Ano (LETO) XXIV. (18) No. (štev.) 2
SLOVENIA LIBRE)
BUENOS AIRES 14. januarja 1965
JV« voti skozi 1965
Leto, ki smo ga prea dvema tednoma začeli, je obletnica mnogih pomembnih dogodkov v slovenski narodni in politični zgodovini. Starejšim bodo dali priložnost, da bodo obujali spomine nanje in na leta, v katerih so se dogajali, slovenski doraščajoči mladini v izseljenstvu, pa tudi v domovini bodo pa v pouk in pojasnilo slovenske politične in narodne preteklosti ter razvojne poti slovenskega naroda.
Na poti skozi leto 1965 zadevamo ob naslednje pomembnejše obletnice iz življenja slovenskega naroda.
Dne 26. aprila 1915 so med prvo svetovno vojno države antante — Francija, Anglija in carska Rusija — podpisale v Londonu takoimenovani Londonski pakt. Z njim so izročile dotedanji zaveznici Avstrije in Nemčije Italiji slovensko Goriško in Primorje vse do Rakeka kot plačilo za njeno udeležbo v prvi svetovni vojni na strani antante. Tako je po končani 1. svetovni vojni 1. 1918 prišlo vse to slovensko ozemlje pod Italij0 ter ie v vseh povojnih letih Londonski pakt vsem italijanskim vladam samo še večal hlepenje po ostalem slovenskem ozemlju. Tako postane še bolj razumljiva težnja Italije, da si je zlasti leta 1941 hotela prigrabiti čim več slovenskega področja. Ni mogla preboleti dejstva, da ni pod njen0 oblast tedaj prišel še trboveljski rudarski revir. Je pa ostala od tedaj živa ta težnja v italijanski državni politiki še naprej.
V maju 1925, t. j. pred 45 leti, smo imeli v Ljubljani pomemben kulturni dogodek. Izšel je prvi zvezek Slovenskega biografskega leksikona. Njegovo izdajo je omogočila Zadružna gospodarska banka, denarna centrala tistih slovenskih zadružnih in drugih ustanov, ki so nastale po zamisli dr. Janeza Ev.
JOHNSONOVA DRŽAVNA POSLANICA
Ameriški predsednik Johnson, ki bo 20. t. m. začel svojo drugo predsedniško dobo, je za INovo leto po radiu in televiziji podal ameriškemu narodu in vsemu svetu svojo državno poslanico.
V govoru je med drugim povabil nove sovjetske voditelje, naj obiščejo ZDA, „da bodo spoznali našo državo“, objavil nov prosvetni program, za katerega je določil 1.500 milijonov dolarjev in pozval na vsesplošno bitko proti revščini in nalezljivim ter drugim težkim boleznim. Za ta program je določil 784 milijonov dolarjev.
Ameriške oborožene sile bodo vedno močnejše „ves čaš mojega predsednikovanja“, potrebujejo pa tako ZDA kakor ostali svobodni svet enotnost doma in v Zunanjepolitičnih odnosih. „Z ZSSR hočemo doseči mirno sožitje, ki bo zmanjšalo nevarnost svobodi, toda, da bomo lahko živeli v miru, se moramo boljše poznati. Upam, da bodo novi sovjetski vodje mogli obiskati ZDA, da bodo spoznali to deželo na lastne oči“, je izjavil Johnson. Ni pa Bela hiša doslej izdala formalnega vabila za obisk sovjetom. Prav tako je Johnson predlagal, naj bi sovjeti prenašali svoje televizijske programe v ZDA, Amerika pa bi prenašala svoje v ZSSR.
Številk novega državnega proračuna Johnson v tem govoru ni objavil. Obljublja pa, da bodo Amerikanci imeli še
višjo življenjsko raven z znižanjem davkov. „še nadalje bomo hodili po poti proti uravnovešenemu proračunu v uravnovešenem gospodarstvu,“ je poudarjal Johson.
Johnson je tudi objavil, da namerava v letošnjem letu obiskati nekatere evropske in južnoameriške države. V borbi proti komunističnemu imperializmu ZDA ne bodo odnehale. Vietnam bodo še naprej branile pred komunisti in poskušale priti do rešitve tega problema tako, da ne bo ogrožena svoboda. Mir v Aziji je življenjska važnosti za miren obstoj ZDA, meni Johnson.
Latinski Ameriki b,odo ZDA še naprej pomagale z organizacijo Zveze za napredek, tesno sodelovale s silami NATO, združenje obeh Nemčij s Svobodnimi volitvami pa še vedno ostaja „velika nekončana naloga“ svobodnega sveta.
Prvič v zgodovini ZSSR Se je zgodilo, da sovjetsko časopisje ni samo objavilo kratkih izvlečkov iz nastopnega govora ameriškega predsednika, temveč, da ga je tudi komentiralo, čeprav seveda sovražno. Moskovsko časopisje piše, da Johnson uporablja „obrabljene protikomunistične fraze“, kitajsko časopisje pa grozi Washingtonu, da je „usoda ameriškega imperializma v Aziji zapečatena“.
kakor težak glavobol, Moskvi in Pekingu pa novo žetev. Mnogi ameriški kongresniki trdijo, da so se ameriške sile, vojaške in finančne, preveč raztegnile po svetu in slabijo vedno bolj. Predlagajo, naj bi se ZDA znova potegnila v neke vrste izolacijo in pustila, da gre razvoj dogodkov v tkzv. „mehkih“ področjih v Aziji in Afriki svojo pot. Za „mehka“ področja kongresniki smatrajo tiste predele, na katere silijo komunisti. Menijo, da se morajo ZDA tesno nasloniti samo na Evropo in na latinsko Ameriko.
Na ameriško vlado poleg kongresnikov pritiskajo tudi razne organizirane skupine v ZDA, med' njimi zlasti verski vodje in druge civilne osebnosti, ki so nedavno poslale Johnsonu odprto pismo, v katerem zahtevajo, da ZDA zapustijo Južni Vietnam. V pismu priznavajo, da bo Hočiminh zavzel Južni Vietnam, toda menijo, da se bo potem tamkajšnji komunistični režim spremenil v azijski titoizem, neodvisen od Pekinga. Ne moti pa jih, da je titoizem prav tako komunističen, krvoločen in diktatorski, kakor kateri koli komunizem.
Še pred nekaj leti so v Washingtonu smatrali, da se bosta Zahod in Vzhod dokončno spopadla na tkzv. „mehkih“' področjih v Aziji in Afriki. Ta spopad' že traja vsa ta leta, toda zahodnjaki ga zaradi neodločnosti in naivnosti iz-
Indonezija izstopila iz ZN
Indonezija je pretekli teden bila prva i komentarjev, kitajsko pa je v dolgem
poročilu pozdravilo Sukarnovo odločitev in silovito napadlo ZN.
država, ki je izstopila iz Organizacije Združenih narodov. Levičarski predsednik Sukamo, ki postaja v svojih dejanjih vedno bolj komunističen, je objavil, da v polnem soglasju s svojimi vojaškimi poveljniki in vlado „Slovesno izjav-
lja, da Indonezija izstopa iz članstva Kreka. Izdaja leksikona je bila izrazito | ZN“. Ta organizacija da je poprišče za mecensko dejanje, ki je pričalo, kako je nadvlado velesil nad manjšimi narodi in
slovenski zadružni denarni zavod z velikimi denarnimi sredstvi omogočil izrazito kulturno ustanovo, izdanje Slovenskega biografskega leksikona. Pri tem ga je vodila samo želja, da tudi Slovenci dobe svoj biografski leksikon ter se tudi na tem področju uvrste med ostale kulturne narode sveta. Zato tedanji uredniki Slovenskega biografskega leksikona tudi niso prav nikogar, ki se je kakor koli vidnejše uveljavljal med Slovenci ali je bil s svojim delom z njimi povezan, pa naj je bil kakršne koli politične miselnosti, izključevali od vključitve vanj. Sedanji kom. nadaljevalci izdajanja Slov. biografskega leksikona so se pa od tega načela, ki ga je, pred 45 leti postavil slovenski kat. denarni zavod v Ljubljani, zelo, zelo oddaljili.
Maja meseca letos bo minilo 20 let od tragičnih dogodkov, ki so se ob zaključku II. svetovne vojne odigrali tudi na slovenskih tleh. Komunistični nasilnik je vsled naivnosti in kratkovidnosti zahodnih zaveznikov prišel na oblast ter je nad svobodoljubnim slovenskim narodom vzpostavil svojo krvavo diktaturo ter z njo enostavno zamenjal sovražne okupatorske oblasti. V pijanosti zmagoslavja so se komunistični oblastniki razbesneli po vsej slovenski domovini ter po njej morili in pobijali slovensko narodno zavedno mladino. Vsa Slovenija je posejana z množičnimi grobovi slovenskih žrtev. Svobodni Slovenci po svetu se jih bomo spominjali ob 20-let-nici njihove največje žrtve za lepšo bodočnost slovenskega naroda z vso dolžno pieteto teh hvaležnostjo. S tem bomo znova potrdili zvestobo njihovim idealom, si z njo dali novih vzpodbud za graditev lepše bodočnosti Slovencem v izseljenstvu in v domovini s podpiranjem vseh ustanov, ki skrbe za ohranitev narodnih in verskih tradicij med Slovenci, narodü v domovini pa utrdili upanje in vero v ponovno vstajenje slovenskega naroda in v ponovno življenje v svobodi in demokraciji, ki naj zamenja sedanjo protiljudsko nasilno komu nistično oblast.
Dne 24. junija 1935 je bila v Beogradu zaprisežena vlada dr. Stojadino vica, dr. Korošca in dr. Spahe. Letos torej mineva 30 let od tega važnega dogodka v slovenski in jugoslovanski politični zgodovini. Po zaslugi dr. Korošca s0 od tega leta pa vse do nacističnega in fašističnega napada na Slovenijo in ostale dele Jugoslavije dobili
iegl0 ameriškega imperializma. Kot razlog za izstop je Sukamo navedel izvolitev malajzijskega delegata v Varnostm' svet.
Vodstvo ZN je pozvalo Sukarna, naj prekliče izstop in premisli resnost dejanja. Sukamo je ponovil svojo odločitev g izstopu. V svoji palači je sprejel na razgovore ameriškega, britanskega in sovjetskega veleposlanika, nato pa še kitajskega. Menijo, da so mu prvi trije prigovarjali), naj svojo odločitev prekliče, kitajski pa da ga je po Maoce-tungovem ukazu bodril, naj vztraja. Sovjetsko časopisje je izstop Indonezije iz ZN objavilo s kratkim poročilom brez
ZAHVALA
ZA BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA
Predsednik NO za Slovenijo g. dr. Miha Krek nam je poslal pismo, v katerem nas prosi za objavo naslednje zahvale:
Za božične praznike in novo leto sva dobila z ženo Matko od rojakov v Argentini in iz drugih držav v svetu toliko voščil in čestitk z najlepšimi željami in pozdravi, da mi je nemogoče, da bi se mogel vsakemu posebej zahvaliti. Zato to storim po Svobodni Sloveniji. Za izražene želje in voščila ob prazniku Kristusovega rojstva ter ob nastopu novega leta se vsem naj-iskreneje zahvaljujem z željo in prošnjo, da bi novorojeno božje Dete v novem letu vedno s.premljalo s svojim blagoslovom vse naše delo za slovenski narod.
Vse lepo pozdravljam!
