%           I?haja          ^
%s4y 10. in 25. vsakega   j?&

EII01I
Kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo

2*   Velja celoletno    >
*4      2 gld. 50 kr,       )&
^polletno lgld. 30 kr.>'

List 16
V Celovca 25. avgusta 1871.
Leto III.

Emanek, lovcev sin.
(Povest, iz češčine poslovenil Andrejčekov Jože.)

Med  bukovjem na samoti Hišica sloji ob poti, Borna  koča  lovce vi. Tam   od jutra do   večera Ptitfje  petje  se prostera, -Drevje r   noči šepeti
I.
V samoti stoji lovska koča ravno tako tiho, kakor o njej poje pesem; rujavi lovski pes leži na solncu z zaprtimi očmi ter se dela, kakor bi spal; ako pa mu sede predrzna muha na nos, koj hlastne po njej. če jo vjame, pogoltne jo nemudoma neknbano in nepečeno, če pa uide njegovemu požrešnemu žrelu, pomiga ponosco z ušesi in vleže se hladnokrvno zopet na svoje mestc. Ta pes se imenuje Nimrod.
Na obrazu mu je znati, da se mu zdi takovi musji lov nepristojen, vendar pa je že skoraj dva mesca, odkar ni gonil boljše živali; zadnji strel, kteregaje slišal, je zadel njegovega gospodarja, in tega objokuje sedaj mati in Emaneti, njeni edin! sin. Ali pes ne zna jokati; tega tare samo nema bolest, in res je tako poparjen, kakor bi ga grizla huda vest. Sicer je gotovo, da ni popolnoma nedolžen, o čemur boste pozneje culi, kajti nič ne ostane prikrito. — Nimrod ustane, steguje nde, razvira se, kakor bi se mu bilo vse življenje pristudilo, ter korači počasno k grmovji, obstane ter gleda malega Emanka, ki na tleh sede šibe reže in obklestuje.
Emanek je star kacih devet let, ima na sebi srajco in platnene, zakrpane hlače, rumenkasti lasjč niso pristriženi, izpod visocega čela gledajo jasne, modre oči, polno obličje naznanuje, da ni imel nikdar mnogo skrbi in naga, zagorela prša, da se je že mnogo časa potikal pod prostim nebom. Sedaj naspuli uslnje ter lahno požvižga, kakor bi hotel naučiti šibe glasov, ki jih meni potem iz njih privabiti. Ko se mu približa pes, pravi mu: „Ali bi tudi rad piščalko Nimrod? O ti revež ne znaš nič druzega, nego au, au, jaz pa znam peti, žvižgati in piščalke delati; Je počakaj, da bo izgotovljena". Polinoma pa je govoril sam seboj: „ker ptiči po drevji prepevajo, imajo veje tudi svoje glase v sebi; kdor jih hoče iz njih privabiti, mora znati vse to vrediti, kakor je treba. Vse veje v gozdu so tedaj že same na pol piščalke; ali ko bi kdo celo kožo z drevesa olupiti mogel, hej! to bi piskalo! To bi se tako daleč culo, kakor zvon v zvoniku. Ali moral bi imeti neizrečeno široka usta, da bi takovo piščal vanje vtaknil .... takovega bi rad videl".
Ko si je Emanek ta strašna usta z velikansko piščaljo iz kože celega lipovega drevesa mislil, jel se je na ves glas smejati.
Nimrod je menil, da se ta smeh njega tiče; naj brž, ker ni vedel, kako bi se mogel kdo svojim lastnim mislim smejati.   Da bi Emanka njegovo priljudnost po-
vrnil, priplazi se k njemu. Dečko pa mu pravi: „Vlezi se tukaj, in daj pokoj, jaz nimam časa, da bi se s teboj igral; moram delati". Emanek je bil pri takovem marljivem delu nekoliko nagel in ponosen; ko pa je kožo z nožičkom obrezal, počila mu je ena za drugo, zat6 ker je pri vitji prenaglo ravnal; razun tega, si je prej še moral skušnje pridobiti, da se dado piščalke le iz srednjih kosov viti, kjer ni grč in izrastlik. Vse to dobro si zapomnivši je vzel poslednjo vejo, ki je bila ravno pripravna, ter djal: „Počakaj, ti se mi moraš posrečiti".
Med tem se je začulo iz gozda tanjko žvižganje, kakor delajo zvedenci, položivši mazinec sključivši ga med zobe. Pes je planil kviško in nastavil ušesa, tanjko žvižganje se je urno ponavljalo dvakrat zaporedoma, in pes je naglo zginil v goščo. Emanek je tekel za njim, žvižgal in klical: „Nimrod, pojdi sem! Nimrod ! „Nimrod pa ga ni poslušal, ter se mu zgubil spred oči. Emanek ga ni pustil z nimar, temuč je tekel za njim globoko v gozd, kakor bi ga kdo podil. Slednjič je obstal; in prišlo mu je na mar, da se pes sam domu povrne. rOn je zvesta žival", djal je sam pri sebi, „ali to ni zvestoba, ako se za prazni nič med svet spusti".
Mati je prepovedala Emanku samemu hoditi v gozd, in on jej je obljubil, da jo. bo ubogal. Sedaj pa — začel je prevdarjati — prišel si nehote" v gozd, samo da bi Nimroda zopet nazaj privedel, ti nisi zapovedi prelomil, zat6 ne moreš nič; sedaj si toraj tukaj, in tu se tudi nekoliko pomudiš, da malo poskačeš.
Kdor hoče kaj napečnega učiniti, zna se lehko izgovoriti, če tudi tega sam ne verjame, ali globoko v srcu odmeva glas ter pravi: „ne stori tega!" Ali mi ravnamo mnogokrat, kakor Emanek. On prepeva, da ne bi čul glasu svoje vesti, lazi z enega drevesa na druzega, kakor bi ga ondi angelj varuh ne našel; ali ta stoji povsod za njim, vleče ga seboj in opominja, da bi se vrnil domu.
Vleže se na tla ter gleda skoz zeleno listje na modro neb6. Med tem priskače veverica, švigne po bukvi gori, vserte se na vejo, gladi se ter veselega obraza gleda okrog. Emanek dleskne s prstom in si misli: „ko bi te imel! Meni se slabeje godi, nego ptiču ali tej veverici, jaz ne znam niti frčati niti tako urno plezati. Nimrod je prav storil, da je ubežal v gozd, ondi je sam svoj gospod, in mi ga na svojih ploščatih dveh nogah ne moremo doteči. Ko bi imel štiri noge, drugače bi tekel.......".
