V Ljubljani, v soboto, 16. septembra 19» Posamezne Številke t D, Poštnina pavšailrana Naročnina za kraljevino . SHS te#eCno 15 D. Letno 180 D. inozemstvo: ksečno 20 D. Letno 240 D. ^ostolpna mm vrsta za "•nat 50 para, večkrat popust Uredništvo: Wolfova ulica l/L Tatefoe Jt» 'Š,llni frauknnmZ t,ko■ / TeleSnM m vračajo. prikrtitt Mik govor. a. Impozanten shod Narodno -socialistitna stranke, SBOD OTVORI R. JUVAN. — GOVORITA PROF. M. ROSTOHAR IN NAJR* POSLANEC IVAN DERŽIC. - GOVOR POSLANCA CSR. E. SPATNl jA, — VIHARNA AKLAMACIJA VSEM GOVORNIKOM. !■ Sinoči Je sklicala NSS v veliko ;P°Tkno Mestnega doma v Ljubljani j*Ven shod, katerega je točno ob 8 ob ogromni udeležbi otvoril stran-m podnačelnik Rudolf Juvan. Sho-2? 86 je udeležil tudi poslanec češkoslovaške socijalistične stranke E. !Jatny, ki je bil viharno pozdravljen. rlF^nkin podnačelnik je v otvoritve-besedah povdariL, da se bo na •tiodu obravnavala resolucija kon-»*®Sa javnih delavcev v Zagrebu in "Opravljalo o težavnem položaju j^nih nameščencev. — Prvi govor-j"* dr, Mihajlo Rostohar je r&zprav-»J31 o zagrebškem kongresu. Govor r bil sprejet z velikim odobravanjem 5 ga prinašamo v celoti na drugem ®®stu. Kot drugi govornik je nastopil Wharno pozdravljen načelnik NSS, Darodni poslanec Ivan Deržič, ki je ®ed drugim povdarjal, da bo narod-*6*socijalistična stranka dosledna •Mojemu programu načeloma podpl-jftla vsak pokret, ki stremi za tem, Jj* se naš narod osvobodi reakcio-J*rnega režima in pride že vendar Jikrat do svobodnega razmaha, tako Političnem in kulturnem, kot v gospodarskem in socijalnem oziru. — jekom svojega govora je poslanec •Jeržič predvsem obravnaval mizer-stanje javnih nameščencev, kate-je zakrivila izključno le današnja nesoči j alna in kapitalistična vla-Jja. Dokazano je, da so Izmed vseh ®jTopskih držav v Jugoslaviji naj-•Jabše plačani državni nameščenci, fjoglasno maksimiranje in predpisi ®ede petdinarskega davka so stvari, •katerimi vladiijoči naravnost s pe-*uo bijejo v obraz javnih nameščen-Sramotno za državo je, da mo* J^jo javni nameščenci vsled svoje Revščine po časopisju apelirati na jjbbra srca, da jim pomagajo z mi-2«arL Sramotno za državo je, da Morajo javni nameščenci po cestah ?hašati svojo revščino! Govornik se j* hadalje pečal 9 službeno pragma-~ko in je povdaril, da sedanji vladni ®Shutek ne predvideva nobenega Ohotnega zboljšanja. Vse stanovske organizacije se morajo strniti v eno fronto, da z združenimi močmi izvo-jujejo eksistenčne pravice javnih nameščencev, Naloga javnih nameščencev je, da delajo z vsemi silami na to, da bo država močna, a vlada, ki vodi to državo, pa ne sme zamuditi nobene prilike, da v polni meri ugodi vsem upravičenim eksistenčnim zahtevam javnih nameščencev. Poslanec Deržič konča svoj govor: »2 vsemi silami pojdimo v boj za mir in blagostanje v državi. Vsepovsod imejmo pa pred očmi resnično ljubezen do naroda.« Govoru poslanca Deržiča je sledilo gromovito odobravanje. Nato je prečita! predsednik shoda Juvan resolucijo, ki je bila soglasno in z odobravanjem sprejeta: Zborovalci, zbrani na javnem shodu Narodno-socijalistične stranke v Mestnem domu v Ljubljani dne 15. septembra 1922 I. iskreno pozdravljajo vsak pokret za bratski sporazum med Srbi in Hrvati, ker je to predpogoj notranje državne konsolidacije. II. Najodločneje zahtevajo takojšnjo povišanje draginjskih doklad javnim nameščencem v skladu s po-stoječo draginjo, takojšnje ukinjenje maksimiranja in petdinarskega davka, kakor tudi nujno uveljavljenje pravične in modeme službene pragmatike. H koncu se je priglasil k besedi poslanec češkoslovaške narodno-socijalistične Stranke g. Emil Špatny, katerega so udeležniki pozdravili 2 burnimi ovacijami. Povdarjal je, da se narodni socijalisti redno zavzemajo za mir in medsebojno strpnost, da pa miru ne more biti toliko časa, dokler ne bodo odrešeni bratje, ki ječe v tuji sužnosti. — Za svoja izvajanja je Žel govornik vihamo odobravanje. Njegov govor priobčimo po možnosti v eni prihodnjih številk v celoti. Nato je g. Juvan sijajno uspeli shod zaključil. briietek parlamentarnega delovanja. 2AKON O CIVILNIH DRŽAVNIH NAMEŠČENCIH IN O NEPOSREDNIH DAVKIH PRED ZAKONODAJNIM ODBOROM. ^Beograd. 15. septembra, (izv.) Danes |e ~*wls> novo zasedanje parlamenta. Dopol-imel sejo zakonodajni odbor pod ”*dsedstvom Trifunoviča. Seji Je priso-r^aio 22 članov. Vlada je predložila za-ajnemu odboru dva zakonska načrta, ^Tlre^ zakon o civilnih državnih uradni-. ^ zakon o neposrednih davkih. Posla- la -ioca Jovanovič (zemljoradnik) je vpra-k Predsednika, ah S« zakonodajni odbor J^&etenten za reševanje uradniškega za-Po njegovem mnenju je za to pokli-narodna skupščina in ne zakonodajni Po skrajšanem postopanju. Ostali yBji rniki, Ljuba Jovanovič, Cubrovič in »o menili, da mora to vprašanje ^.^hajnj odbor takoj rešiti in sicer za-ker se je tudi narodna skupščina felavila. Končno je bil sprejet predlog dr Šečerova, naj se izvoli pododbor. Kri*a v demokratski stranki postaja vedno bolj olividna. [JE PRED JAVNOSTJO. — ZA IN PROTI DAVIDOVlCU. •— NEPRERACUNLJIVE POSLEDICE. ki naj prouči zakon o državnih nameščencih in potem o tem poroča zakonodajnemu odboru. Ta predlog je bil soglasno sprejet, na. kar je bil izvoljen predlagani pododbor. V ta pododb. 30 bili izvoljeni: za demokrate Rčisuer, Sokič in Cubrovič, za radikale Oju-rfčič. Radonič in Nedeijkovič, za zemljo-rudnike Jovanovič in Moskovljevič, od jugoslovanskega kluba dr- Dulfbič in Sušnik, nadalje socialist Divac, musliman Kurbe-govič in Drofenik (SKS). — Glede zakonskega načrta o neposrednih davkih je zakonodajni odbor sklenil pozvati finanči odbor in finančnega ministra dr. Kumanudija, naj podasta svoje mišllVnje. — Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Na tej seji bo pedal finančni minister dr. KumanudJ svoje mišljenje glede zakonskega začrta o neposrednih davkih. 15 septembra. (Izv.) »Slobodna S*"* ** v n* doznava danes iz Beograda: Kri-larad? ratski stranki, ki je nastopila Ha ko« Ude*e2he nekaterih uplivnih članov fcv* *resu lavnih delavcev v Zagrebu, je >«CJb SIJ Ve^ *h manj prikrita. Toda s tem ihokrat-i? ^ ** ^£ri‘2a pojavlja v vrstah de-*a 6 stranke. Izjavljati so se začeli Predsednika demokratske stranke ali pa ra vodjo intransi-stranki, ministra prosvete Sveto-Na podlagi tega opre-Ttor~- ie pokazalo, da je minister 'haoj pj* stVari Kosta Timotijevlč na *»Ws*] U®*eviča. Govori se, da je on Ihsaie Prevčerajšnjim oblatita J v katerem napada pred- da , ke Ljubo Davidoviča ter pra-*«*» J? *** demokratsko Stranko oči-**** Vtsi; !iucU' V invnosti so se začele ši-hi minister Timotijevl rad po- «aria p, *trankL ^®v,nja eViea" v sporu med Da Vidovičem in Pri-včeraj je bd pri predsedniku stranke Davidoviču In je skušal poravnati spor med obema politikoma. Toda, kakor vse kaže, se ta spor ne bo dal tako lahko poravnati. Ako se pa že spravi s Sveta, se bo to zgodilo le na ta način, da se bo morda politični položaj v vsej državi In pri radikalcih posebno popolnoma izpremenll- Posledica bi bila, da bi se velik del radlkalcev pridružil Stojanu Protiču. Naj se ta spor reši kakorkoli, gotovo je, da se bo moralo vodstvo demokratske stranke temeljito iz-premeniti. JUGOSLOVANSKO - ČEŠKOSLOVAŠKA POGODBA JE SKLENJENA NA PET LET. Praga, 15. septembra. (Izv.) Kakor poročajo brnske >Lidove Noviny«, je bila v informacijah iz vladnih krogov pogodba, ki se je podpisala v Marijanskih Lažnih med Jugoslavijo in Češkoslovaško, sklenjena za pet let. Opustili so načrt skleniti pogodbo na daljši rok, da ne bi prejudiciral možnost razširjenja »ni» antant«. NARODNA SOCUALISTICNA STRANKA, KRAJEVNA ORGANI-ZACIJA CELJE, SKLICUJE ZA DANES DNE 16. SEPTEMBRA JAVEN SHOD V VELIKO DVORANO NAROD. DOMA, DNEVNI RED: REZULTATI ZAGREB. KONGRESA, POROČA G, ZORKO FAKIN, GLAV. URED, s JUGOSLAVIJE«. PRČETEK SHODA OB 8. URI ZV. Eriim-tinfti vojna. Pariz, 15. septembra. (Izv.) Listi raz-motrivajo nastop francoske vlade v turško-gršem sporu in opozarjajo na to, da je bila Francija mnenja, katerega