I.iUz-E J J K I 1AVMATEL J L J U B1 J A \< A J U10 '' A V ' J (GL&«ift IsJ 1937. itevlllui 3» Letnik Ul »ice. rakralc, po.1««-. L L50. og|«e 1* 2« EDINOST Uredništvo in npravnifthro: Tnl ($, ulica S. Fisomno đ*A«aW KL T«, leioo 11-57 Dopisi na} m poiDjajo izključno vrodniMra, o#Um, fokla-b denar pa upravniitTU. Rokopisi m ne wa2a|o. HilnBfcim« r^m. M n« sprejemajo. — Last. Tsloibe in tisk Tiskarne «Edfaeoet»> Poduredniitro ▼ Gorici : ulica Giani Carducci it 7, L a. — TeleL UL 321 Glavni m oo^ovomi urednik: proi Filip Peric. De Rlveroo poskus , v Madridu se je vršilo t torek veliko slavje. Pretekla so 'namreč štiri leta, odkar je general Primo De Rivera vzel v svoje roke krmilo španske kraljevine in uveljavil diktatuixx Kakor vsako leto, tako je De Rivera tudi letos izdal proglas na narod, v katerem izraža svoje zadoščenje nad dejstvom, da se je slednjič povrnil v državo red, ter izraža pohvalo Vojski in mornarici za vzorno disciplino tekom vojnih, operacij v Maroku. Kralj pa je podpisal nekaj važnih ukazov, med katerimi je vsekakor najvažnejši ukaz o sklicanju narodne skupščine. S tem se je začel na Španskem važen eksperiment novega, svojevrstnega parlamentarnega režima, kakor ga je general Primo De Rivera že lani napovedoval. O krizi, v katero je zašel parlamentarizem v povojni dobi, so v vseh državah že mnogo pisali in govorili. Nasprotniki parlamentarizma so kazali na delovanje parlamentov v Frianciji, v Italiji, pred nastopom fašizma, na Poljskem in drugod ter so prerokovali, da je parlamentarni režim, kakoršen je danes v veljavi pri večini narodov, obsojen na smrt, ker da ni zmožen dela. Proti temu naziranju so že nastopili veliki državniki v Evropi, kakor na pr. predsednik Masarvk v svoji poslanici; in Poincare je ob zaključku poletu. ^ a zasedanja francoske poslanske zbornice pozabil na težave, katere je imel s parla-mentom, predno se mu je posrečilo spraviti pod streho vse one zakone, ki so bili potrebni za finančno in gospodarsko obnovitev države, ter je z veliko vnemo zagovarjal pariamenta-rizem. Ni naš namen, da bi sedaj razglabljali o utemeljevanjih, ki jih navajajo eni in drugi — zagovorniki in nasprotniki parlamentarnega režima. V Evropi imamo sedaj dva načrta za reorganizacijo parlamentov: fa-šistovski načrt za korporacijsko zbornico, o kateri smo že pisali, in De Riverov načrt, ki se je sedaj pričel izvajati. O njem smo hoteli spregovoriti par besed. V čem obstoja ta načrt? De Riveraj v bistvu ni nasproten parlamentarnemu režimu; tako vsaj treba sklepati po njegovih izjavah. On naglaša, da je bila diktatura na Španskem, radi neprestanih sporov med strankami, potrebna, a povdarja ob enem, da je neizogiben tudi povrat ek k «normalnim razmeram« — k parlamentarizmu. Pravi pa, da je v to svrho potrebna daljša prehodna doba in si je za to izmislil posebne vrste «narodno skupščino«, ki prav za prav ni «narodna», ker je narod ne bo voHl, marveč bo njene člane imenoval kralj na predlog vlade. Vsekakor bo nova španska narodna skupščina raprezentativen političen organizem, a zakonodajne oblasti ne bo imela; bo toi\e(j< nekakšen posvetovalni zbor. Vlada bo slej ko prej ohranila svojo sedanjo izvršilno oblast v popolnem obsegu. Skupščina bo proučevala načrte za kr. ukaze, ki jih bo predložila vlada, in bo o teh načrtih izrekla le svoje mnenje. Sicer bodo imeli člani skupščine pravico, da tudi sami predlagajo načrte za kr. ukaze, a vlada bo smela po svoji volji take predloge oz. načrte sprejeti, jih spremeniti ali pa zavrniti. Najbrž bo skupščini poverjena naloga, da pripravi načrt za novo ustavo. Vlada ji bo predložila v pretres tudi državni proračun za leto 1929.. Skupščino bo tvorilo najmanj 325 in največ 375 članov. Zasedala bo tri leta, lahko pa tudi večjo ali manjšo dobo, kajti kralj jo lahko razpusti kadar hoče. Pravico postati člani skupščine imajo višji poveljniki vojske in mornarice, predsedniki državnega sveta in vrhovnih sodišč, predsedniki raznih plemiških redov, nadškofi, državni pravdniki pri najvišjem sodišču ter ravnatelji nekaterih bančnih zavodov. Članice narodne skupščine postanejo lahko tudi ženske, a si morajo prej preskrbeti dovoljenje svoje dru^e zakonske polovice. Skirpščina bo razdeljena v dvajset komisij, izmed katerih bo vsaka razpravljala o gotovi vrsti vprašanj. Komisije se bo- do sestajale po tri krat na teden, plenarne seje skupščine pa se bodo vršile po pet krat na mesec. Člani bodo dobili posebno odškodnino za vsako sejo, ki se je bodo udeležili. Ministri se bodo stalno udeleževali plenarnih sej, dočim niso primorani prisostvovati posvetovanjem, komisij. Vlada bo imenovala skupščini predsednika, dva podpredsednika in dva tajnika. Kakor smo že v začetku omenili in kakor je iz pravkar navedenih podatkov razvidno, De Riverova «narodna