Visoko na drevesu sedi posmevaček na suhi veji in smeje se Emankovim pohlepnim željam. Posmevački so nagajivi ptiči; oni ne znajo nobene lastne pesmice, temuč posnemajo samo petje druzih ptičev, slavčekov, kosov, penic in druzih; nobene pesmi ne dokončajo, temuč prično vsakokrat kako drugo. Emanek se jezi, kriči  in  meče kamenje,   da bi odpodil nesramneža, ta

¦ ¦
122

pa se še z mesta ne gane; še-Ie ko vidi, da dečko po deblu proti vrhu pleza, frk! zleti in žvižga svoje okrogle viže z druzega drevesa, Emanek pa je našel druge ptičke, ki niso mogli izleteti. Bilo je kosje gnjezdo z mladimi, ki so se komaj izlegli. „Eden, dva, trije, štirje, pet", štel je Emanek, „zopet niso na pare! To sem našel že v vseh gnjezdib, in rad bi vedel, kaj to pomeni ? Moja mati so prav storili, ker koklji niso ja-jec na pare podkladali".
Ko pa je bil Emanek bolje pazil, ter ne bi bil iz nekterih teh gnjezd, ki jih je našel, koj splošnega pravila posnemal, zvedel bi bil, da v enakem številu jajec ni nobene skrivnosti, in da ta reč tudi resnična ni. Ne-ktere ptice leže samo po dvoje jajec, in to je gotovo na pare.
I no se ve da, ko bi v mladosti že vse vedeli, treba bi nam ne bilo čakati starosti.
Mladi kosi, kterim mati morda še ni povedala, koliko sester in bratov imajo, napenjali so rumenkaste kljunčke po Emanku, in njihova rumeno obrobljena oče-sca obračala so se k njemu, ko bi ga hoteli s tem spomniti; njim je bilo malo mar, koliko jih je, da bi jih bil le kdo nasitil. Emanek je vzel iz žepa nož in lastnoročno spleteni motvoz, kterega je vedno seboj nosil, in na dnu res najde velik kos sredice; to je po-zvečil in mladiče pokrmil. Oni niso znali drugače se zahvaliti, nego, da so vrtili glavice in že zdavnej pogoltnem dar božji že vedno požirali; najmlajši izmed njih je bil tako nehvaležen, da nobenega koščeka ni hotel vzeti. Emanek videti, da bi morali mladiči poginiti, ko bi sedaj gnjezdo vzel, nsmili se jih; spomnil se je starke, kako bi jej bilo, ko bi prišla domu in bi ne našla svojih mladih; ali čakati stare, da bi se vrnila, to mu tudi ni bilo všeč, tedaj mu pride na misel njegova last-ia mati, in koliko časa je že od doma, injelo ga je zelč skrbeti.
Pobožna misel mu je svetovala, da bi pustil starki mladiče, ter bi jih le včasih obiskoval in jih ogledal. Zopet pa se je povrnila želja vzeti ptičke seboj, da bi jih kaki drugi deček sem prišed ne našel in domu odnesel; angeljček varuh pa je bil močnejši, a on ni hotel neusmiljeno ravnati zarad tega, ker bi morda potem kdo drugi kaj tacega učinil. „Bog vas obvaruj!" vzdihnil je proti gnjezdu, zlezel doli ter vrezal tri križice v deblo, da bi ga zopet našel, kader pride.
Sedaj se je obrnil proti domu. Ali majhen sprehod po jelovem gozdu bi si smol vendar dovoliti, morda kje psa sreča.
II.
Ali si bil že kedaj opoldne čisto sam v temnem gozdu, kjer rastd jele?
Kako gladko molijo na kviško ta vitka drevesa lesketaje se v solnčnih žarkih in prostiraje na okrog prijetno vonjavo; vrhovi se dvigajo v višavo, na podnožji objemajo se drobčkine mahove bilke ko močni krov, in ne zavidajo višave mogočnim deblom; ta so morala zbog tega daleč narazen, mala mahova stebla pa se stiskajo prijateljsko eno k drugemu ogrevaje se skupaj. Ondi stoji samotno grmovje bodečih palm z leskerimi peresi, kuščar, ležeči v mahu na solncu, zbeži pred teboj, ko bi trenil, v goščavo. Pusti pri miru si-roteja, kdo ve čemu ga je Gospod ustvaril!
Potuj tedaj dalej zatopljen v sanje; sluh in vid topita se v eno. ti že ne veš kdo si in kod prideš, in zemeljski sin podoben je tihej košuti z lahnimi koraki.
Priroda  krije  v  sebi  dihanje, njeno srce bije v tvojib prsih.
Zdajci zašumi nekaj blizo tebe, pred tvojimi strmeči mi očmi stoji mož ves zeleno opravljen, kot rojeni gozdni sin, kot brat drevesov, on stoji nepremakljivo z roko v jermenu naslonjeno na puško, in gleda te z zvedavim očesom.
Tako je potoval Emaneli, in zdajci je stal pred njim zeleni mož, samo da je bil jako prijaznega in veselega obraza. Bil je posestnik tega gozda, bogat kmet, kterega so vsi v okolici imenovali strica Bogomira, čeravno so mu bili toliko v rodu, kolikor čaru Nikolaju.
„Kako si prišel tu sem?" praša Bogomir.
„Po dveh", odvrne Emanek in pokaže na svoji nogi spomnivši se svojih tajnih želj, da bi imel štiri noge.
„Kaj iščeš tukaj?"
„Nič; ali prav za prav vendar nekaj, naš pes je ušel".
„Da bi ga volk pohrustal, vaš pes je potepinec, imel je že mnogo gospodarjev, zatorej je sedaj ves zmoten.    Ako mi pride naproti, koj ga ustreljim".
Emanek prime Bogomira za roko in prosi tako ginljivo za Nimrodovo življenje, da mu slednjič Bogomir obljubi, da bode imel potrpljenje. Več ni pustil dečka z rok in peljal ga je nekaj časa po cesti, dokler nista prišla na majhen hribček, kjer so stale najkras-nejše jele.
Tu, pravi Emanek: „Stric, to so krasna drevesa, tako krasna .... tako krasna .... ko naša cerkev .... o še krasnejša".
„Prav imaš, da so ti tako ljuba", reče Bogomir, „glej ta drevesa od bodečih palm, doli do „hladnega dola", so moja dvorana, moja praznična soba, ona so moje razkošje; po zimi, kedar jih sneg opade in pride čas za sekanje, dal sem že štirikrat, petkrat ta debla na prodaj, ali vselaj, kadar bi se imelo to izvršiti, ozrem se po njih in pravim sam pri sebi: „Pusti jih še, ker jim je tukaj tako ljubo, in pogled nanje je neprecenljiv in veličasten. — Sicer tiči v njih brez koristi lep kapitalček, ali meni delajo veselje, in to je tudi nekaj vredno; kadarkoli pridem sem in vidim ta drevesa vedno še čvrsta in zdrava, vselej mi srce veselja poskakuje".