Dr. Miha Krek Predsednik NO za Slovenijo
gubljajo. „Če bodo ZDA začele zapuščati ta področja, ker da niso življenjsko važna zanjo, kako dolgo bosta Evropa in južna Amerika ostali zanjo življenjsko važni področji?“, se sprašuje ameriška revija Time.
Medtem so Sukarnovi gverilci izvedli več izkrcanj v Malajziji, vendar so ma-lajzijske čete skupno z angleškimi polovile večino indonezijskih komunistov.
Anglija se je resno zavzela za obrambo Malazije in je dosici navozila v Singa- vladarje sveta in odgovorne osebnosti, pur in na področja države nad 50.000 i (ja človeštvu zagotove to naj večjo ho-
I Z TEDNA
Papež Pavel VI. je določil, da se bo četrto obdobje II. vatikanskega koncila začelo dne 14. septembra. Zaključek koncila ni napovedan, sodijo pa, da ga bodo koncilski očetje zaključili še to leto pred Božičem.
Papež Pavel VI. je v novoletnem nagovoru na člane diplomatskega zbora izrazil zaskrbljenost za ohranitev miru na svetu. Zato je znova pozval
svojih vojakov s polno bojno opremo. Malajzija sama je dobila od Anglije in ZDA najnovejše orožje, tanke in letala, tako, da je ta država, po mnenju Anglije, sedaj pripravljena na kakršen koli napad Indonezije.
Med Anglijo, ZDA in drugimi jugo-vzhodnoazijskimi zavezniki, med njimi Avstralijo, se vodijo neprestani razgovori o položaju okoli Indonezije in Ma-lajzije. Menijo, da Sukamo ne bo tvegal frontalnega napada na Malajzijo, kljub moralni pomoči Kitajske, katera mu obljublja za tak slučaj tudi materialno pomoč.
ZDA iščejo rešitev iz Vietnama
V Južnem Vietnamu doživljajo ZDA svojo politično-vojaško tragedijo po
drugi svetovni vojni. Državljanska vojna, v katero so se zapletle po vietnamskem pozivu za pomoč, se vleče že v četrto leto, brez možnosti uspešnega konca. Nestabilnost južnovietnamskega političnega položaja slabi odpornost te državice proti komunistom, ki z vedno močnejšimi oddelki napadajo s severa. Večino Južnega Vietnama imajo že v oblasti, ostali predeli pa menjaj0 gospodarja.
Po Novem letu so vladni vojaški oddelki in Amerikanci utrpeli težke izgube v več bitkah s komunisti. Južnovietnam-ski generali so rovarili proti vladi, toda
so pod ameriškim pritiskom znova predali oblast civilnim oblastem, proti katerim pa so se znova dvignile množice študentov in budistov, ki so vse močno pod komunističnim vplivom in vodstvom.
Ameriška vlada, kakor kaže, bi še rada izmotala iz vietnamske državljanske vojne, toda ne najde izhoda. V ameriškem kongresu se vedno močneje pojavljajo glasovi, da morajo ZDA zapustiti Vietnam. Prav majhno je število tistih senatorjev in poslancev, ki se zavzemajo za napad na Severni Vietnam. Amerikanci iščejo možnost za „časten“ sporazum s komunisti v jugovzhodni Aziji, čeprav doslej noben sporazum s komunisti ni prinesel Zapadu drugega,
dobili Slovenci še tiste vrhunske kultur-znejših nastopih med Slovenci ni več
ne in gospodarske ustanove (Akademija znanosti in umetnosti, Kmetijska zbornica itd.), ki jih do tedaj še niso bili imeli. S -tem svojim -delom za kulturni, gospodarski in socialni dvig slovenskega naroda ter z zagotavljanjem možnosti za njegov nadaljnji nemoteni vsestranski razvoj se je dr. Korošec tako uveljavil med njim, da je postal nesporni voditelj Slovencev.
Naslednja pomembnejša obletnica bo oktobra. Dne 7. oktobra 1925 je umrl biv. kranjski deželni glavar dr. Šušteršič. V Avstriji je v Slovenski ljudski stranki igral važno vlogo ter v kranjskem deželnem odboru razvijal veliko delavnost. Narodno osvobodilno gibanje Slovencev med prvo svetovno vojno v končnem razdobju ni bilo po njegovem političnem konceptu, zato ga je razvoj dogodkov izločil iz nadaljnjega slovenskega političnega dogajanja ter se v po-
mogel uveljaviti.
brino sveta. Na praznik sv. Treh Kraljev je pa v nagovoru na zbrano mno. žico na trgu sv. Petra poudarjal potrebo po edinstvu krščanskega sveta.
Čilski predsednik Eduardo Frei je v parlamentu, v katerem krščansko-demo-kratska stranka sama nima večine, prvič naletel na -oviro pri izvajanju svojega socialnega in gospodarskega programa. Radikali so se namreč pridružili socialistom in komunistom ter so z njimi v parlamentarnem odboru glasovali proti podelitvi pooblastil predsedniku, da bi med drugim, mogel skleniti z am. družbami pogodbo glede ureditve vprašanja bakra. Po pogodbi, ki jo ima pripravljeno Frei z ameriškimi družbami, ki izkoriščajo rudnike bakra v Čilu, bi čilska vlada postala večinski lastnik delnic novih družb ter bo tako tudi ona skupno z Amerikanci odločala o izrabljanju rudnikov bakra ter njegovi prodaji. Predsednik Frei je opoziciji zagrozil, da jo bo p0 radiu in televiziji pred javnostjo obsodil, da sabotira obnovitveno delo v Čilu. -Splošna sodba v Čilu je, da bo Frei pri prihodnjih volitvah v marcu dobil sam zadostno večino tudi v parlamentu, da bo v celoti lahko izvedel svoj obnovitveni program, ki ga je napovedal pred volitvami.
ke vlade René Barrientos je izjavil, da bo izvedel volitve še letos. Verjetno julija ali avgusta. Istočasno je pa ostro napadel prvaka kom. narodno levičar* ske revoluc. stranke Juana Lechina. Javno ga je obtožil, da je komunist in da s -svojini nastopanjem zasleduje samo cilje te politične skupine.
Zaradi edine brazilske letalonosilko Mina Geraiš je v vladi znova prišlo do krize zaradi trenj? med mornariškim in letalskim ministrstvom. Mornarica stoji na stališču, da ona razpolaga z letali na letalonosilki, letalci pa so mnenja, da o uporabi teh letal odloča le let. min. Zaradi tega spora je v kratkem času odstopil že drugi letalski min.
Ameriški predsednik Johnson je proglasil 1. maj za Dan pravice v ZDA. V let. letu bo Johnson obiskal več juž-noam. držav. V načrtu ima obisk Pe* ruja, Brazila in Čila. Ni izključeno, da bo prišel tudi v Argentino.
V Salzburgu je bilo zasedanje Socialistične internacionale. Predsedoval mu je avstrijski podkancler Bruno Pi-tterman, udeležilo se ga je pa 40 delegatov iz 14 evropskih držav ter Iz* raela. Od odličnejših osebnosti so bili navzoči berlinski župan Brandt, danski min. predsednik Jens Otto Krag ter britanski podpredsednik in min. za gospodarstvo George Brown. .Slednji je zlasti moral braniti sed-, laburistično vlado v Angliji pred napadi delegatov ostalih držav zaradi naložitve 15% doklad na ves uvoz. Pritiskali so nanj tudi, da Angleži ne bi priznali sedanje meje na Odri in Neisi med Nemčijo in Poljsko, razpravljali pa so tudi o vprašanjih, ki s0 v zvezi z let. parlamen* tarnimi volitvami v Nemčiji ter pred-
Predsednik začasne bolivijske vojaš-1 sedniškimi in obč. volitvami v Franciji.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
November in december bosta pa posvečena spominu dveh največjih in naj
bolj zaslužnih slovenskih mož: dne 27. protivladno -odločitvijo novembra stoletnici rojstva dr. Janeza Ev. Kreka, 14. decembra pa 25-letnici smrti dr. Antona Korošca. Oba sta v tolikšni meri omogočila napredek in razvoj slovenskega naroda na političnem, gospodarskem, kulturnem in socialnem področju, da bosta trajno živela v spo- nalni poslanci utemeljevali z dejstvom
Prizadevanja za odobritev proračuna
V zbornici drž. kongresa je proračunska debata. V poslanski zbornici se je že zaključila. Vsaj za sedaj. Toda s
Opozicionalni poslanci v zbornici, razen justicialistov, namreč niso hoteli vladi izglasovati pooblastila za sprememb0 49. čl. Centralne banke, ki bi vladi omogočila izdanje novih novčanic za okoli 90 milijard pesov. Svoje odklonilno stališče so opozicio-
mi-nu med njim in bosta imela večen spomenik v slehernem narodno zavednem in vernem slovenskem srcu.
Tako bo skozi vse leto pred nami vstajala omenjena vrsta najpomembnejših dogodkov iz slovenske narodne in politične zgodovine. Ne b0 v naše malodušje, ampak samo v vzpodbudo za podvojitev dela za slovenski narod in njegovo lepšo ter srečnejšo bodočnost.
da bi s tem povzročili nekontrolirano inflacijo, ki bi bila v nesrečo narodu in državi.
Državni proračun je sedaj pred senatom. O n-jem že razpravlja senatni finančni odbor. Če bo senat sprejel proračun tako, kakor je to storila poslanska zbornica, ne bo nobenih težav. S predsednikovim podpisom in z objavo v uradnem listu bo stopil v veljavo; če bo pa senat, se pravi ljudska radikalna ve-
čina s justicialističnimi senatorji, vztrajal pri zahtevi vlade, da se v finančni zakon vnese omenjeno določilo za spremembo 49 čl. Centralne banke, potem bo proračunski predlog moral iti v ponovno razpravo pred poslansko zbornico. Za ta primer so pa opozicionalni poslanski napovedali, da bodo z vsemi razpoložljivimi sredstvi preprečili -njegovo sprejetje in odobritev. Če bi bilo potrebno, bodo z izostankom od sej izrednega zasedanja preprečili kvorum, brez katerega poslanska zbornica sploh ne more zasedati. Zato politične osebnosti menijo, da bodo ljudski radikali s to zadevo postopali zelo previdno. Eni so mnenja, naj bi drž. proračun sprejeli brez zahteve po spremembi omenjenega člena Centralne banke, ter naj bi o tem -vladnem zak. predlogu razpravljali povsem ločeno od proračuna, drugi pa mislijo, da je potrebno, da vlada točno določi višino, do katere namerava zvišati cbtok denarja v državi in naj tudi na-
k
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Vprašanje dušnega pastirstva med {Slovenci
v Gorici
Stolni vikar v Gorici dr. Kazimir Humar je objavil v božični številki Katoliškega glasa članek o problemih dušnega pastirstva med slovenskimi verniki v Gorici. Vprašanje o problemih dušnega pastirstva je postalo še bolj aktualno, ker je poseben odbor razposlal pismo goriškim Slovencem, v katerem predlaga rešitev problema z ustanovitvijo posebne slovenske župnije. Izgleda, da tudi sedanji goriški nadškof Andrej Pan-grazio smatra ustanovitev take župnije kot zadovoljivo rešitev tega vprašanja.
