Ameriška
•V	' ::	■';v'V '- ^
•:|V	V
AM€ftlCAW IN SPIRIT K>R€IGN IN LAN6UA0€ OHVt
NO. 41
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 1, 1965
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LXIII
VOL. LXIII
Taut želi posredna!! v vietnamski kriz!
Glavni tajnik Združenih narodov vidi vzrok krize v prisotnosti Združenih držav v Južnem Vietnamu.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Ker so Združeni narodi obsojeni na molk, misli njihov generalni tajnik Tant, da mora on govoriti namesto njih. Taka požrtvovalnost je gotovo vredna pohvale, še tem bolj, ker ima tako plemenit namen. Tantu se v tem slučaju ni posrečila njegova tak tika.
Da se prikupi kitajskim komunistom, si je v tiskovni konferenci, ki je v njej razodel svoje zelje po posredovanju, parkrat prav pošteno udaril po Ameriki. Seveda ne naravnost, ampak o-koli ogla. Tako mu je na primer žal, da ameriški narod “ne ve trse resnice”, to se pravi, da mu le predsednik. Johnson noče po-vedati. Njemu je tudi čisto jasno, da vietnamske krize ne bi sploh bilo, ako ne bi bila Amerika' v Južnem Vietnamu. Kot da smo sami silili, da gremo tja! 'lant se pri tem sklicuje na nje-S°vo domovino Burmo, kjer ni nobenih komunistov, in ta pojav razlaga s tem, da Burma ni nikoli nikogar kaj prosila za boj Proti komunizma, kar je seveda Prekuhana polresnica.
Tantova tiskovna konferenca le takoj postala predmet živahne debate v naši javnosti. Bilo ie več kritike kot pohvale. Uspe-ka pa nista imela ne on ne nje-g°vo posredovanje, kajti iz Bele niše je prišel takoj odgovor, da Pravi čas za pogajanja v vietnamski krizi še ni prišel. Isto ^rdijo tudi kitajski komunisti. e razume: ne Washington ne eiping nočeta pokazati svojih vart radovednim samo zvanim Posredovalcem.
Indonezija je zasegla ameriške plantaže gumijevca
] Džakarta, indonez. — in-nonezijska vlada je prevzela v ^°jo upravo ameriške plantaže gumijevca na otoku Sumatri in Rjavila, da jih bo upravljala v ckviru posebnega dogovora z njihovimi lastniki.
Pretekla skušnja kaže, da je Prevzem uprave v Indoneziji zasegu in nacionalizaciji.
. 'aritaže so last U. S. Rubber Co. n Goodyear Co. ter so vredne c-mli gg milijonov dolarjev.
Novi grobovi
Albin Zbačnik
Pretekli petek je po dolgi bolezni umrl 48 let stari Albin Zbačnik, rojen v Clevelandu, s 1008 E. 64 St., mož Charlotte, oče Albina, očim Patricie Barker, Carol Perry, Georganne Hall, sin pok. Valentina in Mary, brat Erica in Hilde Pugel. Pogreb je bil v soboto ob desetih iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Ave. na Hillcrest pokopališče.
Cecilija Vatovec
Včeraj je nepričakovano umrla 64 let stara Cecilija Vatovec s 5190 Stanley Avenue na Maple Heights, vdova po pok. Antonu. Pogreb ima v oskrbi Ferfolia pogreb, zavod. Podrobnosti jutri.,
Matilda Rugei
V soboto je umrla v Euciia Rest Home 79 let stara Matilda Rugei, roj. Kuhel, s 26580 Forest-view Ret., doma v Dobravi pri Dobrniču na Dolenjskem, od ko-aer je prišla sem i. 1908. Preano je prišla v Euclid, je pokojna živela s svojim možem do njegove smrti L 1950 v Chardonu, zato se je preselila k hčeri v Hunts-burg, kjer je ostala do 1. 1955. Bila je mati Matilde Denisn, preje Oktabetz, Ann Owen, Therese Turkoc (Huntsburgj, Josepha (Messa, Ariz.), pok. Johna in pok. Mary, 12-krat stara mati, sestra Katarine (v Sloveniji). Pogreb bo v sredo zjutraj iz Grdinovega pogreb, zaroda na Lake Shore Blvd.
Frances Kolar
, Včeraj je umrla na svojem domu na 18124 Marcella Rd. 64 let stara Frances Kolar, roj. Popit, doma iz Gorenjih Ota v pri Cerknici na Notranjskem, od koder je prišla 1. 1920. Bila je žena Matta, mati Frances White in pok. Berthe, 4-krat stara mati.
V starem kraju je zapustila 5 sester in brata. Bila je članica Podr. št. 14 SŽZ. Pogreb bo v sredo ob 8.15 zjutraj iz Grdino-/ega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije •/nebovzete ob devetih, nato na Kalvarij o.
Pavel Vi. je obsedi!
nasilja v črni Afriki
Sv. oče Pavel VI. je obsodil umore in druga zločinska nasilja, ki so se zgodila v zadnji dobi v Afriki, pa tudi drugod po svetu.
RIM, It. — V petek je sv. oče v cerkvi sv. Pavla “izven zidu” govoril o nasiljih proti človeškemu življenju in svobodi. Dejal je, da je “naša dolžnost, da pokažemo na te zločine in jih prinesemo pred vest sveta.” Po papeževih besedah je “vest sveta in ne samo katoliška Cerkev ranjena pri teh napadih na najosnovnejša pravila o človečnosti.” Papež je dejal, da “nasilja, ki so se dogodila v zadnjih mesecih na mnogih krajih, posebno v Kongu, niso samo vprašanje vernih mož in žena, preganjanih zaradi njihove vere, ampak tudi talcev, ki so pobiti, jetnikov, ki so postreljeni brez sodbe, brutalnega nasilja nad pravico do življenja, kar nas vse sili, da se spomnimo na zapoved, položeno v vsako človeško srce in zapisano na prvih straneh Sv. pisma: Ne ubijaj!
Nato je papež v nadaljnjem govoru dejal, da ve, da so ta dejanja delo manjšine in nekaterih mladih ljudi pod vplivom posebnih političnih in socialnih okoliščin. Te ljudi je sv! oče pozval:	“Ne mažite svojih rok z
zločini, ki bodo ostali skozi bodoča stoletja kot madež na zgodovini Afrike!”
V Penlagorm upajo z 8 divizijami zapreti pst Kitajcem v Južni Vietnam
CLEVELAND, O. — Sodelavec tukajšnjega lista ‘Plain Dealer’ P. G. Boulding je preteklo soboto objavil poročilo iz Wash-ingtona v katerem trdi, da so vojaški strokovnjaki v Pentagonu prepričani, da bi bilo mogoče ustaviti pohod “kitajskih prostovoljcev” proti Južnemu Vietnamu in Laosu s 5 - 8 ameriškimi divizijami, torej z nekako 75,000 do 125,000 borci. Komaj kaj manj ameriških vojakov bi bilo potrebnih za organizacijo zaledja in oskrbe. Domače južnoviet-namsko vojaštvo bi po mnenju teh ameriških vojaških strokovnjakov imelo dovolj posla s krotenjem rdečih gverilcev.
V visokih krogih Pentagona sodijo/da rdeči ne bi napadli samo Južni Vietnam, ampak bi istočasno skušali pritisniti tudi na Laos in proti Tajski, torej na celotno še svobodno Indokino. Tako bi morali ameriški vojaki potegniti bojno črto dejansko cd obale Južnega Kitajskega morja v Južnem Vietnamu pa tja do meje Burme.
Ko je bila vojna v Koreji na višku, je bilo tam na bojišču okoli 290,000 ameriških vojakov. Proti njim se je tedaj borilo okoli 300,000 “kitajskih prostovoljcev” poleg Severnih Korejcev, Sodijo, da Kitajci pri najboljši volji ne bi mogli vreči v boj v Vietnamu in Laosu preko 300,000 ljudi, ker bi jih bilo več skoraj nemogoče oskrbovati.
KITAJSKA OSTRO NAPADLA NOVO VODSTVO SOVJETUE
Komunistična Kitajska je včeraj ostro prijela novo vodstvo Sovjetske zveze češ, da je v bistvu ostalo pri revizionizmu Hruščeva. Sovjetska Komunistična partija je ostala isto, kot je bila, “zamenjan je bil samo napis, vsebina pa je ostala stara”.
HONG KONG. — Uradna poročevalska služba rdeče-Kitajske je na dan pred odprtjem konference komunističnih partij v Moskvi ostro napadla vodstvo Sovjetske zveze češ, da je hinavsko in da nadaljuje s protikitajsko politiko Nikite Hruščeva. Poročilo trdi, da je knjiga “Mednarodno revolucionarno gibanje delavskega razreda”, ki je izšla nedavno v Moskvi in jo je pripravil za tisk Boris N. Pono-rnarjov, eden od tajnikov Centralnega komiteta Sovjetske komunistične partije, hudo krivična do Mao-Tsetunga, vodnika kitajskih komunistov.
Kitajski komentator pravi:	aas: 1	-------•r'—-~r
“Dejstvo, da so se uredniki ta-; Nova agencija ne bo v sklopu ko potrudili, da bi podprli revi- i Shrieverjeve organizacije za boj zionizem Hruščeva, je dodatni! proti revščini, pač pa bo s Shrie-
verjem tesno sodelovala. Freeman bo vključil v novo agencijo tudi nekatere sedanje urade njegovega tajništva, ki tudi po svoje preganjajo revščino na deželi. Nova agencija si je pa postavila pogumen cilj: spraviti nad milijon revnih farmarjev na zeleno vejo.
Denar in vrednostne papirje tiskajo
WASHINGTON, D.C. — Oddelek za graviranje in tiskanje zveznega zakladnega tajništva je odgovoren za tiskanje denarja in vseh vrednostnih papirjev v naši deželi.
John Mihelick Sr.