skupščina« ne pomeni povratka k parlamentarnemu režimu. Načelnik španskega direktorija noče sedaj še pozvati naroda, naj bi si sam izvolil svoje zastopnike, ki naj bi izvrševali zakonodajno oblast z vsemi pravicami, ki so združene s poslanskim mandatom. Vladna oblast ostane še vedno docela v rokah De Rive-rovega kabineta, ki za svoje delovanje ni odgovoren napram parlamentu. Španska narodna skupščina bo v bistvu posvetovalni zbor, v katerem bodo sedeli višji državni funkcionarji, pokrajinski predsedniki ven-sko kraljevino več katoliških pokrajin, se je občutila potreba popolne revizije onega konkordata iz leta 1914. Edino veliko oviro pri teh pogajanjih — in ta izgleda naravnost nepremagljiva — tvori vprašanje zavoda svetega Hie~ ronima v Rimu. Jugoslovenska vlada je v tem vprašanju nepopustljiva. Zasliševanje prit proti komunistom pred posebnim tribnnalom RIM, 15. (Izv.) Danes zjutraj se je vršilo pred posebnim tribun alom nadaljevanje razprav v procesu proti 16 mladim komunistom iz Brindisija. Po včerajšnjem zasliševanju obtožencev, tekom katerega so vsi zatrjevali, da so nedolžni, so bile danes zaslišane raene priče, ki so med drugim odločno zanikale, da bi bila policija proti obtožencem grdo postopala. Po končanem zaslišanju prič, je bila razprava preložena na jutrišnji dan. Jutri zjutraj bo govoril namestnik vojaškega pravdnika svetnik Ciardi, za njim pa oba zagovornika obtožencev. Balbo odpotoval t Haramo RIM, 15. (Izv.) Davi je državni tajnik on. Balbo z letalom odpotoval v Ravenno, da poseti miliškega konzula Mutyja in ra-vennskega političnega tajnika Morigija, ki ju je predvčerajšnjim ranil komunist Missiroli On, Balbo bo iz Ravenne odpotoval v Padovo, kjer bo prisostvoval vojnim vajam aviacije Plačilo 4. obroka italijanskega RIM, 15. (Izv.) Danes je bila izplačana potom londonskih podružnic italijanske trgovinske banke in kreditne banke angleški banki svota 2,000.000 funtov šterlingov v svrho pogasitve 4. obroka italijanskega vojnega posojila, ki ga je Italija najela v Angliji in ki ji ga sedaj v obrokih vrača Poslanec tu. Valentini umrl PERUGIA, 15. (Izv.) Davi je umrl v svoji vili v Lavianu grof Lucij an Valentini, poslanec v rimskem parlamentu. Pokojnik je bil približno 18 let Župan v Perugiji in nanj spominja tudi slavna razstava starih umbrij-skih umetnin, ki jo je leta 1907. otvoril sam kralj. Kov Ust i RIM, 15. V Rimu je pričel izhajati nov dnevnik «Brillante» Ravnatelj lista je Ernest Da-qtta.no, izdaja pa ga izdajateljski zavod «Littoria]e». Rimska „Tribtiita" in nedeljske volitve i slavi JI RIM, 15. (Izv.) Podatke o izidu nedeljskih volitev v Jugoslaviji so prinesli rimski listi brez slehernega komentarja, edinoie rimska « Tribuna« je podčrtala ogromno število strank in kandidatov, ki so se borili za 315 mandatov, ki jih poseduje jugoslovenska narodna skupščina. Danes pa prinaša «Tribuna» na uvodnem mestu daljšat razmišljanja in zaključke k toidif, omenjenih volitev. Po uvodi?! ugotovitvi, da italijansko-jugof; slorvenski spor ne obstoja, da tiranska pogodba jamči status quo Albanije in da bi bilo mnogo bolj priporočljivo, če bi Jugoslavija opustila ekspanzivi-stične težnje ter posvetila svojo pažnjo svoji notranji konsolidaciji, prehaja člankar na ocenjevanje izida nedeljskih volitev. Po neuspešnem poskusu, obrniti pozornost sveta Družbe narodov na neobstoječi italijan-sko-jugoslovenski spor, se je povrnil jugoslovenski zunanji minister Marinković iz Ženeve v Beograd, kamor ga je zval izid nedeljskih volitev, ki ni prinesel kraljevini SHS one zaželjene kompaktne vladne večine in ki nasprotno dokazuj c^ da obstoja še vedno, kakor v nekdanji Avstriji, mnogo strank, ki si ne nasprotujejo samo radi pohlepa po vladi, ampak tudi vsled narodnostnih razlik. Žal, da se ta notranja nasprotstva občutijo tudi v zunanji politiki. Hoteli so potom zunanje politične pro-tiitalijanske osti ustvariti ono enotno fronto, ki je v jugslovenski notranji politiki nemogoča. Toda podobna fronta se ne bo mogla dolgo držati na površju, posebno če ima Jugoslavija v resnici namen braniti oni status quo, kot ga vedno povdarja. Zato bi bilo zanjo bolje, da posveti vsa svojo pažnjo svoji notranji ureditvi, kajti le na ta način bo mogla tudi na zunaj braniti nedotakljivost pogodb in svojih meja. mi M«M>ga knija v Beograd BEOGRAD, 15. (Izv.) Danes dopoldne ob 10.05 se je povrnil jugoslovenski kralj s kraljico Marijo in prestolonaslednikom Petrom v Beograd, kjer pa ostane le malo časa in odpotuje bržkone še nocoj v Topolo. Kot vzrok njegovega potovanja v Topolo navajajo tukajšnji listi, da kraljev dvorec na novo slikajo in da delo še ni končano. Iz Topole se povrne kraljevska rodbina v nedeljo ali vpondeljek spet v Beograd. Tekom dopoldneva je kralj sprejel v avdijenci