Poštnina olacana v eotovim LetoMI. štev. Z4Z V LiuMloni, u torek ZZ. oKtobrn 19Z9. ceno oio r- Mbaja «k dan popoldne, isvzemši ledelje in pramike. — Inseraii do 30 petit a, Din Z—, do 100 vpet Din 250, večji inaerati petrt vre ta Din 4.—. Popusti po dogovoru- In eratni davek posebej. velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Nase telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. >Slovenski Narod< Splošna uvedba latinice? V zvezi z izenačenjem pravopisa namerava vlada izenačiti tudi pisavo in uvesti latinico kot uradno pisavo - Zanimivo stališče beograjske „Pravde4 Beograd, 22. oktobra. V zadnjem času se širijo vesti, da namerava vlada proglasiti latinico kot službeno pisavo v Jugoslaviji. V zvezi s tem objavlja »»Pravda« pod naslovom »En jezik in ena pisava« uvodnik, v katerem se bavi z izenačenjem pravopisa, jezika in pisave. Izenačenje pravopisa se k pričelo fe s pravopisnimi navodili, ki jih je nedavno izdelala posebna komisija univerzitetnih profesorjev. Glavna svoja izvajanja posveča »Pravda« vprašanju izenačenja pisave, splošne uvedbe latinice ali cirilice, pri čemer naglasa, da je to vprašanje izredno težko in kočljivo. Pisava je po mnenju skoro vseh starih narodov božanskega porekla in se ji zato narod £ežko odreče na korist druge pisave ne glede na to, ali je ta morda primernejša in splošnejša. Poleg tega pa igrajo pri tem veliko vlogo navadno še najrazličnejši sentimentalni in politični razlogi. Pri nas je razen tega postalo vprašanje pisave še nacionalna in plemenska zadeva. Primitivnejši elementi med Srbi in Hrvati smatrajo pisavo za božanstveno, ki je večna in nespremenljiva. Tako je postala latinica »hrvatsko pismo«, cirilica pa »srbska azbuka«. Toda najčistejši hrvatski živelj. pravi nadalje »Pravda«, čakavci s hrvatskega in dalmatinskega Primorja, se je posluževal nekoč poleg glagolice in latinice rudi cirilice. Obstoja n. pr. v cirilici pisano pismo v tipični čakavščinj: ki so ga poslali meščani Klisa 1. 1536 madžarskemu kralju " Ferdinandu Tudi slovita ustava poličke avtonomne občine je pisana v cirilici. Glagolaški hrvatski duhovniki v Dalmaciji so imeli rokopisni besednjak za staroslovenščino pisan v cirilici vse do 19. stoletja. Zato je cirilica prav tako hrvatska kakor srbska. Ko so se Hrvati in Srbi pokrist-janili, cerkev še ni bila razcepljena na vzhodno in zapadno. Učenci Cirila in Metoda so delovali i med Srbi i med Hrvati, učeč jih božje besede v slovanskem jeziku v imenu Rima in Carigrada. Zaradi tega pametni Hrvati tudi ne identificirajo cirilice s srbstvom. marveč navajajo proti cirilici druge razloge. Oni pravijo: latinica je pisava skoro vse Evrope, samo * pravoslavni Slovan, se je še ne poslužujejo. Čemu bi torej južni Slovani, če so se že navzeli evropske civilizacije, ne osvojili tudi pisave te civilizacije. Poleg tega mora pri nas itak vsakdo znati cirilico že zaradi drugih jezikov in zaradi občevanja z Evropo, dočim za to cirilica ni potrebna. Več Srbov zna latinico kakor Hrvatov in Slovencev cirilico. Zato je tudi lažje izvedljivo, če prevzamejo Srbi latinico, nego obratno. Latinica pa bi se mogla reformirati tako. da bi rmel vsak glas svoj znak. Pristaši cirilice navajajo močne pro-tirazloge. Zakaj bi južni Slovani sprejemali latinico, ki se je poslužuje manjšina in ki se ne strinja z zakoni našega jezika, ko ie mnogo boli razširjena cirilica, sveta in prvotna »azbuka« vseh južnih Slovanov, prilagođena našemu ieziku tako. da ima, v njej vsak glas svojo črko? Reformirana latinica bi bila skaza. Ne sme se pozabiti."da Vuk ni naV-slerJO uvede-l novih pismenk v staro slovansko abicedo. Stoletja pred niim so se nahajali č. di in. ć.v starih rokopisih, kakor lj in nj, ki sta črki, t. j. dva znaka pri starinskem brzem pisanju zlita v enega. Vuk je samo potrdil njihovo uporabo. Kakor se vidi. se navajajo na obeh straneh tehtni in enako močni razlogi. Oči vidno je. da se mora to vprašanje prepustiti času, da bi se moglo pozneje rešiti skupno z drugimi slovanskimi narodi, zlasti z onimi, ki se poslužujejo -cirilice.. To. so Rusi ter Bolgari, predvsem Ruši. Rusi uporabljajo danes tri abecede, staro cirilico Petra Velikega, novo očiščeno cirilico iz leta 1917 in latinico. Stare cirilice se drži desničarska emigracija, nove begunci, ki so zbrani okoli Zemgora in praškega lista »Volja Rosiji«, latinice pa se poslužuje del Be-lorusov in Ukrajincev pod Poljsko, zlasti onih. ki so ka' t:ki in jmijati. Razen tega uvaja Moskva, kakor vsaj poročajo listi, z bodočim letom latinico kot službeno pisavo v sovjeaki Rusiji, toda zdi se. da cirilica zasebno še ne bo odpravljena. Kar se tiče Bolgarov, je bila pri njih za vlade Stambolijskega izvršena reforma abecede v Vukovem smislu, ki pa je pozneje z izpremembo režima propadla. Treba je torej počakati, da se pristaši teh treh ćirilskih abeced sporazumejo. To se bo zgodilo takrat, ko se bodo zedinile vse tri Rusije, emigrantska, ona. ki je pod Poljsko, in sovjetska. Ko bo ruski narod zopet zedinjen, se bo odločil za eno izmed njih. Mi se bomo lahko ruski odločitvi širno priključili. Enotna pisava pa bo prinesla naši inteligenci tudi enotnega duha. Kriza v francoski vladi Demisija ministra za pokojnine — Celokupna francoska vlada bo odstopila po ratifikaciji haaškega sporazuma Pariz, 22. oktobra. Snoči so se iz vladnih krogov razširile vesti, da je socijalno-repu-blikanski poslanec iD minister za pokojna Anteriou podal ministrskemu predsedniku Briandu svojo ostavko. Ostavko je motiviral 6 tem, da je pri nedeljskih nadomestnih volitvah v senat propadel. Briand ostavke ni »prejel ter je naprosil t\nterioua. naj jo umakne, ker bi posamezna demisija v sedanjem trenutku ne bila umestna. zlasti, ker je vlada itak odločena, da takoj po ratifikaciji haaškega sporazuma odstopi, kakor je to že najavila v svoji deklaraciji. Atentat na Brianda preprečen Nenormalen človek, ki je hotel umoriti Brianda, ker je podpisal locarnsko pogodbo Pariz, 22. ofrt. Atentator Gra-up-pui, ki je minulo nedeljo v St. Dizi-eru streljal na rjadaomlističnesa poslanca Tou-•mairna, je pd zaslišanju izjavil da je hotel na ta način protestirati proti izpraz-»riffrvi Parenja. Izpovedal je tudi, da je Že dolgo časa namera val izvršiti atentat na ministrskega predsednika Brian- da, čigar po-litiko smatra za protinacijo-nalno. Zalezoval sra je .odkar je bil podpisal locamski pakt, vendar pa ni moge'1 priti v njegovo bližino, ker je bil vedno močno zastražen. Zdravniki sodijo, da GrauiDTun n»i normalen in so cra zato poslali na opazovanje v urno bolnico. Konferenca pristaniške zveze v Zagrebu or Beneš o sodelovanju z Nemci Angleški pisatelj v Beogradu Beograd, 22. oktobra. AA. V Beogradu se mudi znani angleški romanopisec in so trudil i k londonskega 3>Timesa< Štefan Granam. V naši državi je bil že dvakrat V svojih romanih je opisoval in obdeloval snovi iz našega življenja. Tako opisuje v romanu >Let-na pesem< Dubrovnik in Dalmacijo ter se sploh v vseh svojih spisih odlikuje z izredno podrobnim poznanjem naših krajev in na»ih ljudi. Granam slovi v Angliji kot eden najboljših sodobnih angleških piscev. Njegovo veliko delo o Petru Velikem je zbudilo splošno pažnjo vseh pristojnih krogov v Angliji* Graham je prisostvoval včerajšnjemu obisku hrvatskih zadružnikov v Topoli. Ker ume ruski, se lahko razgovarja z našimi se-Ijaki Hrvati in Srbi. V Beogradu ostane še par dni. Nocoj bo gost beograjskega Pen kluba, ki mu priredi svečano večerjo. Stroge odredbe na Sušaku Sušak, 22. oktobra. Policija je izdala pio-glas. s katerim prepoveduje dijakom srednjih sol, da bi se mudili na ulicah po S. zvečer Obenem prepoveduje vse sprevode, obhode, manifestacije in demonstracije in zbiranje v skupinah na ulicah. Ureditev transportnih interesov nemških in jadranskih luk Zagreb, «1. okt V Zagrebu se mude delegati raznih prometnih ustanov in družb iz Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske, Italije in Nemčije, ki so prišli na konferenco pristaniške zveze (Seehafenzweckver-band). Konference