V članku stolni vikar dr. Kazimir Humar pravi, da je misel o slovenski župniji sama na sebi posrečena, toda kljub vsemu ni povsem zadovoljiva za Slovence. Predvsem zaradi tega, ker so Slovenci raztreseni po vsej Gorici, saj žive od vseh začetkov mesta, ki so mu tudi dali ime. Vendar so imeli do padca fašizma le dve slovenski jutranji maši v stolnici in Travniku, sedaj pa imajo še
slovesni maši v teh cerkvah ob 9 in 10. Poleg tega so mnogo slovenski duhovniki, ki niso bili direktno v dušnem pastirstvu, a so bivali v Gorici in so prostovoljno pomagali pri pridiganjju in vodstvu slovenskih verskih organizacij. Noben župnik v Gorici pa ne čuti dolžnosti, da bi tudi sam od sebe kaj storil za slovenske vernike, čeprav je po cerkvenem zakoniku „župnik dolžan izvrševati dušno pastirstvo pri vseh svojih župljanih“. Tako stanje je nevzdržno, predvsem ker je sedaj praksa Cerkve, da mora duhovnik do ljudi in ne čakati, da bodo ljudje prišli k njemu. Ena sama slovenska župnija pa bi pomenila ukinitev raznih slovenskih verskih centrov v stolnici, na Placuti in Travniku. Slovenci so ves čas živeli v goriških župnijah m niso priseljenci. Službo božjo so ohranili v težkih razmerah v raznih župnijah, sedaj pa naj bi čez noč odpovedali.
Kljub temu pa to ni rešitev tega problema. Morda bi bil res potreben
Vatikansko glasilo žaluje ob smrti pesnika Tomaža Stearnsa Eliota
Pretekli torek, 5. januarja je Osservatore Romano imenoval dan prej umrlega pesnika Eliota edinstvenega in naj-večjega pesnika modernega sveta.
^Pravijo, da bo njegova osebnost dobivala vedno širši prostor v kulturni zavesti Zapada/4
Vatikanski dnevnik pravi, da je T.
S. Eliot kot pesnik, esejist in dramaturg „bil s svojo avtoriteto in s svojo inteligenco prisoten na vsakem področju mišljenja in umetnosti. Njegova dela se zares morejo smatrati kot najvišji in na j več ji izraz svetovne književnosti našega stoletja...“
Kdo pa je bil mož, katerega se vatikansko glasilo tako častno spominja?
Kot sin stare angleške družine, ki se je koncem XVII. stoletja izselila v ZDA, se je rodil dne 26. sept. 1888 v Saint Louis, Missouri; dobil zelo mednarodno vzgojo na univerzah: Havard, Pariz, Oxford ter v iNemčiji. Pesniško se je šolal ob francoskem simbolizmu, bil častni doktor sedmerih univerz in 1. 1848 dobil Nobelovo nagrado za literaturo.
Leta 1927 je postal angleški državljan, leta 1928 pa prestopil v katoliško vero.
Njegovo težko zgrajeno pesništvc nam odkriva duhovno revščino modernega sveta. Saj se je poleg simbolistov učil tudi od Danteja in pa metafizičnih pesnikov. Ko se je za stalno naselil v Londonu, je začel izdajati literarni list „Criterion“, postal pa je tudi direktor ugledne londonske založbe.
Njegova dela obsegajo nekaj miselno obtežene lirike in nekaj gledaliških del. Njegove pesmi izhajajo manj iz srca nego iz razuma in kritike. „Ariel Poems“ in pa „Ash- Wednesday (Pepelnična sreda), nastali med leti 1927 —1930 sta že odsev njegovega duševnega dogajanja, ki so pesnika vodila V katolištvo. Odslej pesnik daje v svojih delih prostora tudi, kar mu je
osebnega. Zreli sad njegovega v spre-so ga prepeljali v vas (Somerset, obrnjen ju poglobljenega in razširjenega	Dr. Julija Pajman
življenjskega gledanja je pa „Four Quartets“.
Izmed gledaliških del naj navedem obe najvažnejši „Murder in cathedral“ (Uboj v stolnici) (1935) in pa >,Family Reunion“ (1939). Prva je verska čudežna igra o mučeniški smrti sv. Tomaža Becket-a. Druga pa je moderna družbena drama v verzu, ki se dagaja med visokim angleškim plemstvom. Delo sloni na grški drami in po vsebini in značajih kaže ne samo sličnost, ampak còlo vzporednosti, čeprav je iz antične usodne tragedije nastala krščanska drama, v kateri človek stoji tem bliže rešitvi, čim bolj trpi pod zavestjo svoje krivde.
Vse bolj važn0 nego literarno je kritično delo pesnikovo, katero je njegov „Criterion“ izdal dosti zaključeno. Svoja mnenja o današnjih problemih je pesnik zbral v knjigi „The Idea of a Christian Society“ (Ideja krščanske družbe) (1939), kjer razvija načrt svetovne države (Saj je bil mednarodnjak že po vzgoji (ZDA, Francija, Anglija, Nemčija), po vzgledu krščanske hierarhije. Toda ža T. S. Eliot-a politični problemi ne stojijo v ospredju. V svojem „Criterion“ je zapisal: „Obstoja samo en izhod iz duhovne revščine Zapada in ena rešitev za evropsko kulturo: ljudje Se moraj0 naučiti, da nimajo voliti med političnimi nauki, ampak med posvetnim in krščanskim življenjem.“
V zasebnem življenju *e bil Thomas Stearns Eliot direktor Faber & Faber, vodilno podjetje angleškega založništva. Vsako jutro je hodil v svojo pisarno, visok, vitek ir, sključen. Londonskega literarnega vrvenja se je skrbno izogibal. Bil je laični svetnik svoje župne cerkve sv. Štefana v londonskem okraju Kensigton, v kateri so v četrtek, 7. Januarja opravili zanj vse pogrebne obrede, saj je nad trideset let molil v njej. K zadnjemu zemsikemu počitku pa
verski center za goriške iSlovence, ki naj bi ga vodil stalen dušni pastir, poverjen i kot škofijski delegat za dušno oskrbo} vseh Slovencev. Toda kjer imajo Slo-* 1 * venci službo božjo v svojem jeziku, tam naj tudi še nadalje ostane in naj se razširi tudi na druge župnije, kjer je večja skupina Slovencev. Slovenski duhovniki, ki za to službo skrbe in bodo skrbeli, pa naj bi ne bili le kaplani, odvisni od krajevnega župnika, ampak naj bi imeli nad | njimi del oblasti tudi centralni škofijski delegat. Ta bi mogel povezovati dušno-pastirsko delo med slovenskimi verniki in dajati primerne pobude.
Vesoljni cerkveni zbor je zbudil mnogo dušnopastirskih-problemov, ki jih bodo morali marsikje rešiti tudi škofje in škofijske konference. Med temi problemi je tudi rešitev vprašanja dušnega pastirstva po mestih in Gorica ima tudi te probleme. Po statistikah so namreč po mestih ljudje najbolj odtujeni Cerkvi, ki mora najti pot, kako približati Cerkev ljudem. Ker je v Gorici večje število Slovencev, je naloga krajevnih cerkvenih oblasti poiskati pot za rešitev raznih vprašanj. Ustanovitev slovenske župnije pa ni popolnoma zadovoljiva rešitev, ker so Slovenci po vseh krajih in ne samo v določenem delu Gorice.
AK6IHTINA
(Nadaljevanje s 1. strani) vede, zakaj naj bi se novi krediti uporabili.
Priprava marčnih volitev
Kot znano, bodo meseca marca v Argentini volitve. Obnovili bodo polovico zvezne poslanske skupščine in tudi privincijskih parlamentov. Za volitve se vse politične skupine živahno pripravljajo. Vladni radikali so že sedaj s polno paro na delu, da bi obdržali vse pri zadnjih volitvah dosežene položaje. Nevarnost za to se pojavlja zlasti zato, ker se bod0 marčnih volitev lahko udeležili tudi peronisti.
Pri teh sta dve skupini. Na eni strani so razne neoperonistične stranke, ki imajo svoje organizacije tako v prestolnici, kakor tudi v notranjosti države in zagovarjajo načela bivše peronistične stranke, ne navdušujejo se pa za Peronovo vodstvo in za poslušnost ljudem, ki jih on postavlja po svoji volji. Druga skupina je pa tista, ki aledi Peronu in od njega postavljenemu vodstvu.
Neoperonistične politične skupine imajo že odobritev za nastopanje. Te dni so v Cordobi zaključile zborovanje, na katerem so ustanovile Državno konfederacijo justicialističnih strank in
BRALI SMO
„Obsodba obiska jug. funkcionarja naši državi“
V Argentini se je mudil na obisku predsednik Zveze titovskih kom. sindikatov v Jugoslaviji Svetozar Vukma-novič — Tempo, eden od nosilcev sedanje kom. diktature v Jugoslaviji.
Zaradi njegovega obiska v Argentini je bila v nedeljski številki buenos-aireškega uglednega dnevnika La Pren-sa (10. I. 65) objavljena pod gornjim naslovom naslednja obtožba:
“Delegat Medameriške konfederacije za obrambo kontinenta g. Alberto Daniel Faleroni, je dal izjavo, nanašajočo se na obisk v naši državi predsednika Konfederacije jugoslovanskih sindikatov g. Svetozarja Vukmanoviča, ki danes potuje v Čile.
„Jugoslovanski fukcionar — tako pravi izjava —, ni delavec, ampak vojak, ter v jugoslovanski vojski zavzema položaj armadnega generala. Razen tèga je še strokovnjak za organiziranje in koordiniranje gverilcev. Ni demokrat, ampak eden najzvestejših slug jugoslovanske komunistične partije in njenega sedanjega vladarja tirana Josipa Broza -— Tita.
Osebnost Vukmanoviča je prikazana v knjigi „Kdo je kaj v komunizmu“ (Quien es quien en comuniSmo44), ki je izšla v Španiji pod vodstvom José Maria Alonsa Navarra, kjer je 0 njem na strani 175 zapisano tole: ,Vukma-novič Svetozar (,Tempo4), armadni general, komunistični vojaški funcionar. Rodil se 1912 in študiral pravo na vseučilišču v Beogradu; v komunistično stranko vstopil leta 1935; leta 1941 organiziral gverilce kot odporniško silo v Bosni; leta 1942 je bil poslan v Makedonijo kot msebnii odposlanec Tita; glavni častnik - koordinator gverilskih akcij EL ASA v Bolgariji, Albaniji, Ju-
goslaviji hi Grčiji; poslanec jugoslovanske zvezne skupščine, izvoljen 11. novembra 1945; član Izvršnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije, izvoljen 28. septembra 1947.4
Spričo navedenega demokratski argentinski sindikati s sprejemanjem in pozdravljanjem komunista borca Vukmanoviča izvajajo napad jna svobodo in demokracijo, kajti omenjeni jugoslovanski vojaški veljak predstavlja mednarodni marksistično leninistični totalitarizem in imperializem44.
DR. IVAN GRAFENAUER UMRL
V	Ljubljani je ob zaključku leta 1964 umrl v 85. letu starosti prof. dr. Ivan Grafenauer.
Pok. dr. Grafenauer je bil koroški rojak. Rodil se je 1870 v Veli vasi pri Brdu v šmohorskem okraju. Gimnazijo je študiral v Beljaku, slavistiko in germanistiko pa na dunajskem vseučilišču. Kot profesor je služboval v Kranju in Ljubljani. Tu je postal tudi profesor na vseučilišču. Bil je tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Iz svoje stroke je napisal veliko razprav in študij. Zlasti je znana njegova slovstvena zgodovina „Kratka zgodovina slovenskega slovstva44. Priredil je tudi Slovensko čitanko za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol.