ministra dr. Kumanudija, ki je bil določen za namestiti k a zunanjega ministra dr. M/irinkovića na ženevskem zas/danju Družbe narodov. V Žefcevo je odpotoval minister daiies popoldne. Takoj zl njim je bil sprejet v kratki avdijenci ministrski predsednik Vukićević, ki je nato novinarjem izjavil, da je vladarju predložil samo v podpis ukaz o imenovanju ministra dr. Su-menkovića za namestnika ministra dr. Kumanudija. Popoldne je kralj ponovno sprejel ministrskega predsednika Vukičevi-ća, ki mu je poročal o rezultatu volitev in o politični situaciji Splošno pozornost je vzbudi dolg razgovor gospoda Ljube Davidovića z zastopnikoma HSS p j'ancema dr. Šibenikom in inženirjem Kolutićem. Včera. pa je imel g. Davidović dolg sestanek s Pribićevićem. AitplirftH poslanik pri jufloslo-venskem grananjem ministru BEOGRAD, 15. (Izv.) Nocoj je posetil jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Marinkovića angleški poslanik na jugoslo-venskem dvoru gospod Cunard, ki je po sestanku izjavil novinarjem, da se je samo informiral o položaju, nastalem po volitvah. Z večernim brz o vlakom je odpotoval na lov v Slovenijo, kjer ostane več dni. Nato odpotuje v Split, kamor prispe 28. septembra flotilja angleške mornarice, obstoječa iz 14 torpedovk in ene avionske ladje. UMskfl lesrefr t M! Rotorsk KOTOR, 15. (Izv.) Danes popoldne okrog 15.15 se je pripetila v Boki Kotorski velika letalska nesreča. Vojaški hidroarvion štev. 205, ki ga je vodil pilot narednik Pavčič, rodom iz Ljubljane, in na katerem so bili še štirje drugi podčastniki letalske šole, je v višini več sto metrov radi nenadnega defekta v motorju padlo v morje. Avion je pri padcu zadel ob skalo in se popolnoma razbil. Vseh pet podčastnikov je izgubilo življenje Občinske volitve na Čehoslovn-Skem PR4lGA, 15. Poučeni krogi zatrjujejo, da se bodo občinske volitve na Čeho slovaškem vršile bržkone 9. oktobra, ne pa, kot je javnost doslej mislila, koncem pKtibbra. Angleški list o sestanka med on. Mussolini-jem in Chamberlainom LONDON, 15. (Izv.) Kakor poroča «Daily Telegraph», smatra-;jo angleški politični krogi, da ; e verjetno, da se sestaneta načelnik vlade on. Mussolini on angleški zunanji min. Cham-serlain, čeprav ta vest še ni u-radno potrjena. Sestanek bi bil posvečen le izmenjavi splošnih nazorov in ne morda razpravam o kakem posebnem vprašanju, kajti itali-jansko-angleški odnošaji so bili že v preteklih letih srečno urejeni. Enakost nazorov Rima in Londona o ženevskem protokolu in glede poljskega predloga znatno olajšuje to izmenjavo nazorov. K tej vesti dodaja list, da bosta državnika na svojem sestanku razpravljala mogoče tudi o francosko-španskiS pogajanjih glede Tangerja in o eventuelni konferenci štirih glede tega vprašanja. Razgovori med Rimom in Beogradom, ki so pričeli v Ženevi v docela prijateljskem duhu med on. Grandijem in Marinko-vičem, pričajo, da je bila tiranska pogodba popolnoma pojasnjena in da je Anglija pravilno postopala, ko se ni hotela vmešavati v italijansko-jugosloven-sko nesporazumi j en je glede albanskega vprašanja. ZoklučitevlsT zasedama sveta Družbe narodov ŽENEVA, 15. (Izv.) Ob 17. uri je predsednik sveta Družbe narodov Villegas zaključil 46. zasedanje sveta. Villegas se je zahvalil trem članom, in sicer delegatom Belgije, Čehoslovaške in San Salvadorja, ki sedaj izstopajo iz sveta Družbe narodov, za njihovo aktivno sodelovanje ter jim je v slovo zaklical: «Na svidenje!» Dr. Beneš je nato odgovoril, da bo v duhu vedno o-sta! pri Družbi narodov v Ženevi, dasi bo morda daleč od nje. Kot zadnjo zadevo so obrav-nali na zaključni seji 46. zasedanja sveta Družbe narodov grško-nemški spor radi križar-ke «Salamis». Grški delegat Po-litis je zahteval interpretacijo člena 190. in 192. versailleske miroVne pogodbe s strani mednarodnega razsodišča, ki naj u-gotovi merodajnost sveta Družbe narodov v tej zadevi. Nemški delegat v svetu Schubert je na>-glaSal, da je nepotrebno, da bi se še kaka druga instanca bavila s to zadevo, ker ima pravico odločitve mešano nemško-grško razsodišče, ki se je s to zadevo že bavilo. Svet je sklenil izročiti to vprašanje v proučitev posebni komisiji. Prva seja sveta Družbe narodov, izpopolnjena z novimi člani, ki bodo zasedli začasna mesta v svetu in ki jih bodo danes imenovali na plenarnem zasedanju Družbe narodov, se bo vršila v soboto. Dopoldne je svet Družbe narodov razpravljal o madžarsko-romunskem sporu. Kakor se doznava, se juristi o tem vprašanju niso mogli zediniti, vsled Česar ni izključeno, da se bo spor le še poostril. Žrl* vfoflflev flfl Japonskem Tri tisoč oseb izginilo brez sledn 1859 hiS poraženih - 2500 ranjencev LONDON, 15. Prvotno se škoda, ki so jo povzročili viharji na otoku Kiu-shiu ter ob obali Japonske med Tokijom in Yo-k oh amo, ni zdela tako velika. Sedaj