„Kaj drevesa tudi umr6?" praša Emanek.
„Se vč da", odvrne Bogomir, „vse, kar je na svetu, mora umreti. Stoji li drevo čez svoj čas, začne v sredi pokati".
„Stric!" oglasi se zopet Emanek, „vi mi gotovo poveste, kaj pa se zgodi s toliko milijoni ptičev, ki so na svetu, to je res velika čuda, se li najde kje ptičje mrtvo truplo?"
„Iz tega lehko razvidiš", odvrne Bogomir, „kako čistotna je priroda, rekel bi izbirčna; Kar ni več za rabo, samo se izgubi. Kedar ptič čuti, da se bliža smrt, kar on vselej dobro sluti, zleze navadno v kako votlino, ali jamo, kjer ga najdejo ježi, dihurji, lisice in enake živali, ali pa v skalne razpoke, žlamborasto drevo, kjer prilazijo k njemu mravljinci, hrošči in muhe; tn se ptiček potrpežljivo sleže, skrije glavico pod peroto, dokler njegovo srce poslednjikrat trepne in poslednji boj njegove ude nategne; kaka dva dui po ujegovej smrti obero ga mravljinci in drugi mrčesi tako čisto, da samo perje ostane, to pa ali veter odnese, ali pa je po-ber6 mladi ptiči, da bi si svoja gnjezda postlali. Pomisli le,  ko  bi to napak bilo, našel bi se povsod mrt-
123
vaški smrad, in mi bi še zdravega zraka ne uživali. Kako modro je vse vredjeno na svetu! Ptiči pojedd vse svoje življenje tolikanj mravljičnih jajček, toliko muh in druzih mrčesov, naposled pa so sami njihova hrana. Jaz sicer ne včm, če je to popotnoma takisto, kakor pravim, ali meni se dozdeva to, kakor nekaj posvetnega, da se ta svobodna žival, kedar umira, skrbno pred nami skriva".
Emanku je bilo to pojasnilo jako ljubo; samo žal mu je bilo, da njegova mati tako malo vedo o gozdnem življenji, in da nima, odkar so mu oče umrli, nikogar, kterega bi mogel kaj poprašati.
„Stric!" pričel je Emanek z nova, „ali tudi veste zakaj ima voz štiri kolesa?"
„1 no, saj so tudi kolibe na dveh kolesih", odvrne Bogomir.
nDa", pravi Emanek, „ali na štirih kolesih so mnogo boljši in jih je tudi več; dvokalnice se ravno tako lehko zvrnejo, kakor človek na dveh nogah".
„Kedar se ne vzdržuje v ravnej teži", pravi Bogomir, Emanek pa govori dalje:
„Jaz mislim, da smo iznašli štirikolne vozove pri urnih živalih ter jih poleg njih izgotovili. Ptiči imajo tudi samo po dve nogi, zato niso sposobni za dirjanje, ampak za frčanje, vse pa, kar mora biti na zemlji, ima po štiri nogč; mar ni res?"
Bogomir jo pokimal z glavo, in Emanek videti, da ima pri sebi dobrovoljnega kupca, razkladal je svoje različno blago.    Strnad je zapel in Emanek popraša:
„Stric, kaj menite, kako se imenuje ta ptič?"
„Kaj meniš s tem?"
„1 no, ljudje so dali ptičem različna imena, oni pa o tem nič ne vedo, jaz bi sedaj rad iztuhtal, kako se kiičejo in kako eden druzega imenujejo, in potem bi rad vedel, od kod to pride, da takovi ptič celi božji dan grlo napenja in prepeva".
rBavno tega nihče ne ve".
„Mi vemo", pravi Emanek dalje, „za toliko ptičev vedno le eno ime, lastavica, ali škrjanec. Kedar pa ima kos pet mladih, mora imeti vsakteri izmed njih svoje lastno ime".
„Ptiči ne nosijo svojih mladih v cerkev h krstu", smejal se je Bogomir.
„Morda si pa vendar davajo med seboj lastna imena, le da mi o tem ne vemo?"
„Mi tega ne vemo, to je vse, in druzega ne da se nič soditi", končal je Bogomir.
Emanku je prišlo še mnogo vprašanj na jezik in Bogomir mu je rad odgovarjal, ker ga je zel6 ljubil. Slednič pa ga opomni, da bi se domu vrnil, in pokaže mu naj bližo pot po ožini, kttrej so rekli, „hladna dolina".
Emanek se je spustil v dir ter delal velike korake. V hladuej dolini je bilo vse drugače, nego gori v gozdu. Potok se je vil šumljaje skozi skaline. Emanka je sicer zelo mikalo v njem loviti rake, ali vendar se ni hotel nikjer ustavljati. V hladni dolini je bil celo opoldne, kedar je pripekalo poletno solnce, mrzlo in grozno; strmeče skale so grozile z obeh strani, če tudi so bile močno zložene; tam oni velikanski z mahom poraščeni sklad je obtičal, nagnivši se, pri mladi jeli, ki je morda še-le pozneje dorastla, in njemu vkljub se dvignila naravnost k oblakom, zraven nje je ležala izruvana jela, vsa suha in operela, zopet dalje so stala stara drevesa, nagnjena in skrivljena, ter upogovala temne veje z jasno-zelenimi mladikami doli k produ.        (Dalje prih.)
Cesarska pesen.

Mi ponosni smo vojaki,
Notri s Kranjskega doma, Po telesu smo junaki,
In pogumnega serca. Za pravico ostre meče
V boji sučemo krepko, Ko pa kri sovražna teče,
Vsi zavriskamo glasno : Bog ohrani nam Cesarja, Ljube Avstrije Vladarja!
Naj sovražnika prihruje
Kakor listja in trave, Naš pogum ne omaguje,
Nam ne trepeta serce; Kakor skala vsi stojimo
Zoper moč sovražnih čet, In ko zmago zadohimo,
Krepko razlega spet: Bog ohrani nam Cesarja, Močne Avstrije Vladarja!
Vse pod solncem kmalu mine,.
Vse se stara, vse merje, A ljubezen, ta ne zgine,
Ona vekomaj cvete; In ljubezen za Avstrijo
V serci hrani vsaki nas, Naše želje se glasijo
Danes kakor sledni čas: Bog ohrani nam Cesarja! Krasne Avstrije Vladarjal
Blagor neba naj razlije
Nad Avstrijo se krasno, Zlata sreča vsem naj sije,
Ki pod njenim škitom so, Vez edinosti naj združi Nas, sinove njene, vse, Drug rad drugemu naj služi, Vseh pa geslo bodi le: Bog ohrani nam Cesarja, Slavne Avstrije Vladarja! F i 1 o d e m u s.