se udeležujejo delegati italijanske železniške uprave. Iz Češkoslovaške so došli dr. Kocurek. Richta in Ma< cher, za iugoslovensko železniško upravo dr. Dragornir Markovič. zastopniki podu-navsko-savske-jadranske železniške uprave (bivše družbe južnih železnic), zastopniki parobrodnih prog Llovd in Cosulich ter delegati iz Nemčre. Glede na to konferenco je podal direktor državnih železnic inž. Peter Senjanović naslednje informacije: Že nekoliko let obstoji zveza Domorskin pristanišč ali krajše pristaniška zveza, ki je bila osnovana med vsemi srednie-evrop-skimi državami, da se urede vprašanja pomorskih Iuk na severu, predvsem pristanišča Hamburga, in vprašanja pristanišča na Jadranu, namreč Trsta oziroma Reke. V tej zvezi sodeluje tudi naša država kot interesent, ker gre preko naše države železniški tranzit v jadranske luke. Konference pristaniške zveze so se doslej vršile v raznih svetovnih mestih zainteresiranih držav, letos pa se vrši v Zagrebu, kjer je zagrebška železniška direkcija dala na razpolago svoje prostore. Ta zveza je bila osnovana na eni strani od skupine jadranskih železniških uprav, v katero spadajo Avstrija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Italija in prešnja družba južnih železnic, na drugi strani pa od delegacije nemških državnih železnic. Na konferenci prista niške zveze, ki je bila pred dvema letoma v Monakovu, je bilo postavljeno načelo rajoniziranja oziroma razmejitve med jadranskimi in nemškimi pristanišči ter se ima sedaj na tej konferenci izpopolniti ta sistem z raznimi tarifnimi in transportnimi dispozicijami ter uredbami z namenom, da se odpravijo nasprotstva in izkoriščajo najugodnejša prevozna pota. Naša država ima za sedaj pri tem interes samo kot prevozna ustanova zaradi tranzitnega prometa k Jadranu, v kolikor gre preko našin državnih mej. Na konferenci sodelujemo aktivno tudi mi kot direktni soudeleženci in člani te zveze. Konferenca se vrši v posameznih skupinah, ki bodo dovršile svoje delo do srede, dočim bodo v sredb in četrtek plenarne seje zveze. Gostje so zelo zadovolnf s sprejemom v Zagrebu in so iznenađeni nad hrvatsko gostoljub-rcštjo * : Praga, 22. oktobra. V volilnem govoru v Moravski Ostravi je zunanji minister dr. Beneš ponovno govoril o manjšinskem vprašanju in izjavil, da je treba to vprašanje spraviti iz političnega na popolnoma tehnično polje. Nemci so na Češkoslovaškem popolnoma enakopravni in sodelujejo v vodstvu državnih poslov. Razmerje med Nemci in Cehi se bo avtomatično še bolj zboljšalo, če se bodo nemške stranke odločile za aktivnejše sodelovanje z vlado. Protisovjetska zarota Moška, 22. oktobra. Politična policija je prišla na sled široko razpredeni organizaciji, ki je stremela za oslabitvijo sovjetske obrambe, podpirala inozemske intervencije in vršila spijonažo. Organizacijo so tvorili in vodili večinoma višji oficirji bivše carske armade. Pet generalov je bilo obsojenih na smrt in takoj ustreljenih, ostah" zarotniki pa so bili obsojeni v pregnanstvo. Bivši nemški kancelar Bulow težko obolel Rim, 22. oktobra. Bivšega nemškega kan-celarja kneza Bulova je zadela kap in je ohromel na levi strani telesa. Stanje kneza Bulova je zelo resno ter eo bili pozvani k njemu najboljši italijanski in nemški zdravniki 15 letal na zrakoplovu Novi angleški zrakoplovi nosijo po 15 letal, ki s svojimi motorji pospešujejo vožnjo zrakoplova — Newyork, 22. oktobra. Bivši član angleškega zrakoplovnega sveta, major Geoffrey, je o bodočih nalogah angleških zrakoplovov »R 100« in »R 101« izjavil med drugim: »Dejstvo, da je konstrukter obeh zrakoplovov izjavil v svoji knjigi o konstrukciji obeh zrakoplovov, da so za prometne namene že zastareli, zbuja domnevo, da je hotel prikriti pravi namen zrakoplovov, V resnici sta zrakoplova določena, da bosta služila kot matična zrakoplovka letal. Geoff* rey je mogel med vožnjo na krovu »R 101« ugotoviti, da se nahajajo ob straneh zrakoplova priprave, ki lahko sprejmejo na trup zrakoplova 15 letal. Popolnoma novo je tudi to, da se letala lahko sama od sebe odločijo, ali pristanejo na zrakoplov ter puste med zasidranjem svoje motorje v obratu, kar znatno poveča hitrost zrakoplova, ki se ceni na približno 70 milj na uro. Letala bodo s sponami pritrjena ob straneh zrakoplova ter uvrščena v smeri vožnje tako, da bodo služili njihovi motorji kot pomožni motor^ zrakoplova. Afera italijanskega poslaništva v Berlinu Ključ za dešifriranje ukraden — Vse italijansko poslaniško osebje odpoklicano Berlin, 22. oktobra. Kakor poroča »Tempo«, ie bil na italijanskem poslaništvu v Berlinu na nepojasnjen način ukraden klhič za dešifriranje brzojavk. Mussolini le zaradi tega odpoklical celo tupilo osobje poslaništva s poHanUcora Aldobrandiiem vred. Za novega poslanika v Berlinu je baje določen italijanski poslanik v Moskvi dr. Ferucci. Berlinski uradni krogi kakor tudi italijansko poslaništvo glede na to vest še niso zavzeli v javnosti svojega stališča. Dva brata kralja Amanulaha umorjena Novi aiganski kralj Nadirkan p resi Evropo zaupanja — Mašče-- . . vanje Habibulaha London, 22. oktobra. Novi alganski kralj Nadirkan je s posredovanjem nekaterih novinarjev, ki so prišli v Kabul. naslovil na evropske države spomenico, v kateri jih prosi za zaupanje in izjavlja, da bo storil vse za dosego miru in reda v Afganistanu. V Kabulu so našli 6 trupel, izmed katerih so dvoje spoznali kot trupli dveh bratov bivšega kralja Amanulaha. Ostalih žrtev ni bilo mogoče identificirati. Domnevajo, da je vseh 6 oseb umoril Habibulah, da bi se maščeval za svoj beg. Konflikt v reparacijskem odboru Pariz, 22. oktobra. Briand je vcaraj popoldne sprejel rumunskega poslanika v Londonu Titulesca in Češkoslovaškega poslanika v Parizu Osuskega, ki zastopata svoji državi na zasedanju vzhodno reparacijske konusije. Oba sta Brianda obvestila o resnem konfliktu, ki je nastal v reparacijskem odboru. Rumunija je namreč zahtevala takojšnjo ureditev takozvanega optantskega vprašanja in veže na to svoj pristanek na Youngov načrt. Madžarska se temu najodloČnejše protivi in tako grozi nevarnost, da bo ostala konferenca zaradi romunsko - madžarskega spora brezuspešna. Titulescu in Osuskv 6*a naprosila Brianda za posredovani^. Bojeviti zamorci Chicago, 22. oktobra. V nedeljo se je spopadlo 400 zamorcev, ki so se zbrali v svoji cerkvi k volitvi novega pastorja. V pretepu so izvlekli nekateri zamorci nože ter pričeli klati z njimi svoje tovariše. Na pomoč došli Doliciji se je le s težavo posrečilo razgnati črnopolte borce, ki so pustili na bojišču 20 težko ranjenih sovernikov. Policija je aretirala. 50 glavnih razgrajačev in jih odvedla v zapore. Boj za svetovno prvenstvo v šahu Berlin, 22. oktobra. Aljehin je dobil 17. partijo v boju za naslov svetovnega šahovskega mojstra. S tem je končana tekma v Berlinu. 18. partija se prične 26. t m. v Haagu. Aljehin je dobil doslej 8 partij, Bogoljubov 4, dočim jih je bilo 5 partij retnis. Letalo »Sovjetska krila« v San Franciscu Moskva, 22. oktobra. Sovjetsko letalo »Sovjetsku kriliL ki je prispelo v soboto v San Franciseo, jft tamošnje prebivalstvo zelo prisrčno sprejelo in obsulo 6 cvetjem. Uspehi nemške aviatike Friedrichshafen, 2,\ oktobra. Orjaški hidroplan »Do X« ie včeraj vzletel na poskusni polet. Na letalu je bilo 150 potnikov in 10 oseb posadke. Po SOminutnem poletu je letalo srečno pristalo. Evropski motociklistični prvak Barcelona, 22. oktobra. AA. Pri tukajšnjih motociklističnih dirkah si je priboril veliko evropsko nagrado angleški dirkač Percy Hunt na motociklu *Mortoo< Zmago valeč je dosegel povprečno brzino 106.984 km na uro. Težka nesreča v francoski luk i Pariz, 2.. oktobra. V pristanišču Dun-querque je ameriška ladja *Liberty< trčila včeraj ob vlačilec, ki se je tako] potopil. Dva moža 6-ljudi broječe posadke, ki sta bila v strojnem oddelku, sta utonila. Vihar razbil ribiški čoln Neuku ren, 2». oktbra. Včeraj se je pripetila na morju težka nesreča. Izmed 19 ribiških čolnov, je enega zagrabil vihar in ga treščil ob skale, kjer