pa poročajo, da je otok Kiu-shiu docela opustošen. Poleg viharja, ki je divjal ob obali, so valovi razburkanega morja prestopili breg in poplavili bližnje ulice mest in krajev. V posameznih krajih je katastrofa zahtevala po preko sto žrtev. Uradno poročilo pravi, da so viharji in vodovje ubili v Kio-tu 270 ljudi, v Nakamuri 1000, v Nakajami 500. Okrog 2000 ljudi je izginilo brez sledu. Celotno število žrtev se ceni na 3000. V južnem delu otoka Kiu-shiu se je porušilo 1850 hiš, preko 35 tisoč hektarjev nasadov riža je opustošenih in vsa žetev je uničena. Dve vasi blizu mesta Kojima sta bili do tal porušeni. Nad opustošene kraje je bilo odposlanih več letal. Letalci pripovedujejo, da je okrog 30 seUšč porušenih in da o njih ni ve G nikakega sledu. Do sedaj ugotovljeno škodo cenijo na en milijon funtov šterlingov. V bolnišnice je bilo doslej spreje« tih preko 2500 ranjencev. , Politični umor grofa Nardinija pojasnjen PARIZ, 15. Nekateri dvomi, ki so obstojali doslej glede morilca grofa Nardinija, so se dar-nes docela pojasnili. Celo nekateri prevratni listi zatrjujejo sedaj, da je bil atentator anarhist, ki je umoril italijanskega pod-konzula v Parizu iz političnih razlogov. Sedaj se doznava, da je imel atentator Di Modugno ožje vezi z bivšim poslancem on. Di Vit-torijem, znanim socialistom, ki je bil izgnan iz Italije. Komunistično glasilo «Humani!6» je objavilo davi daljši članek, v katerem prihaja do sledečega zaključka: «Dejanje Di Modugna je bilo samovoljno in je vzniklo iz njega samega. Komunistična stranka nasprotuje kakršnemu-koli samovoljnemu atentatu in sploh anarhizmu. Komunistična stranka proglaša, da je samo delovanje organiziranih mas za politični prestiž in upostavitev proletarske diktature ono, ki more dovesti do radikalne spremembe položaja delavskih množic.» Komunistični list pravi v nadaljnjem, da je doznal nokaj zaupnih podatkov o atentatorju s strani njegovih stanovskih tovarišev. Z druge strani pa se doznava, da atentator po 10. avgusta, ko je prispel v Pariz do dneva atentata, sploh ni nikjer delal, tako da v Parizu ni mogel imeti kakih znancev. Omenjeni list poroča nadalje, da je bi^ Di Modugno znan pri italijanskih izseljeniških krogih v Parizu kot anarhist. Po potresu na Krimu in črnomorski obali JALTA, 15. Šele včeraj ponoči so se spet vzpostavile brzojavne zveze med Krimom in ostalim svetom. Poslednji potres je hudo zadel obširno južno obal krimskega polotoka in prebivalstvo še sedaj tabori po vrtovih in na obali. V Jalti sami se je porušilo nekoliko hiš, tudi bivša carska palača in sedanje delavsko letovišče Livadja je bilo zelo poškodovano. Podirajoči se stebri so pokopali pod seboj celo nekaj ljudi in jih več ali manj ranili. K sreči pa so hiše v Jalti nizke in tako ji potres ni prizadel one škode, ko bi jo kakemu drugemu modernemu mestu. Več ali manj poškodovani' sta bili tudi mesti Aluška in Orcanda. V celoti je v krimskih mestih potres (zahteval šest človeških žrtev, tri v Jalti in tri v Sinferopoliju. Letoviščarji, ki jih je bilo ob tem času na Krimu še lepo število, so prestrašeni radi katastrofe pričeli naglo zapuščati mesto. Včeraj se je potres na Krimu ponovil, toda ne v taki meri, kot prejšnji. Narušenih je bilo spet več hiš in prebivalstvo, ki se je že odpravljalo nazaj v svoja prebivališča, je ostalo na prostem. Pi!et okras sveto bo prekinjen TOKIO, 15. (Izv.) Zastopnik letalcev Brocka in Schleea je naznanil, da sta oba letalca definitivno opustila svoj načrt glede nadaljnjega poleta okrog sveta z letalom «Pride of Detroit». Oba letalca sta zelo razdražena, toda nočeta povedati razlogov, ki so ju do vedi i do tega sklepa. Jasno pa je, da je ta sklep narekovala letalcema ameriška vlada, ki je pod vplivom javnega mnenja odločno nasprotna nadaljevanju tako riskantnih poletov, kot so oni. ki bi jih morala letalca izvršiti preko Tihega oceana. Ps. tudi sorodniki in prijatelji oi>j.a letalcev so posredovali pri ameriški vladi, da je onemogočila nadaljevanje poleta okro^ svata. Letalca bi bila morala sedaj izpolniti svoja najtežjo nalogo: v dveh presledkih preleteti ves Tihi ocean. flaro&ite in Sirite „EDINOST" n. •EDINOST* V Trstu, dne IG. septembra 1927. DNEVNE VESTI Rfilstii dan prestolmsleislka princa Hamfcrfc Nj. kr. vis. prestolonaslednik Humbert, popularni in pri najširših plasteh ljudstva priljubljeni princ kraljevske Savojske hiše, je včeraj praznoval svoj 23. rojstni dan. Ob tej priliki so v mestu visele na vseh. javnih poslopjih, pa tudi na zasebnih hišah državne zastave. Zvečer so bila mnoga poslopja svečanostno razsvetljena. Izpiti za o&ftiske tajnike se Jbodo virili, kakor smo že javili, 28., f9. in 30. decembra t. 1. Prošnjo za pripustitev k izpitom treba napraviti na kolko-vani poli za 2 liri in jo poslati