2. f
Poplačena gostoljubnost.    /^ -/#
Car Ivan, ki je okoli srede šestnajstega stoletja Rusko vladal, je potoval pogosto spreoblečen po deželi, da bi zvedel, kaj ljudstvo o njegovem carevanji govori, ter zaslišal in spoznal njegove želje.
Necega dne pride v vas blizo Moskve in prosi on-dotne prebivalce pomoči, pripovedovavši, da se mu je med potjo zelo slabo godilo. Pa čeravno je kazal potrto lice in bil bolj ubožno oblečen, gonili so ga kmetje vendar brezčutno od svojih pragov.
Srdit nad tako trdosrčnostjo je hotel ravno vas zapustiti, ko zagleda še borno kočo, kjer še ni usmiljenja prosil. „Česar mi je ohola premožnost odrekla", si misli car, „najdem morda pri tihem uboštvu", stopi naprej in potrka na vrata. Kmalo mu odpre kmet in prijazno popraša, kaj da želi. „Bogme! stoka car, „la-kote in truda skoro umiram. Prosim le za malo živeža in majhen kotič za prenočiti!"
„V božjem imenu!" odgovori kmet in poda carju roko", le noter; pa le s slabim grižlejem bodete morali zadovoljni biti. Ravno v neugodnem času ste prišli. Moja žena ne more iz postelje, in novorojpni gost, ki mi ga je Bog poslal, Vam bode spanje motil. Pa vendar dobro došli! S čemur Vam postreči ne morem, naj dobra volja nadomesti I"
Kmet pelje carja v borno pa snažno Izbico, kjer so otroci bili. Naj manjše dete je spalo v zibeli, kake tri leta stara deklica pa zraven na neki odeji, dve deklici, ena pet, una sedem let stara, ste klečali pred hišnim oltarčkom in molili večerno molitev.
„Tu se malo spočite", reče kmet ptujcu, „dok!er da napravim kaj po svoji slabi moči za večerjo". In res, čez nekoliko časa že prinese črnega kruha, neko jajčno jed in strdi. „To je vse, s čemur Vam postreči morem; le vzemite z otroci, in Bog vam naj blagoslovi!"
„Za Vašo milosrčnost in gostoljubnostu, se zahva-luje car, „naj Vas Bog blagoslovi, in svest sem si, da Vam bode On tudi Vašo dobrotljivost poplačal".
„Hvala! ljubi oče nebeški me vsaki dan obdaruje. Jaz sem čvrst in močen, oče in mati so mi zdravi in zadovoljni; kar si z delom prislužim, s tem zamorem svoje pošteno živiti.   Bog me razveseljuje s pobožnimi
124
in pridnimi otroci, in kako dobro mi bo, ako mi ob veličastnem sodnem dnevu Gospod poreče: Bil sem lačen in dal si mi jesti, bil sem popoten in sprejel si me!"
„Blagi mož! Vaši starši li pri Vas stanujejo?" praša car.
„Da, v izbi pri moji ženi so", odgovori.
„Pa Vaša hišica je majhna", pristavi car.
„Prostorna dovolj", reče na to kmet, „da prebiva v nji miroljubna družina. In za novorojenca bo tudi še prostorček. „Poglejte", nadaljuje kazaje na najmanjše dete, „kak serček je! Milo dete, prav drago si nam; jutri bodeš po sv. krstu Bogu posvečeno".
„Oj dobro!" pravi car. „Jaz imam v Moskvi dobrega prijatelja; njemu hočem povedati, kako gostoljubno ste me sprejeli in ga prositi, naj bode Vašemu detecu boter. Obljubite mi, da ne nesete otroka prej h krstu, predno ne minejo štiri ure po mojem odhodu''.
Kmet prijazno stisne carju roko, in obljubi čakati, potem pa se vležeta oba na slamo. „Oče mili", car tiho moli, „ne dopusti, da zatajim kedaj pravico in zapustim tvoje poti, da bodem tudi vedno tako mirnega srca in sladko spati mogel, kakor ti dobri ljudje!"
Do zlatega jutra je spal car mirno, mirnejši, kakor večkrat na svojih mehkih blazinah in vajšnicah v prekrasnem svojem gradu. Ko se je kmetu za priljudnost zahvalil in ga še obljube spomnil, napoti se urno proti Moskvi.
Prešle so že skoro štiri ure, pa v kmetovo hišico še ni nikdo prišel. Že je kmet mislil s svojo družino dete v cerkev nesti, ko zasliši na cesti konjski peket in vozno vršenje. Gre pred hišne duri in zagleda mnogo jezdcev in kočij. Spoznavši carjevo stražo, skliče družino pred vrata, da bi videla carja se memo peljati. Pred hišico pa se postavijo konjiki in kočije v okrog, in pred vrata obstoji carjeva kočija. Kočijske duri se odpr6, car stopi iz kočije, gre kmetu naproti in pravi: „Obljubil sem ti botra; zdaj pa pridem sam, da spolnim obljubo.    Daj mi dete in pridi z menoj v cerkev!"
Kakor okamnel je bil ubogi kmet. Omamila ga je carjeva sijajnost, da ni razumel njegovih besedi in zastonj iskal med množico popotnika, kterega je prenočil. Car mu naposled misli z vedri, rekoč: „ Včeraj si ti nad menoj spolnoval dolžnosti ljubezni do bližnjega; danes pa pridem jaz, da spolnim nad teboj sladko dolžnost vladarja — da poplačam krepost, Odtegniti te nočem tvojemu stanu, kjer tako mirno in zadovoljno živiš, da bi te mogel zavidati, in kteremu si ti v veliko čast; pa obdariti te hočem s takimi rečmi, ki ti bodo koristne in všeč. Dobil bodeš lepe črede, dobre pašnike in hišo, kjer moreš po svoji želji dolžnosti gostoljubja prav spolnovati. Tvoj otrok naj pa bode moj pitomec".
Dobri kmet od radosti ni mogel besedice ziniti; pa čez zarujevela lica mu lijejo solze hvaležnosti in s kipečim srcem položi svoje drago dete v carjevo naročje, kteri ga precej k sv. krstu nese. Po krstu car dete zopet očetu z bogatim darom izroči in ukaže, za njegovo zdravje skrbeti, čez leto pa ga v carjevo palačo prinesti, da se bode tam urejeval. — Vse se je zgodilo, in car Ivan ni nikdar pozabil gostoljubnega kmeta;   veliko  dobrot je  skazoval  njemu  in  njegovi

Domači zdravnik.