V petek je umrl zadet od srčne api John Mihelick Sr. z 21931 hchoias Ave. v Euclidu, mož
Dolores Cetinsky, 7-krat stari oče, brat Franka, Stanleyja, Mary Resnick, Elizabeth Groshal, Louise Zupanič in Rose Testin. Do pred 5 leti je imel lastno gradbeno podjetje. Bil je član Društva V boj št. 53 SNPJ in St. Clair Riffle & Hunting Ciuha. Pogreb je danes ob 8.15 iz
>ok. Rose, roj. Urankar, doma Želetovega pogreb, zavoda na E, / Šmartnu v Tuhinjski dolini, J 152 St. v cerkev Marije Vnebo->d koder je prišel v Ameriko I vzete ob devetih, nato na Ali pred 44 leti. Bil je oče Johna in! Souls pokopališče.
Demokratska stranka ne spada ravno med točne plačnike
WASHINGTON, D. C. — Demokrat j e so po svoji konvenciji v Atlantic City praznovali toliko zmag, da so čisto pozabili, da so v Atlantic City pustili za seboj neplačane račune. To skrivnost je sedaj razodel ravnatelj konvenčne dvorane McCue, ki je izjavil, da je njegov.urad dobil račun za $118,618, ki se zanj nihče noče meniti.
Zato bo ta teden šla iz Atlantic City posebna delegacija v Washington, da skuša doseči pri “pristojnih” plačilo računa. Račun se nanaša na stroške za slavnostno opremo konvencijske dvorane. McCue ni povedal, kdo so ‘pristojni,” najbrže trenutno tega niti sam ne ve.
dokaz, da pomeni odstranitev Hruščeva le spremembo napisa in da je to, kar je naprodaj v trgovini, ostalo staro blago revizionista Hruščeva.”
Očitno je po sodbi tukajšnjih poznavalcev kitajskega komunizma, da je hotel Peiping z omenjeno objavo že v naprej zavreči vsak morebiten sklep ali izjavo, ki bi jo izdali vodniki 20 komunističnih partij, ki so začeli danes v Moskvi svoja posvetovanja o svetovnem komunizmu in notranjih sporih v njem, posebno o sporu med Moskvo in Peipingom, Proučevalci komunizma trdijo,4 da je spor med Moskvo in Peipingom po kratkem premoru dejansko zopet tam, kjer je bil ob odstranitvi Hruščeva z vodstva Sovjetske zveze.
Freeman organiziral svoj štab za loj prof! revššlni
WASHINGTON, D. C. — Kot smo svoj čas poročali, hoče sedanja federalna administracija na nov način rešiti vprašanje farmarjev, ki na svojih posestvih nimajo dosti dohodkov za življenje. Po novem načrtu naj farmarji ostanejo kar tam, kjer so. pač pa naj poiščejo k poklicnemu delu še dodatno zaposlitev.
Federalni tajnik za kmetijstvo Freeman je sedaj ustanovil novo agencijo v okviru svojega tajništva pod imenom Služba za razvoj v kmetijskih skupnostih.
Fanatizem ne prija črnim Amerikancem
WASHINGTON, D. C. — O-
1’°inna večina ameriških črn-cev
v ne samo da obsoja umor ^Dega voditelja Malcolma X, Pro^ vsakemu fana-Harrisov zavod je dognal, £ Pokojni Malcolm imel med
Prh
komaj 4% privržencev,
Pik:
Jateljev, pristašev in zagovor-
2eni
’P&d
°v» njegov ravno tako zagri-
nasprotnik Elijah Muham-Pa samo 3%. Zato pa ima
Urj ** ^r' Luther King med
Alani
^ ci kar 94% simpatizerjev, 92^°Va organizacija NAACP pa
Vremenski
prerok
pravi:
^innma oblačno, možnost i3- Najvišja temperatura 47.
Vietnamska državljanska vojna dobiva novo podobo
Črni musliman prifei v zvezi z umorom lalcofma
NEW YORK, N. Y. — Oblasti so pretekli petek prijele in zaprle Normana Butler j a, znanega člana “Črnih muslimanov” v Harlemu in ga obtožile sodelovanja pri umoru Malcolma X dne 21. feb. pri nekem javnem nastopu. Policija je bila prepričana, da je bila za uporom Malcolma X organizacija črnih
Iz Clevelanda in okolice
V bolnišnici—
Rojak Jože Delost s 1189 E. 176 St. je v St. Vincent Charity bolnišnici, soba št. 427. Obiski so dovoljeni.
Seja —
Podr. št. 32 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih.
Podr. št. 15 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer redno sejo v SDD na Recher Avenue. Po seji bo praznovanje rojstnih dni.
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima nocoj ob sedmih sejo v šoli sv Vida, po njej pa zabavo in prigrizek. Tajnica bo pobirala asesment od 5.30 dalje.
Zadušnica—
V četrtek ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Charlesa Strukla ob 2. obletnici smrti.
Popravek—
Pok. Peter Winters, o katerega smrti smo poročali v petek, je imel tudi brata Michaela, v Ameriko je prišel 1. 1906.
Misale jc pozabila—
Marija Stefančič z 1139 Addison Rd. je pozabila v nedeljo v cerkvi sv. Vida Slovenski misale. Kdor ga je našel, je prošen, da ji ga vrne.
Maškarada lepo uspela—
Nagradna maškarada, ki jo je -priredilo v soboto društvo LILIJA v Slovenskem domu na Holmes Avenue, je zelo lepo uspela. Prvo nagrado so prejeli “Arabci” (Frida Gerdin, Brigite De Pretiš in Lenka Mišrnaš) drugo “Indi-
muslimanov, iz katere je umor-ijanca (Jožica in Rudi Merc),
CLEVELAND, O. — Dne IS. jank v Quinhon in Pleku proti februarja je naše vojno letalstvo j tisti točki na reki Mekong, ka-poseglo v vietnamsko državljan-1 mor sega južna laoška meja. V sko vojno v svojem lastnem ime-! naše časopisje je takrat prodrla nu in na svoje lastno tveganje, j novica, da hočejo rdeči gverilci Naši bombniki so leteli na svoje misije ne morda, da odgovorijo na kak določen komunistični vojaški napad z namenom, da zavrejo, kolikor se da, sedanjo komunistično taktiko v vietnamski
državljanski vojni: napadati vojaške postojanke, naše in sajgon-ske, v južnem Vietnamu s sredstvi in četami, ki pridejo iz Sev. Vietnama. Napad ni bil namenjen le domačim vietnamskim gverilcem, je ciljal na čete se-vernovietnamske komunistične vlade. Tehnično je bil izvršen z modernimi vojnimi letali, ne morda takimi, ki so bila do sedaj v Vietnamu v rabi.
Komunisti iz Severnega Vietnama so na ta napad takoj odgovorili z vojaškimi akcijami, ki so pokazale njihov cilj: ustvariti fronto na južni meji vietnamske province Binh Dinh, torej nekako od ameriških posto-
bilo
razdeliti Južni Vietnam v dva dela, gornji in spodnji. V gornjem bi seveda gospodarili samo oni, v spodnjem pa nadaljevali F
z gverilsko vojno.	| utemeljit!. To delo je
Ta črta ni izbrana tja-v-en-1 tajnlstAVT° 0Pravil° Pretekl° s°-dan. Ako bi obveljala in prepu-; b°ta N]eg0V0 P0r0Cll° -i6 lePa stila komunistom gornji del Juž-
se bodo po potrebi udeleževali je s tem zgubila svoj prvotni tudi vojnih spopadov. Vietnam- značaj. Ne stojita si naproti saj-ski generali so pa sklenili, da | gonska vlada in njeni domači bodo nabrali novih 100,000 voj a-j komunistični uporniki, ampak kov za boj proti komunistom. j komunistični Severni Vietnam
i proti Južnemu.
jeni izstopil preteklo jesen in začel organizirati svojo lastno, še bolj fanatično črnsko skupino.
Malcolmovi pristaši so na u-mor odgovorili s požigom mošeje Črnih muslimanov v Harlemu in grozili, da bodo umorili vodnika Črnih muslimanov Mohameda v Chicagu. Ta je zanikal zvezo z umorom Malcolma, svojega nekdanjega namestnika za vzhod dežele, in v skrajno ostrem govoru svaril one, ki ga “nameravajo umoriti,’ da to ne pojde lahko, ker se bodo on in njegovi borili.
Aretirani Norman 3X Butler je 26 let stari strokovnjak v karate, posebnem skrajno nevarnem načinu borbe. Velja na splošno kot izvrševalec ukazov Muhameda in nadziratelj nad disciplino Črnih muslimanov v New Yorku.
tretjo ‘Sultan s haremom’ (Frank in Mary Bricelj ter Mary Mar-šič).
K molitvi—
Članice Podr. št. 14 SŽZ so vabljene jutri zvečer ob 6.30 v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Frances Kolar.
Izjave moskovskih komunistov se ravnajo
tudi po “položajih”
MOSKVA, ZSSR. — Dne 23. februarja se je dogodilo, da je
njega Vietnama, bi bil Laos dejansko odrezan recimo od saj-gonskega Vietnama. To bi pomenilo, da bi morala Amerika zgubiti vse prednosti, ki jih nudi sedanja povezanost Laosa z Južnim Vietnamom.
Ob istem času je pa začelo prihajati v Južni Vietnam ‘2,000’ korejskih vojakov, da pomagajo Južnim Vietnamcem v bojih proti rdečim gverilcem. Takrat je objavilo tudi naše državno tajništvo, da bo naša dežela poslala novih “2,000” vojakov v Južni Vietnam, ki pa ne bodo tam samo za svetovalce, ampak
i Vse te taktične in strateške
i poteze naše narodne obrambe je j Amerika je morala izvajati treba uradno razložiti in posledice iz novega stanja in za-
To delo je državno! četi akcije proti Sev. Vietnamu, jPre(^se<^nak ZSSR Mikojan gostil 'Kakšen obseg bodo imele, boifinskega predsednika Kekonne-odvisno od razvoja dogodkov na na' ,ka ie Prišel v Moskvo na o-raznih frontah. Verjetno bosta ^sk' Na slavnostni večerji je pa v boje bolj aktivno segli na- .med drugim tudi omenil, da “se ša mornarica in naše vojno le- bodo miroljubni narodi krepko talstvo. Mornarica bo morda pri- uPrli napadalcem in tako pre-siljena, da izvaja blokado proti Prečili v°jaški sP°Pad v Sev. Vietnamu ne samo v ton-kinškem zalivu ampak tudi na reki Mekong.
zbirka vsega, kar je je gotovo že davno vedela CIA: severnoviet-namska vlada je prevzela boje-vanje proti sajgonski vladi, domači komunisti v J!už. Vietnamu ne igrajo več glavne vloge, so podrejeni komunistom v Hanoju. Težo bojevanja na komunistični strani že nosijo gverilci — menda jih je 32,000 — iz Severnega Vietnama in ne iz Južnega, ki dobivajo s severa tudi vso opremo, municijo, sanitetne potrebščine in deloma celo hrano.