prefekturi najkasneje do 28. novembra 1927. Priložiti je treba naslednje listine, pravilno kolkovane in o-verovljene (legalizirane): 1. potrdilo o italijanskem državljanstvu; 2. sodnijsko spričevalo, ki ne sme biti več kot tri mesece staro; 3. potrdilo o. dobrem moralnem in civUnem vedenju, izdano od občinskega načelnika; 4. spričevalo o dovršeni srednji šoli, ali o dovršenem tehničnem zavodu, višje normalke ali srednje šole, ali pa spričevalo o položenih vzposobljenostnih ali zrelostnih izpitih; 5. potrdilo o vplačilu takse v znesku lir 100, ki jo je treba plačati pri pokrajinski zakladnici; 6. potrdilo, da je prosilec plačal na prefekturi 30 lir. V prošnji treba navesti tudi natančen naslov prosilca, ker bo prefektura obvestila pismeno vse one, ki bodo pripuščeni k izpitom in jim ob enem naznanila dan, uro in kraj izpitov. On. Turati bo prišel v Trst pc 28. oktobra Tržaškega pokrajinskega tajnika inž. Cobola je v sredo sprejel generalni tajnik fašistovske stranke on. Turati. Radi novih odredb, po katerih se pred praznovanjem obletnice pohoda na Rim ne bodo vršila po pokrajinah nobena zborovanja fašistov, je on. Turati naznanil, da bo prišel na obisk v Trst po 28. oktobra. Hf*or bi si rad ogledal jSaturmo' bo to lahko storil v pondeljek, 19. t. m., od 9. do 12. in od 15. do 19., če si nabavi pri enem izmed Cosulichevih potniških u-radov listek, ki stane pet lir in služi kot vstopnica. Izkupiček gre v prid zbirki za vojno letalo «Trieste». -s. Državna šolska spričevala Po novih zakonskih določbah morajo šolski otroci, ki se vpišejo v prvi ali pa kak drugi razred ljudskih šol, predložiti pri vpisovanju državno ljud-skošolsko spričevalo (Pagella d i Stato). Takšna spričevala se prodajajo v Trstu na glavnem poštnem uradu (Sala Scrittura) in stane vsako 5 lir. Po naročilu se takšna spričevala pošiljajo tudi na deželo. PRSMEŠČENJA V UČITELJSKI SLUŽBI «La Scuola fasista» od 9. septembra prinaša vest, da so premeščeni sltdeči učitelji in učiteljice: Josip Lasič, iz Vrtojbe v Castano Primo (v bližini Milana); Josip Kog;ot iz Gradišča pri Renčah v Lainate (Milan); Justina Malič iz Opatjegasela v Gottolengo (Bre-seia) in Franc Podgornik iz Go-jač \ Quistello (Mantova). VPISOVANJE NA ZASEBNI SOLI PRI SV. JAKOBU Na zasebni šdli pri Sv. Jakobu se vrši vpisovanje vsak dan v pred-poldanskih urah. Otvoritvena šolska maša se bo vršila v sveto-jakobski cerkvi v soboto, 17. t. m., ob 8. uri zjutraj. — Šolski vodja. Vpisovanje v zasebni otroški vrtec v Rocclu se vrši dne 16. 17. in 19. t. m. od 9. do 13. ure proti predložitvi krstnega lista, spričevala o cepljenju koz, izstavljenega od higijenične-ga urada, in spričevala, ki dokazuje, da ima otrok zdrave oči. Predstavijo naj se v svrho vpisa, spremljani od staršev tudi oni gojenci, ki so že lansko leto obiskovali zavod. Priporočamo staršem prav toplo ta zavod, kjer so otroci ves dan pod nadzorstvom vrtnarice ter se duševno in telesno krepijo. odnehalo. Danes se je zdelo, da je trg na novo oživel. Je sicer znano, da so zadnji dnevi v tednu navadno boljfii od prvih, vendar pa je razlika med današnjim in včerajšnjim trgom večja kot pa po navadi. Se vedno igra odločilno vk>go krompir, kateremu zvesto sledi zelje. Razen teh dveh pridelkov tvorijo center tržnega življenja razne vrste sadja, kateremu še vedno prednjačijo češplje, katerih cena se je navzlic temu dvignila. Danes je bilo na trgu izredno mnogo hrušk in jabolk. Količi-aam je odgovarjala cena, ki je padla. Tržni komisarijat (Ekspozitura) je izdal danes naslednji cenik: Zelenjava: Česen 100 lir za stot; rdeča pesa za kuho 80-150; navadna pesa 80-180; korenje 100-120; navadno zelje 60-100; vrzote 120-160; vodne dinje 70-100; čebula 50-60, fižol v stročju 80-240; fižol v stročju L& luščenje 180-240; lo-čike 00-400; malancane 60-12«*; zeleno rdeča paprika 80-250; krom pir 55-80; veliki zeleni poper 100; špecielni pozni grah 300; paradižnik 40-150; radič 80-400; Selen 160-240; špinača 80-230; buče za kuho 80-250. Sadje: Cešplje 50-100; fige 50-100; melagrane 60-100; jabolka 40-140; kruške 70-200; kutnje 70; breskve 50-180; vodne melone 140; limone 30-65 lir za zaboj. Cene brutt per netto. Na drobno so cene za 20% višje. SRPSKA fiKOLA U TRSTU. Vpisovanje v tukajšnjo srbsko šolo so vrši v petek, soboto in nedeljo od 9. do 12. ure. Šolski pouk se bo pričel v pondeljek 19. t. m. THŽA&U BLAGOVNI TRG Trst, dne 15. 9. 