja in Martina. Skupaj spreminjamo družbo na bolje in jo bogatimo z zaupanjem v pomoč soljudi. Zavod Oreli Ob 7. aprilu - Svetovnem dnevu zdravja ZA AKTIVNO IN BOLJ ZDRAVO STAROST Če hočemo ali ne, se moramo sprijazniti z dejstvom, da se evropsko in slovensko prebivalstvo stara. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2005 v Sloveniji 15,5% prebivalcev starih 65 let in več, medtem ko jih je bilo med svetovnim prebivalstvom 7,4%. Razmerje med mladimi pod 15 let in starejšimi nad 65 let je v Sloveniji že negativno - 14,2% mladih in 15,5% starejših. V Zdravstvenem domu Kamnik smo ob letošnjem Svetovnem dnevu zdravja k skrbi za zdravo starost poskušali spodbuditi s stojnico v avli I. nadstropja. Skrb za dobro zdravje skozi vsa življenjska obdobja pomaga starejšim obdržati polno in produktivno življenje. Staranje prizadene vsakega izmed nas. Zdrave navade v otroštvu, odraščanju in odraslosti bistveno vplivajo na zdravo starost. Dovolj velik vnos kalcija in dovolj gibanja do 20. leta je edina učinkovita preventiva osteoporoze v starosti. Vsaj 30 minut zmerno aktivne vadbe dnevno zmanjšuje ogroženost za bolezni srca in ožilja in povečuje telesno zmogljivost. Študije so pokazale pomen redne telesne dejavnosti ter zmerne do intenzivne vadbe pri zmanjšanju telesne teže. Aktivno staranje pomeni, da smo tudi na starost zdravi in družbeno dejavni, da nam je delo v zadoščenje, svoje izkušnje pa lahko delimo z mlajšimi. Pogosto se spregleda velik prispevek, ki ga družbi dajejo starejši, ko negujejo in skrbijo za starše ali zakonca oziroma pazijo na vnuke. Enako pomembno je delo, ki ga opravijo kot prostovoljci. Po izjavah anketiranih posameznikov med 65. in 85. letom starosti jim delo in zmožnost, da samostojno opravljajo različna dela, daje občutek, da se aktivno starajo. Pravtako jim ta občutek daje članstvo v različnih društvih in skrb za urejen videz. Aktivno staranje pomeni tudi možnost, da starejši kar najdlje sami urejajo svoje življenje. Ze z majhnimi posegi in spremembami v okolju lahko olajšamo življenje ljudem, ki jih mučijo bolezni in invalidnost. V skrbi za aktivno in bolj zdravo starost v okviru programa CINDI v ZD Kamnik deluje Zdravstveno vzgojni center (ZVC), ki ljudi seznanja z dejavniki tveganja, jih uči zdravega življenjskega sloga, izvaja delavnice zdrave prehrane, hujšanja in odvajanja od kajenja. Zelimo, da bi naši varovanci razumeli, da napotitev v ZVC ni kaprica izbranega zdravnika in poseganje v varovančevo osebnostno celovitost, ampak skrb za njegovo aktivno in bolj zdravo starost. Milena Cerar, dipl.m.s. ZD dr. Julija Polca Kamnik je odločilo postati prostovoljec ali prostovoljka - ko so ob predstavitvah videli, da je prostovoljno delo v domači občini še kako potrebno. Osnovnošolki Monika in Rubina sta vodili tri ustvarjalne šivalne delavnice, Denis je igral na harmoniko, študentka Nina je vodila ustvarjalno likovno delavnico, Urška je pripravila zanimive družabne igre, Špela pa je s nik, po njem se vleče z lesenim držalom (kuhalnico). Predstavile so se posamezne skupine za samopomoč in prostovoljno delo, ki se srečujejo v različnih krajih v kamniški občini v okviru različnih organizacij. Za obiskovalce smo pripravili skromno pogostitev (kavo, sok, piškote), za katero so ves dan skrbele prostovoljke. Še posebej sta bili prizadevni, Koliko opravkov vas čaka to soboto? Oddahnite si ob dobri kavi. Na naš račun. Zeliščarsko popoldne z Angelo Jagodic Nabiranje zdravilnih rastlin postaja vse bolj popularno. Njihova učinkovitost na zdravje in uporabnost v kulinarične namene je izjemna. O spomladanskih zeliščih nam je minulo nedeljsko popoldne pripovedovala Angela Jagodic. Z nabiranjem zelišč se ukvarja ljubiteljsko; kadarkoli gre v gozd ali na travnik nabere nekaj zdravilnih rastlin, veliko pa o tem tudi prebere. V Budnarjevi domačiji je o zeliščih pripovedovala že večkrat, vendar smo se zaradi njene simpatičnosti in znanja ponovno povabili. Tudi tokrat nam je prinesla nekaj zdravilnih rastlin, ki jih trenutno lahko naberemo, in pripovedovala o njihovi uporabnosti. Osredotočila se je predvsem na trobentice in čemaž. Obiskovalci so ji z veseljem prisluhnili in si naredili zabeležke. Na koncu smo iz spomladanskih rastlin skuhali čaj, poskusili vino iz trobentic, čemaževo žganje ter tro-bentice v jabolčnem kisu in medu. Verjamemo, da so obiskovalci odnesli veliko zanimivih in uporabnih informacij in naj na koncu zapišemo še zanimiv verz, ki ga je zapisal Richard Wilfort: »Zdravilne rastline naj spet dobijo v človekovem domu tisto mesto, ki jim pripada, naj vsem ljudem ohranijo in povrnejo dobro počutje.