se drži še sedaj, da je predvsem najvažnejše, da se sklene med vojujočima državama, Grčijo in Turčijo, premirje^ da se na ta način omogočijo splošna mirovna pogajanja med Turki in antantnimi silami London, 15. septembra (Izv.) Mustafa Kemal paša je Izjavil v razgovoru 2 dopisnikom lista »Daily Mail< v Smirni: Kema-listi zahtevamo Malo Azijo, Trakijo do Marice in Carigrad. Pripravljeni smo jamčiti za svoboden prehod skozi Dardanele, ki pa jih bomo utrditi. Turki morajo zopet imeti svoje glavno mesto. Ako bi se antanta temu upirala, bi bili primorani korakati proti Carigradu. Vrhutega je izjavil Mustafa paša, da zahteva izročitev grškega brodovja in povračilo za škodo, ki So jo povzročiti Grki. Končno je izjavil, da je pripravljen udeležiti se mirovne konference* ki bi se vršila na turških tleh. Obenem je Kemal paša poudarjal, da imajo Turki svojega kalifa v Carigradu. Verjetno je, da narodna skupščina odstavi svojega sultana Mehme-da VL Mustafa Kemal paša je nastopil tudi za to, da se uvedejo trgovinski stiki z Anglijo, kar bi dovedlo do prijateljstva med obema državama. London, 15. septembra. (Izv.) V London je dospela na antantne države naslovljena ruska nota, ki se bavi s turškim vprašanjem. Ljudski komisar zunanjih poslov Cičerln izjavlja v tej noti, da se ruska vlada ne bo smatrala 2a vezano po nobenem sklepu, ki se tiče zavezniških siL Nota opozarja na položaj, ki je nastal vsled turških zmag In govori o herojskih bojih tnrškega naroda. Poudarja tudi, da simpatizira ruski narod popolnoma s Turki z naj večjo pazljivostjo. Končno vsebuje nota ponudbo, da bi bila sovjetska vlada pripravljena posredovati med Turčijo in njenimi nasprotniki. Beograd, 15. sept (Izv.) Danes dopoldne so posetili angleški poslanik na našem dvoru ter opravnika francoskega in grškega poslaništva pomočnika zunanjega ministra, Pan-to Gavriloviča. Kakor se doznava, so na tem posetu razpravljali o vprašanju bližnjega vzhoda, ki je postalo tako aktualno po grškem porazu v Mali Aziji. Pomočnika ministra za zunanje stvari, Gavriloviča je poselil danes tudi nemški opravnik poslov, toda v popolnoma drugi zadevi. Atene, 15. septembra. (Izv.) Vlada Se ponovno zaprosila velesile, naj odpošljejo ladje v Malo Azijo in da rešijo pol milijona krščanskih beguncev, ki Čakajo na raznih krajih maloazijske obale, da Jih prepeljejo v Evropo. Več stotisoč kristjanov le pobegnilo na otoke v Mannarskem morju iz strahu pred TurkL Smirna, 15. septembra. (Izv.) Evropski del mesta je popolnoma pogorel in so ga same ruševine. Francoske ladje so sprejo? le tritisoč beguncev in francoskih državljanov na krov. Sofija, 15. septembra. (Izv.) Minister za notranje stvari je naglašal v razgovoru, da bo Bolgarija v grško-turškem sporu strogo nevtralna. ZAGREBŠKI KONGRES IN KON- STERNIRANI DR. KUKOVEC. Maribor, 15. sept (Izv.) Današnji »Tabor« poroča o seji načelstva oblastne organizacije demokratske stranke, ki se je vršila v sredo v Celju. Na seji se je razpravljalo samo o zagrebškem kongresu javnih delavcev. Do sklepov ni prišlo. Sklenili so le počakati na razvoj dogodkov, potem pa sklepati o sklicanju zbora zaupnikov mariborske organizacije stranke. Iz tega se vidi, da Je zagrebški kongres uplival katastrofalno, vsaj na dr. Kukovca. »Tabor« prinaša tudi odgovor dr. Kukovca dr. Ravniharju, ki Je sestavljen v istem tonu, kakor njegov predvčerajšnji napad. Dr. <3regor Žerjav. Menda ga 7d imena, M 14 se zadnja leta po vojni toliko imenovalo* kat ravno to, Kdo je dr. Žerjav? Ljubljančan, rojen pred kakimi štiridesetimi teti. Obiskoval te ljubljansko gimnazijo, nato pa dunajsko juridicno fakulteto. Po končanih študijah je prišli v Ljubljano, kjer je posedoval kot odvetniški kandidat v raznih odvetniških pisarnah. Pravica pa ni bila nikdar njegova ljubljenka, zato je šel že zgodaj m politično polje, kjer se ta trenutek še giblje, a jutršnjl dan bo odločil že drugače. Kot visokošolec je bil med zapoietnifd takozvanega narodno-radikaineta gibanja, ki je pred kakimi petnajstimi leti močno razgibedo naše dijaštvo. Njegovo središče je bila danajska »Slovenija*. Tam so prisegali tedanji visokošold (Žerjav, Ribnikar, Kramer itd.) na prapor velikega Masaryka, govoriti o narodnem obrambnem in prosvetnem delu ter se kosati v zabavljanja na sterllnett starih ljubljanskih liberalnih mogočnikov. Po končanih študijah so se vrnili v domovino, šlt vase, vrgti v kot pr*-teklost, pogledali naprej in zlezli eden za drugim v tedanjo liberalno stranko. Tedaj so dobiti naziv *tnladinU v nasprotju s »starini« (t. j. Tavčar-Tritierjeto skupino in generacijo). V stranki se pa »miadtnt« niso zadovoljiti z vlogo hrabrih vojščakov, temvet so biti prepričam, da so že od rojstva predistiniranl za generale. Začeti so tab takoj z intrigami na vse strani in se uveljavljati v najrazličnejših oblikah. Dr. Žerjav je ustanovil gospodarsko podjetje »Agromerkur*, ker so možu ž* tedaj dišala najbolj mesta, kjer se operira z denarjem. Pa tedaj so bili drugačni, solidnejši in poštenejšl čaš,, v katerih so biti tipi ala Žerjavovi poslovni prtih-telji še nemogoči. Nič čudnega tedaj, da je v *Agromerkurju< kmalu zagrmitfl in pod razvalinami je obležal — obsojen na pol leta ječe — dr. Žerjav. t.l/- S tem je bilo njegove slave in njegovega delovanja za enkrat konec. Prišla je vojna. Del našega naroda je odšel na fronte, drugi del v ječe, dr. Žerjav je M pa »interniran« po različnih kopališčih in prijaznih mestecih, kjer rti trpel ne fizično, ne duševno. Nazadnje je bil v Gradcu, odkoder je potem odšel na Dunaj. Tam se je najprej ponižno pribUžcd nekaterim našim ljudem, ki jih psuje danes s kulturnimi delavci, nato je pa prilezel po vseh štirih k dr. Korošcu, mu prenašal po Dunaju aktovko ter s skrivljenim hrbtom lazil kuhan in pečen za njegovim hrbtom. Dr. Korošec je bil tedaj širokogruden. Vedel je, da stoji za njim ves narod in ne le ena stranka, zato je pognul milostno plašč čez dr. Žerjavovo preteklost ter ga pritegnil k svojim akcijam. Tudi ostali so se ga usmiliti in prišlo je celo tako daleč, da ga je vzel dr. fyh rošec s seboj v Ženevo. Po polomu je postal dr. Žerjav poverjenik in dr. Kramer, ki se je zruti spretno postaviti za ministra, mu je izposloval celo predsedniški naslov, čeprav, take šarže ni bilo pri nobeni drugi pokrajinski vladL S tem je začel dr. Žerjav svojo karijero in — apetit pride z jedjo. Ko »SO* vrgli tedanjo narodno Vlado, je zasedel dr. Žerjav predsedniško mesto ter sestavljal novo deželno vlado tako, da Je vladal dolgo mesecev sam. Kako se fe takrat »vladalo*, smo tzvedeti v zadnjih mesecih, kajti od tedaj datirajo različne svinčene, vseučiliške, Bambergove, živosrebrne tn druge afere, ki so b odkrite in ki se v bližnjih dnevih še odkrijejo. Potem je pa nekaj mesecev izginil, a kmalu se je zopet pojavil kot poverjenik za »pravo*‘Sodstvo, ker je igredo to zelo važno vlogo pri volitvah ustavotvomo skupščino. Pa vsa njegova umetnost mu rd pomagala, kajti njegova J DS je dobila pri volitvah le S % glasov in on sam je bil izvoljen z votivnim ostankom. Nato se je preselil v Beograd. Bil je tam eden najaktivnejših tvorcev sedanje famozne ustave in ko je prišla pod streho ta, je odslovil dr. Kukovca fh zasedel mesto ministra za socijalno politiko. Plod njegovega ministrovanja fe. slavna »nacijoncdizacija* trboveljskih rudnikov, parobrodarska afera ttd. Na tem mestu sedi še danes, čemur se ne smemo Čuditi, kajti danes je mogoči marsikaj, celo to, da ministri uradno lažejo in javno publicirajo svoje laži (&i izjavo dr. Šerkota), To je na kratko življenje in delovanje dr. G. Žerjava. Omeniti M Mio le še, da je bil mož ustanovitelj našega povojnega žurnalističnega izrodka ■— »Jutra*, ki je njegovo osebno glasilo. Cilj njegovega življenja je ubiti klerikalizem, a Če prime ta človek v roko cekin, se izpremeni v govno, zato je tudi klerikalni zmaj danes močnejši, kot je bil kdaj poprej, čeprav je bil po prevratu v agoniji To so suha kronološka dejstva, a slovenska zgodovina se bo z gnusom