se je razbil. Štirje ribiči so utonili. Izbruh ognjenika na Kamčatki Moskva, 22. oktobra. Po 60 letih je pričel nenadoma bljuvati ognjenik Goerlji, ki leži na polotoku Kamčatke, 60 km od Petro pa v-lovskega. Ognjenik bruha ogromne množine lave in pepela. Trenutno deluje na Kamčatki 7 ognjenikov. Tifus v Londonu London, 22. oktobra. AA. V londonskem predmestju Maodenham je bilo ugotovljenih 50 primerov tifusa. Ministrstvo narodnega zdravja je odredilo preiskavo, ki naj ugotovi vzroke teh obolenj. Privatna družba za zgradbo cest na Češkoslovaškem Praga, Jt oktbra. AA. Listi poročajo, da se vrše pogajanja o ustanovitvi nove družbe za gradnjo cest in železnic Nova družba se bo imenovala »Konstruktiva«. Vodstvo nove družbe bo poverjeno škodo-vim tvornica in. Strokovnjaki so že sestavili poročila, ki bodo tvorila podlago za pogajanja z vlado. __ ♦ Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.805, Berlin 13.53, BruseJj 7.9112, Budimpešta 9.896, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.803—8.103 (7.953), London 275.90, Newyork 56.565— 56.665 (56.465). Pariz 222.68, Praga 167.27 —168.07 (167.67), Trst 295.17—297.17 (296.17). ZAGREBŠKA PREDBORZA. Devize. London 275.95. N€wy» S in pol urnem obravnavanju končala uspešno. Med zastopniki radarskega delavstva m TPD je biJ snoči ob 19. podesan naslednji Protokol sporazuma med TPD in zastopirki de'av-stva družbe. Pri današnji razpravi se Je sporazumno doiočOo naslednje: 1. Minimalne mezde ostanejo v veljavi, in sicer: h kategorija Din 40. II. kategorija Din 35. HT. kategorija Din 30. IV. kategorija a) Din 25, b) Din 20. DosedaJ veljavne stalne place in akord-ne plače ostanejo neizpremenjeno v veljavi. 2. Dodelitev akorda se naj izvrši na kraju delovnega mesta najdalie tri dni po nastopu dela dotične nasadbe. 3. Delavec se ne premesti iz dosežene kategorije v nižjo, razen v slučaju kazni v smisle službenega reda. 4. Jamski les in ves zadevni materijal, ki ga rabi delavstvo pri izvršbi svojega dela se naj po možnosti pripravi v dovoljni množini na etažah. V slučaju, da se ne more dostaviti pravočasno, pristoja delaven odškodnina. i. Odškodnina za izredno uporabo razstreliva se uredi z dotično nasadbo po npoStevanjn krajevnih delovnih razmer, s primerno doklado. 6. Za delo na sv. večer od 10. ure zvečer do 6. ure zjutraj, potem na Božični praznik in Veliko nedeljo se prizna 100% doklada na minimalne ali akordne mezde. 7. Glede dela pri slabem vremenu veljajo naslednja določila: Vsi delavci, od katerih dela je neposredno odvisno jamsko delo (separacija, prevažanje, lesni delavci, rampe itd.), so primorani delati tudi pri deževiu Izvzeti so samo nalivi, hudourniki ali oloha; takrat namreč delavec prebije pod streho in doba za isti čas minimalno plačo. To pre-kinienje dela pa ne sme trajati delj, kakor je to neobhodno potrebno. Pri obratih, ki ne stoje v neposredni zvezi z jamo in dnevnim kooom. n. pr. opekarna, stavbni obrat, različni zunanji delavci, katerim dež ali snejr onemogoča delo, se dodeli delavcem drugo delo; če to ni mogoče, se postopa po § 1154b splošnega drž. zakonika. Za vsako delo pri deževju se bo plačevala doklada, in sicer dobi delavec 50% temeljne plače več. Ta doklada se računa samo za faktični delavni čas. izvzemši hudourja. plohe itd. Če kak delavec pri dežju ali snegu noče delati, ima družba pravico, da ga pošlje domov brez odškodnine. Za slučaj, da preskrbi družba delavcem deževne plašče, odpade doklada 50%. 8. Vsem onim delavcem, katerim druž- ba ne more nsdfcJ stanovanja, se prizna stanarina, tn sicer: oženjenim Din 4i, samcem Din 2$ mesečno. 9. Uvrstitev In napredovanje rokodelcev v delavske kategorije se izvril po zmožnosti dotičnoga. Naddneval možni delavci se uvrstijo najkasneje no S-letnl službi prt družbi v kategorijo kopačev. 10. Vojaška vežba se ne smatra za ukinitev službenega razmerja m se da tem delavcem dopust. Pri sprejemanju novih delavcev se bo v prvi vrsti upoštevalo iz aktivne vojaške službe vrnfvše se delavce pri uvrstitvi v isto kategorijo, katero so Imeli pred nastopom kaderskega roka. 11. Deputatni premog dobdvaio vsi oženjeni dela\ci, ki so v kopaški kategoriji in ki stanujejo v rudniškem ali lastnem zasebnem stanovanju. Polovico deputatnega premoga pa dobe izjemoma tudi samski delavci kopaške kategorije, če stanujejo s stariši v skupnem gospodinjstvu. 12. Vse spore, ki so lokalnega značaja kakor: vzroki premale storitve radi pomanjkanja vozičkov, slabih prog, vode, ziaka, vročine aH radi drugih obratnih razmer, se upoštevajo in urejajo v sporazumu dotičnega obratnega vodstva pri zaslišanju prizadetega delavca v prisotnosti župnika H skupine rudarske zadruge. 13. Družba bo tudi nadalle preskrbela zalivačem potrebne škornje. 14. Družba bo izplačala 15. decembra t. 1. naslednji enkratni prispevek: I. kategoriji Din 375. II. kategoriji Din 300, ni. kategoriji 225. IV. kategoriji pa Din 150, vendar se ta prispevek Izplača samo onim delavcem, kateri so bili že ft mesecev v službi družbe in se bo za vsak neopravičen »blau« v mesecu novembru odtegnilo 26. del tega enkratnega prispevka. 15. Ta sporazum velia do nadaljnega in se obojestransko lahko odpove z 6-meseč-nim odpovednim rokom. Ljubljana, 21. oktobra 1929. Za TPD: Skubec m. p. in Heinrich m. p. Za Zvezo industrijcev: šuklie m. p. Za delavstvo družbe: Za Delavsko zbornico: J. Kopač m. P. Za Zvezo rudarjev Jugoslavije: I. Arb m. p. Za Nar. strok, zvezo: Kravos Vlad. m. p. Za Jiigoslov. str. zvezo: Vilko Sitar m. p. Za II. rudarsko skupino: Struc Jakob. Povsem nove so za delavstvo točke 3, 6, 8, 9, 10 in 14 protokola. S tem, da je TPD pristala na enkratni prispevek, bo izplačano rudarskemu delavstvu TPD li. decembra t. I. okoli 2 milijona Din. Hvalevredno je dejstvo, da je ves čas obravnavanja vladala med zastopniki delavstva in zastopniki TPD harmonija, ki ie končno dovedla do sporazuma. Zanimivo je, da so se po dolgem času prvikrat vršila pogaja* nja med delavstvom in TPD direktno brez sodelovanja rudarske oblasti. Nad 2,800.000 poštni! znamk na javni dražbi Poštna uprava dobi za nje nad 22*000 Din — Licitacije so se udeležili tudi inozemski trgovci z znamkami Ljubljana, 22. oktobra. V sobi ekonomskega odseka poštne uprave v Ljubljani na Sv. Jakoba trgu se je včeraj dopoldne vršila javna dražba škartiranih poštnih spremnic iz leta 1924 in 1935. Na teh poštnih spremnicah so nalepljene in žigosane poštne znamke ameriške in londonske izdaje v različnih vrednostih od 5 par do 30 Din. Poštna uprava je dala na javno dražbo 113 vreč škartiranih poštnih spremnic. Vsaka vreča tehta brutto 25 kg in kakor je član licitacijske komisije, poštni uradnik g. Ivan Zupanec omenil, je v vsakem kilogramu okoli 1000 raznovrstnih znamk. Tako je v 113 vrečah okoli 2,825.000 rabljenih poštnih znamk. Javna dražba je bila napovedana za 11. uro dopoldne. Kdor se je hotel dražbe udeležil, je moral pri licitacijski komisiji položiti kavcijo 20 Din za vsako vrečo. Med filatelisti in trgovci z znamkami je vladalo za licitacijo živahno zanimanje. K dražbi je prišlo od 37 prijavljenih, ki so položili kavcijo, 36 dražiteljev, od teh so se štirje prijavili za dražitev celotnih 113 vreč. drugi pa Ie po 1 do 6 vreč. Že pred napovedano uro je bila soba ekonomskega odseka v I. nadstropju poštne uprave polna interesentov, ki sicer niso položili kavcije ter so se nameravali udeležiti dražbe »kar po domače«, ker jim niso bili znani v podrobnostih dražbeni pogoji. Morali pa so takoj ob otvoritvi licitacije dvorano zapustiti Licitacijsko komisijo so tvorili poštni uradniki: dr. Lamut, Ivan Zupanec in Fran Jereb. Licitacijo je vodil g. Zupanec. Najprej, je odredil, da so zapustili sobo vsi, ki niso imeli pravice udeležiti se dražbe, potem so pa sobo zaklenili, da ni imel nihče več dostopa. Med drazitelji sta bila tudi 2 Dunajčana, trgovca z znamkami, ki sta hotela kupiti vse znamke. G. Zupanec je pojasnil navzočim načm licitiranja in ob 11.30 je oficijelno pričel z licitacijo, rekoč: — Sedaj pričnemo z licitacijo! Vzklicna cena je 4 Din za kg. Pod to ceno se ne licitira. Kdo da 4 Din? Oglasili so se najprej trije, Protokolist je sate* beJežttJ imen«. Ker bi bito pa pre- več pisarije, so se oglasili vsi, da naj se dražba nadaljuje. In začela se je zanimiva licitacija. Sprva je šlo prav počasi, a proti koncu vedno hitreje. Ko je prišlo do 7.60, se je nekdo osokolil in vzkliknil: »Dam 10 Din!