1927. Slabo razpoloženje, ki je vzdržalo Dribližno 5 dni m nekoliko Iz tržaškega življenja Tragična otroška igra. 12-1 etna Itala Piccinini, stanujoča v ulici Udine Št. 18, je šla sinoči po nalogu matere kupit škat-ljo vžigalic v bližnjo trgovino. Ko se je vračala domov, se je deklica, brezskrbna kot so pač otroci, začela igrati z vžigalicami; za zabavo jih je par prižgala, a pri tem ji je ena vžigalica padla na obleko ter jo vžgala. Kakor bi trenil, je bila deklica vsa v plamenih. Na njene obupne krike je prihitela iz svojega stanovanja, ki se nahaja v isti hiši 32-letna Marija Fanti-ni, ki je, uvidevši, za kaj gre, naglo strgala z deklice gorečo obleko. To se je zgodilo v malo sekundah, a kljub temu je nesrečna deklica zadobila hude in široke o-pekiine na raznih delih telesa, zlasti po trebuhu in prsih. Fantinijeva, ki se Je tudi opekla po rokah, je prenesla revico v njeno stanovanje, kjer so ji domači podali prvo pomoč. Medtem je nekdo telefoniral rešilni postaii. odkoder je kmalu potem prihitel na lice mesta zdravnik, l^l. ^ i-u. ugotovil, da je stanje nesrečne deklice nevarno, jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v dermatologični oddelek. Nezgode pri delo. V ladjedelnici S. Marco, kjer je delal v skladišču cevi, je 36-letne-mu težaku Karlu Petriču, stanu-jočemu v Pončani št. 291, včeraj popoldne padla na levo nogo težka železna cev in ga zadela tako hudo, da mu je zlomila kost v stopalu. Nesrečni delavec je dobil prvo pomoč v obvezovalnici ladjedelnice, nato je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj 14 dni. — Slična nezgoda je doletela 40-leLiega težaka Ivana Goriana, sta-nujočega v ljudskem prenočišču v ulici G. Gozzi št. 5. Ko je sinoči delal na nekem parniku v prosti luki V. E. III., ga je jeklena vrv, ki so jo dvigali z žerjavom na krov, tako hudo oplazila po desni nogi, da mu je strla kosti, v stopalu. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil poklican na lice mesta, je dal ponesrečenca po prvi pomoči prepeljati v mestno bolnišnico, kjer bo siromak moral kake 3 tedne čuvati posteljo. — V mestno bolnišnico so včeraj prepoldne prepeljali tudi 32-letnega težaka Ivana Petruzzi, stanujočega v Miljah, kateremu je pri delu v ladjedelnici S. Marco padla na desno nogo železna plošča ter muzlomila ud v stopalu. Tržaško sodišče Hotelska mi£ pred sodiščem Včeraj se je V. sekcija tukajšnjega kazenskega sodišča bavila z obravnavo proti 22-letnemu Ivanu Ragusi, ki je obtožen, da je okradel svojega sostanovalca v nekem tržaškem staromest-nem hotelu. Dogodek se je iz-vršil v noži od 19. do 20. junija 1926. Takrat se je pripeljal v Trst neki Wolf Menasche, ki je v iskanju prenočišča v lastno nesrečo zabredel v omenjeni hotel. Ko. se je zjutraj prebudil, ni bilo njegovega sostanovalca več v sobi in z njim je izginila listnica z 185 lirami, listek garderobe za prtljago in zlata ura vredna 600 lir. Ko je tekel na postajo, da onemogoči dvig svoje prtljage je bila ta že davno dvignjena in tako ie prišel'Wolf še ob suknjo vredno 600 lir, 10 srajc in Se.več drugega perila. , " Dolgo časa se je Ragiisi skrival, naposled pa ga je kvestura zasačila. Ragusi trdi, da je nedolžen in taji celo, da se je usodnega dne nahajal ▼ Trstu. Direktnih prič ni. Oškodovanec ponovi svotje izjave pred preiskovalnim sodnikom. Obtoženca je branil odv. Ke-zich. Ragusi je bil obsojen na 1 leto, 6 mesecev in 21 dni ječe. Eno šestino te kazni bo moral obsedeti v samotni celici. Vrhu tega bo še za dve leti pod posebnim polic. nadzorstvom Vesti zjGoriškega Goriške mestne vesti Prlčetek ljudskih Sol na Goriškem ia v Gorici Pri UrSolinkah in v šoli «N6tre Dame» se prične šolski pouk danes, 16L septembra, ob 8. uri zjutraj. Starši imajo čas tekom prvih dveh dni, od 8. do 11. ure zjutraj predstaviti svoje otroke v starosti od 6. do 14. let ravnateljstvu Sole. Vsi oni, ki svojih otrok, bodisi radi telesnih ali duševnih nezmožnosti, ne morejo poslati v šolo, morajo to javiti do 21. t. m. didaktičnim ravnateljstvom* Istotako morajo javiti oblastvom oni, ki mislijo svoje otroke poslati v kako inozemsko šolo. Stariši, ki vpišejo otroke v kako drugo šolo, ne v tisto, v katero bi jih morali, morajo prositi za dovoljenje Šolsko oblast («brez pridržka») in plačati na civilni zakladnici L 120. Ža vpis v šolo je potrebno 1) za one, ki pošljejo otroke v šolo iste občine, kjer stanujejo a) osebna knjižica za sprejem v I. razred b) Šolsko spričevalo zadnjega Šolskega leta, iz katerega je razviden prestop v višji razred c) šolsko spričevalo in osebna knjižica v slučaju, če je učenec prejSnje leto o-biskoval šolo v drugi občini. 