« Alenka Hribar Sobotno poväbilbirtalkaVol Vas v soboto spet čaka cel niz opravkov? Ce bo med njimi tudi obisk naše poslovalnice, vas bomo pocrkljali s svežo kavo, ki si jo boste na naš račun privoščili v slaščičarni Mala terasa. Poslovalnica Kamnik - Qlandia, vsako soboto v maju. Dobrodošli med 8.00 in 12.30 uro. Kava na naš račun. Vsako soboto v maju. Vabljeni! www.gbkr.si Gorenjska ^ Banka Vse, kar šteje. Pomladni knjižni antikvariat v Matični knjižnici Kamnik Ta teden potekajo Slovenski dnevi knjige, v Matični knjižnici Kamnik pa kar ves mesec. Pri izposojevalnem pultu si lahko ogledate mini antikvariat, vse knjige je možno kupiti po simbolični ceni 1 evro. Vsak prispevek gre za nakup knjižničnega gradiva. S tem pripomorete k boljši ponudbi in opravite dobro delo, saj veste: »Za vsakega bralca se najde knjiga ali bolje za vsako knjigo se najde bralec.« Antikvariat lahko obiščete do 28. aprila vsak delavnik od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Prosim če mi kdo lahko podari rabljeno starejšo harmoniko, frajtonarico. Telefon: 051-236-302 Za bister um - SUDOKU Vpišite številke v prazna polja tako, da bodo v vsaki vrstici in vsakem stolpcu, ter v vsakem od devetih kvadratov vse številke od 1 do 9. 6 8 1 2 8 4 6 5 5 7 4 2 9 3 7 6 4 1 2 8 3 9 3 4 POGREBNIK d.o.o. Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, vmriisko vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini) • PRODAJA POGREBNE OPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI • UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS) Vsako človeško življenje je dar, četudi je kratko in krhko. Vsako življenje je dar, ki bo za vedno živelo v naših srcih. Elmar Simma V žalosti sporočamo, da se je mnogo prezgodaj za vedno ustavilo srce sodelavki in udeleženki izobraževanja odraslih BRIGITI ELMAZOVIC Ohranili jo bomo v najlepšem spominu. Sodelavci in profesorji Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik April 2012 iL > ft f Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo; po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) ZAHVALA V 99. letu se je 4. 4. 2012 izteklo življenje našega ata, starega ata, pradedka, brata, strica, tasta in svaka JANEZA ŠKRJANCA Hvala vsem, ki ste našega ata imeli radi in ga spoštovali. Želimo se zahvaliti sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala kolektivom Zarja Elektronika, OS Marije Vere, VDC INCE Mengeš, Frizerskemu salonu Plut Milica in sosedom iz Zupančičeve 6 in 6a. Iskrena hvala osebni zdravnici dr. Marti Jerman in sestri Mateji, ki sta mu bili vedno pripravljeni pomagati, osebju Doma sv. Katarine iz Mengša za skrb in nego v zadnjih dneh njegovega življenja, gospodu župniku Tonetu Dularju in pevcem kvarteta Grm. Hvaležni smo vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot in vsem dobrim ljudem, ki ste našemu atu omogočili prijazno življenje do pozne starosti. Žalujoči: sinova Jani in Marjan, hčerki Olga s sinom Danijem in Milka z družino, brat Jaka z družino April 2012 Povabljeni na DAN NORDIJSKE HOJE z biatloncema Klemnom Bauerjem in Andrejo Mali 12. maja ob 9. uri V času prvomajskih počitnic, od 27. 4. do 6. 5., nudimo družinam v dodatni popust na družinske karte MOJA DRUŽINA, ki vključuje kopanje in kosilo. Komplet družinskih kart že od 45,60 EUR. V maju vabljeni v restavracijo Potočka na tuhinjskopostrv ter najedi iz belušev injagod Vsaka č.jedgratis. TERME SNOVIK .i. v,c; [crmalnih užiEk(Hr Terme Snovi k - Kamnik, Tel.: +386 (1) 83 44100, www.terme-snovik.si,info@terme-snovik.si Več na ■www.terme-snovik.si ali 080 8123 Kot sonce življenja sijal, za vse ljubezen razdal. Odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA V 79. letu se je od nas poslovil nas dragi mož, ati, stari ata in tast STANISLAV TROBEVSEK Zabrški ata Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, pastirjem in pašni skupnosti Velika planina ter Komunalnemu podjetju Kamnik za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete mase. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem Tunjiskega okteta. Iskrena hvala vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi April 2012 Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA V 82. letu je tiho odšel k počitku naš dragi ata FRANC VAVPETIČ Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darove za svete mase. Za vso skrb in pomoč v času dolgotrajnega zdravljenja posebna zahvala dr. Logarju, sestri Tatjani, patronažni sestri Romani in vsem, ki ste mu kakorkoli pomagali in ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Žena Marjanka z družino April 2012 Zdaj ne trpiš več. draga mama. počivaš tam. kjer ni skrbi, naš dom je p razen in tu roben, odkar te več med nami ni. ZAHVALA V 80. letu se je od nas poslovila naša draga mama ANA ZELEZNIKAR roj. Podjed iz Tunjic Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za vso pomoč, prijateljem, znancem, sodelavcem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete mase. Hvala dr. Dolenčevi in patronažni sestri Jani za zdravstveno oskrbo, župniku Razingerju za lepo opravljen pogrebni obred, tunjiskim pevcem ter Anžetu za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni April 2012 Rada si imela ljudi, ki so živeli okrog tebe. Rada si imela veselje in tako si postajala tudi sama vesela. Gojila si prijateljstva in se tako bogatila ... (Phil Bosmans) ZAHVALA V dopolnjenem 90. letu je tiho zaspala naša mama ANICA CIMŽAR roj. Šmidovnik, iz Tunjiške Mlake Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in mase. Zahvaljujemo se župnikoma g. Jožetu in g. Štefanu, pevcem Tunjiskega okteta in domačemu cerkvenemu zboru, KS Tunjice in gasilcem za lepo opravljen obred ter vsem za množično spremstvo na poti k večnemu počitku. Vsi njeni Tunjice, april 2012 Tistega, ki ga neskončno rad imaš nikoli ne umre, le nekje tam daleč, daleč je... ZAHVALA V tihem pomladnem jutru se je v 81. letu od nas poslovila draga žena, mama, stara mama, sestra, teta in tašča FRANCKA ZORE roj. Hace, s Kovinarske 10/c v Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku, praporščakom, trobentaču in kvartetu Grm za ganljivo zapete pesmi. Hvala tudi dr. Jermanovi za dolgoletno nesebično pomoč. Žalujoči: mož Franko, hči Nada, sinova Janez in Frenk z družinami ter ostali sorodniki Kamnik, april 2012 Ko zadnjikrat peli mi bodo zvonovi, bom srečal tebe, začetek življenja. Zvonovi zvonijo, domov si želimo, kjer je mir in kjer je Gospod. (France Gačnik) ZAHVALA V 68. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapustil nas dragi mož, ati in stari ata JANEZ URŠIC iz Županjih njiv Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete mase. Zahvala g. župniku Antonu Prijatelju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem zbora France Gačnik za ganljivo petje, harmonikarju Tomažu za zaigrano melodijo, govorniku Bojanu in LD Stahovica. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Vsi njegovi April 2012 Energetsko varčni Mefyeneracijski center Bistrica v Domžalah odpira svoja vrata Družba IMP d.d. iz Ljubljane je v zadnji fazi gradnje Medgeneracijskega centra Bistrica v Domžalah, saj bo v mesecu maju predvidoma pridobljeno uporabno dovoljenje. To je objekt, v katerem bo poleg 82 oskrbovanih stanovanj na 16.150 kvadratnih metrov površine še 69 sob institucionalnega varstva, dnevni varstveni center, center za družbene dejavnosti, lokali z različnimi tržnimi dejavnostmi in 116 parkirnih mest v kletni etaži. Objekt je v celoti projektiran kot energetsko varčna stavba, z maksimalnim izkoristkom obnovljivih virov energije. Toplotna izolacija ovoja hiše iz kamene volne v debelini 16 cm nudi poleg zadostne toplotne zaščite v zimskem času tudi zaščito pred vročim poletnim soncem. Stavbno pohištvo je