« In končno so zdražili posamezne vreče po 10.50 Din kg. Trgovec z znamkami g. Vale-tin Kovač je ponudil po 10.50 Din za 20 vreč. Točno ob 12. je bila licitacija posameznih vreč končana. Izlicitiranih je bilo 65 vreč, ostalo jih je še 48. Od prvih 65 vreč je bilo 12 vreč zlictiranih po 10.35 Din kg, ostalih 53 vreč pa po 10.50 Din kg. G. Zupanec je končno izjavil, da gre še za ostalih 46 vreč in da imajo pravico licitiranja samo štirje. Vzklicna cena je bila 4 Din. Nekdo je najprej ponudil 4.20, drugi 4.25 in končno g. Valentin Kovač 4.30 Din. Ker ni nihče ponudil več, je g. Kovač izli-citiral 48 vreč po 4.30 Din kg. Poštna uprava je dobila za stare znamke lepe denarce. Za 12 vreč (300 kg po 10.35 Din) dobi 3105 Din, za 48 vreč (1200 kg po 4.330 Din) 5160 Din in za 53 vreč (1325 kg po 10.50 Din) 13.912.50 Din. Prodanih je bilo torej 2825 kg škartiranih poštnih spremnic z raznovrstnimi znamkami za 22.177.50 Din. Iz policijske kronike Ljubljana, 22. oktobra. V policijskih zaporih imajo te dni pisa-no družbo: tatove, vlaču-ge, ubijalce, sleparje itd. V »urnjih treh dneh je bflo število aretacij naravnost rekordno in davi je bilo v policijskih zaporih okoli 24 sumljivih elementov. Med aretiranimi je tudi brezposelni trgovski potnik Anton R., ki je osumljen Utvine kolesa v Šmarju. R. je imel že opetovano opravka z oblastmi m jc tudi že presedel več let ječe radi tatvine. Zdaj pa odločno taji tatvino in pravi, da Šmarja sploh ne poena. — V zaporu mu dela družbo neki 5„ ld je istotako omamljen tatvine, tnetji v družbi pa je Anton T.. ki je baje svojemu prijatelju ukraeVl 700 dinarjev vredno uro in več drugih stvari. Policija ima v gosteh tudi »tanga aoaaca Leona I*, katerega je njegota stara obdolžila, da ji je ukradel nad 1000 Din. V zapore je morala tudi prijateljica Danica, ki je aeae te dni zapustila bolnico, kjer so ji rzprali želodec. Pila je namreč lizol. Ctm je okrevala, jo je sprejela policija pod svoje okrilje- PoBcija zasleduje Ivana S., rodom Ljubljančana, ki je na spreten način ocigan-il posostnico Rozalijo Lavrih za 17R5 dinarjev. Drug tak junak j« Andrej Peter-ca, že večkrat kaznovani tesar, rodom iz Braovrka, ki je nedavno izpred trgovine Subelj v Sraki odpeljal koso Francetu Jap> lju. Kota je zastavil gostilničarju Francetu A. v Vevčah, kateremu ga je policija zaplenila. Ker je imel Peterea tudi v septembru popolnoma novo kolo, je upravičen sum, da je tudi to ukradel. Ker smo že pri kolesih, naj omenimo, da je bHo pred dnevi iz veže Kersnikove uttce 7 odpeljano kolo Stanku Komarju. Kolo je skoraj novo in vredno 2000 Din. Tovarniška številka je 5359, znamka pa BSA- V soboto je bilo rudi iz veže Gledališke ulice 8 odpeljano kolo Justini Miklavc. Kok> je vredno 1600 Din. Podjetni tat je kolo oddal v garderobi na glavnem kolodvoru z namenom, da ga pošljejo v Maribor Policija je pa kolo izsledila in zaple-i»ila in sedaj poizveduje za podjenim tatom. — Sodišče v Celju sporoča, da je bilo tam zaplenjeno kolo znamke »Herbst Rad« št. 112.093, katerega lastnik naj se javi. — V Goričanah je bilo te dni odpeljano kolo posetniku Karlu Petaču iz Sore. Kolo je znamke AVaffenrad«, popolnoma novo in vredno 2100 Din. OrožniSke postaje poročajo o dveh drznih vlomih na deželi. Te dni je bilo vlomljeno na Černučah pri posestniku Močilni-karju. Tat je odnesel razno perilo, obleko in zlatnino v skupni vrednosti 3000 Din Se večji vlom pa je bil izvršen te dni v Črnomlju, kjer so podjetni vlomilci, ki so se najbrž pripeljali z avtomobilom, vlomili v trafiko Angele Ahačič. Odnesli so zaboj cigaret, v katerem je bilo 75.000 komadov Zeta cigaret, 40 kg neretvanskega tobaka, pol kg moravskecja tobaka. 22.700 komadov Vardar cigaret, 1350 Drina, 140 trabuk. 60 britanik in okoli 200 komadov drugih cigar. Skupna škoda znaša 32.000 Din. Orožniška postaja v Rogaški Slatini poroča, da je začetkom septembra pri gostilničarju Juliju Ogrizku neznan moški shranil moško kolo, po katero še ni prišel. Kolo je najbrž kje ukradel. Kolo je črno ple-skano, precej obrabljeno, brez znamke, brez blatnikov, prednji plašč je močno obrabljen in prerezan, krmilo pa je navzgor upognjeno. Vredno je kakih 500 Din. Lastnik naj se javi. Včeraj je bil v Židovski stezi ukraden iz gostilniške sobe gostilničarju Zvonku Smajanovieu 80 Din vreden suknjič. Policija je aretirala štiri osumljence, pa jih je radi pomanjkanja dokazov izpustita. Grob neznanega vojaka Zaradi boletinosti glaivne igralke se je premiera te tTagediše treh oseb I. 1915. odložila od februarja 192S do z-da j- »Gledališki l*st« je objavil lani v 9. in letos v 6. štev. celo vrsto tujimi kritik, ki so bile ponovno reproducirane v zadnjih rekla*mskiii noticah. Kdor se toTej zanima za slovito delo, naj ga črta, in ga meni nč treba ponavljati. Res je, da za dobro uprizoritev te sMmo težke psihološke tragedije izredne naipetosti nimamo dovolj zrelih moči, zlasti pa ne tiste iirnetnosti govora, ki )o imajo Ie največji igralci. Ker tega ni, smo četrtino tcfcrta pres-lisa-H ali vsaj ne razumeti, mansttkje pa čuli p»uihlo dekla^macijo. V splošnem smo imeli občutek, da se dejanje včasih vleče m da bi brez škode dia.!og prenesel krajšave. Vendar je tudi volja, da se poda tako delo tudi prj na« čim dostojneje, vredna priznanja. SpornaK smo slhto vojno dramo, po duhu eeV> sorodno Remarqueovermi opisu »Na zahodni nič noveca* in izražajoče vso grozo vojne kakor »Stitonondisik.i župan«. Na višku svoje umetnost'! je bila ga. Šaričeva, vseskoz topla, resnična, globoko dojmHiiva, k žal včasih pretiha. Prav iz-vrsteo je bil g. Skr-binsek kot oče, vojaka pa je izkusal ustvariti g. Debevec s polnim razumevanjem in prečutenjem, a Se z nerazvito teralsko in govorilno tehniko ter z odb^ufocb, kar preveč obloženo mimiko, ki prehaja v neprestano, prav nepriđetno grimasi-ranje. To pa je čisto isto, kakor pri »Strahovih«. Ne dvomim, da bi trla gg. Kralj in Jan v tej vlogi ustrežljivega. Debevčeva uprizoritev in rež«a pa za&kžita hvalo. Vsekakor je glavna vloga ki še režija za •sto osebo preveč. Zato se je predstava tudi zavlekla. Fr. G. Iz gledališke pisane. Nocoj se poje v operi > Šiv and a dudakc. Sodelujejo: ga. Po liče va, Tlnerry, gg. Janko, Krilai. Kovač, Rumpelj in dr. Dirigent ravoa/telj Potic. Režiser: Krvveeki. Jutri »večer se upriaori v operi komična opera »Car in tesar«. Izredno zanimivo delo tako v glasbenem ozira kot po vsebini. V Ljubljana je bila opera vprisBOfijena pred okroglo 25 leti ter bo za veliko večino obiskovalcev letošnja uprizoritev novost. Sodelujejo priznane naše operne moči, ki nam jamčijo za lep uspeh predstave: Nastopajo: cg. Kri±*j. Gostnč. Oba. Kovač, Rumpelj. Janko, ©a. Ribičeva, gna. Španova itd. Dirigent g. Šfrri-tof. Režira g. Povite. Oogoijeva »ŽeAUevc a« Šentjakobskem odru. V sobote 26- ki v nedeljo 27. oktobra uprizori Šentjakobski gledališki oder izvrstno rusko fco-komedijo »Ženitev«. Psj&atelj v ostrih potezah riče razmere, ki ao vladale v takratni Rusiji Na viSku je sfcasceska m besedna kom**. Vse vloge ao v rokah nafeot&ih fcralcev Šentjakobskega odra. — Kdor bo hotel drve uri leonga ravve-dtrtU, sa bo kapa vstopnico, da se polteno nasmeje. Predprodaja vstopnic je od četrtka dajk ca obe predstavi v trgovina Miloša KarniCnaka na Starom trm. _ (8e/cxftflca KOLEDAR. Danes: Torek. 