S tem je komunistična severno vietnamska vlada dejansko napovedala vojno sajgonski vladi. Prvotna državljanska vojna
V Južnem Vietnamu nastopa torej nova doba vojskovanja, ki bo zahtevala od Amerike večje žrtve in več tveganja kot dosedanja gverilska. Na vse to pa je predsednik Johnson pripravil našo javnost s svojim govorom v Lexingtonu, ki smo nanj izrecno opozorili na tem mestu pred tednom dni.
vzhodni Aziji”. To so mirne in zmerne besede.
Prav isti dan pa je vojni minister maršal Malinovski zapisal v Pravdi: “Ne skrivamo dejstva, da imamo atomske glave z neizmerno razdiralno močjo, ki so v posesti naših ‘raketnih’ čet.” Ako bi oba tovariša govorila skupaj na shodu, bi oba rabila iste besede.
— Kubičen čevelj tehta okoli 53 funtov.
antracita
Pasja restavracija
Restavracijo za imenitne pse petičnih turistov so odprli na Malorci, otoku v skupini Balearov. Obrok sestavljajo tri jedi (juha s špinačo, surovo meso in čokoladni sladoled), pasje kosi-, lo stane s postrežbo vred nekaj nad tri dolarje.
Zadnje vesti
NEW YORK. N. Y. — Pogreb pok. Malcolma X, vodnika črnskih skrajnežev, ki je bil predzadnjo nedeljo umorjen tekom javnega nastopa, je v soboto potekal popolnoma mirno, čeprav so se bali izgredov in nemirov.
SAJGON, J. Viet. — Budistični vodniki Južnega Vietnama so ustanovili poseben “odbor za pomiritev” in začeli akcijo za končanje vojne v Vietnamu. Zavzemajo se za kitajski umik iz Severnega Vietnama in za ameriški umik iz Južnega.
KUALA LUMPUR, Mal. — Vlada je obdolžila Indonezijo, da podpira zaroto proti njej in pripravlja ustanovitev “malezijske vlade v tujini,” ki naj bi prevzela vodstvo boja proti zakoniti vladi Malezije.
KAIRO, Egipt. — Trdijo, da je Naser poklical pod orožje večje število rezervistov zaradi napetosti med Egiptom in Izraelom. Področje Gaze je zaprto za vstop vsem tujcem.
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Julj Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2č Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBŠCRIPTI0N RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
«ggM3
No. 41 Mon., March 1, 1965
je namreč tipičen za komunistično industrijalizacijo Jugo-ilavije. Lepo prikazuje, kako so vse tovarne v eni ali drugi obliki, popolnoma ali vsaj deloma, naravnost ali po ovinkih, navezane za uvoz, to se pravi na tuje devize, ki jih režimu ako usodno primanjkuje. Radi pomanjkanja deviz bo zastala industrijska proizvodnja, kar bo pomenilo najbolj trahoten dokaz za zgrešeno komunistično industrijsko po-itiko.
To stanje se ne da popraviti na hitro roko. Tito lahko nostavlja na primer elektrarne, da krije potrebo po elektriki, deviz pa ne more pričarati preko noči. Ker se noče nakloniti na tuj nasvet in na tuje sodelovanje, bo stal pred ne-’ešljivim problemom, kaj sedaj. Ta problem ga pa ne bo mučil samo letos, mu bo visel na vratu še dolga leta. Zavožena ndustrijalizacija se namreč ne da spraviti na pravo pot v 'ar letih. Še posebno takrat ne, kadar jo skušaš sanirati s komunističnimi gospodarskimi plani in gospodarskimi sistemi. Čisto eksperimentiranje mu pri tem ne bo nič pomagalo.
BESEDA IZ NARODA
KULTURNA KRONIKA
ke pisatelja Levstika, Stritarja, Jurčiča, Dragotina Ketteja; največ je pa spisov Finžgarja, kla-
Slučaj tovarne “Sava”
“Sava” je tovarna gumijevih izdelkov v Kranju. Je to podjetje še iz predvojnih časov, njeni izdelki so vsaj v jugoslovanskem merilu solidni. Komunisti so jo po vojni močno povečali, da sedaj zaposluje okoli 1,700 delavcev, kjer je pa tudi všteta običajna “mrtva brigada”.
Podjetje so poznali pred vojno domačini v kranjski o-kolici pod imenom “gumarca”. Je bilo na dobrem glasu. Tudi po vojni je pazilo, da ga ohrani. Se je spretno borilo z vsemi težavami, sedaj pa je moralo tudi ono postati žrtev komunistične industrijalizacije. Ker je to tipičen slučaj, ki se kar naprej ponavlja po Jugoslaviji povsod in vsak dan, hi ga radi na kratko razložili.
Tovarna živi od uvoženih surovin in pomožnih materi-jalov. Uvažati mora predvsem surovi kavčuk in — saje! Da mora uvažati kavčuk, je razumljivo. Toda saje? Komunisti se radi bahajo, da so postavili v Jugoslaviji najmodernejše tovarne, zakaj se pa niso spomnili, da bi postavili tovarno saj s primerno zmogljivostjo? Saj to ne zahteva velikega kapitala in ne komplicirane proizvodne tehnike.
Sedaj je pomanjkanje surovega kavčuka in saj prisililo tovarno, da je v januarju morala ustaviti obratovanje “za teden dni”. Poslala je delavce domov, kar jih pa ni preveč bolelo, saj imajo pravico do 80% rednih povprečnih dohodkov. S takimi prejemki se pa že da za silo shajati. Čutila je pa to tovarna sama, kajti tedenska proizvodnja je zanjo vredna 368 milijonov dinarjev, tedenski kosmati dobiček pa znaša zanjo 108 milijonov dinarjev.
Tovarna je čutila, kaj jo čaka. Že lani je napravila načrt, da bo rabila vsake tri mesece nekaj nad $4 milijone deviz za nakup kavčuka, saj in podobnega pomožnega mate-rijala. To bi zadostovalo, da producira na vsake tri mesece okoli 460 vagonov gumijevih izdelkov. Račun je bil narejen brez krčmarja. Banka ji je dodelila, pa še ne dala, samo dobra $2 milijona. Tako je podjetje ostalo sredi januarja brez surovin in brez deviz za njihov nakup. Moralo je ustaviti proizvodnjo.
Nekaj surovin je bilo kar pri rokah, samo plačati jih je bilo treba. Na Reki je ležalo 10 vagonov indonezijskega kavčuka, toda njegov lastnik Sukamo ga noče izročiti brez plačila v dolarjih. Tito in njegovi prijatelji sicer radi zabavljajo proti Ameriki, toda v medsebojnih obračunih se pa najrajše zanesejo na ameriške dolarje. Tudi saj je dosti v Italiji naprodaj, toda “Sava” dolguje laškemu dobavitelju še od lanskega leta okoli 40 milijonov lir (nekaj manj kot $70,000). Ker ne more poravnati niti tega skromnega zneska, ni saj iz Italije. Ako “Sava” ne more plačati niti tistih 10 vagonov na Reki, kako naj kupi še nove količine kavčuka, ki gredo v nekaj sto vagonov?
“Savo” čakajo torej težki tedni. Bo s svojimi delavci brez posla. Ker mora nositi breme brezposelnosti za svoje delavce, bo lezla v dolgove. Ker nima lastnega premoženja, jih bo morala plačati država z inflacijo. Podobna usoda čaka verjetno tudi ostale tovarne v tej industrijski stroki.
Zastoj proizvodnje v industriji gumijevih izdelkov se bo pa hitro čutil v vsej jugoslovanski industriji. Ni skoro tovarne, ki ne bi rabila v svoji proizvodnji tega ali onega gumijevega izdelka. Ker ga ne bo imela, bo morala obstati z nedovršeno proizvodnjo. Ta nevarnost preti tovarnam avtomobilov, kamijonov, kemični stroki, strojnim tovarnam, tovarnam koles itd. Povsod se bodo zaloge polnile z nedovršenimi industrijskimi izdelki, trgovine bodo pa ostale brez blaga. Brezposelnosti po tovarnah se bo pridružilo pomanjkanje blaga v trgovinah.
To pa še ni vse. Tovarne ne bodo mogle samo dobav Ijati svojim domačim odjemalcem, ne bodo mogle izpolniti svojih obvez tudi napram odjemalcem v tujini, ki se bodo naveličali čakati in bodo našli druge dobavitelje, seveda ne v Jugoslaviji. Tako se bo zastoj gospodarskega prometa preselil tudi v jugoslovansko zunanjo trgovino.
Razume se, da si bodo tista podjetja, ki rabijo v svoji proizvodnji gumijeve izdelke, skušala pomagati z uvozom. Kar jim “Sava” in ostale podobne tovarne ne bodo mogle dobavljati, bodo skušale kupiti v tujini. Zato bodo rabile devize. V Beogradu se bo po tej poti vnel divji boj za devize. Kdor bo imel boljše zveze in varuhe, bo vsaj nekaj dosegel, vsi drugi bodo ostali na cesti. Da v tem boju slovenske tovarne ne bodo imele srečne roke, si lahko mislimo. Kardelj ima druge skrbi, se ne briga za take praktične težave, njega zanima le “visoka teorija”.
Kar bo pa še gumijevih izdelkov prišlo na trg, bo postalo dražje. Pomanjkanje blaga bo gnalo cene gumijevim izdelkom navzgor.
Da bo tragedija “Save” še večja: lani je “Sava” izvozila 56% vsega, kar je Jugoslavija izvozila na gumarskih izdelkih, dobila je pa zato samo 19%, potrebnih uvoženih surovin. Živela je torej od starih zalog, ki jih je sedaj zmanjkalo.