IV.
Kačji pik. (Spisal   dr.—ž—).
Večkrat si že slišal, mili bralec, da je tu in tam človeka kaka strupena kača ujedla ali pikuila. Na-j sledki take ujede so večidel žalostni, marsikdaj sledi po takem piku v najkrajšem času smrt, ktere bi pomoč, o pravem času podana, lahko odvrniti zamogla. Ker je toraj kačji pik človeškemu zdravju tak6 nevaren in večidel v naših rokah stoji, nevarne nasledke odvrniti, hočem tukaj na kratko o njem pregovoriti.
V naših slovenskih pokrajinah ali zemljah živi sicer mnogo sort kač, pa strupeuih je čisto malo. Skoraj vse nesreče, ki se sem tam dogodijo, prihajajo od jed-nega samega kačjega plemena, namreč od gadov. Teh pa j3 troje redov. Tu hočem omeniti samo navad-I nega gada (vipera Berus) in pa modrasa (vipera j Amodvtes), ker sta samo ta dva roda najbolj navadna. Navaden gad je mala, strupena kača, zraste k ve-čemu dva čevlja dolgasta, je sred života debelejši kakor pron' koncema, repu in glavi. Po hrbtu je sivo ra-javkaste barve in s temno rujavim vijugastim trakom preprižan, po strančh vidiš red temno rujavih peg; od spodaj pa je barva otemna z drobnimi belimi pikami. Glava je plošnata, skoraj na tri voglje in vidno od ostalega života ločena. Tik za glavo v zatilniku ima navaden gad rujavo, križcu podobno liso, ki se vkup z opisanim vijugastim trakom po hrbtu vže na prvi pogled lehko pozna. Ce toraj ugledaš podobno vprižano kačo, proti koncema steršano, s ploščnato glavd, ogibaj se je kolikor moreš, da te ne ujede.
Modras je navadnemu gadu močno podoben, pa je veči, nosi nad nosom mali lehko vidljiv rožič, je veliko bolj   nevaren   kakor   pa ta,  k sreči   se ne nahaja tako pogostoma.   Nemec  ga  imenuje   Sindviper,  to je gad ki rad po pesku lazi.
Kakor vsaka kača ima tudi gad zobe, med temi pa sta v gornjej čeljusti votla, zakrivljena in malo veča od ostalih in se imenujeta strupena zoba. Po teh votlih ali strupenih zobčh se poznajo strupene kače sploh od nestrupnih. Omenjena zobova votlinica pelje v mali mehurček ali žlezico, v kterej se strup ali otrov dela in nabira, če toraj gad koga pikne, mu zasadi svoja strupena zobiča do živega in v tem samem trenutku mu tudi strup do rane št»kne. Brez tega bi bila rana kakor od kake šivauke čisto nedolžna iu brez nevarnih nasledkov. Gadje pleme prebiva po suhih, solnčnatih strančh, pod kamenjem, nizkem grmovjem, med skalovjem, blizo starih razvalin in podrtij ter zapuščenih ap-nenic. Gad je rad na solncu greje, in ti ne bode nič zalega storil, če ga nisi nevedoma pritisnil, razdražilali kakor si bodi vznemiril. Razdražen pa je kaj hudoben in z nekakim šustom glavo kviško vrže za tem, ki ga je razdražil in vznemiril. V osojneh, močvirnatih krajih gad malokdaj živi. — Ne hodi toraj bos v solnčnih, pogosto z nizkim grmovjem zaraščenih rebrih in robovih, ne segaj z roko v gosto travo pod kamenje, v skalnate spokline po takih krajih, kjer se gad rad zdr-žuje, če nočeš vedoma v nesrečo zabresti. Nalašč nikoli ne draži strupenih kač in jih puščaj pri pokoju. Še  živo  se  spominjam žalostne  smrti nekega lekarja,
125
/
ki je vjel modrasa in ga v lagvici (flaši) zateknjenega domu nesel. Nesreča iraa hitre noge, domu prišedši ga hoče iz lagve vzeti in ga tako nepazljivo prime, da se mu je okoli roke zavil in ga ujedel. Čeravno s pomočjo niso dolgo odlagali, je nesrečnik vendar v kratkem času umreti moral.
Gledč strupenosti kač sploh moram tu omeniti, da je kača zelč razdražena bolj nevarna in strupena, kakor nerazdražena; da je njen otrov o velikej vročini bolj nevaren kakor o hladnem vremenu. Dalje če te je strupena kača skoz obleko ujedla, je to nienj škodljivo, kakor pa na nago polt. Pik v rahlo, jeld občutljivo kožo, kjer je posebno mnogo žilic in živcev pre-preženih ima bolj nevarne nasledke, kakor pa v debelo suho in grbasto kožo.
Sploh je gadji pik mladosti in ženstvu veliko bolj nevaren, kakor pa odraščeuim starim ljudem in moštvu. Najhujše pa je za človeka če mu je gad z otrovnima zobičema kako žilico predrl in tako svoj otrov neposredno v človeško kri izlil. Nusledek tega je nagla, gotova smrt, ker se strup enkrat v krizi kake žilice najhitreje po človeškem životu razlije. K sreči se to le redkokrat dogodiva.
Nasledki pika so: ujeden ud začenja otekati od vgrizojene rane proti srcu včasih tako naglo, da je v malih urah cela roka ali noga po dvakrat debelejša od zdrave. Barva oteka je od piknene strani gor ru-dečkasta z rudečo plavenetimi pikami in programi, tu ali tam se vsujejo veči ali menjši mehurčki na kožo, ki so napolnjeni s sokrovico. Bližnje žleze postajajo boleče in zelo zatečejo. Otek gre čedalje više, in če človek popred ne umrje, zavzeme celo gornjo ali dolenjo plat života in sicer tiste strani, kjer se nahaja strupen pik. Razun otekline se pa pokažejo kmalo tudi druge bolj nevarne prikazni ko nasledki kačjega otrova. S prva je človek navadno ves prestrašen in zbegan ter ne vč. kaj bi počel.