V	zadnjih letih se je zlasti posvetil ljudskemu slovstvu in na tem področju postal največ ji strokovnjak. S tega področja je izdal leta 1943 knjigo Lepa Vida, leta 1951 pa študijo Slovenske pripovedke o kralju Matjažu. Njegovo vsestransko delo je dobilo priznanje tudi v svetu ter je bil prav lansko jesen imenovan za častnega člana Mednarod-
ljudskih gibanj. Sklenjeno je bilo, da bo vodstvo te konfederacije zaprosilo za politično osebnost, da se bo lahko že udeležila marčnih volitev.
Peronu sledeča justicialistična stranka je tudi zaprosila za politično osebnost. Volilni sodnik dr. Leopoldo Isau-lalde jo ji je tudi podelil, toda proti njegovi odobritvi je takoj vložil pritožbo državni tožilec dr. Silvano Raul Becerra. O njegovi pritožbi bo dokončno razpravljala Državna volilna zbornica. Proti odobritvi politične osebnosti justi-clalistični stranki so vložili pritožbo tudi predstavniki stranke Zveze argentinskega ljudstva (predsednik biv. predsednik gen. Aramburu), demokratske konservativne stranke v Bs. Airesu in stranke osvobodilne revolucije.
Okolnosti, ki bodo spremljale razpravo v Državni volilni zbornici, odo-, britvi Peronove justicialistične stranke I ne bodo naklonjene. Kajti med tem e ! petorica, ki sestavlja takoimenovani od-! bor za Peronovo vrnitev, na tiskovni konferenci pojasnila vzroke zadnje ponesrečene Peronove vrnitve. Peronov namestnik v Argentini ing. Iturbe je pa ^atem prebral Peronovo pismo, ki je bilo datirano z dnem 2. decembra 1964 v Rio j de Janeiru, da ne bi kompromitiralo Perona v Madridu, ki se je, kot znano, moral obvezati, da v času svojega bivanja v Španiji, ne bo politično deloval. Po preprečenem poizkusu za vrnitev Peron v pismu napoveduje vladi „splošno vojno“. Dobesedno pravi: „Začeti je treba s splošno vojno z vsemi sredstvi, na vseh koncih in ob vsakem trenutku.44 Porón svojim pristašem zatem pohvalno omenja delo članov odbora za njegovo vrnitev ter zatrjuje, da ima vanje popolno zaupanje. Isto zaupanje vanje zahteva tudi od drugih, kdor pa tega noče izpolniti, naj se raje odstrani.
Da so peronistični fanatiki vzeli dobesedno Peronovo napoved, potrjuje tudi dejstvo, da je bila v ponedeljek, 11. t. ; m., že položena bomba na hodniku II. nadstropja v drž. kongresu. Eksplozija bombe je povzročila občutno materialno škodo. K sreči človeških žrtev ni bilo.
V zvezi z marčnimi volitvami je omeniti izjavo notranjega ministra dr. Pai-mera, da se bod0 volitve izvedle v navedenem času, t. j. marca meseca.
Prav tako je pomembna ugotovitev presednika stranke Zveza arg. ljudstva biv. predsednika republike gen. Aramburu j a, da je nadaljnje drobljenje političnih sil v Argentini samo v škodo naravnemu političnemu razvoju v državi. Zato zagovarja potrebo po združitvi vseh programsko sorodnih političnih strank v močno politično silo, ki bi lahko kljubovala in odločno odbijala napade protidemoikratskih sil bodisi s skrajne desnice, kakor skrajne levice.
nega inštituta za ljudsko pripovedne raziskave.
Ob njegovi smrti je zapisal Niko Kuret: „Poleg filološkega in literarnozgodovinskega opusa zapušča Ivan Grafenauer ob svoji smrti blizu 70 narodopisnih del, od katerih bi nekatera sama zadoščala, da mu zagotove sloves narodopisen evropskega in svetovnega formata.44
Večer slovenskih božičnih pesmi v Buenos Airesu
Bil je v soboto 9. januarja t. 1. v Slovenski hiši. Pripravil ga je Slovenski pevski zbor Gallus. Pred leti so bili taki večeri že kar tradicionalne božične prireditve, ki so vedno privabile v razne cerkve zelo veliko rojakov. Največ koncertov božičnih pesmi je bilo v baziliki Marije Pomočnice v Ramos Mejia, zatem pa v župni cerkvi v Ciuda-deli. L. 1961 je, kolikor nam je znano, imel Gallus zadnji tak koncert in sicer 21. decembra, ko je pel slovenske božične pesmi po radiu in televiziji.
Čeprav je Gallus vsako leto prepeval božične pesmi pri osrednji slovenski polnočnici v kapeli Slovenske hiše, je prav, da je znova začel prirejati še posebne večere slovenskih božičnih pesmi. Da je ta zamisel naletela na razumevanje pri slovenskem občinstvu je pričala lepa udeležba, ko so rojak, kxvub hudi vročini tistih dni napolnili v Slovenski hiši tričetrt dvorane in galerije.
Dvorana je bila za večer božičnih pesmi pripravljena tako, da je božično vzdušje prevzelo človeka že ob vstopu vanjo. Na levi strani je bilo postavljeno veliko božično drevo, ki je segalo prav do stropa. Oder je bil zastrt. V sredini jje bila okenska slika z rojstvom Božjega Deteta, na desni strani je pa bil postavljen oder za Gallusove pevce in pevke.
Ko so začeli Gallus ovci prihajati na oder, so zažarele raznobarvne žarnice na božičnem drevesu in z ozadja se je
razsvetila okenska slika z rojstvom božjega Dqteta.
Predsednik zbora Gallus g. Gaser je zbranemu občinstvu pojasnil pripravo večera božičnih pesmi. Povedal je, da je okensko sliko zamislil in izdelal slikar g. Jure Vombergar, besedilo zia povezavo posameznih točk je napisal pisatelj g. dr. Jože Krivec, z njim pa bo povezoval posamezne božične pesmi g. Franci Holozan. Za petje solističnih točk so bili določeni gospa Marija Marinčkova, gospodični Roza Golobova in Barbka Mačkova ter gg. Ivan Rode, 'Matjaž Maček in Jože Malovrh.
G. Gaser je tudi napovedoval posamezne božične pesmi, ki jih je izvajal pevski zbor Gallus pod vodstvom g. dr, Julija Savellija ob spremljavi na harmoniju ge Anke SaVelli-Gaserjeve.
V pravem božičnem razpoloženju je nato Gallusov pevski zbor začel izvajati božični program, ki je bil vključen v Krivčev pesniški okvir ter se je razvijal takole:
Napovedovalec: „Bratje! Ura je, da od spanja vstanemo. Veselite se v Gospodu— Gospod je namreč bližu! (Flp 4, 4-6; Rimlj. 13, 11).
Po tej napovedi so se razlile po dvorani tople in nežne melodije Gruberjeve pesmi Sveta noč. Pevski Zbor jo je podal najprej mrmraje, dato pa na isti način tudi spremljal zborček deklic iz mlad. Gallusovega zbora, ki jo je pel z vsem otroškim občutjem.
Napovedovalec: Tisti čas je bil angel Gabrijel od Boga poslan v Galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni možu, ki mu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in devici je bilo ime Marija. Ko je prišel angel k njej, je rekel: Zdrava, milosti polna, Gospod je s Teboj, blagoslovljena si med ženami... Ne boj se, zakaj milost si našla pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus (Lk.
1, 26-38).
Zbor: Božična pesem iz Gorenč na Koroškem in Zicherl: Zveličar preljubi rodi se nocoj.
Napovedovalec: Sveta noč — najslajša noč. Odevala si zemljo, ko se je rodil Odrešenik. V svojo skrivnost in veličastje si zavila revni hlevček, da bi v resnični preproščini in uboštvu bolj zasijalo upanje v hrepenečih srcih vsega človeštva. In to upanje je prižgalo v nas Luč, naš kažipot usmerilo v naše odrešenje... Zahvaljen dobri Bog za to veliko milost.
Po pisateljevih besedah je zbor zapel pesmi: Cvek: Zori noč vesela in Gržinčič: Marija, daj mi Jezusa.
Napovedovalec : Mili j oni zvezd so sipali drobno zlato v sveto noč, da bi bila krasnejša in veličastnejša. Razsvetljevali so steze in poti, da so pastirji mógli v pravo smer svoj korak uravnati in najti, kar jim je bilo po angelu naznanjeno: hlevček, v jaslicah božje Dete ter Marijo in Jožefa ob njem. Blagoslovljene zvezde, ki ste bile priča največji skrivnosti vseh vekov! Hvala
vam za luč, ki pronica tudi v naša srca, da najdemo pot do božjega Defeca — našega Odrešenika! — Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje! (Lk 2. 11).
Sledile so pesmi: Ačko: Počivaj, milo De teče; Arnič: Angelski klic o polnoči; Hladnik: Angelsko petje.
Napovedovalec: Zasvetil nam je sveti dan: pridite narodi in molite Gospoda, zakaj danes je prišla na svet velika luč. Aleluja. Pojdimo, pojdimo v Betlehem m obiščimo Kralja nad kralji! Poklonimo mu svoja srca in s trumami nebeških angelov hvalimo Boga, Marijo in Jožefa z Detetom v jaslicah! Aleluja!
Zbor: Schnabel: Pohitimo tjakaj v Betlehem; Sattner: V zvezdicah žari nebo in Mav : Božična noč.
Napovedovalec: Sveta noč, noč ljubezni! Tiste velike ljubezni, ki ji ni meja, ki je razdalje ne ločijo; ljubezni, ki je povsod in vsekdar, ki vsakogar najde in osrečuje, čudeže ustvarja: zbližuje in zbira razkropljene, v objem ovija odtujene, trnje v cvetje spreminja, v obupu na dobroto spominja... Zahvaljeno božje Dete za neizčrpni kelih napoja, ki se kliče ljubezen in ki nas živi!
Zbor: Tomc: V zvezdicah žari nebo; Premrl: Božična; Sattner: Noč božična.
Napovedovalec: Božična noč —sveta noč vsem vernim zemljanom! Enaka ia vzhodu kòt na zapadu, > na severu bfc na jugu. Noč ljubezni, miru in radosti, čez vse kontinente plava veličastni klic angelov, naznanjajoč Odrešen jej. Na
svodu vseh oceanov mežikajo množice zvezda, priče velike betlehemske skrivnosti. Nocoj je svet čudovito majhen: božja ljubezen ga je prepregla, da smo si blizu, z vsemi narodi, ki so blage volje. Naj povasujej0 nocoj naše misli in dobre želje pri vseh naših prijateljih in znancih širom sveta — ustavijo pa naj se predvsem v domovih po Sloveniji, kjer srca naših mater, očetov, bratov in sestra čakajo na njihov obisk. Prisrčen pozdrav božične noči vsem tem našim zvestim, ki so blage volje.
Zbor: Mav: Svetonočna blagovest in Cerar: Božična.
Napovedovalec zaključuje: Ne bojte se; zakaj, glejte, naznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar^, ki je Kristus Gospod. Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje! (Lk 2, 14).
Po gornji napovedi je pevski zbor Gallus zaključil večer božičnih pesmi z Gruberjevo Sveto nočjo, ki je bila zapeta na isti način kot za uvod.