Namenoma smo obširneje obravnavali slučaj “Save”.
cerkev k sv. maši. Sedaj ne more več, ker le s palico težko hodi po hiši. Pač pa ea njun dom prav rad pride č. g. Arthur Za-
li žMpifa pMrjev
Cleveland, O. — V današnjem dopisu želim predstaviti sloven- ^..	^
sko družino, ki je v Ameri i ze|mente jn jima da dušno tolažbo, mnogo let. To sta Mr. in Mrs. ^ jad^0 p0 zemeljskem trplje-Frank Orehovec, 8703 Vineyard	ičaku;jemo plačilo v nebe-
Ave. Frank je doma iz Bostajna sih_ Tudi jaz jima želim; da vda_ pri Krškem na Dolenjskem. Kot nQ nosita težki križ starosti in mlad fant je zapustil očetov dom trpijenja j\fa večnost pa mora-ze leta 1904. V Cleveland je pri- mQ d-t- pripravijeni) da se ne šel jeseni istega Leta. Nastanil kojimo božje poslanke, kadar ta
pride po nas. Bodita oba prav ljubeznivo pozdravljena!
Jakob Resnik, prijatelj družine
se je pri bratu Jožetu na Marb
le Ave. V tistih časih sta bili Marble in Burke aveniji po večini slovenski, največ Dolenjcev
je bilo naseljenih tam. Delo se je pa težko dobilo. Fantje so ho-
dili od tovarne do tovarne. Povsod so se jih otepali in odriva-
li. Z bratovim posredovanjem se mu je posrečilo dobiti delo pri American Steel Wire Co. V tej tovarni je Frank delal vse do leta 1946, ko je stopil v zasluženi pokoj. Žal sta ga težko delo v tovarni in starost popolnoma izčrpala. S pomočjo palice le težko hodi po hiši, a ko mu pismonoša prinese Ameriško Domovino, se ob njej odpočije, saj jo čita že 58 let.
Pred 50 leti sta bili Marble in Burke Ave. zelo obljudeni. Večinoma so tam živeli Slovenci, le malo je bilo Hrvatov. Tam so bile kar štiri gostilne. Na Marble Ave. ob železniški progi je mnogo let vodil gostilno rojak John Bradač, malo višje pa Anton Tomazin. Nad gostilno je bila dvorana, v kateri so zborovala društva. Tam je imel gostilno tudi Jud Sam Greangler, na Burke Ave. pa John Skrabec, po domače smo mu rekli “shorty”. V tistih časih se je zelo veliko pilo in tudi kaj nespametnega storilo. Danes na tistih cestah ni salonov ne rojakov. Vse se je odselilo v boljšo okolico. Veliko jih je odšlo v večnost.
Pa se povrnimo k Franku O-rehovcu in njegovi življenjski poti.
Leta 1906 je prišla od Sv. Vida pri Stični mlada in prijazna dekle. Po čudnem naključju je debila delo pri gostilničarju Samu, katerega sem že preje omenil. V tistih časih so gostilničarji zelo radi najemali slovenska dekleta. V tisto gostilno, kjer je streglo slovensko dekle, so fantje zelo radi zahajali. Tudi Frank se je rad ustavljal v gostilni pri Judu Samu. Tam je spoznal to slovensko dekle in jo cb priliki vprašal, če bi hotela postati njegova žena in sama svoja gospodinja. Seveda, je rekla, rada bom šla s teboj skozi življenje, saj sem teh pijancev že naveličana. Res sta se podala v župnišče sv. Lovrenca. Father Kerže ju je prijazno sprejel. Ko je bilo vse potrebno urejeno, ju je Father Kerže v ponedeljek, malo pred pustom v cerkvi ■ sv. Lovrenca leta 1908 tako dobro zvezal, da po 57 letih še kar dobro drži. Leta 1958 sta Mr. in Mrs. Frank Orehovec tiho praznovala zlato poroko. Žena izgleda še trdna in zdrava, le sluh ji je popolnoma odpovedal. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, dva sta umrla, trije so poročeni in imajo svoje družine. Jaz ju po-
“Poročevalec, ki vara”
TORONTO, Ont. — Pod tem naslovom je nepodpisani dopisnik objavil v Ameriški Domovini zelo lepo poročilo o predavanju univerzitetnega profesorja Edwarda Wakina, ki ga je imel na sestanku Društva N.I.J. v Torontu. Ob tem poročilu sem si vzel marsikako navodilo k srcu; zlasti še to, da morajo poročevalci novic poročati le to, kar se je zgodilo in tako, kot se je zgodilo. Ni pa naloga poročevalca, da dodaja k dogodkom svoje sodbe in jih barva po svojih željah.
Minula me je pa dobra volja, ko je ta dipisnik na koncu tega dopisa prišel v razlaganje in je storil ravno drugače, kot je ta predavatelj poročevalcem svetoval. Ni šel s svojim poročanjem le v razlaganje, ampak v obsojanje in je obsodil stvari, ne da bi jih bil preje dokazal.
slovenske duše. A kar je podane v teh knjigah slovenske miselnosti, je dobra in dosti široka.
'Zaključil je namreč svoje poro-j čilo z besedami:
“Kar je prineslo toliko telesnega in duhovnega gorja nam,	-moj
to naj sedaj napaja duševnost slovenskega jezrka. Seveda
naših najmlajših in to iz edine-Cankar ^ Zupančič pride-ga razloga, ker je posoda - je-1J na vrsto. In kar obe knjigi zik - lepa. Zastrupitev ni nič dela Posebno P^vlacm m etično manj nevarna, če jemljemo visoki’ f slovenski ljudski pre-strup iz lepe posode. Nihče ne šovori’ ki 30 ^lo bogato poseja-bo jemal strupa, če mu kruha ni po obeh knjigah. V teh pregone manjka, zlasti pa ne bo jemal
Tršglausks slom od predpiista
MILWAUKEE, Wis. — Slovensko društvo TRIGLAV je znano v Milwaukee. Njegove prireditve, naj si bodo kulturnega ali zabavnega značaja, so vedno na dostojni višini. Zato so rojaki in prijatelji preteklo nedeljo, 21. februarja, zopet napolnili dvorano sv. Janeza ter se prijetno zabavali na triglav ski predpustni in maškaradni veselici. Zabava je potekla v lepem prijateljskem vzdušju. Seveda so številne maškarade n stvarile obilo smeha in veselega razpoloženja. Nekatere maske in kostumi so bili res občudovanja vredni.
Pri glasovanju za najlepše maske je bilo prisojeno prvo mesto ciganski trojki, ki so jo tvorile članice Terezika Kotar, Herta Majhenič in Matilda Simčič. Z drugo nagrado je bil nagrajen arabski par Frances in Jože Dragan, tretjo nagrado sta prejela vagabundski par Rudi Kotar in Dari Strmšek in četrto Minka-Mejač kot klovn. Tudi ostale maškare so bile nagrajene z lepimi darilci.
Seveda zaslužijo vso pohvalo tudi vsi sodelujoči člani, članice in mlada dekleta, ki so pripravile okusno domačo večerjo in domače pecivo ter vsem gostom iz Milwaukeeja, Waukega-na, Kenoshe in iz drugih bližnjih krajev. Skratka, bil je prijeten slovenski zabavni večer in hvala vsem, ki so ga pripravili. Bilo je tako, kot pravi pesem: Skup se snidemo, vince pijemo in veselo zapojemo.
Pozdravljeni!
L. G.
strupa, če mu belega kruha pre-
vorih ni zajeta le pristna slovenska modrost, ampak tudi
ostaja? In Slovencih sveto ima-lzdrava nravna načeta, ki morajo mo obilico dobre duhovne hrane vsaJ toliko zaliti cut zagrizenih zase in za našo mladino v do- komunistov, kot katere od naših brem in svobodnem slovenskem ]%dl na, Primer P^u=a: Kurir-tisku.”
Ne mislim odgovarjati piscu
ček.
Med pregovori so na primer: “Svoboda je največje bo-
„	, . qastvo. Človek brez svobode je
tei vrstic, ajti ta pro esor, 1 kakor rjj,a brez vode.” Da ne o-
je ta o epa navo la aja po |menjam (jrugih pregovorov, ki rocevalcem, ga ni prepričal, ko . v .	,	. ,.v . . ,	,
70	x	7	vvro vcji r» u-nrrmrvi eri nm i.rior\ii
je v istem članku spet z viška
boj, ker Klub tega nima na razpolago.
Pridite torej v velikem številu, da se spet enkrat pošteno razvedrimo! Frank Česen
SZ NAŠIH VRST
Weston, Ont. — Spoštovana uprava! Vaše obvestilo, da mi poteče naročnina, sem prejel. Prilagam Vam denarno nakaznico za celo leto naprej. Z listom sem zadovoljen in ga tudi še precej redno dobivam. Brez njega bi bilo meni kakor tudi moji ženi dolgočasno, zato ga pa vsega od kraja do konca preči-tava.
Z odličnim spoštovanjem in naj lepšimi pozdravi
Štefan Štukelj
m
Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino. Z listom sem zelo zadovoljen. Vas lepo pozdravljam
Joseph Malesich *
Geneva, O. — Cenjena uprava! Ravno danes mi je padlo v glavo, da mi 1. marca poteče naročnina na moj dragi list Ameriška Domovina. Takoj Vam želim poslati ček za celoletno naročnino za moj priljubljeni list, katerega zelo rad čitam. Ne vem, koliko časa ga bom še, ker sem že 77 let star. Lepo Vas pozdravljam in ostajam Vaš zvesti
nezmotljivosti obsodil tiste, ki v pomanjkanju primernih slovenskih učbenikov v zamejstvu in v izseljenstvu segamo tudi po neoporečnih učbenikih, ki so zadnja leta izšli v Sloveniji. Imamo v slovenski šoli in v slovenski župnijski knjižnici domala vse učbenike in vse mladinske knjge, ki so izšle v zamejstvu in v izseljenstvu. A če hočemo, da bo okrog 100 otrok vsaj eno slovensko knjigo na leto prebralo, nam teh slovenskih mladinskih knjig, ki so izšle izven Slovenije po drugi svetovni vojski, že prvo leto zmanjka. Ta dopisnik nam pa trdi, da je dovolj belega kruha — mladinskih knjig, ki ga mi ne izrabimo in raje dajemo o-trokom strup in tujo učenost. Zelo veliko pravljic, ki so izšle v Sloveniji, je prav tistih, ki so jih naši pisatelji napisali že v preteklosti. Sedaj so le ponatisnjene in z novimi slikami ilustrirane. Pri takih knjigah sploh ni govora o strupu. Tudi je izšlo v Sloveniji več pravljic, ki so v vsakem pogledu le svet bajk brez kakršnekoli komunistične, kaj šele brezverske tendence. Dobe se tudi komunistično pobarvane, ali drugače premalo plemenito pisane knjige za o-troke, in take je treba izločiti; zato je treba nujno vse, kar pride za mladino iz Slovenije, preje natančno pregledati. Zato mislim, da bi bile vse slovenske šole v Kanadi in v Združenih državah hvaležne tistemu, ki bi objavljal seznam slovenskih mladinskih knjig, ki izidejo v Sloveniji in so tudi tako pisane, da jih brez kake nevarnosti lahko damo mirno brati tudi tukajšnji mladini. G. Zdravko Novak ima na primer precejšen pregled čez slovenske knjige in mu bomo hvaležni, kadar bo objavil v Ameriški Domovini, katere dobre mladinske knjige ima spet na razpolago.