2) Za one, ki poSiljajo otroke v šolo druge občine, je potrebno, da predlože pri vpisu: rojstni list, izkaz o cepljenju koz in pa Se zadnje spričevalo ter 5 lir. Trgovska Sola Jesenska sezija za polaganje izpitov v dosego diplom, za dopolnilne in ponavljalne ter zrelostne izpite na trgovski šoli se prične 24. t. m. Rok za vlaganje prošenj poteče 20. t. m. Ljudska Sola ▼ Vipavski dolini Danes, 16. septembra, se prične po vsej Vipavski dolini šolski pouk s svečano sv. mašo. Truplo podpolkovnika Campinija V sredo je bilo na svečan način prneseno iz Gorice v Brusasco truplo ponesrečenega alpinskega podpolkovnika Campinija. Zanimiva sodnijska obravnava Danes se prične na goriškem tri-bunalu zanimiv proces proti la-ži-doktorju Juliju Ghinetti-ju, ki so ga prijeli v Ferrari. Osumljen je ponarejevanja denarja in različnih sleparij. Tat, ki ima slabo vest Ko so orožniki v bližini Kobarida, vršeč svojo službo, korakali po cesti, ki vodi proti Krnu, so nenadoma zagledali pred seboj zanimiv prizor. Opazili so mladeniča, ki je takoj, ko jih je zagledal, vrgel od sebe precejšen zavoj, ki ga je nosil s seboj, in se spustil v beg. Orožnika sta stekla za njim in ga ujela. Izkazalo se je, da je ubežnik Jožef Bajt, star 22 let, iz Gaberjev pri Tolminu, ki je pokradel M. Volarič več stvari. Vsled pretepa mora v Mnteo Zeleni križ je včeraj prepeljal v bolnico neko Marijo Tomašin-čič, staro 30 let, stanujočo v ulici Lunga št. 20, ki je zadobila nekaj poštenih poškodb po vsem telesu radi. pretepa . NEURJE V BAŠKI DOLINI Kot po Cerkljanskem in kanalskem, je tudi po Baški dolini zadnje neurje povzročilo veliko škode. Voda je odnašala zemljo, povzročala usade in poplavljala travnike. V Podbrdu je napravila na tisoče škode, posebno, ker je odnesla veliko lesa; isto tako je odplavila les Žičnemu podjetju v Hudijužini. Posestniku Torkarju je odnesla rižo za drva. SV. LUCIJA Prihod prevzvišenega kneza ia nadSkola - Posvetitev novega oltarja v farni oerkvi Preteklo sredo, dne 14. t. m. se je, kakor znano, vršila tukaj velika cerkvena slavnost. Na novo postavljeni glavni oltar v farni cerkvi je bil slovesno posvečen od prevzvišenega knezo-nadškofa, ki je prispel k nam že v torek pod večer. Njegov prihod je bil napovedan za 17. uro. Ze pred določenim časom se je začelo zbirati pred Fratnikovo trgovino mnogoštevilno občinstvo, med katerim je bilo poleg občinskega načelnika, poveljnika tukajšnje orožni-Ške postaje in drugih vidnejših osebnosti tudi 6 duhovnikov. In sicer so bili trije iz Tolmina, X iz Ročnja, 1 iz Marije Celj in, domači g. župnik. Bilo je tam zbranih tudi precej Šolskih otrok, ki j>a se niso preveč vzorno obnašali. Vse je bilo v nestrpnem priča-, kovanju in pripravljeno na sprejem prevzvišenega gosta. Pogrešali smo samo ^električne razsvet- ljave, ker je bila centralna razsvetljava od zadnje povodnji nekaj uokvarjena. A glej! Par minut pred prihodom nadškofa so vse električne svetiljke nenadoma zagorele. PrevzviSeni je prispel (med slovesnim pritrkovanjem) malo boij po?no, kot je bilo najavljeno in sicer točno ob 19.10. Pripeljal se je, po starem običaju, v kočiji. — Najprej so ga pozdravili tam zbarni duhovniki, nato pa poveljnik tuKajšnje orožniške postaje in slednjič občinski načelnik g. Morgutti. s katerim se je nadškof zadržal precej časa v prijaznem razgovoru. Nato pa je tukajšnji g župnik v kratkih besedah pozdravil prevzvišenega gosta, nakar se je razvila procesija v cerkev, ki je bila krasno ozaljšana in močno razsvetljena z električno razsvetljavo. Tam so se potem vršiie razne molitve, ki so trajale približno eno uro. S tem je bilo za ta dan končano. Prava posvetitev oltarja pa se je pričela Šele naslednji dan, v sredo, ob 9. uriin se je končala ob 11. Poleg nadškofa je bilo navzočih še 12 duhovnikov. Občinstva je bilo zelo mnogo. Po posvetitvi je ob 11. uri na oltarju daroval prevzvišeni kne-zo-nadškof sv. mašo, pri kateri je krasno prepeval naš pevski zbor pod spretnim vodstvom g. Muni-ha. Slovesnost se je končala malo pred 12. uro. Popoldne se je prevzvišeni knez in nadškof dr. Sedej odpeljal proti Volčam, kjer je v četrtek posvetil tamošnjo cerkev. IDRIJA. Sedemdesetletnica rojstva (. mon- sl|. in dekana Mihaela Arko. V nedeljo, 11. tek. m., smo imeli v našem mestu to redko proslavo. Častiti msg. in dekan Mihael Arko je slavil ta dan sedemdesetletnico svojega rojstva, sedemin-Štiridesetletnico mašništva in tridesetletnico svojega službovanja kot dekan v Idriji. Prijatelji in častilci jubilanta so priredili na predvečer proslave podoknico s petjem in godbo pod župniščem. V nedeljo zjutraj je bila budnica okrog mesta; ob deseti uri slovesen sprevod v farno cerkev k slovesni orkestralni sv. maši, katero je daroval č. jubilant. Pred sv. mašo je imel č. g. dr. Terčelj iz Gorice krasen nagovor. Cerkev, ki je bila nad vse lepo ozaljšana, je bila nabito polna pobožnih vernikov iz mesta in okolice. Po sv. maši se je zbralo na glavnem trgu na tisoče ljudi, ki so hoteli videti slavljenca ko se je vračal v župni-šče, kjer je bil ob tričetrt na dvanajsto uro častni vermut, ob udeležbi zastopnikov kr. rudnika, vojaštva in drugih javnih uradov in korporacij. Ob tej priliki sta nagovorila jubilanta bivši g. župan Kari Treven in slavljenčev prijatelj in sošolec Franc Kos. Jubilant se je ginjen zahvaljeval za