spo^ minjala daš in stranke, kateri je dajal signaturo on, kajti v tistih dnevih je btio onesnaženo dotlej pošteno ime našega naroda. Napisati smo te vrste kot nekrolog, kajti bliža 9e dan, ko se gnojni tur predre. In tedaj bomo imeti važnejših tn lepših poslov, kot spominjati se ljudi, na katerih imena se bo sramoval še prihodnji rod. — Borzna poročila. Praga, 15. septembra. Dunaj 0.03875, Berlin 2.05, Rim 128.75, Budimpešta 1.175, Pariz 23025, London 133.50, Newyork 30.175, Curih 567.75, avstrijske krone 0.0425 italijanske Ure 127.175. Dunaj, 15. septembra. Devize: Zapeb 268.75—270.25, Beograd 1070—1081, Berita 51.85-52.15, Budimpešta 31.95-32.05, London 330.400—331.400, Milan 3136-3144, Newyork 76.625—76.775, Pariz 5695-5706, Sofija 439.50—440.50, Curih 13985—14015. Valute: ameriški dolarji 74.300—74.600, bolgarski levi 403—407, nemške marke 52—53, angleški funti 329.900-330.900, francoski franki 5635-5665, italijanske lire 3102.50— 3117.50, dinar ji. 1066-1070, romunski leji 489—491, švicarski franki 13.890—13.950, češkoslovaške krone 2440—2450, madžar-ske krone 31.70—31.90. Curih, 15. septembra. Berlin 0.37, New-york 535, London 23.62, Pariz 40.575, Milan 22.50, Praga 17.70, Pudimpešta 0.23, Zagreb 1-95, Varšava 0.08, Dunaj OJ0075, avstrijske krone 0.00875. Berlin, 15. svpterobra, Dunaj 1.956, Budimpešta 684)2. MOaa 6167.25 praga 49490, Pariz 11.076.19, London 6441-90. Newyork 1458.17, Curih 27.265.58. Zagreb, 15. septembra. Devize: Dunaj (izplačilo) 0.10—0.101, (ček) 0.09—0.101, Berita 4.45—4.55, Budimpešta 3.10—3.18, Bukarešta 43—55, Italija 320—322, London 335—338, Newyork 75—77, Pariz 545-550, Praga 238—242, Sofija 0—42, S vica 1390— 1405, Varšava 1.08—1.12. Valute: ameriški dolarji 74-76, avstrijske krone 0.11-0.12, češkoslovaške krone 232—236, angleški funti 330—333, francoski franki 512.50—518, uapoleondori 250—300, nemške marke 456 —0, švicarski franki 1350—1370, italijanske Ere 309-311. _________'^ ATENTATI V BOLGARIJI SE NADALJUJEJO. Beograd, 15. sept. (Izv.) »Tribuna« javlja iz Sofije: Predvčerajšnjim okrog 6 popoldne je bil nekaj kilometrov pred Sofijo izvršen atentat na ministra Tolova in Tekalova. K«fi pa napadalci niso -bili natančno po? učeni, v katerem avtomobilu se P&; ljeta ministra, sta ostala ministra nfj> poškodovana, dočim so postali kztvt dva civilista in šofer, ki »o se vom x prvem avtomobila. O zagrebškem kongresa lavnih delavcev. {Govor dr. Mihajla Rostoharja na Javnem shodu NSS v Ljubljani, dne 15. sept 1922.) Zagrebški kongres je povzročil v naši politični javnosti viharje odobravanja, pa tudi vinarje razburja* nja. Kaj pa se je zgodilo? Naša inteligenca, naši kulturni delavci, so se sešli v Zagrebu, da se posvetujejo, kako bi se dale zboljšati v naši državi razmere, ki nas vse mučijo do neznosnosti. To Je bila naša pravica, pa tudi naša dolžnost [Vest nam je narekovala, da v tako resnih časih, v katerih se nahaja naša jugoslovanska domovina, ne molčimo. Kongres pa Je tudi naš edini forum, kjer smo se mogli posvetovati o perečih vprašanjih, ki pretresajo danes našo jugoslovansko državo. Vrata v naš narodni parlament ste inteligenci zaprli; zaprli ste jih takrat, ko ste ji vzeli pasivno volilno pravico. S tem ste onemogočili na-lim najboljšim sinovom, izobraženim uradnikom, da aktivno sodelujejo na konsolidaciji naše države kot ljudski zastopniki. Onemogočili ste to ravno onim, ki bi s svojimi bogatimi izkušnjami v resnici lahko mnogo koristili državi. Kongres javnih delavcev se je torej sešel pod pritiskom nevzdržljivih razmer, v katerih se nahaja danes naša država. V Dalmaciji, na Primorskem in na Koroškem nas nestrpno čakajo bratje, da jih pridemo osvobodit iz suženjstva. Avstrija je pred novim razsulom, na Balkanu nastopajo zopet resni politični zapletljali, Italija pa čaka, da nas napade, živimo torej nesporno v zgodovinsko važnih in resnih časih. In kako smo mi Jugoslovani na to pripravljeni? Slabo, zelo slabo. Vidimo, da v Jugoslaviji ni ne sloge, ne državljanskega miru, ne Javnega reda. Naše državno telo razjeda kakor rak-rana srbo-hrvatski spor, katerega je politična strast in zaslepljenost pritirala že tako daleč, da se je začela ena stranka obračati celo na tujce, da rešijo domače spore. Naš državni ugled med narodi vsled tega pada, naš denar izgublja na veljavi, draginja pa je od dneva do dneva večja; naš uradniški in delavski sloj je pa gmotno ruiniran, ljudje ponekod že dobesedno stradajo, in to v deželi, ki je z vsemi bogastvi obdarjena. — Taka je slika današnjih razmer po celi državi. Vsi udeležniki kongresa smo soglašali v tem, da tako naprej ne gre več; po tej poti pridemo samo do enega cilja, t. J. do razpada države, novega suženjstva in narodne smrti Srbov, Hrvatov in Slovencev. V takem razpoloženju se je rodil zagrebški kongres javnih in javno zasmehovanih kulturnih delavcev iz vse Jugoslavije. S početka nas Je bilo malo, ki smo klicali Jugoslovansko vest. Naš klic pa ni bil zaman. Jugoslovanska vest se je oglasila v dušah vseh dobrih Slovencev, Hrvatov in Srbov, onih, ki so prišli na kongres in onih, ki so bili y duhu z nami. Kongres jugoslovanske inteligence je spregovoril k naši javnosti s posebno resolucijo, v kateri so podana načela, ki nas po globokem našem prepričanju zamorejo voditi iz sedanjih obupnih razmer v boljšo bodočnost. Na resoluciji kongresa so sodelovali učenjaki, državniki, gospodarski in upravni strokovnjaki, poslanci skoro vseh strank ter mnogo drugih javnih delavcev iz vseh krajev naše države; iskali smo novo orijentacijo, novo smer, nove temelje za naše državno življenje. Vsi -udeležniki kongresa so soglašali v tem, da se nahaja država v težki krizi, iz katere jo je treba rešiti. Na podlagi poročil o razpoloženju ljudstva v posameznih pokrajinah, je kongres ugotovil, da vlada po vsej državi nezadovoljstvo med narodom, za kar nosi odgovornost v prvi vrsti sedanji režim, ki Je vsilil ljudstvu neprimerno ustavo, s katero Je izval narodne spore in, ne oziraje se na potrebe ljudstva, po-gazil načelo narodne avtonomije ter vstoličil centralistično upravo, ki vsled svoje nesposobnosti samo ovira kulturni, socijalni In gospodarski razvoj vseh treh narodov v državi. To nezadovoljstvo pa spretno Izrabljajo protidržavni agitatorji v škodo naše države. Sedanja ustava predvideva razdelitev na oblasti, s katero se hoče razkosati sedanja Hrvatska in Slovenija, kar je Hrvate in Slovence najbolj v živo zadelo. Zedinjena Slovenija je vedno bila In je ostala glavna točka našega narodnega programa. Zato sem govoril na kongresu za Zedinjeno Slovenijo v okvirju dr fcftifnepa eritnslva. in fflffllini. da v tem Slučaju govoril v imenu velike večine slovenskega naroda. Kranjec in Štajerec nista stvar naše narodne duše, temveč sta stvar nemške politike, ki nas je hotela narodno razdvojiti, da bi lažje med nami vladala- Ta politika, ki jo je svoj čas zastopal nemškutarski »Štajerec« v Ptuju, je naši narodni politiki popolnoma nasprotna. Spominjamo se onih časov, ko so morali naši zavedni sinovi po Ječah zdihovati kot veleizdajniki, zato ker niso marali biti samo Kranjci in Štajerci, ampak narodno zavedni Slovenci. Spominjamo se mož, katerim smo postavili spomenike zato, ker so delali za Slovenstvo, spominjamo se Adamiča in Lundra, ki sta dala svoje življenje Iz slovenskega ponosa. Danes pa se hoče zopet oživiti duh kranjskega in štajerskega do-mačinstva, da se ubije narodni duh slovenstva. j Tega naša kulturna inteligenca ne j razume, pa tudi narod tega ne ra- J zume, kar se bo pokazalo pri bodo- ; čih volitvah, pri katerih bo tudi ge- J slo Zedinjene Slovenije igralo važno i ulogo. i Razkosanje Slovenije na kranjsko j in štajersko upravno oblast zagovar- ; jajo pristaši sedanjega režima s tem, j da to zahteva interes države. Rav- j no narobe je res. Državni interes za- ! hteva zedinjeno Slovenijo, ki edina j zamore biti privlačna moč za naše ! neodrešene brate na Koroškem in | Primorskem. To se je že ponovno | in povsem pravilno poudarjalo, kar ' mi potrjujejo tudi lastne Izkušnje s koroškega plebiscita. Obhodil sem i veliko vasi ob severni meji, govoril j sem s preprostimi ljudmi in jih nagovarjal, da glasujejo za Jugoslavijo. Zelo mnogo jih je bilo, ki so mi rekli; Za Slovence bi glasoval, za Jugoslavijo pa ne bom: pod Srbe ne gremo. Plebiscitno geslo: ali za Jugoslavijo ali za Avstrijo, je bilo napačno postavljeno. Mesto tega bi se bilo moralo postaviti geslo: ali za Slovence ali za Nemce. Izid glasovanja bi bil v tem slučaju gotovo drugačen. Ce se ne motim, je sam predsednik naše plebiscitne delegacije g. prof. Cvijič spoznal, da je bilo naše geslo takrat napačno postavljeno. Koroškemu ljudstvu je bila vsled starih tradicij Avstrija bližje kot Jugoslavija, ki takih tradicij ni imela, toda bližje mu je bilo slovenstvo kakor pa nemštvo. Po tem se ga Je vprašalo. Ni dvoma o tem, da Ima tudi na primorsko ljudstvo Slovenija večjo privlačno moč kakor pa Jugoslavija. Zedinjena Slovenija je le v interesu jugoslovanske države zato, ker je njena privlačna sila na severu, kakor je bila Srbija na jugu in vzhodu. To Je dejstvo, s katerim bi morala pametna državna politika računati in delati na to, da se privlačna moč države na zunaj ojači, ne pa oslabi. Sedanji režim hoče razkosati tudi Hrvatsko, In to baje zaradi tega, ker sta srbski In hrvatski element tako zajedena drug v drugega, da ju ni mogoče razmejiti v eno srbsko In eno hrvatsko upravno celoto. Kongres je bil drugega mnenja, namreč da se sedanjih upravnih celot ne sme trgati. Razmejitev med srbsko, hrvatsko in slovensko upravno celoto pa se naj prepusti v odločitev ljudstvu potem plebiscita. Ljudstvo na mejah naj samo odloči, h kateri upravni celoti hoče pripadati. Ljudstvo se bo že sporazumelo. Edinstvena država naj bo varstvo, da se nikomur ne bodo kratile narodne pravice v državi. Kongres je nadalje povdarfl v svoji resoluciji, da Je treba dati ljudstvu širšo narodno samoupravo tako, da bo resnično omogočevala narodu udeležbo v vodstvu zadev svojega ozemlja. Narodna avtonomija ali samouprava pa ni samo načelo prave demokratične uprave, temveč je obenem politična šola, v kateri se more ljudstvo praktično seznanjati z zadevami javnega življenja in njegovimi težkočaml. Na ta način se goji v ljudstvu zdrav smisel za vprašanje javnega življenja, in se dobiva treznost v presojanju Javnega delovanja, bude obenem njegove socljalne sile In usmerjajo k plodnemu za obči blagor. Le tako se morejo prebuditi vse speče socijalne sile naroda, s čimer bo tudi naše državno življenje zadobilo potrebni razmah. Cim boljši bodo državljani, tem boljša bo država, čim zavednejši bodo, tem krepkejše bo njeno življenje. — čim več interesa bodo imeli posamezniki na javnem življenju, tim večja bo živi jenska moč države. Nekateri se v svoji kratkovidnosti boje narodne avtonomije in JI nasprotujejo. Že mogoče, da komu načelo narodne samouprave ne konve-nira 11 strankarsko-egolstičnlh raz* lojjrgv. Pa s tem se bodo le morali sprijazniti, zakaj narodna samoupra- 1 va je za ureditev naših razoranih razmer in za utrditev države neob-hodno potrebna. Edino ta vidik ima biti merodajen pri naši odločitvi: ali za avtonomijo ali za centralizem. — Ugovarja se, da bo narodna avtonomija dala zopet vso moč v roke klerikalcem. Toda klerikalizem ni mogoč le pod avtonomijo, temveč je mogoč tudi pod centralizmom. Kakor nas uče izkušnje zadnjih let, se Srbijanci z mirno vestjo zvežejo s klerikalci, kakor so danes zvezani z demokrati. Politično moč daje strankam ljudstvo. Treba je iti samo med ljudstvo In z dobrim, smotrenim delom pridobiti si njegovo zaupanje, potem se ni treba bati avtonomije. Znano je, da se velika večina našega učiteljstva zavzema za centralizem. Priznavam, da delajo to ’iz skrbi za svobodo šole. Toda to je velika politična zmota; centralizem sam na sebi še ne garantira svobodo šole; centralizem brani danes svobodno šolo zato, ker mu slučajno tako konve-nira; v drugih razmerah pa bo ravno tako to svobodo oviral. Sola in učiteljstvo ničesar ne pridobi, če gre iz ene odvisnosti v drugo; učiteljstvo mora delati na to, da bo šola v resnici neodvisna, avtonomna v svojem ustroju in delovanju. Ako je mogoča avtonomna cerkev kot organizacija v državi, zakaj ne bi bila mogoča tudi avtonomna Šola. Šolo je treba čuvati vseh političnih vplivov, ako hočemo, da bo naša mladina dobro vzgojena. Dobro vzgojena pa more biti mladina le takrat, ako nam jo bodo vzgajali znač. in neodv. možje, ki se bodo ravnali le po svoji vesti in trdnih pedagoških načelih. Kongres je obsodil med drugim tudi (teroristične) nasilne metode današnjega režima. Te metode spravljajo v negotovost eksistenco našega uradništva in spravlja ravno tako v nevarnost eksistenco delavca. Povsod vidimo pasivno brezbrižnost in pa obupanost nad današnjimi razmerami. Nikdo se noče za ničesar več brigati. Zakaj? Zato, ker ima zavest, da ne sme preveč misliti in celo ne govoriti, ako noče spravljati v nevarnost svojo eksistenco in eksistenco svoje rodbine. Ponovno čujemo razlaganje, da je treba samo delati, pa se bodo naše razmere izboljšale. Pa z druge strani zopet čujemo odgovor uradništva in delavstva. Kako naj več delamo, ko smo lačni. Resnica je, da je neznosna draginja in beda vzela našemu uradništvu in delavstvu vse veselje do dela. Uradnik in delavec imata trpko zavest, da od svojega dela ne moreta več živeti. V tej trpki zavesti pa morata mirno gledati, kako jih drugi sloji izkoriščajo in sl kupi-čijo premoženje, kako drugi razsipno žive, dočim oni stradajo. V takem duševnem razpoloženju se more roditi le splošna demorali-zacija med narodom. Materijalizem izpodriva idealizem, brez katerega je ozdravljenje socijalnega življenja nemogoče. Kako je mogoče, da se v naši državi trpe take reči? Odgovor je enostaven. Vse to je mogoče le tako, ker imamo nesposobno, kratkovidno vlado. Ljudstvo je zgubilo vse zaupanje do sedanjega režima, ki v teku štirih let ni bil kos urediti socijal-nlh, gospodarskih in političnih razmer v državi. Kadar naša vlada pobija draginjo, takrat draginja najbolj raste, kadar dvigajo našo valuto, dinar pada in če jim rečete, da je treba urediti politične razmere v državi In rešiti za državo škodljivi srbo-hrvatski spor, tedaj pa nam vstane minister in pravi, da Hrvatov sploh ni in torej tudi hrvatskega spora ne. Splošno nezaupanje ljudstva v sposobnost državne oblasti je resna ovira za stremljenje po konsolidaciji naše države. To nezaupanje ovira tudi delovanje onih, ki se resno trudijo pomagati naši državi Iz sedanje krize. V interesu ozdravljenja te psihične depresije v naši javnosti je, da se sedanji režim umakne novemu, ki bi dvignil v ljudstvo zopet upanje v boljšo bodočnost in mu okrepil voljo do javnega delovanja. Novi režim pa mora v prvi vrsti urediti naše finance In rešiti uradniško in delavsko vprašanje. Resolucija pravi, da je le v nerazdeljivem državnem edinstvu zagotovljena narodna bodočnost Srbov, Hrvatov in Slovencev in da je obstanek In moč naše skupne države v narodni slogi in zadovoljstvu Slovencev, Hrvatov in Srbov, katerih narodna imena jugoslovansko edin-stvo ne sme izpodriniti: v spoštovanju pred slovenskim, hrvatskim in srbskim imenom naj se razvije v jugoslovanstvu zavest državnega edinstva in nacijonalne solidarnosti. Kongres je s tem izrekel naziranje, da jugoslovanstvo realno živi le v Slovencih, Hrvatih In Srbih obenem kot v treh narodnih individualitetah, ki Jih veže skupaj močna plemenska rasna zavest, iz katere izvira naše jugoslovansko čustvo in volja do skupnega državnega življenja. V tem oziru se reprezentiramo Slovenci, Hrvatje in Srbi kot državno politična ali nacijonainaenota oziroma nacija napram drugim nacijonal-nim enotam. Jugoslovanstvo je torej tudi v svojem bistvu politična integracija Slovenstva, Hrvatstva In Srbstva v skupnem državnem življenju, v katerem iščejo vsi trije narodi svojega popolnega razmaha na načelu bratstva, enakopravnosti in svobode. Razume se, da tako pojmovano jugoslovanstvo načeloma