22. oktobra VU9% katoličani: Koron ta. pravoslavni: 9. oktobre, Stsvan, Jakov. IMIUAKJE PRIREDITVE. Opere: švsjida dndek. Kftao Malce: Stota* plesalec (WiUy TVrtscn). Keao Ideal: Ctren prenss. Klas II UmM d*er: m eJrknft DEŽURNE LEKARNE. Deaes: Suh*. Mariito tnj; Ker**. Goaoo*v***a Kdor zaničuje se sam.., Te dni je krožila po našem časopisju vest, kako se šopirijo drugorodci na nasi državni meji napram Avstriji, šoparjenj^ je zavzelo že take meje, da je smatrala tako ugledna organizacija, kakor je Narodna obrana, za potrebno, da opozori širšo iav-noet na umetno gospodarsko okrepitev tujega življa ob naši severni meji. Ravno ko eem bral to nujno opozoritev Narodne obrane, pa mi je prUHo v roke vabilo mariborskega trgovskega gremija na izredni občni zbor, ki je dvojezično, na eni strani slovensko, na drugi strani pa nemško besedilo. Neumestni in po 6edaj veljavni zakonodaji nedopuMoi ozriri gremija, ki je po bistvu uradna, oficijelna organizacija mariborskih trgovcev, napram nemškim rojakom ao me presenetili. Gremij je po obrtnem zakonu prisilna organizacija, to je nekak urad, za katerega bi moralo veljati načelo, da ime uradovati samo v državnem jeziku. Ali je potem prav, da razpošilja taka oficijelna organizacija dvojezična vabila? Ali misli gremij, da mu bodo mariborski Nemci bolj naklonjeni, ako bo ž njimi občeval v nemškem jeziku? Ali gremij ne ve, da znajo nemški mariborski trgovci prav dobro slovensko, kadar sklepajo kupčije z izključno slovensko okolico? Po desetih letih naše narodne države je po mojem mnenju taka popustljivost pač odveč! Proč z dvojezičnostjo! Slovenski trgovee. Ljubljanski športni prostori V zadnjem času sem si ogledal veo tekmovanj atletike in nogometa. Priznati moram, da so me tekmovanja vedno bolj zanimala in z veseljem sem opazoval navdušenje, ki je sijalo z obrazov naše udejstvu-joce se športne mladine. Iz razloga, ker menda še nisem pravi športni entuzijast, mi je lahkoaatletski boj mnogo bolj ugajal kot nogomet Predvsem je bolj zdrav in pa mirnejši je. Menda vendar ni potreba tolikega razburjenja in kravala s strani gledajočega občinstva. Opazil pa sem drugo težko napako, ki je naši mladini gotovo škodljiva. Obe igrišči, tako Ilirije kot Primorja, ležita ob glavni proiM'iui žili, naših slabih cestah. Avtobusni promet je po Dunajski cesti ravno tako močno razvit, kot po Gosposvetski. Ko pri-drvi mimo športnega prostora avtobus, dvigne oblak prahu, ki leže na travnik in ga vdihavajo razgreta pljuča športnikov — namesto čistega zraka. Sicer občina te ceste pridno škropi, kar pa vsekakor ne zaleže veliko zaradi silne frekvence teh dveh cest Dokler ne steče tramvaj ali se temeljito ne popravijo ceste, taki travniki niso prikladni za športne prostore. Mestna občina, W kaže veliko zanimanje za razvoj sporta, bo gotovo v položaju, da preskrbi primerne druge športne prostore. Morda pa se tudi vodstva športnih klubov premalo zanimajo za boljše in higijeniČnej-še prostore. Razumem, da so društva, ki nimajo nikdar denarja, investirala večje znes-ske za planke, slačilnice in tribune, toda prepričan sem, da se bo dalo s pomočjo mestne občine rešiti tudi to vprašanje in naprave prenesti na drug prostor. Čudim 6e, da Še ni izrabljen viseči travnik pod Tivoli jem, za ograjo ljubljanskega velesejma. S primernim nasipom in drenažo bi 6e dalo sedanje močvirje preurediti v lep športni prostor, kjer bi športna mladež uživala zdrav tivolski zrak. Sedanje močvirje ne koristi nikomur, za trajno preureditev ni, ker je prostor baje namenjen za bodoče poslopje ljubljanske univerze. Dalo pa bi ee uporabiti tudi travnike ob gorenjski železnici, na prostoru, kjer so je vršil vseslovanskt sokolski zlet, pod Rožnikom itd. Pravilo pa naj bi veljalo vsem onim, ki skrbe za telesni razvoj naše mladine, in vodstvom športnih društev: s športnimi prostori proč od prometnih cest, zlasti tam, kjer ni dovolj drevja, ki deloma prestreže prah. Anarhija v ljubljanskem avtobusnem prometu Iz Ljubljane izhajajo in v Ljubljano vodijo številne avtobusne proge, katerih ie zdaj že toliko, da jin še našteti ne moremo več. Vse te avtobusne proge. — če odštejemo avtobuse na progi Št Vid tvrdke Minister, ki je začela kot prva voziti in je kot avtobusni veteran pač že vobče znana, bolehajo pa na eni in skupni hibi, ki obstoja v tem, da povprečni ljubljanski potnik ne ve. kje ima njegov avtobus stojišče, kdaj odhaja in koliko stane vožnja, če si dotič-nik nI morda izbral »vede o ljubljanskem avtobusnem prometu« za svoj specijalen studii. Eni stoje pri Figovcu. drugi pri Kavarni Evropi, tretji v Zvezdi, četrti na Marijinem trgu, peti na Krekovem trgu, šesti pri Cešnovarju itd. O voznem redu in o tarifi pa sploh raje ne govorimo, to je poglavje zase. Poučeni o vsem tem so te prebivalei onih vasi. kjer imajo avtobusi ali svoje izhodne aH pa končne postaje. In vendar M se dala ta stvar zelo eno« stavno urediti v sploino zadovoljstvo vseh prizadetih faktorjev, pred vsem pa potujočega občinstva Imamo namreč v Ljub-liani prostor, da si ga za nastanitev avto- busov ne more! predstavljati boli idealne-sa prostora, ki naravnost kriči no tem, da se napravi na njem centralni avtobusni kolodvor, to je nas* Kongresni trg. Ta prostor, ki je sedaj tako rekoč popolnoma prazen, da zapuSčen, je kot nalaSČ ustvarjen za to, da sprejme vse avtobuse. Njegova centralna lega omogoči hitro doh.ii:in's in odnajanje vozil, tu bi se lahko odmeril vsaki progi poseben prostor, postavila bi se lahko lična stojala, na katerih h hib označena proga ter bil izobešen vozni red s tarifo in kar ie glavno, občinstvu ne hi HIo treba begati od Figovca do Zvezde, od Marijinega trga do CeSnovara ter povpraševali po vozilih. Saj je tudi železnica centralizirana in moreš z glavnesa kolodvora potovati na vse strani. Pa bo morda prišel kdo in ugovar al. češ, da je tlak na Kongresnem trgu prelep in bi se ga utegnilo poškodovati. Ound non! Vprašamo, kai pa v drugih mestih, kjer sploh nimajo drugačnih cest." kot asfaltirane? Ce morejo drugod postajati avtobusi na drugem tlaku, kakor na kamenite.p aH peščenem, menda tudi v Ljubliani ne bo zapreke. Sicer se pa vendar lahko predpiše podjetjem plačevanje primernega prispevka za vzdrževanje tlaka in stvar • urejena. Tudi če bi morda podjetji plačevanje tega prispevka h^tcia prevaliti v obliki primernega zvišanja tarife, bi ugodnosti centralizacije avtobusnega provnet* r.a tem trgu še vedno odtedia.e rovišanie tarife. Sicer smo pa mnenji, da povišanja ravno ne bi bilo treba. TDrej dajte na-.n centralni avtobusni kolodvor na K'ngres-nem trgu! Liubijančjn. Poklonimo se manom Vladimira Goriana Mislim, da bi bilo zeJo umestno, d« bi se čitala maša osmina, v spomin nesr^-mu Vladimiru Gortanu, in to v cerkvi, ki leži v centru mesta (n. pr v frančiškanski cerkvi), da bo mogoče prisostvovati zadušnici tudi nam zaposljenim, katerim ne-dosta a časa, da bi mogli iz drugih okrajev Ljubljane v nasprotni konec mesta, ali celo na skrajni konec Šiške, še primernejše Pa bi se zdelo, seveda velja to Ie ob lepe.n vremenu, da bi se božja služba vršila n.i prostem. Najpripravnejši kraj za to je pač Kongresni trg, kjer bi meščanstvo, zavedajoč se strašnega čina izvršenega nad mladim bitjem v Istri, nedvomno v polnem številu prisostvovalo obredu in se tako na dostojen način poklonilo manom narodnega heroja Sigurno bi tudi ravnatelist\a ljubljanskih šol dovolila, da bi se žrtvovala ena šolska ura, da bi se mogla tudi šolska mladina udeležiti osmine. V slučaju pa, da to nI izvedljivo, bi bilo primerno, da se. ker se že ravno bliža dan vseh mrtvih, počasti spomin padle žrtve, bodisi, da se uredi na pokolišču nekak grob, obdan s cvetjem, bodisi na kak drug način, za kar bi se moralo zavzeti narodno ženstvo ali diiaštvo. Slovenska žena. — Ulica Vladimira Goriana. Glede na splošno željo, naj bi se ena ljubljanskih ulic preimenovala v ulieo Vladimira Gor+ana, »e je pojavila v vseh narodno zavednih Ljubljančanih spontana želja, naj se sedanja Kr* javdeva cesta preimenuje v ulico Via Mnnra Gortana. Naia sveta dolžnost je ovekovečiti spomin na mučenika Gortana in to na uaj-primernejsi naSin, c« damo Erjavcev! cesti njegovo ime. — Ljubljančani. — Ncupraričcna draginja *adja. Letoiaja sadna letina je izredno bogata, kljub temu je pa sadje pretirano drago. Sadje, posrbno jabolka za zimo, bi morala biti dostopna tudi najsiromašnejšim slojem mestnega prebivi'-stva. kar pa pri nas zal ni mogoče, kajti cene so odločno pretirane. Lani je bila nepiini r-no slabša sadna letina, a vendar so bile i < M na sadni razstavi na velesejmu iste. Zanimivo je tudi, da so cene sadju na živilskem trgi takoj poskočile, čim je bil otvorjen sadni eejm na velesejmu. Dolžnost pristojnih obla-sti bi bila, da preprečijo neupravičeno navijanje cen in omogočijo nakup aadja tudi ei-romaŠnim slojem. — K. P- NOVA SLUŽKINJA. — Ali znate streči gostom? — Da, na oba načina. — Kako to mislite? — Da pridejo zopet ali pa da jih ni več blizu. Naglica tudi v ljubezni. — Kako je bilo. ko tc je fant prvič objel in poljubil? — Slo je tako hitro, da še zardeti nisem imela kdaj. Pri moderni igri. — Zunaj mora pošteno liti. — Zakaj mislite? — Ker ljudje ne beže iz gledališča. Umetnikova usoda. — Si že kaj prodal, odkar si postal stika r ? — Seveda s«ru — v-se s vole pohištvo m vse boJISe obleke._ Šentjakobski oledaxi*K! oder. V soboto. 