Kmalo pa počuti slabosti po vsih udih, glava mu postaja težka in zavzeta, pred očmi se mu začne tem-neti, kakor bi mu stopila kaka mrena ali zavoj pred pogled, da ne vidi dobro. Iz tega prihaja, da tak nesrečnik vse nekako debelo gleda kakor bi hotel oči iz-buljiti. V malih urah se mu začne v glavi mešati, zgubi zavest in jame bloditi. Iz prvega ga še lahko k zavesti prikličeš, ali kmalo potem ne pride več k zavesti in ltzi tiho vsečasa mermraje na svojej postelji. Le redko kedaj se opazuje pri piknenih tudi nemirno ble-denje in tarnanje. Obraz postane bled, oči vpadene, žila, če gre proti kraju, začne naglo in nejednako biti, v požiralniku ga nekaj drži, da težko požira. Žeja ga včasih hudo muči, okus do jedi je pa popolnoma izginil. In pod prikaznimi splošnega pojemanja moči in brez zavesti človek v malih urah zaspi; včasih pa traja do smrti nekaj malega dni. Več ko dve tretjini ujede-nih ljudi, posebno če se pravi pomočki proti piku vže prvo uro rabiti začnejo, se v malih dneh zopet ozdraviti, vendar ostane nesrečniku po celem životu delj časa neka slabost, in ujeden ud večkrat bolečine preletajo.
Zdravljenje. Prva naloga zdravljenja obstoji v tem, da se strup iz rane najprej ko je mogoče spravi, ali pa tako spremeni in uniči, da postane neškodljiv. Da tega s copernijo in tako imenovanim dol žebraDJem nikoli doseči ne moreš, tega mislim, ni treba razlagati. Jaz samo to vem in tukaj dostavljam, da je zarad te prazne vere vže marsikteri smrti zapadel, ker mu je bil skoz to čas vzet, prave pripomočke rabiti.    Meniinvsa-
! kemu zdravniku je dogodkov dovolj znanib, da je ne-I srečnik zamrl, čeravno je bilo po desetero babic svoje i coperniške litanije proti piku požlabodralo. Bes je na tem samo to, da po kačjem piku ne umrje vsaki, ampak se jih cel6 brez vsakega zdravljenja večina ozdravi, tudi brez omenjenega žlabodranja in črkarije. Žalibog dosedaj človeška modrost ne sega tako daleč pri vsakem piku popred poveti, ta se bode tudi brez vsega ozdravil, ta pa cel6 vkljub vsemu zdravljenju smrt storil. Jeden slučaj sem vže omenil, kedaj je največa nevarnost, to je tedaj, kedar strupni zobiči svoj otrov ravno v jedno žilico izlijo. Žalibog ta človeška pomoč ne zda več ničesar, in siromak je zgolj v božjih rokah. Kak6 pa hočemo spraviti strup iz rane ? To naj se godi takole: izrezi si najpopredko moreš piknen del kože in podkožnih mehkih delov tako globoko, kakor so segli strupeni zobiči. Ker se nahaja pik navadno na prstih rok ali nog, se ti nije treba bati, da bodeš s tem preveč krvi zgubil, ker se nahajajo v teh delih samo drobne male žilice. Pa prstem se četvert uro ne smeš zamuditi, vsaka najkrajša zamuda je dovolj, da se strup enkrat pod poltom dalej razlije in tvoje dejanje v nič postaviti zamore. Jako urno proč izrezi z ostrim nožem piknjeno rano. Če se pa rezanja preveč bojiš, kar ti le veliko večo nevarnost naklanj i, tedaj pa vsaj križem razrezi ujedo, da bode obilno kervavilo in z krvjo vred strup največ ko je mogoče odtekel. Razun tega pritiskaj in gnjeti ranjen ud večkrat z roko od zgoraj dol, da ti več krvi izteče; izpiraj rano z lastno ali pa navadno vodo, ako ti je pri roci. Vmes naj pa se vže pripravi živo voglje ali pa še bolje razbeljeno železo, s kterim se mora rana na vse strani dobro izpeči in opa-liti. Včasih pa pomaga strelni prah na križem razre-zanej rani zasmoditi. Nekteri svetujejo rano izsesati, in izsesano kri izpluvati. Pa tega storiti ni varno, ker bi se lahko v ustah ostrupil, če" imaš slučajno tam kako malo poškodo. Čudno je, da kačji strup ne škoduje, če ga pogoltneš, pa samo tedaj, če gredč v želodec ne pride v dotiko s kako praskanino ali drugo poškodo žlezne kožice v ustah in goltancu. Postavi namesto sesanja rajši pitno čašico ali kupico na rano, iz ktere si zrak izgnal, če si jo na ognju ali pri sveči prav dobro pogrel.
Za izžiganje rane se priporoča tudi žgeči kamen (lapis causticus) Karbolova kiselina; pa vse te in podobne stvafi se morajo tako rabiti, da si globoko in daleč okrog vse opekel in s tem strup čisto pokončal. Razun tega podvezuj piknjen ud prav trdo, da otek ne pojde prenaglo naviš proti srcu. In če je oteklina do podveze došla, zadrzni bolan del malo više; tudi g tem bodeš nekaj opravil in nevarnost zmanjšal. Vendar, če je ujeden ud dale ko kvišku otekel, če nisi zgor nasvetovanim strup in rane spravil ali ga vsaj pomanjšal, grozi človeku velika nevarnost in doslej človeška modrost ne pozna še zdravila, ki bi gotovo pomagalo in nevarnost odvrnilo. Veliko pripomočkov je bilo na-svetovanih proti tako napredovanemu oteku in drugim nasledkom po strupenem piku, pa noben doslej ni se uresničil in res pomagal kakor je bilo rečeno. Prav zaupljivi možje, ki so po toplih krajih pod vročim rav-nikovim solncem potovali, sicer pripovedajo, da divji Indijanci v srednjej Ameriki, kjer toliko strupenih kač živi, poznajo gotovih sredstev proti kačjemu piku, pa doslej so ostali vsi ti pomočki temne skrivnosti, kterili še nikdo ni imel srečo razodeti. Dalej je dobro znano, da nekteri možje, navadno sleparji, strupene kače okoli
126
na ogled nosijo, jih dražijo in pritiskajo, pa vendar se pika ne boje kakor bi poznali gotovi pripomoček proti njegovim nasledkom. Na vse to je bolj sleparija kakor resnica, kajti kačam so izpulili strupne, votle zobiče, brez kterih prikriti \ne morejo kakor bčela brez žela ali trna. Učeni potopisci pripovedajo dalej ko za resnico, da v gorkih krajih kačji strup pijancem ne škoduje; pa to pri nas nikakor ni se še potrdilo.