In še eno željo imam. Rad bi
Wickliffe, O. — Cenjeno ured-
Zafiava apokojsiiiev po seji
EUCLID, O. — Članstvu Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu se tem potom naznanja, da se bo vršila redna mesečna seja dne 4. marca ob 2. uri popoldne v SDD na Recher Ave. Poleg drugih zadev bo na seji poročano tudi o izidu zadnje priredbe.
Po seji bo serviran običajni trimesečni prigrizek. Nato se bo pričela kartna zabava in tombola. Zadnja taka zabava je bila zelo živahna in uspešna in člani kar niso hoteli domov. Potrebno
znam že dolgo. Dokler je bil pa je, da igralci prinesejo karte, Frank pri moči, je rad hodil v tombolo in ostalo “orodje” s se-'bolk.
naročnik. Zbogom, Mrs. Debe- videl, da bi kdo od slovenskih vec in vsi, ki delate pri listu. šolnikov in kulturnih ustvarjal-John Stark cev res strokovno — sine ira et studio — ocenil Marije Jalenove knjigi:	Spoznavajmo slovenski
ništvo! Priloženo Vam pošiljam; jezik, za 4. in 5. razred osnovnih naročnino za eno leto. Ameriško šol. Ti dve knjigi smo v tem šol-Domovino rada berem. V njej skem letu uporabljali v slovenje vedno dosti novic in drugega;ski šoli. Obe sem dosti vestno zanimivega branja. Ne bi mogla prebral in reči moram, da nisem
biti brez nje. Ta list dobivam že, odkar izhaja. Toplo ga priporočam vsem tistim, ki nanj še niso naročeni. Vem, da bodo zadovoljni z njim.
Vam, cenjeno uredništvo, pa želim dosti novih naročnikov in obilo uspeha pri Vašem delu. S pozdravom!
Mrs. Anna Snyder *
Catskill, N.Y. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam ček za nadaljnjo naročnino. Hvala Vam za obvestilo, da nam poteče naročnina. Želimo Vam mnogo u-speha in novih naročnikov. Lepo pozdravljam uredništvo in u-pravo lista ter vse čitatelje A-meriške Domovine.
Jože in Anne Pfeifer
— Za sod jabolčnika je treba stisniti 12 do 15 mernikov ja-
našel niti enega stavka, ki bi mogel žaliti verski ali moralni čut še tako občutljivega človeka. Vsega skupaj je v obeh knjigah, ki ima vsaka čez 150 strani, nekaj stavkov, ki lahko žalijo uho 'kakega odraslega begunca, ki je doma doživljal komunistično revolucijo; za tu rojene otroke je pa to res tuja učenost, ki je ne bodo razumeli, tudi če bi bil kak učitelj tako nespameten, da bi jim začel pomen tistih besedi razlagati. V naši šoli so hvala Bogu sami taki učitelji, ki so se proti komunizmu vedno borili in bi prvi to knjigo za-j komunizem, vrgli, če bi jim kdo dokazal, da ta učbenik otroke vzgaja za komunizem ali protikrščanski so-
izražajo komunistični ideologiji čisto nasprotno misel.
Prepričan sem, da se noben slovenski kulturni ustvarjalec, ki bo ti dve knjigi resno prebral, ne bo upal trditi, da sta ti dve knjigi lepa posoda s strupom. Celo dvomim, da bo kak resen slovenski kulturni delavec upal trditi, da sta ti dve knjigi lepa posoda z ničvredno vsebino, ali s tujo učenostjo, ker je po vsej sestavini slovenska. Rad pa priznam, da bi se dala take vrste knjiga zelo izpopolniti s krasnimi berili najboljših slovenskih pisateljev in pesnikov tako iz preteklosti, polpreteklosti in sedanjosti; in če bi bila doma verska svoboda, bi tudi Bog in krščanski običaji slovenskega ljudstva prišli do izraza, medtem ko mora ta knjiga molčati o vsem tem. Aluzije na vojaške dogodke iz komunistične revolucije, dasi jih je le malo, so pač pustile nekaj madežev na tej sicer tako odlični, res strokovni knjigi, kar se tiče spoznavanja slovenskega jezika.
Ko bi na primer Kulturna Akcija v Argentini izdala tako knjigo za višje razrede slovenske šole in vzela za podlago prav to knjigo, le da bi izbrala druga slovenska berila najboljših slovenskih pisateljev in pesnikov, tudi sedaj živečih izven domovine, bi mi tako učno čitanko pograbili z obema rokama in bi jo za slovensko šolo naročili, naj bi bila še tako draga. Sedaj pa vsi učitelji, ki poučujejo v slovenskih šolah v izseljenstvu, pogrešajo dobrih učbenikov in ni res, da segamo po strupu, beli kruh pa zametujemo. Skušamo ta problem rešiti tudi za ceno velikih žrtev. Tako bo preč. g-Tone Zmec, C.M., s pomočjo u-čiteljskega zbora slovenske župnije Marije Pomagaj do prihodnjega šolskega leta izdal slovenski čitanki za 1. in 2. razred; ter za 3. in 4. razred. In če bi Kulturna Akcija v Argentini izdala še podobno knjigo 'kot je Marije Jalenove: Spoznavajmo slovenski jezik, bi bil vsaj glavni problem slovenskih učbenikov dosti dobro rešen, in ne bi bilo treba segati po učbenikih iz Slovenije-Hotel sem le nakazati resnič' ni problem slovenskih šol v zamejstvu. Taka demagoška gesla, ki sicer razburijo kri dobrih preprostih slovenskih staršev, čeS da mladino zastrupljamo s komunizmom, zbude sicer videz borbe za krščansko načelnost, dejansko pa več škodijo kot koristijo in niso v skladu s krščansko pravičnostjo in ljubeznijo-Mislim, da noben še tako strog moralist ne bi obsodil Marij6 * * * * Jalen, da s tema knjigama zastruplja mladino; še manj bi obsodil tiste, ki pri slovenskem p°' uku ti dve knjigi uporabljajo, i11 * vse enostavno spuste, kar le nsa' lo diši pc komunizmu, ozirofl13 po razmerah, ki jih je dejansk0 v teh letih ustvaril v domovi11*
Napisal sem te misli, ne da b1 hotel polemizirati s piscem on% ga članka, ampak le da bi ^
cializem. Zato ni v teh dveh J kulturni ustvarjalci ustregli k1 knjigah nobenega spisa o Bogu bi ta problem rešili tako, kot je ali o slovenskih krščanskih obi- za slovenske šole v izseljehsto11 čajih. Tako otrokom gotovo ni najboljše, podana celotna duhovna podoba	Janez Kopač, C-M-
~ SMEHISKTA HOMOVTrTA,
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
To je starca pogrelo.
“Eee, potrpi no, saj ne teče voda v grlo in kozolci tudi še He gore. Ta vražji sin.”
“Le daj no,” je naganjala Poberinka, ki se je prikazala °d nekod.
Po dolgem iskanju je stal Nazadnje vendar voz pred hišo, Poberin je zapregel vola in odšli so. Med tem pa je Janez po hišah pregovarjal gospodarje, naj ne dado desetine.
“Kaj vi, oče, saj menda ne boste dali,” je rekel vsakemu, bo ga je našel v hiši ali pred bišo. “Saj itak nimate dosti.” “He,” je zmignil gospodar z glavo in se čebljal za ušesi, bakor to dela vsak Kranjec, badar se česa ne more spomniti ali pa če ne ve, kaj bi sto-nil ali govoril. Nagubanči čelo in gleda v tla. Kdo pozna vse njegove navade in muhe . . . “Malo, ali dosti, kaj si moreš Pomagati. Daj, pa je. Malo njde, praviš, čim manj, tem nianj bo grajski vzel. Praviš, ha bi se upal.”
“Seveda, saj nikjer več ne
hado.”
“E, mlada kri, ti lahko go-voriš. Počakaj, da boš gospo-har.”
Med tem pa se je že po Vasi pomikal voz in ljudje so hajali brez ugovora. Kar je storil prvi, storili so vsi, češ: kaj hočemo, sam se ne bom hPinal, saj se še Poberin ni.
Zadnji gospodar se je vendar uprl.
“Kaaaj?” je rekel Anže. 'Kaj si neumen?” in gosposki hlovek je zapisal hišno številko.
“Ne dam, ne dam, ker sem Pameten,” je rekel kmet. . .
Anže ga je grdo pogledal hi voz je odpeljal dalje.
Mladega upornika pa je h°lelo, da živi v taki vasi.
To je premišljal Poberinov, b° je šel na Sap k upornikom. Namišljeno je stopal po stelah črez polje.
“Ali ste jih?” je vprašal
^nza.
“Ne,” je odgovoril mlade-in šel dalje.
'Saj sem vedel, da niste za je govoril Guza. “Stari oberin je šema. Še čudno, da T sin tak upornik.”
'Mlajši zarod bo boljši,” je lekel kovač.
‘Imaš kaj prepaljenca, Gu-je vprašal potem.
‘Imam nekaj. Pojdi, Jerom, Se boš potolažil.” m vsi so šli v hišo.