26. ofctobra: »Zedtev«. (Premisr*) V osMfto, V. cfatobr*: »2tf**v«. ^434 2 Stev. 242 »SLOVENSKI NAROD«, dn« 22. oktobra 1969. Dnevne vesti. — Resoiocd« Zw» Na kongresu Zveze jugosJoveoskih mest v Splitu ie bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri izražajo zastopniki naših mest željo, da bi bila Zveza v bodoče pravočasno obveščena o vseh načrtih poedimh ministrstev, v kolikor se nanašajo na mestne občine. S tem bi bilo olajšano poslovanje mestnih občin« obenem bi pa tudi ministrstva lažje poslovala. S svode strani je Zveza mest pripravljena lojalno sodelovati pri vseh akcijah samoupravnega značaja. Zveza mest ugotavlja, da so v osnutkih novih zakonov nova bremena za mestne občine preko njihovih finančnih zmožnosti In prosi predsednika ministrskega sveta, naj posreduje, da bi se v bodoče mestnim občinam ne nalagala nova bremena, dokler si ne za sigu raj o potrebnih dohodkov. Obenem prosi ministrskega predsednika, naj se izdajajo v bodoče vse odredbe glede proračunov tako, da se v enem proračunskem letu dohodki ne morejo zmanjšati in končno naj se čim prej izda poseben zakon o mestih, obenem pa naj bi se gospodarstvo samoupravnih teles uredilo na najmodernejši način. — Konferenca s nasledstvu bivših Jasnih železnic Jutri se prične v Parizu konferenca o ureditvi zemljiške knjige za proge bivših južnih železnic. Konference 6e udeleže zastopniki Italije, Jugoslavije, Avstrije in Madžarske, kakor tudi zastopniki francoskih lastnikov obligacij. Jugoslavijo bodo zastopali načelnik pravosodnega ministrstva Kugler in vseuČiliški profesor v Ljubljani dr. Janko Polec kot zastopnika pravosodnega ministrstva ter referent prometnega ministrstva dr. Franjo Boočina in pravni referent v generalni direkciji državnih železnic dr. Leo Vučina kot zastopnika prometnega ministrstva. Dr. Janko Polec je odpotoval v Pariz ▼ soboto. — Pošte in drobiš. Ministrstvo javnih del je odredilo, da morajo vse pošte v državi v bodoče sprejemati novčiće po 2 Din do 500 Din, novčice po 1 dinar do 200 Din, po 50 para pa do 100 Din. Novci če v izpod 50 para morajo sprejemati enkrat samo za 1 Din. — Železniška ivesa Sušak-Martinseica. v Beograd je prispela deputacija s Sušaka pod vodstvom župana Ružiča. S predsednikom in tajnikom zagrebške trgovske zbornice je po-setila prometnega ministra in posredovala v zadevi železniške zveze Sušaka z Martiašči-co. Načrt je v podrobnostih že izdelan. Stroški bi znašali 15 milijonov Din. Deputacija je prosila, da bi prišel ta znesek v bodoči proračun. Pristojna ministrstva so obljubila, da bosta skušala najti kritje izdatkov za to važno železniško zvezo. — Si m o nt al ska stanica sa ves Balkan. Družba »Simenthaler Alpfleckviehzuchtver-band< iz Wimmesa v Švici je kupila od grofa Kulmerja veleposestvo >Šuplja Lipa* pri Daruvaru, na katerem uredi veliko stanico za aklimatiziranje čistokrvne plemenske živine simentalske pasme. Stanica bo zalagala s simentateko živino ves Balkan. Čim odobri pogodbo glede nakupa vele posestva poljedelsko ministrstvo, začne stanica poslovati. — Seja centralnega sekretarijata Delavskih zbornic se bo vršila 6. novembra, in sicer najbrže v Ljubljani. Na seji se bo predvsem obravnavala prilagoditev delavskih zbornic in zavodov za zavarovanje delavcev novi upravni razdelitvi države. — Svetislav Petrovič" obsojen na tri mesece zapora. Znani jugoslovenski filmski igralec Svetislav Petrovič je bil v Berlinu obsojen na tri mesece zapora, ker je pred meseci povozil z avtomobilom nekega otroka, ki je poškodbam podlegel. Izvršitev kazni je odgođena za tri leta. Petrovič mora plačati 2000 mark odškodnine. — 35.450 nezaposlenih v Zagrebu. Iz statistike javne borze dela v Zagrebu je razvidno, da je bila tam letos brezposelnost mnogo večja nego lani. Od 1. januarja do 20. oktobra se je zglasilo na borzi dela 35.450 brezposelnih, od teh 2212 žensk. Borza je ponudila delo 9272 brezposelnim, posredovala je pa v 7000 slučagih. Nad 20 tisoč delavcev, ki so ostali brez dela, je odpotovalo iz Zagreba. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da se bo polagoma zjasnilo. Včeraj je po vseh krajih naše države deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 24, v Splitu 30, v Skoplju 19, v Sarajevu 18, v Zagrebu 16, v Mariboru 15, v Ljubljani 13w2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.9, temperatura je znašala 8.2. — Z nožem v pleča. A loj zid Prijatelj, 22letni posestnikov sin iz Št. Ruperta pri Krškem, je v nedeljo popoldne popival v gostilni na Ravniku. 2 n$im ie bil tudi posestnikov sin Josip Zgonc. Fanta sta se nenadoma sprla in med prepirom je Zgonc Prijatelja sunil z nožem v pleča ter ga precej težko poškodoval. Prijatelja so včeraj pripeljali v ljubljansko bolnico. — Številne nesreče in nezgode. Janez Trojan, delavec v tovarni »Vesna« v Kamniku, je zašel včeraj popoldne z roko pod cirkularko, ki mu je desno roko močno poškodovala. — Žrtev nezgode je postal tudi Žagar Anton Bolha, zaposlen pri lastniku motorne žage Pavlu Kotniku v Ljubljani, ki je včeraj popoldne na Bregu žagal drva. Nenadoma je zašel z desno roko pod žago, ki mu je odtrgala več prstov in ga močno poškodovala. — Delavec Mujo Mukić je včeraj v Ljubljani padel s stavbnega odra in se poškodoval na nogi. — Franc Klemen-čič, loletni posestnikov sin iz Sadmje vasi pri Dobnmjah, je včeraj popoldne delal v gozdu z dvema delavcema. Nenadoma je omahnil in padel tako nesrečno na glavo, da je nezavesten obleŽaL Tako sta vsaj izpovedala oba delavca, ki sta bila ž njim. Uvedena je bila preiskava, ker je Klemen-čičeva poškodba precej težka. — Vse poškodovance so včeraj prepeljali v ljubljansko bolnico. — Velike poneverbe pri monopolski upravi na Sušaku. Pri monopolski uprajfi na Sušaku so nedavno prišli na sled velikim r>onevejbam. Preiskava je pokazala, da je država oškodovana najmanj za 300 tisoč Din. Na Sušak sta prispela inspektor Senečić in posebni knjigovodja, ki pregledujeta in urejata knjige. Preiskava bo trajala delj časa. Policija je aretirala upravnika monopolske uprave in nekega slugo, ki sta poneverbe priznala. Izročila ju je sodišču. — Opozarjamo na reklamne cene, ki jih nudi do 6. novembra vsem svojim odjemalcem tak. tvrdka A. Šinkovec nasl. K. Soss. V vašo korist bo, če prečitate današnji in-serat JL^LJUDUAMIKI' > OVO JUDU ANI KI Premijera! CIRKUS KONRADO V FILMU (Moderna inkvizicija) DOLORES KOSTELLO! Ob 4, V4 7, V. S in 9. uri — Veliko neurje rta morju. V soboto je na Jadranskem morju divjalo strahovito neurje, ki je povzročilo precejšnjo škodo. V pristanišču Brajdica je voda zalila par-nik »Treći dalmatinski«, ki bi se bil kmalu potopil. Le s težavo so ga rešili in prepeljali v reški dok, kjer bo popravljen. V pristanišču samem je vihar povzročil precejšnjo škodo. Porušil je del pomola. Celokupna Škoda znaša približno 1 milijon Din. — Patrona obila pastirja. V selu Zvečaj a so te dni pastirji našli vojaške patrone, katere so vrgli v ogenj. Naboj je eksplodiral in ubil pastirja Mija Luketiča iz Zvečaja, ki je bil takoj mrtev. — Usodepolnl