odklanja vsako supremacijo ali nadvlado enega naroda nad drugim. Resolucija zagrebškega kongresa se je postavila s tem proti jugoslovanstvu sedanjega režima, ki hoče, da se Slovenci in Hrvati posrbijo in izginejo v srbstvu. Jugoslovanstvo naj nastane na razvalinah Slovenstva in Hrvatstva. Zato se trdovratno deluje za hegemonijo ali nadvlado Srbov nad Hrvati in Slovenci, čeravno se te tendence zavijajo v fraze narodnega edinstva. Iz prvotne nejasne predstave Jugoslovanstva sta se izkristalizirala dva nasprotna si naziranja na eni strani Jugoslovanstvo kot državno politično edinstvo treh enakopravnih bratskih narodov, na drugi strani pa jugoslovanstvo pod srfr skim imenom in hegemonijo. Resolucija zagrebškega kongres« je hotela podati tudi v tem oziru novo orijentacijo, ki naj omogoči spra viti iz sveta mučni srbo-hrvats« spor, nas vede iz sedanje težke žavne krize. ^ Razume se, da smo morali pr* tem hoditi srednjo pot, da smo omo* gočili pristop v naš krog vsem »r« bom, Hrvatom in Slovencem, ki imajo resno voljo pdfcitivno sodelovat* na ozdravljenju našega javnega življenja. Spor se da rešiti le na pon* lagi treznega sporazuma. Podlaga za to je dana, duhovi so se začeli Ž>' bati na obeh ekstremnih straneh k novi resoluciji zagrebškega kongresa. Na naši javnosti pa je sedaj, ali hoče to gibanje podpirati, ali g2 ovirati. Hočete-li sedanje razmere, ali hočete nove razmere. Hočetell mir in red, ali hočete nadaljne spore in nered. Hočete-li složno, močno Ju*’ goslavijo, ali pa jugoslovanske raz* valine. . Prepričan sem, da je v vseh naš® strankah še dosti treznih mož, dobrifl Slovencev in resničnih Jugoslovanov. — Te kličemo v svoj krog, n* pozitivno delo za narod in državo Jugoslavijo, v katere obstoju in moo je zagotovljena tudi svoboda Slovel stva. Madžarske obmejne mahinacije. K vestem, da hočejo Madžari doseči nekatere teritorijalne ugodnosti v Prekmurju, je marsikaj pripomniti. Tisti deli, katere si hoče Madžarska prilastiti, obsegajo mnogo gozdov, iz katerih krije del Prekmurja svoje potrebe po lesu. Z ozirom na to, da Prekmurje nima primerne železniške zveze z ostalo državo, bila bi po odtegnitvi teh gozdov, že itak otežkočena preskrba Prekru.irja z drvmi še bolj otežkočena. V madžarskem predlogu ponuja Banffy teritorijalne rekompenzaclje okoli Subotice. Proti taki menjavi obstoje razven zgornjega še mnogi drugi pomisleki. V Prekmurju je zelo razvita živinoreja; v sedanjih razmerah je premalo travnikov in če madžarski predlog obvelja, bi eden del Prekmurja trpel znatno škodo, ker del potrebne krme krije iz teritorijev, ki bi po madžarskem predlogu bili priključeni madžarski državi. Kot je obče znano, je Slovenija v celoti glede prehrane pasivna, Prekmurje pa izvaža mnogo Živil in ako nastopijo težavne razmere pri prevozu živil iz Banata, bi ne bilo brez pomena, če Prekmurje lahko nudi več ali manj živil. Izvoz iz Prekmurja bi pa gotovo zelo trpel, če se omenjeni rodovitni deli Prekmurja odtrgajo od naše države. Znano je, da je Prekmurje kot poljedeljski kraj pregosto obljuden. Temu lahko deloma odpomore ag- rarna reforma, pri tem bi pa prišla zemljišča kneza Eszterhazv okoli D-Lendave nujno v poštev. Že iz tega vidika ne smemo izgubiti teh teritorijev. Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj se Madžari pravzaprav tako zelo pote* gujejo za ta kraj, ko je vendar na videz čisto neznaten. V čem leži resnična važnost Prekmurja. Ce pogledamo zemljevid naše države, vidimo, da Ima Jugoslavija nasproti Madžarski naravno mejo V Dravi. Le v Banatu in v Prekmurju je meja odprta v toliko, da je pri* pravna za morebitno napadalno ak* cijo. Prekmurje se poleg tega še razprostira znatno proti severu v Madžarsko državo; njega lega je kakor klin med Avstrijo in Madžarsko, poleg tega je pa tu najbližje za zvezo s Cehoslovaško. Da kaj takega v slučaju oboroženega konflikta t Madžarsko ni brez pomena, je jasno vsakemu na prvi pogled. To so Madžari spoznali in žara* ditega bi pod vsakim pogojem radi zmanjšali Prekmurje, da bi s tetn njega strategično moč oslabili. Z naše strani bi bila neodpustljiva lahkomiselnost, če bi mi kaj takega pri-* pustili. Zaradi tega se glede Prekmurja naša država pod nobenim pogojem ne sme spuščati v kaka pogajanja, temveč mora vstrajati odločno na stališču trianonske mirovne pogodi« be! Politične vesti Noiejo razumeti. V včerajšnjem uvodniku trdi »Jutro«, da je zagrebški kongres prepisoval demokratski program in da v resoluciji javnih delavcev ni predvidena revizija ustave. Večje neumnosti »Jutro« pač ni moglo po-gruntati. Zato, ker je zagrebški kongres prepisal demokratski program, grozi razpad demokratski stranki in zato, ker je zagrebški kongres za današnjo ustavo, je izbruhnila vladna kriza. Tako nekako je razumevati zadnje notranje politične razmere v državi — po »Jutrovem« receptu. Za vsakogar, ki ni pozabil abecede, je pa Iz resolucije zagrebškega kongresa razvidno, da javni delavci z DaVidovičem vred zahtevajo v okviru nove razdelitve države na oblasti, kar ničesar drugega ne znači, kot revizijo ustave. Zagrebški kongres nadalje zahteva, da se ukinejo vsi izjemni zakoni, da zavlada soci-jalna pravičnost in da bodi konec slabi upravi, korupciji in partizanstvu. Vsega tega pa seveda he vsebuje demokratski program. Zato se naj »Jutro« nikar ne diči s pavjim perjem! Papirnate resolucije. Ljubljansko načelstvo JDS je obravnavalo na zadnji seji značilno izjavo dr. Kukovca o javnih nameščencih. Debata je bila burna, ker so nekateri člani zagovarjali dr. Kukovca, doČlm so drugi zavzemali stališče, da vendarle ne gre, da bi oficielna JDS tudi javno povedala, da nima volje sploh kaj ukreniti za javne nameščence. Zmagal je posredovalni predlog poslevodečega podpredsednika dr. Puca, da se razburjeno javnost potolaži z resolucijo, ki naj razodeva »neomajano« ljubezen JDS do sestradanih javnih nameščensev. In les ia iil* dan«. * »Jutru« objavljena lepa resolucija, vzorno advokatsko-demokratsko sestavljena, od katere pa bodo Javni nameščenci tako siti, kot so bili doslej od podobnih resolucij. Značilno pri objavljeni resoluciji je to, da so šele sedaj pričeli demokrati razmišljati, kako bi pokrili v državnih izdatkih poviške javnim nameščencem. Šele sedaj, ko je vprašanje že mesece ln mesece v razpravi, šel* sedaj, ko je beda Javne nameščene# že popolnoma uničila. Res, vzorno in hitro-inicijatlvni so naši vlad. možje.l Odšel med—uradnike« Beograjski »Radikal« pravi V svoji nedeljski številki: >Q. Etbin Kristan, socijalnodemokratlčnl po* slanec, je bil z ukažom kralja po* stavljen za komisarja naših Izseljen* cev v Ameriki. Zares je zanimivo, kako nekateri socijalistl radi pretvarjajo svoj poslaniški mandat * — uradniškim položajem.« — Isti list piše v isti številki, govoreč o demokratih: »Ako kakšna drug* stranka katerikrat' najde milost demokratov, so to samo slučaji, ak® dotična stranka posluša prijatelj«# »dobromišljenl« svet gospode Iz mo-nopolske uprave »državotvorcevs kakor so primeri proletarcev Iz so-cijalistlčne stranke Antona In Etbin* Kristana in Zvonimira Bernota, ki so proti volji svoje s t r a »' k e tvorili rezervo pri odglasovanj® Vidovdanske ustave, pa so kot nagrado za svojo poslušnost dobili od demokratov: prvi upravo državnega imetja v Belji, drugi mastno plačano mesto izseljeniškega komisarja v Ameriki, a poslednji je imel on* držati svoj poslanski mandat, pa čeprav nikdar ni bil Izvoljen za P08**®' ca!« — Tako belgrajski srbski ne mi ! °alei smo prišli I ’s,ovenski Narod« pri-Sledečo izjavo: *hžw?« -s.° te dni Ponesli neko flecs i!? lz.jav° ministrstva narodne ctrfi-ravja slede naših bolnic. Ker b aj®2 ljubljansko bolnico v no-dltvo ne vem v koliko so tr- h»m«S ene izjave, kar se tiče Slan n bolnici, resnične. Kot bivši tj v Pokrajinskega sanitetnega sve-dolžn pa smatrara za svojo hvai?