Ko so zamrli zadnji akordi božične pesmi v dvorani se je v njej sprožil val navdušenja, ploskanja in odobravanja za lep božični večer, ki so ga Gallusovi pevci pripravili slovenskim rojakom ter za pravo slovensko božično občutje, ki je prevzelo vsa srca. Saj so pa tudi bile za koncertni večer izbrane pesmi', ki so razodevale veselje in radost nad rojstvom božjega Deteta, ki prinaša na svet ljubezen in. srečo ter .s odrešenje vsem narodom na svetu. Tudi slovenskemu.

wm
V Jugoslaviji študira sedaj na raznih univerzah 1720 tujih študentov. Vsi imajo visoke štipendije. Mnogo večje, kakor pa domači študentje. Jugoslavija daje štipendije 1537. inozemskim dijakom. 'Največ teh študentov je iz afriških ter azijskih držav. Nekaj jih je tudi iz Latinske Amerike. Štipendije pa tujim študentom podeljujejo razen Komisije za kulturne stike s tujino in zveznega zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje tudi Socialistična zveza, -Zveza mladine, Izseljenska matica ter posamezna gospodarska podjetja. Tuji študentje, ki so ali že prekaljeni komunisti ali so pa na tem, da t0 postanejo, imajo poleg štipendij tudi prednost pri sprejemanju na hrano in stanovanje v študentovskih naseljih. Tako npr. v domove v študentovskem naselju v Ljubljani najprej sprejemajo tuje študente iz afriških in azijskih držav, zatem študente iz Srbije in Makedonije ter Črne gore in šele na to slovenske študente. Tako zapostavljanje slovenskih študentov tako glede podeljevanja štipendij in njihove višine, kakor tudi sprejemanja v oskrbo v študentovske domove pri študentih vzbuja ogorčenje proti sedanjim Komunističnim oblastem, ki z vsem svojim delom zasledujejo samo koristi jugoslovanskega in svetovnega komunizma..
Med te študente je pred zadnjim kom. kongresom prišlo tudi več kom. funkcionarjev, ki so jim govorili o raznih vprašanjih, ki so se nanašala na temo „Zveza komunistov Jugoslavije pred kongresom“. Tako član IK CK ZKS Mitja Ribičič ter predsednik ideološke '-emisije OK ZKS mariborskega okraja Stojan Požar. Ta si je zlasti prizadeval, da bi študentom pojasnil bistvo načela „demokratičnega centralizma“. Ker pa srbski študentje nočejo razumeti slovenščine, jim je govoril v srbščini Miljko Drulovič, član IK CK Zveze komunistov 'rbije.
„Mladih ljudi ni več“. Pod tem naslovom je v Delu objavljena naslednja ugotovitev: „Rudolf Kobe, tajnik krajevnega urada v Starem trgu, v katerem sredi dopoldneva ni bilo videti živega človeka, nam je takole rekel: V trgu je 36 hiš in 32 družin ali 126 ljudi. Štiri hiše so orazne. Mladih ljudi pri nas skoraj ne boste videli več. Največ odhajajo za kruhom v Kočevje, Ljubljano in drugam no svetu.
V mestih je življenje lažje, tam ljudje delajo po osem ur na dan. Poljanska dolina je revna, žito, vinska trta in drugo obrodi bolj slabo. Pri nas skoro ni hiše, ki bi ne imela koga v velikem svetu: v Kanadi, Ameriki, na švedskem, v Nemčiji in drugod. V Poljanski dolini ,ie iz leta v leto manj ljudi. Trideset vasi s Starim trgom vred je še po letu 1945 imelo skupaj 3.000 ljudi, zdaj nas ni več kot 1.400, v prenekateri vasi je veliko več hiš kot družin; Dežkova vas,
Predgiad, Radenci, Sodevci, Prelesje... Ljudje si želijo več prometa in boljšo kupčijo s poljskimi pridelki.
V	Zagoadecu in Radencih so letos ukinil' šolo. Drugod hodijo otroci po 9 km in več daleč. Ni dovolj učencev, ne učiteljev..."
Pa,č obupno žalostna podoba nekdaj veselega, zdravega in srečnega življenja slovenskega podeželja pod sedanjo komunističn o diktaturo.
V	Sloveniji je še vedno veliko podjetij, ki nimajo zaposlene niti ene osebe z visokošolsko izobrazbo. Takih podjetij je kar 180, od tega so 104 taka, ki zaposlujejo nad 100 delovnih moči.
Umrli so. V Ljubljani: Avgusta Fuchs, vdova po zlatarju, Jože Rožaj, knjigovodja v p., Fani Boltauzer, vdova po v. davčnem inšpektorju, Angela Oblak roj. Accetto, Marija Barič, vdova Novy, Pavla Aršič roj. Girandon, Maks Tičar, Frančiška Trček roj. Peterlin, Jože Rožaj, upok., Alojzija Cankar, upok.
Tob. tov., Frančiška Petančič roj. Sotlar, Frančiška Vojskovič roj. Kobal in Andrej Kopinšek, kapetan v p. v Celju, Avgust Berčko, poslovodja brusil-nice v steklarni v Rogaški Slatini, Jože Šterman, zlatar v Celju, Anka Adamič v Kočevju, Ana Barlič roj. Sotler v Vačah, Rozalija Jazbec, vdova v Ratečah, Rozalija Tominec roj. Vidmar v Št. Rupertu, Frančiška Marčna roj. Bizovičar v Poljanah, Jakob Žvan v Hrpeljah, Jože Grošelj, upokojenec v Brezovici, Leon Helmieh, poštni inšpektor v p. v Kočevju, Anka Adamič roj. Šteh v Do-brepoljah, Jera Anžič roj. Peterca v Do-brunjah, Marija Dobnikar v Toškem velu, Vid Teropšič v Novem mestu, Štefan Bedrač, žel. upok. v Celju, Josip Jušič, biseromašnik in župnik v p. v Kobaridu, Avgust Fajančič, upok. v Senovem, Anton Poljanšek v Žireh, Ivica Bregar, učenka v Zagorju, Milojka Bandelj, dijankinja v Kopru, Marija Stropnik roj. Jezovnik v Šoštanju, Jera Dobrovoljc roj. Gorjanc v Mirkah, Ferdo Volovšek v Gornjem gradu, Malči Ko-motar, učiteljica v p. na Vrhniki in Marija Majzer roj. Kos v Brežicah.
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
PROŠNJA NAROČNIKOM
Vse naročnike Svobodne Slovenije, ki za leto 1964 še nimajo plačane naročnine, prav lepo prosimo, da to store še do konca t. m.
XIV. .misijonska veletombola
Tudi letos so se Slovenci v Velikem Buenos Airesu odzvali vabilu na že tradicionalno misijonsko veletombolo z veliko udeležbo. Kakor že lani, je bila tudi letos veletombola na zemljišču Ateneo Don Bosco v Ramos Mejia preteklo nedeljo popoldne. Udeleženci tombole so tako pomagali doseči cilj, ki so ga zastavili prireditelji tombole: Zbrati 1000 dolarjev za pomoč slovenskim misijonarjem.
Pred pričetkom veletombole so letos pripravili misijonske žive slike. Marsikdo je prej dvomil v uspeh teh živih slik, ki so jih pripravili slovenski šolski tečaji iz Buenos Airesa, Carapachaya, Lanusa, Morona, Ramos Mejie, San Ju-sia, San Martina in iz Baragovega mi-sijonišča v Lanusu. Toda zamisel je uspela; prav gotovo so k uspehu v veliki meri pripomogli sodelavci, predvsem pa tudi režijska zasnova Frida Beznika in učinkovite obleke in maske. Le prostor, se zdi, ni odgovarjal; je seveda težko na prostem pripraviti primerno ozadje za 12 misijonskih slik.
Z nekaj zamude, ki je bila v zvezi z živimi slikami, je nato pričela veletombola. Misijonski sodelavci so poskrbeli tudi za pijačo in jestvine, da so udeleženci laže čakali na začetek in si tudi med tombolo hladili žejo.
Vseh dobitkov je bilo 350 (200 kva-tern, 100 činkvinov in 50 tombol). Ko so bile izklicane vse kvaterne in činkvini,
ARGENTINI
se je začelo napeto pričakovanje tombol. Letos se je sreča nasmehnila Mihu Peternelu iz Lujana, ki je izbral opremo za dnevno sobo. Trgovec s pohištvom Luka Milharčič, ki je dal dobitek, je dal r.a izbiro ali opremo za spalnic0 ali za dnevno sobo. Po nekoliko daljšem presledku je drugi dobitek zadela Marija Ogrinec. Med hladilnikom Bled, pralni-kom Eslabon de lujo in televizorjem, je izbrala prvi aparat. Trgovec Pavle Novak je dal možnost izbire in gospa Ogrinec ni kar nič pomišljala. Po prvih dveh najvišjih dobitkih so tudi ostale tombole kmalu dobile lastnike, ostali pa so odšli z upanjem, da jih čaka sreča na prihodnji tomboli.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini g. ing. Marka Bajuka in njegove žene ge. Vere Ašič v Mendozi se je dne 17. decembra 1964 rodila hčerka, ki je pri krstu Mobilia ime Alenka. Botra sta bila Vital At>:č iz Buenos Airesa in gdč. Bara Bajuk iz Mendoze. Srečni družini naše čestitke.
Na fakulteti v San Luisu, Univer-sidad Nacional de Cuyo, je končala svoje študije gdč. Cvetka Grintal iz Mendoze in postala profesorica za psihologijo ter pedagogiko in poklicna svetovalka. Iskreno čestitamo.
t Ana Koprivec. Po daljši bolezni je umrla v 78. letu .starosti ga. Ana Koprivec. Dne 2. januarja t. 1. so jo pokopali na pokopališču v Olivosu. V Argentini žalujejo zanjo: hčerki Lojzka por. Sušnik in Angela por. Klemen ter sestra Marija Vidmar. V domovini pa hčerke Ivana por. Kršmanc, Ana por. Košir in Marija por. Oblak z družinami. Vsem ob bridki izgubi matere, sestre, tašče in stare mame izrekamo iskreno sožalje, rajna pa naj v miru počiva v argentinski zemlji.
t Franc Kovačič. Zopet je posegla smrt v naše emigrantske vrste. To pot si je izbrala 43-letnega Franca Kova-
Jubilei glavarja
Kogovška
; . I I £ j j
Proti koncu prejšnjega leta je dopolnil (petinsedemdeset let bivši okrajni glavar g. Franc Kogovšek. Rojen je bil novembra 1889 očetu Janezu, cerkovniku in organistu v Rovtah nad Logatcem in materi Tereziji roj. Šinkovec. Že dečku je bila domača cerkev isv. Mihaela priljubljeno zatočišče, kar so mu ostale cerkve vse življenje. Iz rovtarske ljudske šole je odšel na klasično gimnazijo v Ljubljano, kjer je imel več pozneje pomembnih mož za svoje sošolce, tako dr. Franca Koblarja. Po gimnaziji je vstopil v semenišče. Tu je imel dobrega tovariša v Janezu Jalnu, s katerim sta hodila skupno v park na sprehode in debatirala o literarnih zadevah. Kogovšek sicer teoloških študij ni dokončal; njegova naslednja pot je bila v kasarno, kjer je služil kot enoletni prostovoljec j v Belovarju in v Trstu. Tu ga je zajela prva svetovna vojna, prišel je na gali-ško fronto in od tam v .rusko ujetništvo, ki ga je prebil v okolici Smolen-ska. Ko se je vrnil domov, so Rovte takrat pripadle pod Italijo in Kogovšek se je posvetil učiteljskemu poklicu. Ker so ga hoteli prestaviti, je ostal rajši doma, dokler se razmere ne uredijo. Lotil se ge predvsem dela pri katoliškem prosvetnem in gospodarskem gibanju, ki takrat v Italiji še ni bilo docela onemogočeno. Postal je desna roka nepozabnega rovtarskega župnika Matevža Sušnika.