Janez je med tem prišel , Tku. Stopil je v hišo. Na Ti postelji je ležal Marko ^ko in se ni prebudil, ko so °dprla vrata. Ob vzglavju J* Sedela mati, skoncem po-^Tje pa je slonela sestra Mic ^ m zrla nepremično v bra-v obraz, ki se je zdaj pa skrčil
j«
oj^ano in ovito z ^ikdki. Ležal je kakor mr-k]V' Kri peči je sedela Suho-Ta kot najbolj izkušena j.aharica v vasi. Visok stolec služil za podnožnik in je v lesenem možnarju ^ o zdravilne rože. Vsi so
»ikj.
v bolestne gube. imel glavo skrbno mrzlimi
da bi
Vsi motili bol-
s Tati je vstala in (Pestom vstopivšemu Janezu, “p kaj ne govori na glas. tJUv> da si prišel,” je rekla ^ lh°ma; “po tebi je že po-fcTevai. Počakaj, da se pre-2a zdai ie boljše, da
sta skupaj plesala na bratovščini. Suhoklela je takoj vse opazila. ‘Tiho, tiho,” je rekla Micka, ko je hotel Janez nekaj vprašati. “Poglej, kako lepo spi . . .” Nekaj časa sta molčala. Janez se je naslonil vštric nje na skončnico in oba sta gledala na bolnika.
Molčita,” je rekla Suhoklela, “da ga ne vzbudita.” Onadva pa sta začela tiho šepetati:
‘Poglej, kaj se vse zgodi,” je reklo dekle . . .
“Ali je nevarno?”
“Pravijo, da.”
“Povozili so ga?”
“Pravijo, da je obstreljen.” ‘‘Kaj so streljali?”
“Seveda, cela vojska.”
“To jim povrnemo.”
“Onemu se je že povrnilo.” “Komu?”
“Oskrbnika so na Goričicah pobili; z Bogatcem sta se; oba sta ranjena.”
Mladenič je pomislil.
“Ali si ti zmagal?” ga je vprašala ona.
Ne,” je odgovoril fant in zardel od jeze. “Kaj morem jaz. Bil sem sam .. .” je šepetal in stisnil pesti. . . ‘‘Pri Bogu,” je rekel glasneje. Bolnik je zastokal.
“Nujta, nujta, vzbudila sta ga,” se je jezila Suhoklela. Spogledala sta se, kakor da ju je sram.
Bolnik je odprl oči.
“Marko, glej, Poberinov je tu,” je rekla Micka, in stopila k vzglavju. Bolnik je molče izvlekel roko izpod odeje in jo podal prijatelju.
Kako ti je?” je vprašal Poberinov.
Bo že . .. Se bomo še . . . Bomo jih .. .” Pokazal je na prsi in rekel: “Tu, tu,” in obležal je mirno. Oči so se zagledale proti stropu in obstale, Suhoklela je prinesla nove ovitke. Odvzela je obvezo in na čelu je zasijala široka rana, krvava, globoka, da je pretresel Poberinovega mraz, Micka pa si je zakrila oči z obema rokama.
Kaj je tega treba?” je rekla mati, ki je zopet prišla v sobo. Bolnik je takoj zopet zaspal. Poberinov je odšel.
Na sredi vasi je našel Guzo in kovača. Sedela sta na nekem hlodu in pila iz dolge steklenice.
Tepci, strahopetci,” se je jezil Guza in stiskal puško v roki.
Andrej ko in Pisik sta stala skupaj.
“Zaradi ene vasi,” je rekel Andrej ko, ‘‘ki je poleg tega še Brinjskemu podložna, ne opešamo. če nočejo dobro, naj imajo slabo!”
“Šeme so,” je trdil Guza. “To je res,” je pritrdil Poberinov.
“Saj tvoj stari stiska na vse načine, za grad ima pa toliko odveč,” je rekel Guza.
“Za svojo staro kožo se 'boji,” je menil kovač.
“No, dobro. Na, pij! Danes bom stražil celo noč; kdo ve, kaj pride.”
“Jaz bom z vami,” je rekel Poberinov.
“Dobro, se bova kaj pomenila. Puško dobiš pri Pisiku. Varni nismo; lahko nas po-pokazala noči napadejo, pa zapro.”
ko
MAREC is.taiii.rojfr;	lil
	
iTisii iioiiniž	
il43I5i!l6il7ilSJlSi	20
	S'
28i»l31ii ii	
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAREC
14.—Marijin dvor št. 1640 Katoliških borštnarjev priredi zabavno opoldne z igranjem kart v šolski dvorani pri Mar. Vne-bovzeti. Začetek ob 3.30.
14.—Balincarska tekma v SDD na Waterloo Ed.
20.	—Gospodinjski klub na Jutro-vem priredi (špageti) večerjo ob 6. uri v SDD na 10814 Prince A ve.
21.	—Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida ima letni zajtrk “Pancake & Sausages” v novi šolski dvorani od 8. zj. do 1. pop.
21.—Zveza slov. narodnih domov priredi banket v čast “slovenskega moža 1965” v SND na Maple Heights.
28.—Pevsko društvo JADRAN
poda v SND na Waterloo Ed. koncert. Začetek ob 3.30 pop.
28.	—Glasbena Matica priredi pomladanski koncert v SND na St. Clair Ave.
APRIL
4.—Dramatsko društvo LILIJA
poda Finžgar j evo dramo “Razvalina življenja” v Slov. domu na Holmes Ave.
24.	—DSPB Tabor priredi svojo pomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue.
25.	—Pevski zbor SLOVAN poda
v SDD na Recher Avenue svoj pomladanski koncert.
MAJ
2.—Pevski zbor Triglav priredi
svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue.
9. — Materinski dan Slovenske šole pri Sv. Vidu.
16.—Podružnica št. 41 SŽZ praznuje 35-letnico ob času državne konvencije v SDD na 15335 Waterloo Ed. Večerja ob 5. uri.
16.—Klub slov. upokojencev za Senklersko okrožje priredi zabavni večer z večerjo v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
16.—Slovenska pristava ima svoj
redni občni zbor na Slovenski pristavi. Začetek ob treh popoldne.
29.	in 30.—Društvo SPB Cleveland in Zveza DSPB priredi Spominski dan ob 20-letnici žrtev komunistične revolucije in okupacije Slovenije s sv. mašo pri Lurški kapeli na Chardon Road.
JUNIJ
6.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik v parku sv. Jožefa na White Ed.
12. in 13.—Zveza DSPB “Tabor” priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO PROSLAVO in Tabor v spomin 20. obletnice
vetrinjske tragedije.
27.—Slov. šola pri Sv. Vidu,
počitniška prireditev na Slov. pristavi.
JULIJ
4.—Slovenski dan s sodelovanjem
slovanskih skupin na Slovenski pristavi.
7.	—Federacija klubov slovenskih
upokojencev v Metropolitan Cleveland priredi piknik na SNPJ farmi.
11.—Pevski zbor “Korotan” priredi na Slov. pristavi piknik.
25.	—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti ima na Slovenski pristavi piknik.
AVGUST
1.—Slov. smučarski klub ima
na Slov. pristavi svoj piknik.
8.	—Slov. telovadna zveza ima svoj nastop in piknik na Slovenski pristavi.
22.—Slovaški klub ima piknik na Slovenski pristavi.
29.—Oltarno društvo sv. Vida bo v farni dvorani serviralo od opoldne do treh pop. kosilo.
SEPTEMBER
26.	—Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
26.—Društvo sv. Vida štev. 25 KSKJ priredi banket ob 70-letnici obstoja v šentviškem avditoriju.
OKTOBER
9.	—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue.
9.—DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
24.—Cerkveni zbor Ilirija praznuje 40-letnico svojega delovanja.
NOVEMBER
7.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Avenue opereto “Lucia Di Lammermoor.”
21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
Senatorjem se je številka 24,000 zdela previsoka, zato so zahtevali, naj jim pošta predloži spiske z imeni osumljencev. Tega pa pošta noče napraviti, ker se boji, da bodo imena prišla v javnost. Pravi zlikovci bodo opozorjeni, kdo jih kontrolira, nedolžnim se bo pa zgodila krivica.
V senatnem odboru še ne vedo, kako bi se dogovorili s pošto, da bi dobili vpogled v spiske.
ralo biti, pa ni. Farmarji soi	.	_
namreč upali, da jim bo federal- ^kuPne ° r g a n i z a c ije. Samo no tajništvo zopet dovolilo naje-'na filozofski fakulteti jih je nad
manje tujih sezonskih delavcev,; 4,000. Niso bili zadovoljni s fakultetno upravo; naoralo se jin
Hepniilikagid se vnemafe la ¥©!i¥is® pravica črncev
WASHINGTON, D.C. — Republikanski kongresniki so že 8. februarja vložili svoj zakonski načrt, kako naj federacija sama org a nizira registracij o črnih volivcev, ako jo državni in občinski uradi bojkotirajo. Od takrat je pa predsednik Johnson ponovno izjavil, da bo tudi federacija storila primerne korake.
V federalnem tajništvu za pravosodje so se res zavzeli za delo na zakonskem osnutku, pa jim vse skupaj ne gre od rok. To zamudo je sedaj izrabilo' 31 republikanskih veljakov (kongresnikov, senatorjev in guvernerjev) in sporočilo Johnsonovo zahtevo, da naj gleda, da bo Kongres takoj začel obravnavati njihov osnutek od 8. februarja. Iz Bele hiše so dobili odgovor, da bo “v kratkem času” dovršeno tudi besedilo zakona, kot ga je zamislilo federalno tajništvo za pravosodje.
K o n s e rvativni južni demo-kratje gotovo ne bodo gledali lepo svojih nekdanjih republikanskih zaveznikov, to lahko trdimo.
Poštna uprava ‘opazuje’ 24,000 naslovnikov
WASHINGTON, D.C. — Zastopnik poštne uprave je izjavil posebnemu senatnemu odboru, da ima pošta seznam okoli 24,000 oseb, ki kontrolira njihovo pošto, vendar pa pisem samih ne odpira. Pod kontrolo so osebe, ki nanje leti sum, da vršijo ali so vršile kaznjiva dejanja, od tatvin in ropov pa do ubojev, razpečavanja nemoralne literature, tihotapljenja itd. V to skupino ne spada kontrola, ki je potrebna za boj proti podtalnim komunističnim akcijam. To delo opravlja zopet neki posebni poštni organ.