največji vir toplotnih izgub, zato so v objekt vgrajena okna in balkonska vrata iz tipskih PVC profilov s troslojno zasteklitvijo na severni strani in dvoslojno zasteklitvijo na južni strani. Poleg tega so vsa okna in balkonska vrata na južni strani opremljena z zunanjimi senčili na elektromotorni pogon, s katerimi bodo stanovalci lahko poleti preprečili pregrevanje prostorov. Med stanovanji je poskrbljeno tudi za ustrezno zvočno zaščito. Oskrbovana stanovanja so od 2. do 6. nadstropja, od tega jih je polovica obrnjena z balkonom na sever, druga polovica pa z ložo na jug. Za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje se bo kot primarni vir energije uporabljala podtalnica, kot rezervni vir pa zemeljski plin. Vse porabnike toplote bodo napajale toplotne črpalke na odprti sistem voda-voda. Oskrbovana stanovanja bodo ogrevana s talnim gretjem, večina ostalih prostorov v objektu pa tudi s talnim gretjem, delno pa z nizkotemperaturnimi ventilatorskimi konvektorji. Dobra toplotna zaščita objekta in sodobna ogrevalna naprava nista dovolj, če potrebe po toploti ne moremo prilagoditi trenutnim potrebam v prostorih, kjer prebivamo. Zato bo v vsakem stanovanju sobni termostat, s katerim bo uporabnik skrbel za dobro počutje in gospodarno rabo energije. Poraba energije za ogrevanje za posamezno stanovanje bo merjena s kalorimetrom, ki bo vgrajen v razdelilni omarici na hodniku. Priprava tople sanitarne vode bo ravno tako vezana na toplotno črpalko in vsako stanovanje bo imelo svoj merilnik porabe. Vsi merilniki za vodo, elektriko (stanovanje in shramba) in ogrevanje bodo nameščeni v omaricah na hodniku pred stanovanjem, kar pomeni, da bo uporabnik stanovanja plačeval stroške po dejanski porabi. V petek in soboto, 18. in 19. maja, investitor organizira DNEVA ODPRTIH VRAT, ko si bo možno ogledati dokončan objekt in oskrbovana stanovanja. Ogledi se bodo začeli ob 10. uri, posebnih omejitev ni, obvezna pa je predhodna najava na 031/684-849 Vanja Lovšin, 041/733-783 Gregor Gerbec ali 031/647-333 Benita Kovič. Vsako oskrbovano stanovanje bo prezračevano z napravo za prezračevanje z vračanjem (rekuperacijo) energije z visoko stopnjo izkoristka odpadne toplote. To pomeni, da s toplim zavrženim zrakom grejemo sveži hladen zrak. Poleti bo zrak v prezračevalnih napravah dodatno ohlajen in razvlažen, pozimi pa dodatno ogret. Sistem deluje tako, da se zrak dovaja v »čiste« prostore, kot so spalnice in dnevna soba, odvaja pa se iz »umazanih«, kot je kopalnica. Zrak se ves čas giblje iz »čistih« proti »umazanim« prostorom. Z zračenjem skozi okna porabimo pozimi za gretje ali poleti za hlajenje svežega zraka veliko toplotne energije. Oken pozimi in poleti tako ni več potrebno odpirati. Pri odločanju o gradnji MGC Bistrica je investitor zasledoval tri ključne cilje: sodoben program centra z bogato vsebino, energetsko učinkovitost z uporabo obnovljivih virov energije in nizke obratovalne stroške. S svojimi strokovnjaki je investitor pripravil tudi informativni izračun mesečnih stroškov za tipično enoinpolsobno ter dvosobno stanovanje. V oceno obratovalnih stroškov so zajeti vsi stroški, ki bodo bremenili uporabnika stanovanja (upravljanje, čiščenje, receptor, hišnik, elektrika, voda, ogrevanje, odvoz smeti, zavarovanje, pregledi naprav in aparatov,...) in so ocenjeni na cca. 78,00 evrov za manjše stanovanje s 30 kvadratnimi metri uporabne površine in cca. 120,00 evrov za dvosobno stanovanje z 48 kvadratnimi metri uporabne površine. Oskrbovana stanovanja investitor ponuja na trgu in sicer so cene stanovanj od 89.480,00 EUR do 198.240,00 EUR z DDV-jem na enoto. Celotni cenik in vse ostale informacije lahko najdete na www.mgc-bistrica.si. Po predhodni najavi je možen tudi ogled stanovanj. Za vse dodatne informacije je na voljo predstavnica investitorja IMP, d.d., Vanja Lovšin, 031 684 849, vanja.lovsin@imp.si. Homec, Vaška pot 38a, Radomlje tel.: 0599 58 914, GSM: 070 550 590, e-mail: veterina.noe@siol.net http://www.veterina-noe.net ^ ambulanta hrana in osnovna oprema za male živali ^ nega psov - kopanje, striženje 10% popust na ležišča v MAJU. H