Po vrnitvi Rovt Jugoslaviji je svoje delo podvojil, dokler ni dobil namestitve pri oblastnem odboru. A vsako nedeljo in vsak prosti čas je izkoristil, da se je vrnil v svoj rojstni kraj, kjer je bil duša hranilnici, konzumu in zlasti prosvetnemu društvu. Bil je pevovodja, posebno pa vnet, zahteven režiser, tako da je rovtarski oder zaslovel tudi po širši okolici. Od oblastnega odbora je prešel v državno službo, dokler ga Živkovičev režim ni odstranil. Kogovšek se je spet še z večjim elanom poprijel katoliškega javnega dela v domačem kraju. Vodil je podtalno politično in prosvetno delo, pri čemer ga je vezalo tesno prijateljstvo in sodelovanje z rojakom Fr. .Gabrovškom. Pevsko vod-
Vsak teden ena
UTRIP VESOLJA
Marijan Jakopič
Veter zvezde poljublja nocoj, oj, zvezde bele — doli pod našo vasjo rože so zadehtele.
Svojo roko, oj mehko roko veter v pozdrav mi ponuja, pesem prinaša v srce, ki utruja, utruja.
Po cesti neznani hiti z njim moja misel med polja, vase ujeti želi utrip vesolja.

stvo je v fari sicer prevzela njegova sestra Matilda, saj je moral sam računati s skorajšnjo reaktivacijo.
In res je s prihodom dr. Natlačena, že svojega šefa v oblastnem odboru, prišel Kogovšek spet v upravno službo, tokrat pri banski upravi in postal revizor občinskih samouprav. To delo si je delil z že pokojnim Janezom Lesarjem. V tem svojstvu je opetovano prepotoval Slovenijo, ki jo je poznal kot malokdo. Ko so po okupaciji Slovenije začeli ustanavljati vaške straže, je postal kot nadporočnik poveljnik rovtarske posadke, ki je šla pod njegovim vodstvom v najsmelejše, pa tudi najuspešnejše akcije. Čeprav se je zdel na tem položaju skoraj nenadomestljiv, je vendar moral sprejeti v najtežjih razmerah službo okrajnega glavarja v Logatcu, kjer je dočakal prevrat.
Z večjo skupino Rovtarjev je prišel čez Koroško v Italijo in bil med svojimi rojaki pravi oče. A vedno je čutil, da potrebuje njegovega dela tudi širša slovenska begunska javnost. Bil je v taboriščih Senigallia in Barletta posrednik med pošto in begunci, vedno do minute točen in ustrežljiv, kajti poleg tega je bil tudi priljubljen profesor latinščine na gimnaziji. Po prihodu v Argentino je sodeloval pri Društvu Slovencev in bil naročnik vseh slovenskih publikacij. Njegova sestra je pa takoj prevzela mesto organistke pri cerkvenem zboru v San Martinu. Z dohodki ročnega dela je sebi in sestri postavil s časom lastno hišo v Churuki, a ljubljena sestra Matilda se je mogla vanjo vseliti samo na mrtvaški oder. Tu biva zdaj z bratom in se na popoldan življenja ozira lahko na svoj0 bogato preteklost.
Mi pa želimo, da bi bil ta popoldan še dolg in prijeten, saj ima blizu sebe največ nekdanjih Rovtarjev in ljudi iz logaškega okraja, ki ga je vodil v najtežjih časih. Bog ga živi!
Pismo iz Mendoze
Dragi g. urednik! Iz zadnjega časa preteklega leta moram o mendoškem slovenskem življenju podati še nekaj kronološkega pregleda.
Naš pevski zbor je poleg svoje naloge, ki jo vrši z nepopustljivo vztrajnostjo in vnemo v domačem verskem 'ki kulturnem življenju, še vedno tudi delaven in razgiban v sodelovanju pri vseh tukajšnjih večjih in važnejših cerkvenih slavnostih. Tako so bili naši pevci v zadnjih mesecih med drugim naprošeni za petje pri slovesnih mašah za tri pomembne praznike. Na man šmaren, ko Mendoza praznuje svojo zavetnico „Virgen de Cuyo“, ki ima svoj sedež v frančiškanski baziliki, je zbor prepeval pri slovesni peti maši, katere se vsako leto udeleže vse provincialne cerkvene, civilne in vojaške oblasti.
11. oktobra so naši .pevci peli pri slovesni maši ob sklepu 9-dnevnih pobožnosti na čast rožnovenski M. B. — „Nuova Pompeya“; slovesnost se je vršila v farni cerkvi pri oo. kapucinih t Villa Hipódromo-Godoy Cruz.
Tretje gostovanje pa je bilo 10. decembra, na praznik loretske M. B., ki je zavetnica mendoške katedrale. Slovesni večerni maši. so prisostvovale verske, civilne in vojaške oblasti ter posadka z mendoške zrakoplovne baze v El Plumerillo; kajti loretska M. B. je patrona argentinskega zrakoplovstva. Po končanem obredu v katedrali so prinesli Marijin kip pred cerkev, kjer je zbor zapel Salve, Regina; nato je sled i govor zastopnika zrakoplovnih sil in oerkvene oblasti. Slovesnost je zaključil defilei navzočih čet pred njihovo .patrono.
Iz našega notranjega skupinskega življenja pa se moram pomuditi najprej pri miklavževanju. Tudi letos je otroški dobrotnik obiskal našo deco v Domu. Veličastnost Miklavževega obiska je povečala prigodna spremna glasba po zvočnikih. Sapa je zastala malim, ko so ob. grmečem bučanju rogatci na debeli in dolgi verigi pripeljali na rd.ečem prestolu Luciferja. Med veličastnimi akord? m angelskim petjem jih je pomiril in prevzel prihod blagega svetnika v spremstvu angelov. Po pomebnem nagovoru, v katerem so prejeli svoje zaslužene opomine vsi, stari in mladi, je sledilo obdarovanje.
Praznik Brezmadežne smo dopoldne počastili s slovesno mašo in skupnim ob hajiiom, popoldne pa je bila v Domu ki-nopredstava s filmom iz življenja sv očeta Pija X.
Najpomembnejši praznik za našo skupino pa je bil 13. december. Dopoldne je prišel med nas msgr. dr. Buteler, men-doški nadškof. Imeli smo za naše malčke prvo sv. obhajilo in sv. birmo. Taka priložnost — praznik naših otrok in pa visoki obisk — pač vselej zbereta največ rojakov. Enako je tudi popoldanska prireditev v Domu bila najprisrčnejši dogodek, ki je v najintimnejših čustvih povozal vse naše, stare in mlade ob prazniku naših otrok. Imeli smo zaključno prireditev šolskega tečaja. In kdo bi ne bil vesel, navdušen ter ganjen ob nastopu naših .najmjajših!
Najprej so nas razveselili s pesmicami in deklamacijami. Ob poslušanju njihovih popevk se človek ustavi pri napisu, ki nam po smrti pok. ravn. 1 M.
Bajuka brez prestanka kliče njegove optimistične in vzpodbudne besede: „še bomo ppli!“ V vezani besedi so pokazaii naši malčki toliko otroške prisrčnosti, da so marsikomu privabili skrito .solzo v o'-" Otroški glas tako iskreno izpoveduje 'veselje do življenja, ljubezen do staršev,
S do doma in dornovine!
! Presenetili so nas otroci s svojimi i prisrčnimi dramatičnimi prizorčki; zla-j sti pa smo z zadoščenjem in navdušenjem prisluhnili „naši besedi“ teh otrok, ki so pri lutkovni predstavi proti pričakovanju dobro obvladali materin jezik v ,svo.;ih vlogah, za kar ima največ zaslug učiteljica gdč. Lenčka Božnarjeva.
Za sklep so otroci dobili letna spričevala. V imenu z.adovoljnih staršev se je vodstvu šilskega tečaja: ,č. g. Hornu, prof. B. Bajuku, učiteljicama Lenčki Božnarjevi in Reziki šbirnovi v prisrčnih besedah zahvalil g. Rudi Hirschegger; mali pa so jim v znak hvaležnosti njihovih roditeljev poklonili spominska da->i]a. Otroci so nato posedli še. k sladko obloženim mizam.
Za božične praznike je letos prišel j med nas iz Buenos Airesa č.: g. J. Rode. j Nadomeščal je odsotnega g. Horna, ki 1 je. odšel na obisk, k, svojim dragim doma-j čim v Sev. Ameriko.
I Božični prazniki, so nas' s svojo neiz-I črpno . prisrčnostjo, z .jaslicami, s polir očnico, z našo večno .lepo božično popevko spet povezali v iskrenosti in toplini. Zato smo se te dni v tako lepem številu zbirali okoli oltarja ob naši skupni maši in si v neprisiljenem veselju na novoletni družabni prireditvi, v Domu ob pogrnjenih mizah ter poskočni glasbi vošč'ii sreče in blagoslova za novo leto.
Bb.
čiča iz Palomarja. Pokopal ga je g. Jože Guštin na moronskem pokopališču 11. januarja t. 1.
Pokojni Kovačič je bil doma iz Ma-harovca pri Št. Jerneju na Dolenjskem, iz znane številne „Matjacove“ družine. Doba revolucije ga je doletela ravno v mladeniški dobi. Videl je kak0 so par- j tizani pričeli voditi najboljše in najbolj vidne može na zaslišanja od koder ni bilo povratka. Takoj s prvimi borci je prijel za orožje in se pridružil legio- ' nar jem pok. Milana Kranjca. Po italijanskem razpadu je služil pri domobran- ■ cih vse d0 konca. Spadal je k podgorjan-skim četam oziroma pod novomeški polk, ki je bil, kot znano, ves puščen v domovini. Doživel je usodo skrivačev ter Se končno prebil v Trst. Od tod se je še enkrat vrnil v domovino iskat svojo zaročenko. Do odhoda v Argentino je j ostal v Trstu, kjer si je znal poiskati skromnih sredstev za preživljanje. Prijel je za vsako delo ter si s pridnostjo pri gradbeni stroki kmalu postavil lep dom v bližini Palomarja. Kot človek, ki se ne ustavi in vse poizkusi, se je lotil mesarske obrti in postavil pri. hiši lepo moderno opremljeno mesarsko prodajalno. Tu ga je tudi doletela smrt.
Zapušča , vdovo, gospo ‘Hildo in tri ne-cioletne sinove, katerim vsem izrekamo globoko sožalje ob težki izgubi, ki jih ■je zadela.	j
Kovačiču, idealistu in zavednemu Slo- 1 vencu-domobrancu, pa naj bo lahka argentinska zemlja.
SAN MARTIN
Sanmartinski fantje in dekleta so
imeli' na božični dan — 25. decembra — svoj božični sestanek. Na povabilo san-martinskega krožka SDO se je v lepo okrašeni dvorani doma zbralo lepo šte- 1 vilo fantov in deklet, da skupno proslavijo praznik rojstva Gospodovega. Sestanka sta se udeležila tudi duhovni vodja sanmartinske mladine g. župnik Gregor Mali in č. g. Grom. Sestanek je začela predsednica krožka gdč. Marinka Kovač. G. župnik 1 Mali je . podal globoko duhovno misel. Izvirno božično črtico je prečitala gdč. Metka Havelko-! va. Gregorčičevo , ,;Na sveti večer“ pa S ie recitirala gdč. Metka Hrovat. Nato se .