Vatikansko ječo so prestavili
VATIKAN. — Vatikanska ječa je gotovo zanimivost in znamenitost svoje vrste. Obstoja samo iz dveh celic, ki sta pa le redkokdaj zasedeni, navadno samo za par ur. Tja spravljajo namreč male tatiče, ki kradejo v baziliki sv. Petra, v vatikanskih muzejih in palačah in vatikanskih vrtovih.
Ječa je bila do sedaj na eni med naj lepšimi razglednimi točkami znotraj vatikanskih zidov. Zato je marsikateri jetnik ni rad zapustil. Sedaj so jo prenesli na
polnem teku. To se pravi, bi mo- j I® ^
vseh visokih šolah okoli študentov, ki pa nimajo
pa se je federalni delavski tajnik Wirtz temu odločno uprl, seveda ima za seboj predsednika Johnsona.
Farmarji trdijo, da jim manjka delavcev, na drugi strani je pa samo v Kaliforniji prijavljenih kakih 300,000 brezposelnih. Pravi vzrok za farmarske proteste so pa mezde. Dočim SO’ tuji sezonski delavci dobivali $0.50 do $1.00 na uro, je treba plačevati domačim. $1.15 do $1.40. Poleg tega se domači ne zadovoljijo z vsakim stanovanjem.
V tajništvu za poljedelstvo pravijo, da je letošnje leto prehodna doba, ki res dela farmarjem težave, ki so jih pa deloma sami krivi, ker se niso pravočasno brigali za domače sezonske delavce.
Sas spremila fiidi angleške taservatas
LONDON, Ang. — Amerika je gotovo glavna trdnjava svobodne demokracije, toda o njej ni na primer nobenega sledu v Washingtonu. Prebivalci naše prestolice nimajo svobodno voljene mestne uprave. Mestne posle vodi Kongres, toda na žalost ne ravno spodbudno in vzorno.
Tudi v Kongresu se demokracija še ni razbohotila.
Na podoben način se igra usoda tudi z Londonom. Tudi Anglija je trdnjava svobodne demokracije, pa jo je vendarle najmanj v angleški konservativni stranki. Stranka ni imela do1 sedaj niti prilike, da svobodno izbere svojega predsednika. Vidnim strankinim pristašem daje( tradicija pravico, da izberejo med L. I seboj načelnika stranke, ostali I politiki pa ga morajo priznati.
Ta sistem je še nekako prebolel tudi moderne čase. Demisija predsednika Macmillana je pa sprožila val, ki bo moderniziral konservativce. Macmillanovega naslednika so namreč zopet izbrali priviligirani konservativni vrhovi in se pri tem pošteno sprli. Par vidnih konservativcev ni hotelo iti ravno zaradi teh škandalov v zadnjo konservativno vlado predsednika Home.
Sedaj so konservativci v opoziciji in mislijo, da je pripraven čas, da spremenijo volivni po-
je okoli 4000, ki so šli skupaj s 4 profesorji k rektorju, da se pritožijo. Pa do rektorja niso prišli. Jih je preje policija razgnala, profesorje pa zaslišala in nekaj časa priprla.
Študentje so nato sklenili, da bodo štrajkali na poseben način: sedeli bodo v šolskih klopeh, dokler jih rektor ne sprejme in sliši njihove pritožbe. Obenem so pozvali še vse ostale študente, naj tudi “štrajkajo” z njimi vred. Za Španijo je to političen dogodek prve vrste, kajti med 4 glavnimi študentovskimi zahtevami je tudi tista o “svobodi besede.” Protestna spomenica pa govori tudi o svobodi zbiranja, solidarnosti z delavci in amnestiji. Francov režim ne kaže veselja, da bi proti študentom nastopil s preveliko silo.
AFL-CIO bodo agitirale tudi pri državnih in občinskih volitvah
BAL HARBOUR, Fla. — Izvršilni odbor AFL-CIO je sklenil, da naj “pododbor za politično izobrazbo” začne s politično propagando tudi pri občinskih, okrajnih in. državnih volitvah. Pododbor je namreč ugotovil, da so popolnoma zanesljivi samo tisti volivci, ki gredo na volišča ob vsaki priliki in ne samo vsako drugo ali celo le vsako četrto leto. Zato bo gornji pododbor, znan pod imenom COPE, nastopil pri približno 1,000 občinskih in državnih volitvah, ki se bodo letos vršile širom dežele. Pododbor bo tudi poživil svojo za registracijo črnih volivcev.
Tekom debate o tej točki je predsednik Meany rekel, da je 1. 1960 zmagalo 57% kandidatov, ki jih je podpiral COPE, 1. 1960 že 60%, lani pa kar 68%. COPE je lani porabil za agitacijo okoli $900,000.
Žemke dobi fc delo
odmaknjeno mesto v neposredno	..	, . v
bližino vojašnic, ki v njih živijo 1: f vojaki vatikanske švicarske garde. Zadnjih 20 let ni v ječi prenočeval noben pripornik, so vse izpustili do mraka.
Jyg dala letos brez fiijib sezonskih Mmsm
WASHINGTON, D.C. — Med najhujše zakulisne boje v naši prestolici spada trenutno boj za in proti tujim sezonskim delavcem v južnih državah. Tam zori sedaj že prvo sadje, pospravljanje zgodnje zelenjave je pa v
livno pravico bodo imeli vsi kon-j servativni poslanci, odločevala 1 bo večina. Kako bo to novo načelo funkcioniralo, bomo kmalu videli. Konservativci se namreč pripravljajo na nove volitve in morajo zato najti novega strankinega načelnika. V Angliji je namreč navada taka, da načelnik, ki je zgubil volitve, ne more voditi novih.
Španskih študentov se je polastil nemir
MADRID, Šp. — V Madridu
spf,1/ 2a zdaj je boljše,
Se ‘. lil odšla je ven. Janez Je usedel na njeno mesto in £t,.C,Ca ga je pogledala tako 1Jazno kakor v nedeljo, ko
Tako je modroval Guza, je kovač odšel.
Po vasi pa je pridirjal v tem trenutku jezdec na nizkem konju.
“Na Posavju zmaga. Drugi teden se vsi upro,” je vpil jezdec s konja, ko je obstal pred Andrejkom.
(Dalje prihodnjič)
Ženska dobi delo
Iščemo žensko za delno zaposlitev v restavracijski kuhinji. Kličite EV 1-9831 od 7. zjutraj do 11. dop.	(41)
MAU OGLASI
Stanovanje v najem
Tri neopremljene sobe in kopalnica, zgoraj. Furnez. Samo odraslim. Kličite EX 1-5553.	(—45)
H‘ša naprodaj
Krasna enodružinska, moderna, preproge in zavese, klet in garaža, lep vrt, na 1015 E. 62 St. severno od St. Clair Ave. Kličite 881-4654.
(—42)
Lastnik prodaja
V Euclidu, dvodružinska hiša, enodružinska hiša in velik lot. Vse 3 parcele, ena pri drugi, v fari sv. Kristine. Vse za $37,900. Kličite KE 1-3697.
(43)
V najem
Štiri sobno stanovanje se odda v najem za $80. Peč, hladilnik in vse udobnosti vključene. Na 15257 Saranac Rd. Kličite 851-8344.
— (41)
Naprodaj
Veliko zidano poslopje za dve trgovini na E. 200 St. Vprašajte na 756 E. 200 St. KE 1-1980.	(44)
FrijatePs Pharmaef
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHK ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTION ri»ir Av». & 6Stb St.. EN 1-425?
“KIPI” PRI OKREPČILU — Na sliki vidimo skupino igralcev, ki nastopajo v filmi “Ljubljeni”. Izglodajo kot marmornati kipi iz antične dobe. Predno napravijo iz igralca tak “kip”, je treba tri ure napornega dela. Skoraj enak čas je potreben, da se “kip” spremeni v običajnega človeka. Nič čudno torej ni, če se zbero k obedu kar “kipi”.
IZDELUJEMO in popravljamo [ strehe, žlebove, dimnike, ve- ’ randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Ne'vbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
PATRICK A. SHEEHAN:
NODLAG
■
n
-a
L
“Ne vem,” je odgovoril Do-nal trudno in v polspanju s trde klopi.
“Kje pa je Nodlag sama?” je vprašal Edmond Connors, ki se je od ognja ozrl okrog.
“Kje bi bila ob tej uri kot v postelji?” je dejala njegova žena. “Pojdi, Joan, in poglej, kaj počne!”
Joan je vzela svečo in stopila v spalnico, kjer je stala Nodlagina mala postelja tesno ob drugi veliki. Vrnila se je takoj s preplašnim obrazom.
“Nodlage ni!”
“Mislil sem si, da bo kaj takega,” je rekel starec vstajajoč. “Medtem ko nismo na nič drugega mislili kot na svoje ovce in jagnjeta, nam je izginil otrok božji.”
“Bila je s hlapci,” je dejala Joan, pogledovaje Owena in Donala.
“Tam je že ni bilo,” je zagodrnjal Donal. “Vsaj pri meni je ni bilo.”
“Tudi pri meni ne,” je zatrdil Owen. “Jaz nisem videl otroka, odkar je gospod Dun-scomble odšel iz hiše.”
“Odšla je na dvorišče,” je rekel starec, “in jaz sem ji rekel, naj tam počaka in gre z vami.”
“Potem je odšla gotovo sama,” je dejal Owen, “kajti jaz je nisem več videl, odkar je začelo snežiti.”
Edmond Connors ni izpre-govoril besedice, temveč je vstal, vzel s police ob ognjišču svoje rumene usnjene go-lenjake, jih nateknil in zapel
“Kam greste?” je zaklical. “Otroka grem iskat. Kaj meniš, da jo bom pustil zunaj, da pogine v tem strašnem mrazu?”
“Ali si znorel?” se je vmešala njegova žena. “Pojdi, Do-
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
FOR SALE BY OWNER — NEIGHBORHOOD GROCERY ifctab. 8 yrs. Good spot for ambitious couple. Good income. Vic. tilth Drake. PR 9-8625.	(41)
EXCLUSIVE FRANCHISE
Amazing new liquid plastic coating used on all types of surfaces interior or exterior. Eliminates waxing when applied on Asphalt Tile, Vinyl, Linoleum, Vinyl Asbestos, Hard Wood, & Furniture. Completely eliminates painting when applied to Wood. Metal, or Concrete surfaces. This finish is also recommended for boats and automobiles.