tolike dokaze ljubezni in spoštovanja ter izrazil, da ne želi drugega, nego da bi tudi v nadalje bila ljubezen tista vez, ki bo družila njega kot dušnega pastirja z njegovimi verniki. Zrel mož, v najlepši dobi življenja, je prišel dekan Arko pred tridesetimi leti v Idrijo; danes je že nekoliko upognjen starček, ki pa ni še nič izgubil na svežosti duha. Izvršujoč svojo službo, se je pred nekaj leti ranil na nogi, kar mu je posebno letošnje leto zelo nagajalo, tako da je moral več krat v bolnico — vendar izgleda še čvrst in krepak. Doba tridesetih let njegovega bivanja med nami je bila zanj doba neprestanega dela in truda v korist vere in cerkve in v korist našega ljudstva. Ni je skoro ustanove, kjer bi ne bil pomagal z nasvetom in delom. Veliko je storil za olepšavo cerkva svoje de-kanije, za izboljšanje cerkvenega petja, za društveno življenje; vedno je bil tudi prvi ki je vse to gmotno podpiral. Svojim faranom je bil pravi oče. S svetom in uplivom je pomagal vsakemu, ki se je obrnil do njega; koliko jih je, ki se imajo zahvaliti za svojo eksistenco č. g. dekanu. Za vso svoje Jeio ni potreboval nobenj zat-.va-le; najbolj srečen je bil Ukrat, ko mu je bi'a dana zopet možno>t, kaj dobrega storiti. Njegova šaljivo-resna bese la jo pa tudi vedno in povsod veliko izdala Met4o mu je izkazalo svoje zaupanje s tem, da si ga je izbralo za deželnega poslanca. Papež pa ga je imenoval svojim prelatom ali monsignorjem. Veliko se je trudil g. dekan tudi s proučevanjem. Veliko se je trudil g. dekan tudi s proučevanjem zgodovine idrijskega mesta in dobro so nam še v spominu zanimivi tozadevni članki v podlistkih «Edinosti». V političnem življenju je bil vedno strpljiv in obziren; mnogo sporov med nami je s svojo mirno in prepričevalno besedo lepo poravnal in prepričani smo, da ni odobraval razdora, dasi se je moral temu u-kloniti. Izražamo eno samo željo: nebo ga naj nam obvaruje in ohrani še mnogo let! SOLKAN profesor naznanjen radi dezerterstva Ksirabinerji iz Solkana so naznanili višjim oblastvom profesorja filozofije Petra Zavrtanika. Obdolžen je, da je prekoračil mejo in zbežal v Jugoslavijo. Vrh tega je naznanjen še na vojaško sodi-TVcstu.. ker je s tem svojim dejanjem postal dezerter. PODSABOTIN Odgovor kmečkih fantov in deklet prež. g. Cirilu Se dej a Približno pred tremi meseci smo ustanovili Prosvetno društvo «Pevmica» v Podsabotinu in takoj nato se je zatekel «Mali list» v nas in v «svobodomiselca» g. Jelinčiča, ki da ustanavlja «svob-3H\, Švica 352.50-35Ti.50, Berlin ^AO-442.50. Bukarešt 11.05-11.55, Praga e < 9^-54 75 Ogrska 316.50-326.50, Dunaj 254-264. Zagreb 32.12-M-.rt2. Uradna cena zlata (14. 9.) 354.51; BERL1TI-SCS100L SaPLttn^ 1157 vodi v vseh jezikih. PLISSE, a-jour, krojačnica za gospe. V„;vf>'5~ topnost. Trst, via Commcrctalc 3. prodajalna.__ VNOVČEVALNICA VINSKIH ODPADKOV IN SADJA V DOLINI naznanja, da ima moderno urejeno žganjektiho za svojo člane in nečlane pod sledečimi pogoji: od vsakih 10 litrov tropinovca oddaja 1 liter in pol, in je lahko vsak navzoč pri kuhi svojih tropin ali pa za plačilo po dogovoru Zadruga kupuje tudi tropine in ima prodaj 20 hektolitrov prav dobrega tropinovca. Cena po dogovoru. Za even-tuelna pojasnila obrnite se na Žganjarsko zadrugo v Dolini. —- Naznanja, da bo imela "svoj drugi redni občni zbor, v nedeljo dne 18. t. m. ob 16. uri v prostorih <*osp. Josipa Vodopivec v Dolini štev. V.4. _ Odbor.___l^1 y» I) f Societa Ligure Lombarda, li V H J Trst, Piazza Scorcola 3, Te lefon 32-37 je najboljši po moči, trajan ;u in izdatnosti. 1274 ZLATARNA Albert Pevh Trst, Via Mazzitii 46 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenlno. — Tene zmerne. Izšel je roman NEMEZA Cena L 6--f po po$ti L 7-50 975 Ortopedični zavod A. ZECCHI TURIN - Via Roma 31 I. n. — TURIN Aparat ZECCHI prepričuje napredovanje K I L E Nov slučaj ozdravljenja. Pridružujoč moje Ime k dolgemu seznamu oseb, ki jim je kilni aparat ZECCHI povrnil zdravje, želim tem potom javno izraziti svojo hvaležnost izkušenemu ortopedu, kateremu je uspelo, da rae je s svojim aparatom popolnoma ozdravil velike kile« , . HAFNER FRANČIŠEK, WIener Št 31. Pokrajina Trident Bilo hi odveč, afeo bi hoteli Se kaj dodati k takšnemu spričevalu o učinkovitosti aparata ZECCHI Javljamo le, da se bo ortoped A. ZECCHI nahajal s svojimi izkušenimi pomočniki v določenih dneh v spodaj navedenih krajih, kjer bo dajal na kili bolnim nasvete, ki mu jih narekujejo dolgoletne Izkušnje v tej stroki. OOaiCA i Petek, 16. septembra Hotel .Angelo d' oro". RIKA: S -beta 17. in nedelja 18. septembra Hotel .Riviera-. POSTOJNA s Pondeljek, 19. septembra Hotel .Paternost". TRST: Torek, 20. septembra Hotel .Moncenisio*. PAZIN i Sreda, 21. septembra Hotel .Roma". TRŽIČ: Četrtek, 22. septembra Hotel .Al Cervo*.