prepiri. V neki gostilni v Foči v Bosni sta sedela včeraj prijatelja Muharera Bubalo m A. Dedović. Bila sta sama. Nenadoma je v sobi odjeknil strel in ko je gostilničar pogledal v sobo, je zagledal Dedovica mrtvega na tleh. Bubalo je priznal, da je streljal na prijatelja, ni pa hotel povedati, zakaj. — V vinogradu posestnika Ivana Švagla v Duhovačkem bregu pri Koprivnici je bila v nedeljo zbrana večja družba, ki se je pridno zalivala z moštom. Vino je razvnelo duhove in posledica je bila, da sta se delavec Stjepan Te-kajič in posestnikov sin Gjure Salajc sprla in stepla. Med prepirom je Salajc potegnil iz žepa nož m sunil nasprotnika v vrat ter v glava Poškodoval ga je smrtnonevamo. Ranjenca so prepeljali v bolnico, Salajc je pa moral v zapor. — Zopet zastrupljenje z oetovo kislino v Zagreba. Včeraj so v Zagrebu zopet zabeležili dva poskušena samomora z oetovo kislino. Med samomorilnimi kandidati je bila kakor običajno tudi ena Slovenka. Ob 9. dopoldne je bila rešilna postaja pozvana na Miramarsko cesto, kjer se je v strahovitih mukah zvijala 38letna Eliza Miksele, rodom iz Murske Sobote. Pila je oetovo kislino. Vzrok samomora je bfla brezposelnost Prepeljali so jo v bolnica — Na Maksimi rski cesti se je pa zastrupila z oetovo kislino 271etna Ana Karanovič, rodom iz Kostajnice. Tudi ta je pila oetovo kislino. V bolnici so ji izprali želodec in je že izven nevarnosti. — Neznana utopljenka v Savi pri Zagreba. Včeraj popoldne so pasanti s savske obale opazili v Savi utopljenko. Močni tok Jo je naglo odnesel s seboj tako, da je kmalu izginila. Baje gre za neko kmetico iz bližnje zagrebške okolice. Iz Ljubljane —lj V počaščen je pokojnega Viadimirja Gortana, daruje 100 Din za deložiranca Alojza Ambroža arhitekt Josip Costaperaria. —lj Plesna dola Ljubljanskega Sokola se bo otvorila 9. novembra v Narodnem domu na kar opozarjamo svoje članstvo in druge cenjene interesente. 588/n Iz Celja —c Bazne izgube in najdbe. Preteklo soboto je neka gospa izgubila v mestu po Glavnem trgu, Aleksandrovi ulici in Kralja Petra cesti zlat križec z dvostranskim napisom : >Mamid« in > 1892—1912 MDRZFc Najditelj naj ga odda proti nagradi na policiji ali pa v podružnici >Jutra< v Celju. — Ivan Otorepec, sluga v celjski cinkanu, je izgubil med potjo od cinkarne v Celje in tukaj po raznih ulicah idoč 1000-dinarski bankovec, last podjetja. — Gabrijela Krempuševa je našla v nedeljo zvečer na Krekovem trgu pred kolodvorom temnozelen ženski šal. —c Nova celjska sensacija. Celjski Mestni kino predvaja te dni krasen ruski veleHrn v 7. dejanjih »Domotožje« (Nostalgija) Uprava se ni strašila stroškov in je angažirala za spremljevanje tega filma originalen ruski zbor balalajk iz Zagreba, samo da izpopolni užitek kino publike našega mesta. Zbor balalajk bo koncentiral vsak večer in sicer nocoj, jutri in pojutrišnjem po končani kino predstavi tudi v mali dvorani Celjskega doma, kjer bo prepeval ob epremljevanju prijetnih ruskih narodnih instrumentov lepe ruske pesmi. —c Masa zadušnica za pokojnim Vladimir-jem Gortanom, mučenikom fasistovske podivjanosti v Italiji, se vrši v četrtek 24. t. m. cb 730 zjutraj in ne, kakor je bilo prvotno javljeno, ob 630. Nadjonamo čuteči Celjani naj se mase zadušnice ndeleie poloo-itevilno. —c Uriultn sejm v Celja, ki se je vršil včeraj ves dan na glavnih mestnih ulicah ni bil niti daleč tako dobro zaloten in obiskan, kakor prejšnja leta. Tudi tukaj se je poznal vpliv letošnje bnde hmeljske krize. Sejmarji. vsaj velika veČina njih, so odhajali a sejma nezadovoljni s kupčijo. Pač p« je bilo, kakor je to ze običajno ob takih prilikah, izvršenih zopet toč drsnih žepnih tatvin. Reklama na morisču O ameriških reklamnih metodah priča drastično epizoda, kj se je odigrala v Texasu. V tej severoameriški državi umirajo zločinci Se vedno na vešalih. dočim so skoro vse druge države že davno uvedle smrtno kazen na električnem stolu. Nekega obsojen-ca je posetil pred usmrtitvijo mož, ki se je izkazal z dovoljenjem višjega sodišča. Razvil se je pogovor m obsojenec je končno vprašal, če se lahko zanese na posetnikovo besedo. Popolnoma, je odgovoril posetnik, naša tvrdka je ena najsolidnejših in vaši dediči dobe 5000 dolarjev, če izgovorite na morisču kar sem vam naročil. Kaj je bil reklamni agent naročil na smrt obsojenemu, se je pokazalo na morisču, kjer je obsojenec z dovoljenjem sodnih oblasti izjavil: Bratje in sestre! Pred smrtjo vam moram sporočiti važno tajno. Prositn tudi gospode novinarje, da sporoče svojim čitateljem naslednjo tajno: >Williamsova čokolada je najboljša!« ^ah /ft^. 4 Umor po radiu? V Angliji se je razvila živahna diskusija o tem, da-li je pesnik Robert Nichols odgovoren za samomor, ki ga je izvršila ga. Evelvna Davies. Gospa se je usmrtila takoj, ko je po radia slišala Nlcholsovo pesem, v kateri je opevana smrt kot največja dobrotnica, ki reši človeka vseh telesnih in duševnih muk. Pesem je napravila na Davie-sovo tako silen dojem, da je segla po samomorilnem orožju. Nichols se zagovarja, da je bila Da-viesova nedvomno psihopatka. Po njegovem mnenju bi ne bila smela razumeti pesmi doslovno, kajti pesnik mora nekoliko pretiravati, da je učinek pesmi večji. Sorodniki nesrečne dame pa dokazujeuo, da je bila Daviesova popolnoma normalna. Tudi angleški listi so se zavzeli za samomorUkine sorodnike in zahtevajo, da morajo iz radia izginiti ne samo pesimistične pesmi, temveč tudi otožna glasba. Drugi pa pravijo, da to ne gre, kajti sicer bi poslušali radio-abonenti samo zamorske pesmi in džezbeiuL Med ^prednostni i ena Znak, da se uporabljajo le čista, naj-žlahtnejša olja, da se doseže največjo pralno moč in da varuje perilo le *Sopularnost Zaradi vsake pobo-jene cvetke, odknmjene veie. porušene klopi je drhtel od toge in jeze. Vsaka škc-da, storjena občini, je bfla udarec po njegovem srcu... Vsaka delovna ura mu ie bila dragocena in lenuhov ni trpel... Minuli mesec se ie vrnil z dopusta v Pragi in na češkem. Vzgiedno &sriplini-ran, ml je osebno javil, ko se ie na dopust odpravljal in ko ie službovanje zopet nastopal. »Praga se razvija v velemesto«, mj je pravil ponosen. »Praga raste čudovito hi ie vsak dan kras ne J Ša. Ah, lepo je bilo tam, in vendar — rad sem se vrnil. Verjemite, tudi Ljubljana je lepa! Tu se živi lepše! Ta naš srak — v Pragi sem jedva sepel —, pa naš mir, naši gozdi, naši parki, naše gore! Nikjer ne živim srečne je in za dovoljne je kakor v LJubljani Da, zdaj sem se prepričal iznova, da sem postal resnično popolnoma Ljubljančan.« Pred dobrim tednom je prišel zopet v mojo pisarno. Imel sem pravkar sejo, pa sem skočil iz sobe na hodnik: »2eilte, dragi gospod ravnatelj?< — Bil je v zadregi, »še enkrat sem prišel k vam, ne zamerite... Torej: oženim se vendarle •, saj sem vam že pravil.< — »O, vso srečo vam želim!« — »A vprašam ponovno: uradno m nobenega zadržka?< — »Nobenega, gospod ravnatelj. Aktivni ste; vaša gospa soproga postane polnopraven člen magistratove družine in — kadar uraiiete — Bog Vam daj še vsaj 50 let! — bo prejemala za Vami polno pokojnino.« — •A kaj imeau uradno storiti, ko se poro* člm?< — »Prosim, pošljite mi poročni list — vse drugo opravim laz sam.« — Stiskal mi je roko: »Hvala, hvala!< — Ponovno sem utu Čestital, želel srečo hi poin sreče le V soboto teden, dan pred ilirskimi slav-costmi, sem ga zagledal na restavriranem ozidju ob Vegovi ulici. Bil je oc4n zdravja in radosti. Poklical me je k sebi: »L« poglejte, kako krasno Šočko smo ustvarili 1 Tn ie lep razgled na Grad, tu bo najprijet-nejše letališče, polno solnca in zraka, tu bodo sedele dame z deco... le čakajte, med tele kocke nasadimo pomladi bujne piezavke, na kocke pa postavimo čebre z razkošnim cvetiem raznih barv — tukajle bo še drven prostorček! — Ali ste videli moj najnovejši parček?« »Nisem. Kje pa?< — »Tarme pred vrtom križarjev. Hajdite z menoj!