«*’ da ugotovim, da uradna iz-Pravi. da je »pokrajinski sa-ItahT Svet v Ljubljani prekoračil ojo zakonito določeno kompeten-bj’ er s® je spuščal v pretres zadev, a ne spadajo v njegov delokrog« in »Sn ____• • i»i»______ ieni*S-° za-to njegovi člani bili razre- n re^l mojih dolžnosti minister na- ^ svojih dolžnosti«, da ta uradna fazr a ne odgovarja resnici. Mene ni f^su mojih dolžnosti minister nato?^ zdravja, marveč sem jaz pčg** kakor hitro sem zaznal za iz-omembo v vodstvu zdravstvene-I® °dseka in v vodstvu zdravilišča tVef° tiPice °dl°žll čast sanitetnega ^pmika. To mojo ostavko je vzelo Mul iiiujLF uaiavivu jc vz.civ Carstvo narodnega zdravja z re 25 z dne 24. avgusta 1922, štev. ■w3, na znanje. Z menoj je dalo tet* ved drugih članov sani- l>.^e?a sveta za Slovenijo v Ljubil, • Toliko resnici na ljubo! Ljubil aa» dne 15. septembra 1922. Dr. A. '{ko.« .komentar k tej, za naše razmere ®leznačilni izjavi, prinašamo na mestu. gospodarstvo Obrtna razstava v Mariboru. , Maribor, 13. sept. 1922. 4e*» erai je navzlic celodnevnemu °biskalo razstavo okrog 2000 »"P*, danes čez 8000, ker je solnce delu. 0 P°s'jal°- V razstavi v od-J*ku B je vladalo nocoj pravo j*p£nanjsko« življenje. Svirala je /Vič železničarska godba »Drava« * 2elo kratkimi presledki. Železni-/fska godba bo svirala do zaključil razstave. — Ker so prišli v me-dijaki in njih starišl je v mestu j ,^a razstavi tudi radi tega živahne življenje. .Tutri obiščejo raz-kaV° ^an‘ gostilničarske zadruge, je v oznanieno P° Plakatih. Ker Vtp dosedaj skoro vedno slabo suejhe in ker bi tudi šole rade obi-b«ale korporativno to razstavo, bi (t-P. dobro, ako bi se ta razstava po- biti a 2a nekaJ 5asa> kar ^ ^Ilo v Vein5Su razstavljal cev in kupcev. — kli» x ^k°da bi bila, ako bi po za-razstavi razdrli »bizeljsko Oh . Ta umetnina bi morala ostati lijvjhjena na vsaki način. Ostala bi nadalje kot muzejska razstava i ?rld gospodarskega društva na razstavi potrjen, tudi za nazaj. + Padanje žitnih cen. Že dalj časa je opažati počasno padanje žitnih cen. Ponudba na borzah je zelo obilna, toda povpraševanje slabo. — Vzrok leži v veliki meri v dviganju dinarja in pa v dejstvu, da se občuti pomanjkanje denarja. Ako se bo Izkazalo, da bo Rusija mogla žito izvažati, bodo žitne cene seveda še bolj občutno padle. + Cene železa v Avstriji. Alpinska montanska družba je določila železu nove cene. Cene so v zlatih kronah, franko obrat. Plača se lahko v avstrijskih kronah, ki se jih preračuna v zlate krone pri poslednji objavljeni zlati pariteti. Cene so sledeče (za tono) koksovo surovo Železo 55 zl. kron, polfabrikati donaviškega izvora, plošče 80, jeklo za vzmeti 165, železo v palicah 130, male tračnice za jamske železniške tire 215 zl. kron. + Izmenjava romunskih bankovcev. Ker so prišli v Romuniji na sled mnogim fabrikatom bankovcev, bode romunska Narodna banka izmenjala bankovce po 500 lejev in v novembru pa bankovce po 100 in 50 lejev. Nove bankovce so izdelali na Francoskem. + Kredit za nabavo semen. Ministrski svet je dovolil poljedelskemu ministrstvu kredit 8 milijonov dinarjev, da nabavi seme za jesensko setev. Seme se bo nabavilo v tistih krajih države, kjer ga bo dobiti, tu se ga bo odajalo kmetovalcem za gotov denar. -f- Prodaja sodov, kadi, dog in obročev. Intendantsko slagalište Dravske divizijske oblasti v Ljubljani bode prodajalo dne 25. septembra 1922 ob 10. uri dopoldne na ponovni licitaciji 48 vinskih sodov po ca 590 litrov, 23 malih vinskih sodov po ca 57 do 41 litrov, 13 kadi za. zelje, večjo količino sodov od masti in zelja, male kadi (škafi), ter »Bolnice kraljice Marije«, od-g!* bi se pa lahko tudi v porabo *^*ni družini, ki je brez strehe. bi se pa lahko tudi 22?i deli v kuhinji bi se naj nado-^tili z zidanimi. Drugo leto oziro-J^Pri prihodnji razstavi bi se hišica j^jhuelno zopet uporabila. Sloven-fojj u obrtnemu društvu bi priporo-phaj to stvar temeljito prerešeta. Listava se bliža svojemu zaključ-g* dosedanji potek razstave, ogrozi Poset, zanimanje, nakupovanje, n wavanje med seboj, tekmovanje *e P°kazal°> da ie razstava vednemu deževju in mrzlem jjjJtenu dosegla velik moralen in hJlin! uspeh. Naši obrtniki in ž ji bodo znani tudi tam, o danes še niso bili, — povsod pa s spoštovanjem in obču-Ns !jem P°govariaH o podjetnosti, ^lenosti in pridnosti naših obrt-«— S to razstavo bodo naši dobili nov razmah svojih sil. obrtniki, ki so odsotni, bi raz- ^0v\- se ne b‘ ustrašili stro-V* 0* Sigurno jih bo letošnja razsta-o®j da bodo prih. leto tudi ovali 2 drugimi. Le v tek-■>!nu 1 v borbi je pravo življenje O&predek. bt^rS^tijska razstava v Zagre-Prireat * do 23. septembra t. 1. V ^akrebu Hrvatsko - sla-gospodarsko društvo veliko kom* °» na kateri bodo razstavljeni I^Učnrf0^0’ zelenjava, sadje In flVali yna. Razstava plemenskih Obeča K-a-iala.Ie od ,17- do 19. t. m. a biti najzanimivejši del. Raz- ?^ca So " ,—uca 1n ^grade na najlepšega IO.000 if ,00 K« plemensko kobilo ^ ih u kaJcor tudi na najboljšega fotOVQ lrav? P° 10-000 K. Ker bode ?Valca T.arf>katerega našega kme-sl^Viii ’ . le Prva te vrste v Jugo- SrIPorof2!!nini?la’ se obisk najtopleje Prometno ministrstvo je I°2hjo v vem udeležencem polovično , ^a.greb in nazaj. Vsak obi- *®lezniAl,nai si kupi na svoji vstopni uo ! Postaji cel vozovni listek fia k^jba, tega ne odda pri izhodu kgr .velja, ako je od doge in obroče od razpadlih sodov !n kadi. Pogoji za prodajo in navedeni predmeti so na vpogled dnevno v in-tendantskem slagalištu Dravske divizije v Mostah pri Ljubljani Interesenti polagajo 5% od izlicitirane svote na blagajni intend. slagališta. + Dobava zabojev. Intendantsko slagalište Savske divizijske oblasti v Zagrebu bo sklenilo dne 25. septembra t. 1. ob II. uri dopoldne pogodbo glede dobave 4200 lesenih zabojev. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Dobava ovsa. V intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 27. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne pismena oier-talna licitacija glede dobave 1,500.000 kilogramov ovsa za garnizije Ljubljana, Celje in Maribor. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski in-tendaturi v Ljubljani interesentom na vpogled. + Oddaja zgradbe hidroelektrične centrale. Dne 30. septembra t. 1. ob 11. uri dopoldne se bo vršila pri kr. kotar-ski oblasti v Jastrebarskem ofertalna licitacija glede zgradbe hidroelektrične centrale. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. -f- Predaja zlata a.-o. banke naši državi. Dne 12. septembra je odpotovala iz Beograda komisija članov finančnega ministrstva in Narodne banke na Dunaj, da sprejme tam iz tresorjev avstro-ogrske banke 14,600.000 zlatih kron, katera vsota nam pripade po sporazumu likvidacijske banke. + Novosadska produktna borza. Dne 13. septembra so bile cene živilom na produktni borzi v Novem Sadu sle-,deče (za 100 kg v dinarjih): bačka pšenica 420.—, banaška 450.—, oves 312.50, beli fižol -90.—. čebula 310.—, pšenična moka št. 0 632.50, št. 2 607.50. odmorom vlomili v trgovino Franca Bara Ea Cankarjevem nabrežju. Tatovi so odnesli večinoma vlomflne priprave kakor: klešče, svedre, dleta in podobne stvari, iz česar je sklepati, da vlomov še ne bo tako kmalu konec Bar ima več tisoč kron škode ~ policijske vesti. Na Vodnikovem trgu je bila ukradena Mariji Novinec ročna torbica, v kateri je imela 700 K. —CL 1 ran Vidicu z Dunajske ceste je bilo ukradeno 4000 kron vredno kolo. — Na Kongresnem trgu je bilo ukradeno Fr. Perklju kolo z znamko »Waffenrad«. — 4000 kron vredna zlata ura je bila ukradena Lovru Jerinu. — Hlače, VTedne 1000 kron, so bile ukradene N. Škerjancu iz Zg. Šiške. — Na Vodnikovem trgu je bila ukradena Dori Ferme ročna torbica z vsebino 1500 kron. — Dne 12. t. m. je bila v tramvaju ukradena invalidu Francu Škriba rajava usnjata denarnica s štirimi predali in vsebino 300 dinarjev. — Sukunda Milan, trgovec iz Malega Gra-daca je dne 14. t. m. zjutraj pozabil v stranišču glavnega kolodvora dežni plašč, mehak. rnjavkaste barve, vreden 150 francoskih frankov. — Šivilja Jesih Zofija iz Trbovelj je dne 14. t m. v vlaku štev. 45 pozabila vrhno jopo, modro-temne barve s črno podlogo v vrednosti 2500 kron. Maribor. Dnevne