! je dolgo razlegalo petje božičnih pesmi-Za zaključek so dekleta vse navzoče po-; stregle s čajem in pecivom.
1 Silvestrovanje je bilo kot prejšnja , leta tudi letos v vseh prostorih doma
POZIV VSEMU ČLANSTVU DRUŽABNE PRAVDE
Znano vam je, da je vatikanska tiskarna na prošnjo Družabne pravde in po prsredovanju preč. g. p. Prešerna DJ, natisnila slovenski prevod ene izmed najbolj znamenitih papeških okrožnic — okrožnico „Mir na zemlji“ — zadnje delo velikega papeža Janeza XXIII. Družabna pravda je slovenske prevode že prejela in jih že razpošilja svojim poverjenikom.
Prosimo vse članice in člane, da si prevod takoj nabavijo in ga temeljito preučijo. Pa ne samo to. Prosimo tudi, da prevod razširijo med vse rojake, zlasti med mladino. Zlasti naj bi ne bilo nobenega javnega delavca in nobenega dijaka (dijakinje), ki bi ne prečital te silno važne okrožnice, ki govori o ureditvi človeške družbe.
Prevod js na. razpolago pri vseh poverjenikih in odbprnikih Družabne pravde ter v Dušnopastirski pisarni za ceno ,60 pesov.
AMWVWWVWWWWWWVVWI
.ob lepi udeležbi Sanmartinčanov. Prireditev je imela družinski značaj, saj se je je udeležilo mnogo družin z otroki. Ob polnpči so predsednik doma g. Novak in ostali odborniki toplo čestitali vsem navzočim srečno novo leto.
Vzajemni podporni sklad. Prispevek za 1. 1965 je s 1. januarjem zapadel v plačilo. Prosimo vse člane in članice, da ta prispevek v znesku 100 pesov čim-preje poravnajo, kajti pravico do posmrtnine imajo samo tisti člani, ki imajo poravnane zaostale prispevke in prispevek za tekoče leto 1965.
Slovenski skavti so tudi letos organizirali svoje redno letno taborjenje. Pred odhodom so imeli v soboto 9. januarja t. 1. v kapeli kolegija „Sagralo Corazón“ v (San Martinu kratko, duhovno obnovo s spovedjo in sv. obhajilom, Kar je opravil skavtski kurat č. g. Fran Grpm. V nedeljo popoldne pa so se skavti zbrali v Slovenskem domu v San Martinu in Se napotili na Plaza Once, kjer jih je pričakoval avtobus, ki jih je zapeljal v Rumipal. Skavtinje na bodo šle taborit prihodnji mesec.
SLOVENCI PO SVET
tl ' mile roj. Uhan iz Springvale; Kristina j januarja, naj si vsi interesenti preskr-U Angela, hčerka Ludvika Telban in An- bijo zdravstveno spričevalo. Jo je eaen
VENEZUELA
Že dober čas ni bilo glasu od nas. Zato nekaj novic:
Božične praznike smo imeli lepe. Pri cerkvenem opravilu smo peli slovenske božične pesmi, tako da sm0 imeli res pravo božično občutje.
Pred božičnimi prazniki je naš dušni pastir g. Janez Grilc odšel na obisk k rojakom v notranjost države. Popisal ga je v našem listu „Življenje“. Takole pravi:
Po dveh letih sem spet prišel do nekaj prostih dni. Izrabil sem jih, da obiščem oddaljene prijatelje in rojake. Čeprav je pot več ali manj naporna, svidenje kar nekam poživi Prva točka moje poti je bila: San Felipe. Tam živita dve družini. Prijazen je bil sprejem:. Žal pa je eno od njih obiskala bolezen. Mali 7-letni sinko je bil prav tisti dan operiran na mandeljnih. Obiskal sem jih v bolnišnici, kjer je dečko, obdan od svojih bratcev in staršev, potrpežljivo prenašal svojo bol.
Od tam naprej sem zavil v Campo Elias, kjer živita dva Slovenca, zakonski par. 'Dolgčas jima je. Pa kaj sta hotela. Nista imela ikarn iti. Tu sta si postavila majhno, a lično hišico, redita kokoši in tako skromno živita.
Kmalu sem ju moral zapustiti. Pot do cilja je bila še dolga. Malo pred šesto zvečer sem dospel v Barquisimeto, moj dokončni cilj. Prijazno me je sprejela družina in me pogostila kot svojega sina. Dva dni sem bil njih gost. Mimogrede je minil čas.
Te dni sem izrabil in obiskal skoraj vse rojake v Barquisimeto. Pridni so, delajo in napredujejo.
Čez dva dni sem se odpravil naprej. Slovo je bilo težko. Kdaj se spet vidimo? Bog ve! A dolžnost je klicala domov. Spotoma pa sem hotel še k drugim domačim prijateljem, ki jih tudi že dve leti nisem videl. Našel sem jih. Najprej v Acarigui. Nato sem stopil še v Araure, mesto, ki leži ob Acarigui. Tu je ena Slovenka poročena z Italijanom. Ko sem se od tu poslavljal, mi je hišni gospodar dejal: „Gospod, še v župnišče pojdite. Tam je duhovnik bolj vaš rojak kot moj. Radovednost mi ni dala miru. Šel sem v „farovž“ in res: našel sem prijaznega gospoda, doma iz Beneške Slovenije. Dalj časa je pastiroval v Istri blizu Reke. Lepo sva se pogovorila in poslovila.
Sedaj pa res hitro naprej; pot do doma je še dolga. Spotoma bo treba zaviti še v majhno vasico, kjer preživ Ija v trdoti svojo družino Slovenka, vdova. Vesela je bila obiska. Le malo sem se pomudil. Treba je bil0 naprej, domov,
Pot je bila še dolga, kakih 350 km. Bo „konjiček“ zdržal v eni sapi tako vožnjo? Bog dfal! V San Carlosu sem mu dal piti. Slastno je srkal „super' in znova veselo zarezgetal ob novem vžigu. Nato pa spet hitro požiral kilometre. Rad bi bil pred nočjo saj v Valenciji. Od tam naprej je pot po avto-pisti lažja. Tu pa ponoči ni varno. Ob
cesti se pase precej živine in ponoči je ne vidiš, če ti stoji na poti.
Bila je tema, ko sem zavijal okrog spomenika narodnim herojem v Campo Carabobo. Treba je bilo zmanjšati br-, zino. Šele v Valenciji sem zopet lahko pognal, ko sem prišel na avtopisto. Hvala Bogu: brez nazgod sem prišel okrog 9. zvečer domov. Prelepe „rajže“ je bilo konec. Vsem Slovencem, posebno pa še Codinovi družini, se lepo zahvaljujem za gostoljubnost in prijaznost. Bog jim povrni!
Od dogodkov v prejšnjem letu bi bilo še omeniti septembrsko mašo v Gui-guah. Lepo število se nas je zbralo v tem kraju. Po cerkvenem opravilu je vse rojake povabil na svojo domačijo g. Ilija ter jih bogato pogostil.
Slovenci v Caracasu so se na izseljensko nedeljo zbrali pri maši, ki je bila v caraeaški stolnici za vse izseljence. Po sv. opravilu so prisostvovali polaganju venca na spomenik venezuelskemu osvoboditelju Simonu Bolivarju. Slovenske narodne noše so vzbujale splošno pozornost.
Za izseljensko nedeljo je bila v Caracasu pripravljena tudi razstava slovenskega tiska v izseljenstvu. Razstavljeni listi, revije in knjige, ki jih izdvajajo slovenski demokratski izseljenci po svetu, so bili zgovoren dokaz za ustvarjalno silo slovenskega duha v zdomstvu.
Nabirka za slovensko cerkev v Caracasu se nadaljuje. Doslej smo nabrali že 7.719 bolivarjev.
Slovenska podjetnost je prišla do izraza tudi v Caracasu, kjer je ga. Kel-bi»če"Ta odprla moderni damski frizerski salon „Cleopatra“.
Slovenska radijska oddaja v Venezueli je vsak mesec drugo nedeljo ob pol csmih zvečer po radiu La Voz de la Patria v Caracasu na 710' kc, v notranjosti na kratkih valovih 90, 330i5 kc.
AVSTRALIJA
Krščeni so bili: V kapeli Marije Pomagaj v KEW: Marta Marija, hčerka Franca Smrdel in Danice roj. Mezgec iz Essendoma; Tanja, hčerka Antona Te-skača in štefice roj. Pufek iz North Carltona; Marija, hčerka Jožefa Horvata in Olge roj. Poredoš, East Brighton; Aliana Mary hčerka Janeza Šmita in Marianne roj. Trost, Oak Park; Suzana, hčerka Edvarda Breskvarja in Gine roj. Lanza, East Coburg; Ivan Franc, sin Franca Novaka in Zdenke roj. Klepec; Suzi Slavka, hčerka Slavka Kregarja in Anice roj. Čine, Melborune; Karmen Terezija, hčerka Teodorja Hojnika in Marije de Wys, Lower Temple-stowe; Viviene Carol, hčerka Virgilija Gomizelj in Dragice roj. Sardoč iz Nid-drie; Tonček, sin Antona Knapa in Ljud-
gele roj. Ludvik, Burnley; Ana Marija, hčerka Antona Ludvika in Silve roj. Marinčič, Mt. Wawerley; Tanja Marija, hčerka Alojza Tomšiča in Štefanije roj. Premrl, Thornbudy; Ivan Peter, sin Alojza Zadel in (Narde roj. Čoš, North Altona; Edi Emil, sin Ivana Maljevac in Amalije roj. štemberger, East Keilor; v Mt. Gamier ju: David Jožef, sin Jožefa Mezinec in Olge roj. Uršič; v Adelaidi: Ivan Marko, sin Antona Šverko in Marije roj. Naranča; Rosemary, hčerka Franca Gojaka in Dinke roj. Ivančič; v Yallourn North: Nada Albina, hčerka Jurija Bence in Kristine roj. Dvoršak; v Sydneyu: Allan David, sin Albina Batič in Silvije roj. Božič; Marcel Alojzij, sin Alojzija Pavlovec in Yvonne roj. Maier; Marija Ivana, hčerka Alojzija Filipič in Ivane roj. Rejc; Terezika, j hčerka Franca Kodrun in Marjete roj. Opeč; Silvana Juliet, hčerka Julija Vi-rag in Elvire roj. Tavčar in Peter, sin Hermana šarkan in Gizele roj. Fenoš.
OBVESTILA
Naš dom y San Justu. V soboto 16. januarja ob 20.30 bomo predvajali v Našem domu barvasti zvočni film prvega slovanskega folklornega festivala v San Justu. Poleg tega so na sporedu tudi še trije barvasti zvočni filmi in sicer: 1. Sedma obletnica Našega doma s proslavo 45 letnice slov. narodnega praznika 29. oktobra; 2. Izlet sanjuške mladine v prosto naravo in 3. Lepote argentinskega juga. Vsi rojaki prisrčno vabljeni.
Dekleta! Vse prisrčno vabljene, da prisostvujete tekmam v odbojki med krožki Lanus — Ramos Mejia — Moron in San Justo v nedeljo 17. t. m. ob 8. uri zjutraj na Pristavi.
Sestanek staršev naraščajnikov in naraščajnic maldinskih organizacij iz San Martina bo v soboto, 16. januarja ob 18 v Slovenskem domu.
od nujnih pogojev za udeležbo pri tekmovanju!