« — In peljal me je tudi tja in bil zopet ves srečen: »Pomladi bo tu vse v cvetju! — Ali ni že zdaj mnogo lepše na Zoisovi cesti? Po jo še zasadimo, nekatere bršljane okrepimo aH zamenjamo. Odtod do Rožne ulice bo vse v cvetju, bar-vaft in zelenju. Moj novi park ob Lattet-mannovem drevoredu bo tudi kmalu gotov, potem se lotimo Zvezde, nato Ambroževega trga itd., itd.< Poslovila sva se m — videla se nisva nikoli več. — Vrtnarja umetnika in poeta smo izgubili, magistrat je izgubil vzornega uradnika, občina najvestnejšega strogo štedljive ga gospodarja, tovariši pa idealnega, odkritosrčnega kolego. Daleč preko jngo-slovenskfh mest in trgov sega Heinlcov sloves: bil ie v svoji stroki mojster brez tekmeca. Zavidali so nas zanj. ga vabili, a Hejnic je ostal zvest Ljubljani in se ni mogel ločiti od nje. Ze pred 6 leti bi bil lahko Šel v pokoj. A ni se mogel odtrgati. Njegova ljubezen do Ljubljane mu je postala usodna, smrtonosna. •Samo ta novi park med Lattermanno-vim drevoredom in mestnim drsališčem naj Se izvršim!« ml je dejal v pisarni. »Ta park naj bo moj zadnji spomenik! Potem se umaknem v domovino. Samo Še dve leti, kvečjemu tri!« »Ali saj Vas vendar nihče ne goni v pokoj!« sem ga miril. »Ponosni smo na Vis, — radujemo se Vaših velikih uspehov, — radi Vas imamo...« »Ne. vem: čas je, da grem. A prej se še oženim: tako sem sam) — moj dom je prazen! — V kavarni se kmalu dolgoča-gfcn, v krčme ne hodim. Sai čitam, čitam ogromno, a končno mi postane v praznem stanovanju nesnosno dolgčas, tako pusto, tiho, žalostno, da bj ram od bolesti... Sam, sam! — Zato se moram drugič oženiti, da bom imel dobro, modro žensko okoli sebe, — * nfo teplo posxamlja4...« In sanjati mi ie o svoji bodoči obi sreči z blago, pametno ženo. V nedeljo zjutraj je bil ženin Hejnic v cerkvi na oklicih: enkrat za trikrat — on pa je že ležal v rakvi pri Sv. Krištofa ... Ia njegova nevesta se je vozila takrat z vlakom s Češkega k poroki, a ni shrtrla. da je h jen Vaclav že ubit!... Namesto na poroko — na obdukcijsko mizo! Namesto nevesta — neporočena vdova! Življenje piše strašne romane. — Hejnicov zadnji park pod T:vonjem ie ni povsem dodelan. Ko ga dodelate, postavite onch napisno desko: Park Vadsvs HejnJca. Da se izpolni zadnja želja pokojnega nesrečnika, ki ima za krasoto Ljub« liane nepozabne zasluge ia da se oiarani spomin na moža, ki ie padel v službi za naše m svoje mesto t Fr. Oovekar. s Hejnic Vaclav je bil rojen dne 24. maja 1864 v Dobfišu na Češkem. Dovršil je dva gimnazijska razreda, enoleten tečaj na po-mološkem zavodu v Troji pri Pragi, enoleten tečaj na c. kr. drž. vrt. šoli na Dunaju. Prak^čntf se je udejstvoval v vrtnariji kneza Colloredo-Mansfeldskcga v Dobfišu, v vrtnariji kneza Schwarzenberga na Dunaju, na c. kr. dvornem vrtu na Dunaju, v vrtnariji barona Rotscbilda v Perrieres pn Parizu m v vrtnariji Sander &. Cotnp. v Londonu. V mestno službo ie vstooil dne 34. 4. 1892. Za stalnega mestnega vrtnarja je bil imenovan 25. 9. 1894. Leta 1914 ie bil imenovan za mestnega vrtnarskega nadzornika. Sele od 1. 6. 1929 pa je bil imenovan za mest. vrtnar, ravnatelja. Bil je vsestransko naobražen. Vešč le bil poleg svojega materinskega jezika še slovenskega, nemškega, angleškega in deloma francoskega. Danes ob 16. ga polože k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu. Bodi mu lahka slovenska zemlja, katero Je tako iskreno ljubili S o Gol _ Seja sbora, župnih prosvetarjev t du na Savi se bo vršila 26. in 27. t m. Generalna direkcija državnih železnic je z odlokom z dne 18. oktobra t L G. d. br. 85.112/29. dovolilo udeležencem za vse vlake, izvzemši S0E, polovično vožnjo. Povlastica velja za čas od 24.-29- oktobra L L Udeležbo na seji se mora potrditi v Brodu, Veljajo običajne izkaznice JSS. vpisati je treba samo Število in datum citiranega odloka. ODOL SBHTIPSICI WA|flP»»S*»??Ofn*»ASCMBUtB«|3 Stran 4 »SLOVENSKI NAR OD«, dne 22. oktobra 1929. Ste v 24 ; 21 (Ctnct maska Rosamunda je čepela na tleh in se zvijaj a v napadalce v ih rokah. Za Hep-burna je bil ves svet v plam-tečrh ooeth, ki so &a gledale čez upognjeno Rosa-rotindo. Kar tresel se je od jeze in proti svoii vali je s>topil korak naprej. Bolesten 'krik ga je takoj opozoril, da so Demonov e roke še kirepkeje stisni: i e RosamiuTid'ln vrat. Hepburn je obsta-1. Spoznal je, da ima og>ravfti s človekom, ki se ne razlikuje dosti od zveri s plenom v krempljih. Ko je Rosamoinda zakričala, se ie Denton škodoželjno zarezal. — Najbolje bo. oe izpotote moje po-ve&e. dragi sinko. — Govoril je tiho, toda iz njegovega glasu je odmevala divja strast, ki je šla Hepbumu na živce. — Ustavite motor, potem pa stopite tjale in dvignite roke. — je za povedal Denton. Hepburn je vedel da je polvih u>uj kov je pa zajel jaarnico led 10 j<-» proti severu, lako jc do>pe« pre^c, leč proti severu m dc tečaja je .me* samo še 45o km. ko se K ite nenaao ma obrnil proti zapadu in jadrnica se je začela zopet oddaljevati od tečaja. Dve leti in poi je blodil *r~ram« mea ledenimi gorami in šele potem je r-n-plul na odprto morje ter se vrnil m'-č-no na Norveško. Ko je dosegla jadrnica najsevernejšo točko svoje poti. sta se napotila Nansen in Johanstn s sanmi in psi proti severnemu tečaju, kateremu sta se približala na 390 km. Prisiljena k povratku se pa nista rr.o-gla vrniti na jadrnico, katero je bil led ta čas odnesel daleč proti jugu, temveč sta se napotila po ledu na ot<*>k Franca Jožeia. katerega sta srečno dosegla. Tu sta naletela na omenjenega Angleža Jacksona, ki ju je odpeljal s svojo jahto na Norveško. Brusilov in Albanov sta bila nesrečna in neprostovoljna Nansenova naslednika. Blizu Jamalskega polotoka je led zajel »Sv. Ano* in jo gnal proti severu. V 545 dneh je preplu'a ladja okrog 3000 km. Ko je bila še kakih 800 km od severnega tečaja, jo je krmar Albanov s 14 mornarji zapustil. Ta skupina je bila že sita tavanja po polarnem morju tem bolj, ker je začelo primanjkovati kuriva. Ostali del posadke z vodjo ekspedicije je bil prepričan* da ga zadene ista usoda kakor Nan-senovo jadrnico. Toda to se ni zgodilo in »Sv. Ane« ni nihče več videl. Postala je žrtev bele smrti in z njo je pogoltnilo polarno morje 10 udeležencev ekspedicije, med njimi tudi junaško rusko ženo. Albanov se je napotil s svojimi tovariši na smučeh proti otočju Franca Jožefa. Po naporni potu na kateri je prežala neprestano na me smrt. sta dosegla rtič Flora na otoku Northbrooku samo dva in sicer Albanov in njegov tovari! Kondiatov. Drugi so spotoma podlegli naporom in bolezni. Na rtiču Flora sta ostala rešena udeleženca Brusilove ekspedicije, dokler ju ni osvobodila Sedova ladja »St. Foka«. Krojačevo jabolko. — Gospod, rad bi obesil kaj nad delavnico, pa ne vem kako in kaj. Svetujte mi vi kaj primernega. — Obesite jabolko. — Zakaj pa jabolko? — Zato, ker je Evino jabolko krivo, da so se začeli moški oblačiti. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPRFniMFJ V soboto 26. oktobra izide 3. štev. zabavnega tednika REKLAMNA PRODAJA Vsebina: ^Nezakonska mati", Ijabavni roman „Zlati demon" pastoiovnl romao, članki o modi, kozmetiki, gospodinjstvu, zgodovinske anekdote, šale kratke povesti, križanka, P razpis nagrade v gotovini Din 500*— i. t. d., i. t. d. — Dobite \o v trafikah. S 16 strani. * Naročnina znaša za četrt leta Din 25*—. * Gena Din 2 —. m Pozor 1 // Številka prinese kratko vsebino prvih nadaljevanj obeh romanov. // Pozor* s Uprava „Komana", Ljubljana, Breg 10 Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tuđi v znamkah Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamko ne _____adGovariama. Najmanjši oglas IMu — ■ Gostilna »Krof« toči pristao dotanjs&o Portugalko. 2274 Kupimo: rabljeno, v dobrem stan? u: 1 trans-masjo 90 mm 4.5 m, 4 ko-mpletoa ležišča (Rinsrschmierlager) 90 mm. 2 železai jermen ici 2000 X 200 do 340 X 90 mm Ponudbe: S teb in Drctraič. Vi-dem-Dobrapolje. 2265 Dostojno dekle z dobruru spričevali, dobra kuharica in šrvilja, iščem za Zagreb k dvema ose bajna v trajno službo. Ponudbe s prepis: spričeval m navedbo plačilnih zahtev na naslov. Milan Sachs, Zagreb, IstaTSka ulica št. 10, vila Sachs. 2266 Železnato vino lekarnarja dr. G. Plccoll-Ja ✓ Ljubljani krepča oslabele