Najbolje je tedaj takole ravnati, če sega steklina vže visoko gor in se jame nesrečniku vže v glavi blesti. Položi otekli ud na kako blazinico in pokladaj na njega oklade prav na ledu, snegu ali v mrzlej vodi ohlajene, vmes pa ga namazi enkrat ali dvakrat na dan 8 tako imenovano sivo mastjo (unguentum cinereum) ali ga moči tolikokrat z jodovo tinkturo. Prav ohlajene oklade mu moraš tudi na glavo pokladati, če je nemiren in hudo blede. Razun tega pa gledaj, da pride njeden človek v veliko in obilno potenje ker se s potom nek tudi kačji strup nekako iz telesa izgublja. Obilno potenje pa dosežei, če ga pustiš tople čaje z bezovega, lipinega, kamiličnega cvetu v obilnej meri piti, ali pa toplo limonado. Se popred ga pa v znoj spraviš, če ga zaviješ v rjuho, v mrzlej vodi namočeno in ga potem dobro pokriješ s kocinami, pod kterimi mora več ur mirno ležati. Tako zavijanje v mokro Tjuho se sme večkrat ponavljati, vedno pa se mora popred polt potu osušiti in otreti. Vse to gledaj vpotre-bovati, pri tem pa ne pozabi tudi po zdravnika poslati.

Razne drobtine.
Pazite: Mnogo, mnogo nesreč je navstalo iz tega, da je pri derzanju žveplenk ali klinčkov odletela fosfo-rova glavica ter zadela kako rano na roci ali vžgala med oči. Marsikteri je prišel vsled tega ob perst, roko, pa celo zgubil svoje življenje.
Zoper tako nezgodo nasvetujejo zdravniki to le: Če ti je odletei fosfor od žveplenke v rano, takoj napravi iz pepelne soli močno vodo in vtakni vanjo oškodovani, ranjeni ud. Fosfor se prav lehko združi s Sodo ali soliko in da neko fosforovo kiselino, natron imenovano, ktera nikomur ne škoduje.
Vsi, ki so ravnali po tem sovetu, so se prepričali, da je nesreča prešla brez vseh hudih nasledkov.
Jetika ali sušica se da ozdravljati.
Slavoa pisateljica Karšim je pisala Glejmu to le: ^Trinajst let stara deklica je bolehala za jetiko tako nevarno, da jej je zdravnik sam že življenje odpovedal. Le stara mamica se smeje zdravnikovej obnpnosti. Ona vzame tri maselce piva (ola), vlije jih v nov pisker, primeša za groš pljučnjakovih peres, za toliko bele šterdi in pest pšeničinih otrob, pokrije lonec in neha vso mešanico na pol zavreti. Ohlajeno precedi skoz tenko perteno cunjo in vlije pijačo v steklenico. Bolna deklica je pila od tega čaja, kolikor se jej je poljubilo in je — ozdravela. Od/.daj je njena mati ozdravljala s to pijačo mnogo tacih, ki so bolehali na pljučah. Jes sama sem si priskerbela pijačo in čutim, da mi je precej bolje. Prosim Vas, priporočajte dobrodejno zdravilo vsem revežem, ki jih suši in nadleguje jetika. Zdravilo je lehko, dober kup in pomaga zanesljivo".
Ker skušnja poterduje, kar Karšim o tej pijači piše, mislimo bralcem ustreči, da razglasimo njeno pismo.
Kako se vinska stekla čiste.    Da si vinska
stekla še tako skrbno čistimo, ostane vendar mnogokrat neka skorjava nesnaga, ki se s prosto vodo ne da ia-prati. Izmed raznih drugih sredstev, oprati take steklenice, priporočajo tole:
a)   Uzame se solne kisline z vodo namešane (pol kisline, pol vode) in steklenica se dva trikrat s tem zmesom splakne. Ko je skorja razmočena, izpere se s čisto vodo in steklo je čedno.
b)    Uzame se 1 lot klor-apna, in se mu dolije 4—6 lotov vode ter se s tako mešanico steklo napolni. Za dva — tri dni, če je skorjasta nesnaga v steklenici zastarela in uterjena, za 4—5 dni ocedi se solik-apne-nica in steklo se izpere s čisto vodo.
Za isto rabo služi prav dobro tudi vitrijol; sto steklenic se da z enim funtom očistili in tista kislina s& more še za druga stekla porabiti. Samo trohice vitri-jola še vlij v steklo in očistivši ga, prelij ga v drugo. Vendar kaderkoli in kjerkoli rabiš take kisline — kakor je vitrijol, pazi vsegdar, da si obleke ne onečediš ali sežgeš.
Steklenice in čase v kterih smo hranili mleko ali pivo, kakor tudi svetilnice, dajo se nar bolje očistiti a lugom, ki mu primešamo nekaj živega apna.
(Po Zj. Gosp. L.") ¦
Zastavice.
Vganjka zastavic v 15. listu: 35. osem: 2 spredi, 2 zadi, 2 na levi, 2 na desni. 36. jajce. 37. Bil je dan po novem letu. 38. ker je njegova brada za veliko-let mlajši ko lasje.
Smešnice.

Četrtina celote. Učitelj vpraša pri javni pre-skušnji učenca: „Kolika je četrtina v primeri proti celoti?" Ker učenec ne vč odgovoriti, razpostre učitelj svojo od duhana onesnaženo žepno ruto in jo v roki držeč, vpraša: „Kaj bi moral storiti, da bi dobil iz rute četrtino?" Neki poslušalec učencu pošepta, na kar ta glasno odgovori: .Oprati jo je tret>a". Odgovor je izpadal na splošno zadovoljnost poslušalcev.
Dvojni postavi. Neka žena vpraša svojega moža, ki je bil občinski odbornik in je ravno prišel iz-odborove seje.
„No, kaj si novega zvedel?"
„E, ves svet se meša" pravi mož „nova postava je dana, po kteri bi smel imeti vsak mož dve ženi".
„Kaj, tega nam še manjka! Pritožbo morate do vlade narediti zoper tako neumnost!" ga žena jezno zavrne.
Ko drugipot domu pride, popraša ga zopet po novostih, in mož ji žalostno odgovori: „Postavo so spremenili in sicer tako, da bo vsaki ženi pripuščeno imeti dva moža". „Res je čudno", pravi žena, „ali kaj ser če, cesarskim postavam se ni dobro ustavljati".

127
Ogled po svetu.