SLOVENSKI DOM v San Martinu
se najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri tretji pevsko glasbeni prireditvi dne 27. decembra 1964. Posebej se zahvaljuje vsem, ki so na tej prireditvi nastopili in onim, ki so naše pevce in godbenike na t0 prireditev pripravili. Iskrena zahvala pa tudi vsem obiskovalcem prireditve; s svojo prisotnostjo so dali priznanje sodelujočim in vlili poguma in veselja za nadaljnje delo na pevsko glasbenem področju.
Prav tako iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri silvestrovanju.
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor : José Kroselj Redacción y Adnùnistración : Ramon Falcon 4L58, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	tarifa reducida Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 817.086	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gräficos Vilko S. R. L., Estadoe Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Ponovna prošnja
Družabna pravda prosi vse slovenske podjetnike, da prazna mesta v svojih podjetjih izpopolnijo s slovenskimi delavci in nameščenci. Družabna pravda vodi seznam brezposelnih rojakov. Podjetniki morejo vsak ,čas poizvedeti pri odborniku D. P. Janezu šestu (tel. 21-3292), ali je na razpolago oseba, ki jo potrebujejo. Naj vlada vzajemna pomoč med nami. Pomagajmo svojim rojakom do kruha!
Družabna pravda
Vestnik SFZ
Slovenska Fantovska Zveza organizira telovadni tečaj in trening v odbojki. Vršil se bo na Pristavi v Moro-nu od 19. ure naprej. Začetek 20. januarja ob 19. uri. Vsi člani in še posebno odbojkaši prav lepo vabljeni!
Za plavalni turnir, ki ga organizira Slovenska fantovska zveza za konec
OVEJERA ARGENTINA S. A.
Cangallo 1885, 1. nadstropje T. E. 45-9714, Buenos Aires
ŽELI VSEM SVOJIM DELNIČARJEM IN VSEM SLOVENCEM BLAGOSLOVA IN USPEHOV POLNO
NOVO LETO 1965
IM AS
MLADINI
Urejuje: MARTIN MTZERIT Leto II.	štev. 1.
DEVETA DEŽELA
„Tam daleč, daleč, nekje za deveto goro, za deveto vodo..sem pričel pripovedovati otrokom čudolepo pravljico o Jbajni deveti deželi.
Kakor zamaknjeni so me otroci poslušali. Zadrževali so dih — boječ se menda, da bi preslišali kako besedo. In1 ko sem* končal, so globoko vzdihnili. Žal jim je bilo, da je bilo pravljice že konec.
Potem so prišla na vrsto vprašanja, brez katerih otroci ne shajajo. y^Kajne, take dežele ni?“ se je oglasil Janez.
„In ko bi bila“ sem se izognil odgovoru, „bi jo šel iskat?“
„Veste da!“ je vzkliknil Janez. „IskaJ bi jo toliko časa, da bi jo našel; pa čeprav bi bil lačen, žejen in truden. Saj — ko bi jo končno našel, bi imel vsega dovolj in bi se mi do konca dobro godilo.“
Potem se je oglasil Andrej, ki ima ves zemljepis „v mezincu“. Govoril je, da so razni popotniki raziskali že ves svet, „deveta dežele“ pa le niso našli nikjer. Zato je ob koncu zatrdil: „Takšne dežele na pvetu ni!“ „Prav imaš, na svetu take dežele res ni!“ sem \mu dal prav:
Začudeno ime je pogledal fantič in mei nekam zafrkljivo vprašal: „Kje pa je potem? Nemara na\ luni?“
,JSIe tudi tam je ni. Je pa nekje dežela, ki je stokrat, da tisočkrat lepša od pravljične „devete dežele“!“
Otroci so prisluhnili. Spet so silili na dan z vprašanji. Pa sem kratko zaključil:
Katera je ta dežela, si lahko mislite. To je — nebeška domovina. Pot v to deželo vam je najbrže znana: škrbeti morate, da boste vedno v posvečujoči milosti božji. Potem boste prav gotovo prišli nekoč v to edino in tudi resnično — DEVETO DEŽELO!“
VOŠČILO NOVOLETNIH ZVONOV
Tinka, tonka. .. Staro leto se od vas je poslovilo, mnogo lepih sanj in upov v hladen grob vam položilo.
Tinka, tonka ... Novo leto naj bo plodno kakor NJIVA,
sanje, nade pokopane nuj SEMENA bodo živa:
naj vzkalijo, naj rodijo kakor klasje zrna zlata, da ob letu — tinka tonka — vaša žetev bo bogcùta.
Mirko Kunčič
„Naš tečaj“
Tončko je zanesla pot v „Capital“, kjer sva se srečala. Pogovorila sva se o tem in onem — tudi o šoli, čeprav so sedaj počitnice.
„Seveda, slovenskega tečaja pri nas nimamo. Imamo pa zato „naš tečaj“, ki pa morda L di ni kar tako,“ je povedala.
„Res?“ sem se začudil. „Kakšen pa je tisti vaš ‘tečaj’?“
In je povedala: „Saj veste, da stanujemo daleč zunaj mesta — v provinciji nekje. Zat0 tudi ne moremo hoditi v noben slovenski tečaj. Pa je očka določil: vsak dan naj se učimo kaj ‘po naše’. Takrat beremo in se učimo iz ‘Naše besede’ in ‘Božjih stezic’; pišemo to in ono, kar nam naroči očka, preden gre na delo. Vidite; temu pravimo ‘naš tečaj’!*‘
Osupnil sem. Mislil sem na zapuščeno „kinto“, kjer stanujejo Tončkini starši. Mislil na osamljene otroke, ki ima-io dan za dnem svoj „tečaj“; mislil sem pa tudi na mnoge tiste otroke, ki imajo slovenske tečaje tik pred nosom, pa vanje ne hodijo.
Pohvalil sem Tončko, še bolj njene starše, ki „vodijo“ tisti „naš tečaj“. In si mislil:
„Ko bi le bilo veliko takih naših otrok, ki še kaj dajo na to, kar so — ali: kar bi morali biti —: zavedni Slovenci!“
Po F. W. —- Mirko Kunčič
Če kužek vse izčenča ...
Sredi velikega, temnega gozda je živela lisica, ki je bila zvita in prekanjena, kakor so pač vse lisice.
GOSPODINJSKO
POMOČNICO
išče slovenska družina z otroki Roque Saenz Pena 2380 Olivos
JAVNI NOTAR
Francisco Raul Cascante
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Avda. de Mayo 560/II T. E. 33-2486
(Escribania Zavala)	30-0067
Capital Federal
Pisarna zaradi počitnic zaprta do 15. februarja. — V nujnih primerih klicati T. E. 97-3612
Recreo „Europa“ de Rovtar y Rovtar Hnos., Rio Carapachay, Tigre, T. E.: 749-0589, na razpolago tudi Slovencem.
Spored vzgojno-športnega udejstvovanja v Siomškovm domu je tale: V sredo od 18 do 20: mladci; v četrtek od 17 do 19: naraščajnice; v petek od 16 do 18: mladenke; v soboto od 17 do 19: naraščajniki.
Po dolgem in težkem trpljenju je previđena s sv. zakramenti v 78. letu starosti odšla po večno plačilo k Stvarniku naša dobra mama, stara mama, sestra in tašča, gospa
Ana Koprivec roji. Vidmar
Pokopali smo jo v soboto, 2. januarja 1965 v Olivosu.
Lepo se zahvalimo čč. gg. svétniku A. Košmerlju, župniku A. Avguštinu in M. Borštnarju za vodstvo pogreba. Prav tako se prisrčno zahvaljujemo družinam: Žnidarjevi, Aljančičevi, Senovršni-kovi, Pleškovi in Sedejevi za njihovo pomoč in tolažbo tako v bolezni kot ob smrti. Zahvalimo se Slovenskemu domu v Carapachayu za lepi venec, pa tudi vsem, ki so našo dobro mamo obiskovali in jo spremili na njeni zadnji poti.
Priporočamo jo v molitev!
Žalujoči
V	Argentini: Hčeri Lojzka por. Sušnik
z družino,
Angela por. Klemen z družino.
Sestra: Marija Vidmar
V	domovini: Hčere Ivana por. Kršmanc,
Ana por. Košir, Marija por. Oblak
z družinami.
Carapachay, 4. januarja 1965.
Nekega večera je zvitorepka zlezla iz svojega brloga in jo ubrala v bližnjo vas. Splazila se je neslišno do bogate kmetije Bradačevega očeta in takole sama pri sebi modrovala:
„Če je želodec prazen, se kar spodobi, da sklene prijateljstvo s slastnimi kurjimi bedrci. Mm — prav prilegla bi se mi zdaj kakšna tolsta kokoška! Sem radovedna, če se Bradačev oče kaj prida ukvarjajo s kokošjerejo. Poglejmo! Korajža velja!“
Nemoteno je nekaj časa vohala okoli hiše in oprezovala. V hipu pa, ko se je baš hotela splaziti na dvorišče, je pri-capljal od nekod mali Bradačev kuža. „Hov, hov!“ je začel lajati in se repenčiti, kakor da je lev in ne drobno, zanikrno ščene.
Zvitorepka ga je začela miriti s slad-kobno-prijaznimi besedami:
„Kaj sem ti storila, bratec? Nobenih zahrbtnih namenov ne kujem. Jaz sem strina lisica, poštenjakinja od nog do glave. Pojdi sem, kužek! Bova sedla pod ono jablano in malo pokramljala. Nocoj je krasen večer! Poglej, kako čudovito lepo sije luna skozi sadno drevje in kako prisrčno se nam smehljajo zvezdico mile z neba... Pridi! Te bom pogostila s kosom slastne telečje pečenke, ki jo imam s seboj!“
Kuža je bil pač še zelo mlad in neizkušen, zato se je dal premotiti. Stekel je k zvitorepki in hlastno pospravil vase podarjeni kos teletine.
Lisica je podvojila svojo prijaznost in ga prijateljsko vprašala:
„Kako pa kaj drugače, kužek ? Ali se ti dobro godi?“
„O, prav nič hudega mi ni,“ je odkritosrčno povedal kužek.
„Torej si zadovoljen s svojim gospodarjem?“
„Zadovoljen!“ je pokimal kužek.
„Ali je tvoj gospodar bogat?“ je bila radovedna lisica.
„Bogat, pa še kako bogat!“ je ponosno odgovarjal kužek.
„Potem ima gotov0 dosti živine v hlevu?“ je vprašala lisica.	(Bo'še)
PISAN DROBIŽ Piramida
1.
2.
3.	.
4.	....
5.	.	.	.
Namesto pik vstavi črke, ki pomenijo: 1. samoglasnik, 2. igralna karta* 3. raste na glavi, 4. vrsta zabele, 5. velika, lepa sobana. Vselej dodaš sama en0 novo č: ko.
Besedna uganka Rak si je prisvojil črki „s“ in „a“,
Glej ga spaka,
ni več raka,
ptica nam je skrila ga.
Rešitev ugank v prihodnji številki.
NAŠI PREGOVORI
Brez g Jave storjeno — gotovo
skaženo.
Čast je ledena gaz, ki hitro zvodeni. Dokler lipa cvete, ji ne manjka
čebel.
Rešene uganke iz 20. številke Številčnica: Vi oblaki ga rosite, ali zemlja naj ga da!. — Skrit pregoyorr
Kdor išče, ta najde!