vesti. — Imenovanje. Za delegata naše države na konferenci za likvidacijo socijalno-zavarovalnih ustanov v Avstriji je imenovan g. Radovan Matijašič, načelnik ministrstva za socijalno politiko. — Sprejemanje novincev v državno varnostno, stražoi. Osrednje poveljništvo državne straže za Slovenije sprejme več novincev v poskusno službo varnostne straže. Prosilci se naj zglase osebno z običajnimi dokumenti v dopoldanskih urah v Ljubljani, Šubičeva ulica štev. 5, II. nadstropje levo. — Zatvoritev planinske koče. 25. septembra se bo zatvorila Aleksandrova koča pod Triglavom. Zatvoritev ostalih koč se bo pravočasno objavila. — Naredba prometnega ministrstva■ o reorganizaciji zavarovanja državnega prometnega osebja zoper bolezen in nezgode je objavil »Uradni Ust« štev. 95. — Nov ruski list v Zagrebu. Poroča se, da bo začel s 1. novembrom t 1. izhajati v Zagrebu ruski UteTamo-poUtični list »Južno j e Slovo«. Za enkrat bo Ust izhajal kot tednik. — »Uradni Usi« št. 95 prinaša »pravilnik o neukaznih poštno brzojavnih in telefonskih uslužbencih kraljev. SHS«, dalje »Naredbo o ustanovitvi socialno humanitarnega odseka pri min. za promet In vseh direkcijah drž. žel,«, na kar naše žitatelje opozarjamo. — Časopisje v slovaški deželi Na Slovaškem izhaja danes 12 nemških in madžarskih dnevnikov — slovaških pa samo pet Pač žalostna priča, da se Slovaki vse premalo zavedajo svojega slovanskega rodu, saj bi peščica Madžarov in Nemcev ne mogla izdajati toliko časnikov, če bi jih ne naročali Slovaki. — Zdravilo zoper ljubosumnost. Mladenka Marija Viezzoli, stanujoča v ulici del Fin štev. 15., v Trstu se je pred par dnevi na vse zgodaj v jutro skregala radi ljubosumnosti s svojim fantom. Pri tej priliki jo je izvoljenec tako temeljito pretepel, da je morala iskati prvo pomoč na rešilni postaji. — Surovost. Posestnik Stefan Harcan v Malih Bakovcah je glasom »čezdajanske« pogodbe moral dajati svoji sestri Katarini omož. Poredoša vsako leto gotovo množino živil. V nedeljo 10. t m. je prišla Katarina s svojim možem k Harcanu po izgovorjene stvari. Ker pa Harcan ni hotel nič slišati o tem, da bi dal sestri, kar ie dolžan po postavi, se Je vnel med njimi prepir, ki se ie končal s tem, da je Harcan z nekim ostrim predmetom sunil sestrinega moža tako močno v trebuh In hrbet, da so težko poškodovanega prepejali v bolnico v Mursko Soboto, »ljubeznivi svak se bo pa zagovarjal pred sodiščem. — Radi bede v smrti. Ana Kostanjevec, soproga podpreglednika finančne kontrole v Tržiču je izpila v samomorilnem namenu stekleničico oetove kisline. Odpeljali so jo v bolnico, kjer so Ji očistili želodeo. Vzrok: beda. Poskus umora. Pred par dnevi je neki neznan zločinec ravno o polnoči ustrelil skozi okno v spalnico posestnika Franceta Cofa v Dorfarjih. Strd je »del na posteljno vzglavje in brezdvomno bi bil mrtev, če bi se bil takrat nahajal v postelji. Toda k sreči je bil Cof tisto noč s svojo ženo z doma In to ga je rešilo gotove smrti. — Hudi fantje. Na Vrhu pri Planini so zelo hudi fantje, ki se večkrat zravsajo med seboj. Tako je bilo tudi pred par dnevi v Cestnikov! gostilni, kjer so se fantje najprej napili, nato se začeli prepirati in prepiru je sledil pretep, ki je bil precej temeljit Rabili so kozarca, steklenice in vse kar je prišlo pod roko. Ko so odhajali iz gostilne, je najljutejši med njimi, Avgust Pože-bal zgrabil debel kol in udaril tovariša Zmrzlaka tako silno po glavi, da je moral v bolnico. — Vlom. V nedeljo 10. t, m. zvečer so neznani lopovi vlomili v podstrešje hiše Jakoba Sterleta na Igu in pokradU raznih predmetov v vrednosti 13.000 kron. — Vlomi povsod. Na Craem vrhu je neznan tat vlomil v kajžico Marije Bradeška in pobral raznega blaga v vrednosti 7000 kron. UubiSana. « Pomanjkljivost volilnih imenikov v LjubljaniL Ker se je dognalo, da so volilni imeniki za Ljubljano skrajno pomanjkljivi, opozarjamo vse volilce na nujnost, da se prepričajo, alt so vpisani v volilni imenik in ali so pravilno vpisani Volilni imenik je na razpolago na magistratu in v tajništva NSS v Nrodnem domu, prvo nadstropje, naj ne zamudi noben volllec prepričati se, ali je v volilni Imenik pravilno vpisan ali ne. *=* Krajevna organizacija narodno-so-cijallstične stranke za poljanski okraj, obvešča vse somišljenike, da se je nameravan sestanek dne 16. t m- v gostilni »Lisjak« preložil na poznejši čas. — Odbor. = Znaki zastrupljanja so se pojavili na Guček Mariji, ženi delovodje, ko je začela jesti suho svinjsko meso. katero je zjutraj kupila na neki stojnici. Morala je v bolnico, a se je včeraj že vrnila domov, popolnoma ozdravljena. Tvrdka F. Potočnik, krojačnica za dame in gospode, Selenburgova ulica je pričela izdelovati kratke gumijaste jopiče. Opozarjamo na tozadevni današnji oglas in tvrdko toplo priporočamo. — Cegav je dežni plašč? V posesti krojaškega pomočnika Alojzija Sllinca, o katerem smo poročali, da je bil radi tatvine aretiran, se je našel dežni plašč. Kdor bi ga pogrešal naj se zglasi pri g. Jelencu na policiji. Izgubilo se je ročno delo (na belem platnu) od Škofije do Mestnega trga. Pošten najditelj se prosi, oddati proti nagradi na upravo našega lista. ~ Ni se mu posrečilo. V sredo ponoči ie neznan vagabund vlomil v stanoVaje 8-Polanjška v Vodmatu. Segal je vse vprek po obleki In Jo nosil skozi okno na dvorišče. Ne ve se, ali je mislil nositi potem z dvorišča obleko sam, uh ie imel v to pripravljenega kakega »dobrega« prijatelja. Toda imel jp preklicano smolo. Ko Je nanosil na dvorišče približno za 30.000 kron obleke le bi opažen in moral je pustiti ves »plen« na dvorišču, pa še v srečo si je smel šteti, da je odnesel zdrave pete. ** Vlomilci na delu. V sTedo dne 14. t m. *> neznani vlomilci med opoldanskim Javen shod v Mariboru. Narodno-so-cijalistična stranka priredi v soboto dne 16. t m. ob pol 8. uri zvečer javen shod v dvorani Narodnega doma. Dnevni red: 1. Kongres javnih delavcev v Zagrebu. Poroča dr. Ivo Politeo Iz Zagreba. 2. Naš splošni politični položaj (draginja, službena pragmatika). Poročata narodna poslanca Ivan Deržič in Ant Brandner. Dnevni red shoda je dokaz, da se bodo na njem obravnavala najaktuelnejša vprašanja. Izboljšanje naše težke notranjepolitične situacije, ki vpliva močno tudi na naše zunanjepolitično stališče, je odvisno od poteka nadaljnih dogodkov na podlagi zaključkov zagrebškega kongresa. Ker Maribor vsled neznosne draginje, ki je večja kot v drugih mestih in vsled strašne stanovanjske bede najbolj trpi pod sedanjim režimom, je smatrala narodno-socijallstična stranka za svojo dolžnost sklicati Javni shod, da dobi od svojih voditeljev točno poročilo o noVo nastali situaciji. Cslte. Javen shod NSS se VTši v soboto dne 16. septembra ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Govori o političnem položaju, kongres javnih delavcev in stališče NSS, tov. Zorko Fakin. Vojaški obvezancl, ki še niso odslužili predpisanega roka, so prišli v torek v vojaško službo. Čudno pa se nam 2di, da vojaška uprava ni ukrenila, kar bi bilo potrebno za nastanitev vojakov. Kakor čuje-mo, so morali ti prenočevati v raztrganih barakah na golih tleh in to ravno v času, ko je vsled neprestanega deževja tekla voda skozi raztrgano streho. To nikakor ne gre in bi morala vojaška uprava skrbeti za dovoljno nastanitev obvezancev, ako hoče, da bo vladalo v vojski zadovoljstvo in disciplina. Ljudsko vseučilišče v Celju. Pred začetkom šolskega leta se bosta na tukajšnjem ljudskem vseučilišču vtšIH dve Izredni predavanji. Predaval bo mediclnec g. Mikič o »Žalostna statistika pijančevanja v Jugoslaviji In reforma alkoholnega gospodarstva«. Predavanji se vršita ob pondelj-kih in sicer dne 18. in 25. septembra vsakokrat ob pol S. uri zvečer v risalnici deške meščanske šole. Občni zbor Celjskega godb. društva Je bil sklican za minuli torek 12. t. m. Občnega zbora pa se je udeležilo premalo društvenih članov in je bil vsled tega nesklepčen. Zato sklicuje godbeno društvo nov občni zbor dne 21. L m. ob 8. uri zvečer v malo dvorano