NO GOMFETiTION
As these are exclusive formulas in demand by all businesses, industry and homes. No franchise fee. Minimum investment — $300. Maximum investment — $7,000. Investment is secured by inventory. Factory trained personnel will help set up your business.
For complete details and descriptive literature write:
(HEM-PLASTICS & PAINT CORPORATION
1828 Locust, St. Louis 3, Mo.
(43)
nal! Pojdi, Owen! Ne more biti mnog-o dalje od zoranega polja.”
“Bojim se, da jo bomo zastonj iskali,” je odgovoril Owen, trudno vstajaje. “Pojdi in vzemi svetiljko, .terry, pa storiva, kar moreva!”
Tudi Donal je zlovoljen vstal in šel za bratom. Njihova obleka je bila čisto premočena od snega in velik oblak pare se je dvignil iz nje, ko so vstali.
“Daj jim kapljico žganja,” je ukazal starec, “ker bodo nemara morali iti dalje kot mislijo.”
In v resnici so ga potrebovali, kajti bili so že izmučeni od velikega napora in sedaj so morali zbrati vse svoje moči, da poiščejo otroka. Zelo verjetno je bilo, da bi se bili branili takega dela, če bi ne bili pričakovali, da bo hitro opravljeno. Otrok ni mogel, so si mislili, oditi daleč od hiše. Najbrže jo najdejo v sosednjem poslopju ali kje v zavetju pod kakim glogom, ki so venčali vse jarke in meje po posestvu. Toda ko so zastonj iskali krog hiše in niso
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
WORK AND PLAY IN SUNNY FLORIDA
RN's
Immediate openings on all tours for floor duty, operating room, IV, medical and surgical intensive care units. Must be eligible for Florida licensure. Excellent personnel policies. Highest salaries offered in non Govermen-tal Hospital in the State of Florida.
Call personnel 532-3611 after 9 a. m. weekdays.
WRITE OR WIRE
ML Ska! hospital of teater iM
4300 Alton Road Miami Beach, Florida
(42)
SCHOOLS
SEE FOR YOURSELF Greer Training Heads To Best Paying Jobs In these BOOMING fields
AUTO MECHANICS AUTOMATIC TRANSMISSIONS MOTOR TUNE UP BODY AND FENDER REPAIR DIESEL MECHANICS MACHINIST, TOOL & DIE REFRIGERATOR & AIR CONDITIONING
GAS, ARC, HELIARC WELDING ENGINEERING DRAWING BLUEPRINT READING HEAVY EQUIPMENT OPERATORS
CONSTRUCTION EQUIPMENT MECHANICS
NEW 2-YEAR AUTOMOTIVE AND DIESEL TECHNOLOGY
Complete training in our modern, well-equipped shops. Day and evening classes. Part-time job assistance while you learn. Over 100,000 successful graduates. Visit, Phone or Write for free information. No obligation.
GREER TECHNICAL
INSTITUTE
Founded 1902
2230 S. Michigan, Chicago, 111. 60616 Victory 2-2300. Ask for Mr. Stone
(41)
) dobili na svoje zamolkle klice “Nodlag! Nodlag!” nobenega odgovora, jih je začelo skrbeti in dogovorili so se, da se razidejo: Owen in Jerry sta prevzela hribčke za hišo, Donal pa se je napotil proti potoku. V nekoliko trenutkih se niso mogli več videti in slišati, ker so se pomikali v različnih smereh; vsak je bil le prikazni podoben kup snega in se je komaj razločeval od zametov in belih gričkov ali od zasneženih grmov in dreves po žalostni pokrajini.
Delo je bilo trudapolno in Donal je sam iskal v tej strašni noči. Bolel ga je vsak ud in vsaka mišica, ki so se silno napenjale pri tem težkem nenavadnem trudu, kajti mladi mož je moral skakati in se poganjati od zameta do zameta. Zdaj je padal v mokro brozgo, zdaj se opotekal naprej, iskal trdne stopnje za prihodnji skok in vedno svetil s svetiljko v temo ter klical po dolini “Nodlag! Nodlag!” Pa odgovora ni bilo. Samo mehki molčeči sneg se je usipal z začrnelega neba in je za trenutek zažarel v rdeči svetlobi svetiljke, a potem padal v mehke plasti in se izgubljal.
Donal je postal nevoljen. Samo odločni ukaz očetov ga je segnal iz tople kuhinje k takemu delu. Samega sebe je bil nekako prepričal, da bo ta nesrečni otrok, ta dedičina zla, ravnotako hitro in skrivnostno izginila, kakor je prišla. Ni si mogel predstavljati, da bi zrastla kakor druge deklice in postala poštena žena in poštena mati. V vsej tej stvari nekaj ni bilo prav in najbrže se bo ravnotako dramatično in skrivnostno končala, kakor se je začela. Ali se tukaj in zdaj končuje? Kaj bi bilo ugodneje in priprav-neje, kakor da snežni zameti pokopljejo tega otroka sramote in skrbi? Pravijo, da je to lahka smrt. Mraz omoti čutila, človeka obvlada spanec in nezavest in smrt pride nalah-ko v spanju. Sedel je pod vrbo, ki je bila tako zasnežena, da je bil pod njo komaj majhen prostorček mokre trave. Začel je misliti. Nato je
zadela njega ista usoda, kakršno je pol sanjal in pol upal za Nodlago. Bil je omoten in polotilo se ga je čudno, zaspano čuvstvo. Izkušal se ga je otresti, pa ni mogel. Njegovi boleči udje so se vdali trenutnemu počitku, svetiljka mu je padla iz rok in obšel ga je nemiren spanec. Imel je strašne sanje. Nazadnje je še videl velike, debele snežinke, ki so se rdečile od plamenu 'svetiljke, in zdelo se mu je, da se izpreminjajo v ognjene zublje, ki drug za drugim padajo nanj in ga skozi obleko žgo v meso ter tvorijo okrog njega pekoč mehur. On se je branil in jih otresal z rok, toda oni so le padali ter ga neusmiljeno mučili, dokler se ni slednjič iz strahu zbudil in v svojo neskončno tolažbo zapazil, da ga je le zapadel mrzel sneg in da so mu roke od mraza zamrle. Skočil je, si začel drgniti roke, jih položil pod pazduho, dokler se niso zopet malo segrele, ter po kratkem premisleku pobral svetiljko in stopil proti domu.
Toda sanje so se zopet vračale. Vest ga je začela karati in mu je jasno govorila: “Ti želiš njene smrti! če nehaš iskati, jo ubiješ! Vrni se!” In on je slabotno dokazoval: “Ali naj tavam vso noč okrog in zastonj ščem, česar ni moči nikoli več najti? Kaj ni moje lastno življenje v nevarnosti? Mar nisem sam pred nekaj trenutki gledal smrti v oči?” Nato se ga je zopet lotevala misel: “Kako me bo pogledal oče, če se vrnem brez otroka? Kako me bodo prebadale njegove ostre oči? Ničesar ne poreče, pa tudi nikdar ne pozabi. S svojim molkom mi bo vedno govoril, da sem mori-vec.”
Ta misel je odločila. Besno je sklenil, da najde otroka živega ali mrtvega, ali da najdejo njega samega mrtvega. Ni se hotel vrniti domov brez nje, a je dobro vedel, kaj to pomeni pri njegovih od napora in truda skoro izčrpanih močeh. Obrnil se je in začel zopet stopati proti potoku. Ta se je valil v temo, črn, moten
POMLADNI KLUBU K? — Adolf o, ustvarjalec posebnih ženskih pokrival za glave, ima včasih res svojstvene zamisli. Na sliki ga vidimo pri ustvarjanju nekakega pomladnega klobuka, ki pa služi istočasno tudi za masko. Pust je letos šele v marcu!
OSAMELI PTIČ — Sonce je prodrlo skozi oblake in osvetilo pred svojim zahodom morsko gladino, nad katero plava samoten galeb.
Stiks, še temnejši vsled belih, obrežju, dokler ni prišel do sneženih nasipov, ki so ležati lesenega mostu, slabega in ne-
ob njem in nad njim. Smrtna groza je gledala iz njega in iz šumenja njegovih voda, ki so se z divjim hrupom prelivale z ene strani na drugo, je odmeval klic obupa.
Bog se je usmili, če je padla sem noter,” je zamrmral Donal.
Dvignil je svetiljko in poskusil svetiti z njo preko bobnečega hudournika. Rdeč kbog je padal na snežne nasipe na oni strani, ko je hodil počasi ob obrežju reke in — srce mu je zastalo v prsih! Tam v sredi kroga je bilo nekaj temnega. To je otroška noga! Z nenadno, novo močjo je skakal preko zametov ob
zanesljivega, kajti obstajal je iz samo ene deske in šibke ograje. Sneg je bil po njem le lahko natresen, ker se ni mogel obdržati na ozki brvi, in tu, v belih nasutih kristalih, so se jasno poznali odtiski Nodlaginih nog. Za nekaj časa je posvetil z lučjo nanje, nato je skočil preko mosta in hitel na drugi strani ob obrežju, svetiljko pred seboj, črez malo trenutkov je, s koleni in rokami na tleh, odmetaval mehki sneg, ki je zagrinjal otroka, in slednjič razkril malo postavo, ki je še vedno pritiskala mrtvo jagnje k prsim.
(Dalje prihodnjič) --------o--------
•S« * * * 4* * 4< 4« 4*
* 4« 4< 4> 41 4 4" 4-4 4 4 4 4 4

ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnderson 1-0628
. ^..............----------------------------------------------------..................... , ________________________________________________________________

ZA PUSTNI TOREK? — Nikakor! To je domača obleka za utrujene smučarje, ko se vrnejo s smučišč, kot si jo je zamislila modna hiša Fabiani v Rimu.
LEPOTNA KRALJICA V SAJGONU — Glavno mesto
Južnega Vietnama ni v teh dneh ravno najprimernejša izletniška točka, vendar se je svetovna lepotna kraljica Angležinja Ann Sidney (na desni) nedavno mudila tam. Na sliki jo vidimo, ko se je ustavila na enem obcestnih trgov.