Narodnega doma, ki bo sklepal ob vsakem Številu članov. Občni zbor društva drž. kraj. zaščite dece in mladine v Celju se je vršil pred kratkim v Narodnem domu. Otvoril ga je predsednik društva nadučitelj gosp. Joško Bizjak. Podal je poročilo predsedstva društva. Spominjal se je pokojnika g. Antona Kolenca, ki je bil dolgo vrsto let društveni odbornik ter se tudi v svoji oporoki znatno spomnil društva. Po njegovem poročilu je predavala gdč. Alojzija ŠtebiJeva iz Ljubljane »O bistvu dela za zaščito dece in mladine«. Njenim izvajanjem so udelež-niki z zanimanjem sledili. Tajniškq poročilo je podal društveni tajnik g. Janko Kramer. Društvo je imelo v minulem letu dvanajst sej. Število članov se je v minulem letu dvignilo od 15 na 311.. Blagajniško poročilo je podal blagajnik gosp. Franc Lukman. Pri volitvah Je bil zopet Izvoljen stari odbor s predsednikom g. Bizjakom. V odbor pride še na novo gospa dr. Božičeva. O. predsednik je nato z apelom na navzoče, naj vztrajno delujejo na polju zaščite dece in mladine, zaključil .dobro uspeli občni zbor. Pouk na celjskih lolah se je pričel dne 15. septembra. Upravo Mestne hranilnice v Celju, katero je doslej vodil od vlade Imenovani ge-rent, Je te dni prevzel redni, od občinskega sveta celjskega izvoljeni upravni svet. Predsednikom ravnateljstva je izvoljen dosedanji gerent g. mag. pharm. Vojko Arko, lekarnar v Celju, njegovim namestnikom pa g. podžupan Drago Žabkar. Dalje so v ravnateljstvu gg.: Ivan Bizjak, dr. Anton Božič, župan dr. Juro Hrašovec, dr. Ern** Kalan, Franjo Koren, revident Fr. Pavlinič In veletrgovec R. StermeckL Na čelu upravnega sveta stoji g. dr. Anton Božič, ravnatelj Zadružne Zveze v Celju, njegovim namestnikom pa je določen g. Karel Goričar, knjigarnar v Celju. Mesarska zadruga v Celju. Ker je sodnija 2adnji čas več celjskih mesarjev občutno kaznovala radi navijanja cen. Je skušal načelnik pri oblasti intervenirati v prilog obsojenim mesarjem. Ker pa ni ničesar dosegel, Je odstopil on in njegov namestnik. Obrtna oblast je vsled tega sklicala izredni občni zbor mesarske zadruge, na katerem je bil načelnikom izvoljen g. Ivan Zupan I« Celja, njegovim namestnikom pa K- Andrej Žerdoner iz Ločice. Trafikantje sklicujejo dne 16. sept. V; Celje v hotelu pri »Kroni« ob 1. url popoldne shod trafikantov. Nogometna tekma se vrši Jutri v nedeljo dne 17. t. m. ob 4. uri pop. na igraB-šču pri Skalni kleti med Svobodo iz Maribora In celjskimi Atletiki. ________■ Šport in turistlka. Prvenstvena tekma Ilirija—Herms, mesto odpovedane medmestne tekme Ljubljana—Zagreb se vrši v nedeljo 17. t m. ob 16. uri na prostoru Ilirije prvenstvena tekma med Ilirijo in Hermesom, a čemur ao otvori prvenstvena sezona prvega razreda za dobo 1922-1923. Tekom oktobra JI sledita še tekmi Ilirija — Primorje In Primorja — Hermes. V odmoru napravita Jadran in Ilirija poskus Izboljšati slovenski rekord m švedsko štafeto (100 + 200 + 800 + 4» m). Predtekmo s pričetkom ob pol 18, Uti igrata Ilirija n in Jadran rez. Klub koles, in motoclfd. »Ilirija* f. Ljubljani priredi ob priliki športnega tedna sledeče dirke, otvorjene 2» vse klube včlanjene v Jug. koL savezu: 24. septembra t L motorna za prv. Slovenije na 10 km. M. septembra t L kolesarska za prvenstvo venile na 100 km L oktobra motorna Ca Prvenstvo Slovenije na 1 km. 1. oktobra t 1» kolesarska za prvenstvo Slovenije na 1 kak 1. oktobra kolesarske in motorne ob 3. Ul pop. na ljubljanski grad za prvenstvo* »Ljubljane 1922«. Natančnejši razpis bo pravočasno objavljen. Vsi motociklisti se vabijo na sestanek, ki se vrši v pondeljek 18. t m. ob 8. url zvečer v mali sobi restavraciji »Slon«. Radi važnih razgovorom se prosi *»' gume udeležbe. — Odbor. in umetnost slikarstva Zgodovinska razstava Slovenskem. Dne 13. t m. Je obiskal r*»« stavo pokrajinski namestnik minister gosp« Ivan Hribar s soprogo in se jako laskavo izrazil o prireditvL V nedeljo (17. t m. pop. ob 2. se vši splošno dostopno vodstvo po. razstavi pri znižani vstopnini 2 Din. Ra*« laga msgr. V. Steska. Vodstvo za delavstvo se bo vršilo y nedeljo dne 24- t in. ob 2, popoldne. III. Umetniška razstava kluba »Grohar« v Mariboru. Umetniški klub »Grohar* je letos izrabil priliko povodom Pokrajinske obrtne razstave, ter dal inidjativo svojim članom, da so razstavili svoja dela. Slike so razvrščene v telovadnici dekliška ljudske in meščanske šole, v oddelku B» kamor se pride mimo paviljona od zdravilišča Rogaška Slatina. Prostor sicer ni posebno ugoden, vendar je zadosten za dober pregled razstavljenih slik. Razstavi]* nih je 92 slik, ki so razen dveh vse na PIO* daj po cenah, ki so označene v katalogu I* na steni v bližini slik. Prodanih je tudi f* več slik, kakor n. pr. štev. 18 »Na Kršien* in štev. 57 »Skole« ob od predsednika U*-ba g. prof. Cotiča. Razstavilo je 12 domačih umetnikov ti sicer Apih Vilko 1, Baumgarntner Ego* 9, Cotič Viktor 7, dr. Ivan Hollegha 8, Ko* Ivan 5, prof. Janowsky Ivan 5, Peteln Pipo 17, Stiplošek Franjo 7, Šantel Avgust*. 6, Santel Henrietta 12, Trstenjak Ante 10, Tscharre Josip 5. — Skoda, da ni razstavil v tem oddelku tudi slikar g. Pistov, It je razstavil samostojno v oddelku A. — Prirediteljem gre prav hvala, da so pril* dili to razstavo, kamor pridejo tudi tuj«, ki bodo videli, da smo v Mariboru res vsestranski. Razstava vzbuja zanimanje prt vseh obiskovalcih, upam da tudi podporo^ ker slike so vredne nakupa. Priporočali M nekoliko bolj jasne reklame in kažipota k razstavi. »Dve pesmi*. Vglasbil Zorko Prelovee. Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena broš. zvezku 4 D. *V' Društvene vesti. Prostovoljno gasilno društvo Laverca priredi dne 17. t m. plesno veselico v prostorih Karl Jeršina na Rudniku. Spored; Ples, petje, šaljiva pošta Itd. Veselica se vr» š’ ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi odbor. PERILO Za dame, gospode in deco, oprema za novorojenčke, po najnižjih cenah pri: 9- ŠilMC nasL H. Ljubljana, Mestni trg 19. ,JUGOSLAVIJA*, 16 septembra 1922. GOSPODIČNI, držav, urad-nici, iščeta dela za v prostem času, eventuel. sprejmeta delo tudi na dom. — Zmožni sta tudi strojepisja. Ponudbe Pod >Vestnost,« poStno lcžeOe, Ljubljana I-479 RAZNO: DOBROIDOCA trgovina z mešanim blagom ob glavni cesti, JO minut od postaje, se takoj zaradi o S M; 3'5 % tolšče; pasterizirano, polnomastno % z okroglo 1*5% tolšče, nadalje jegtjurt, Kefir, presno ma>lo in sir vseh vrst dostavljamo na željo v mesečnem abonomentu strankah na dom. Naročila na} se javijo pismeno ali ustmeno v pisar®* oddelka na Dunajski cesti 29/1. Qc5pcdar5^a Zi>cxes, mlc^ar^K« cddelsK* Ravnokar došlo nepremočljivo: Impregnirano^ blago za dežne plašče, športne jopiče za dame in gospode, kolesarske In avtomobilne jopiče* ter pelerine za šolarje izdeluje v lastni delavnici po meri in en gros F, Potočnik krojačnica za dame in gospode Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. v novi gradnji za mirno stranko. Posredovalec dobi nagrado. Ponudbe pod „dober plačnik" n& upravo lista. z ivi uro govejo, prašiče, ovce itd. prevzema P ugodnimi pogoji v komisijo. - Natan^ pojasnila pri tvrdki v EJii\Tilsiid5kg nudi po nalntžji ceni FR. OZOM, sirarna ROGAŠKA S LAT! NA. Ljaliliana. Mestni Jrg JL 8. S ¥eh*ka zaloga ur. rlatnJoe, sre- • brMnc in opfiki, - Pojjravila sb & ttiiijslo strokom la ped 5 jamstvo®. - Cene nizka. Nova pošiljale* pomožnih motorjev za kolesa le dospe!* l Karel Čamernik & Co> Dunajska cesfa 0-1Z Ljubljana Dunajska cesto $ in son drobne (zmlete) nudi samo na vagone po zmerni ceni Kirilovič i Sazdanič, Novi Sad. »•«•••••••••••• ••»•••••s««* POZIV v ZAGREBU izvršujoč sklep konstruirajočega glavnega zborovanja od 28. maja 1022 ter pozivom na sklep seje ravnateljstva od 17. julija 1922 objavlja podpisani odbor s tem Poziv na vpl čilo nove emisije delnic Jugosiavensiing latinskas d. d in to od Din 1,500.000 — na Din 2,500.000 — 2 izdajo novih 10.000 delnic po nom. Din 100'—. Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin ' i »Juaosiov. novinsko