Avstrijsko • ogerska driava. Kar je večina avstrijanskih rodoljubov želela, kar so ti pri raznih priložnostih povdarjali, zgodilo se je: s cesarskim patentom od 10. in 11. t. m. so preklicani dozdanji državni zbor na Dunaji in nekteri deželni zbori, namreč: a) v dolnji in b) zgornji Avstriji, c) Salcburgu, d) na Štajerskem, e) Moravskem, f) v ŠJeziji, g) na Tirolskem in h) naš na Koroškem. Slava svitlemu cesarji in ministerstvu! Vladala je v ravno teh zborih dozdaj le stranka, ki hoče vse le po enem — centralističnem — kopitu, ki noče drugače miru in sprave med na;odi, ako se nji ne pusti vajet v roki. Dobro tedaj, da so taki zbori šli — rakim žvižgat. Že s tim, da odstopi ta stranka, je silno veliko pomagano Avstriji in nam vsem. Stranka ta je vsa poparjena. Njeni listi tožijo, da jih ta korak vladin najde celo nepripravljene; tožijo celo, da jih vlada zatira. Pustimo jih kričati. Mi pa delajmo, da ne pridejo sopet ljudje take baze k zeleni mizi. Se ve da, kar zadeva zlasti nas Slovence na Koroškem, ni mogoče spraviti toliko našincev — rojakov — v postavodajavni zbor, dokler da ostane ta čudno skovani volitveni red; pa vendar napeti moramo vse žile in moči, da vjemamo saj kak glas v deželnem zboru. In delati moramo vsi vzajemno: zakaj presvitli vladar zdaj apelira na nas, na vse ljudstvo s trdnim zaupanjem, da po novih volitvah mora biti druga — bolje. Vršile se bodo pri nas na Koroškem nove volitve zaporedoma- v kratkem: jutri se bodo na deželi volili volilni možje; ti pa volijo 1. septembra po vseh volilnih okrajih (Celovec, Velikovec, Belak, Mohor), poslance v deželni zbor. Mesta in trgi, kupčijska in obrtnijska zbornica volijo 4.; veliki posestniki pa 6, svoje zastopnike. Nam koroškim Slovencem gre se posebno poganjati, da kmečke občine dobijo prave zaupne ali volilne može, in po njih dobre poslance v deželni zbor. Upamo, da bo društvo »Trdnjava" v tej zadevi vse storilo, kar mu mogoče, da pa tudi rodoljubi bodo podpirali društvo na vse strani; sploh da bodo delali vsi edinosložno! „Složno, složno braco mila!" Volilni dogovori — pa tudi agitacija — so se že povsod začeli. Le skusimo se!
Zuniijne driave. Francosko: Thiers poslane predsednik republike in načelnik vlade na tri leta, ako se republika zdrža tako dolgo (?). Besedovanja in prepira zastran vladanja bode ta čas še veliko. Kraljeva stranka ni tako slaba, in bo nasprotovala, kakor le mogoče. Veliko skrbi delajo državi puntarji, ki so zakrivili zadnji punt v Parizu. Celo 15000 jih je pred vojno sodbo. To bo čudna obravnava, ki bo trajala mesece in mesece. Da pa bi le zmed njih zadeli vseh onih ptičkov, ki so doprinašali tako nečloveška dela! Veliko dajo državi tudi opraviti reveži, ki so bili v zadnji vojski poškodovani, in zdaj potrebujejo veliko pomoči. — Veliko sitnosti dela ji poslednjič nemška posadka; kakor se čuje, znebili se je bodo do konca tega leta; podvizajo se namreč do te dobe Prusiji doplačati vso tir-jano vojno odškodnino.
Shod cesarjev v Gaštajnu Francozom nikakor ni po godu.
Laško. Garibaldi je jako nevarno zbolel. Njegov sin je bil telegrafično poklican k njemu na kozji otok. Tako poroča „S1. N.u.
Rimsko. Sv. oče so se v posebni encikliki zahvalili vsem Škofom, in sploh vsem vernim za vdanost in ljubezen, ki so jim jo ob priliki njih 251etnice skazali tako sijajno. Sicer je v Rimu vse pri starem.
Špansko tudi ima svoje sitnosti. Vnel se je upor na otoku Kubi, ki noče se vleči.   Vlada je silno poparjgna.
Turško: Turški car in egipčanski kraljevi namestnik se bota menda spravila z lepim.
Romunsko:  Zoper  kneza Karola narašča nevolja med
ljudstvom in med njenim zastopniki. Slišalo se je že o neki zaroti proti njemu, in vse to zavoljo železnice, ki jo je za dragi denar vlada dala delati pruskemu Nemcu. Godile so se velike sleparije in krivice.
Razne novice.
Poduk o volitvah. Gotovo je, da bi se ne bile tako napčno marsikrat dovršile volitve, če bi kmeti t. j. volilci na tenko vedeli, J-aj je volitev), kake važne so volitve itd. Naj bi zdaj ob priliki novih volitev rodoljubi v tej stvari vse si priza-djali! K temu lepo vstreže knjižica, ki jo je ravnokar dalo na svitlo mariborsko tiskovno društvo. Dobiva se pri društvenem tajniku v Mariboru. Izdalo in razposlalo je te dni tudi tukaj-šno polit, društvo »Trdnjava" poseben poduk za proste kmečke volilce na Koroškem. Ker naš list nima toliko prostora za politične stvari, le kratko posnemamo, kar posebno povdarja ta oklic in poduk. „Tako ne more iti več dalje naprej!" rekel je sam svitli cesar. Res šlo ni več naprej, ne z državnim ne z deželnim našim zborom. Sprave in toliko zaželjenega mini ni bilo mogoče doseči. Zato so ti zbori razpuščeni; zato so zdaj nove volitve. Naj važniši je, bi skor rekel, volitev zaupnih ali volilnih mož. Zakaj kakoršni so ti, bodo gotovo poslanci v deželnem zboru. Zato naj a) bi k volitvi prišli vsi od kraja, naj bi se poganjali vsi pošteni, zastopni Slovenci, da se poiščejo in volijo pravi pošteni zaupni možje; naj se že pred volitvijo na tenko dogovorijo, da se po nepotrebnem ne bodo cepili glasovi, b) naj bi ne volili nasprotnikov vere, ne nasprotnikov narodnosti, ne volili nemšku-tarjev, ki se lehko poznajo po gosposki suknji. Bolje je nar borniši kmet, da je le zastopen, veren in pošten Slovenec. Priporoča se Slovencem posebno duhoven kot volilen mož, ker ja tudi on ima pravico voliti in izvoljen biti, in še uživlja zaupanja pri ljudstvu, c) Izvoljeni volilni možje naj se kar precej naznanijo društvu »Trdnjavi" v Celovcu, in naj se naznani, h kteri stranki spada volilec. d) Potem bo še le društvo določno kandidate naznanilo in priporočilo volireem. e) Vsi volilci kakega okraja ali doline naj se še pred volitvijo snidejo kjerkoli k posvetnemu posvetovanju, f) Na volitveni dan naj se zberejo vsi volilci, ki so katoljško narodnega duha, v posebno zato odločenih gostilnicah, kakor v Celovcu pri Šrederju, v Velikovcu pri »Stern-wirt-u", v Belaku pri Stadlerji, v šent Mohoru pri Piršelni. Tukaj naj se še določno dogovorijo, kaj in kako. Opomnijo naj se vsi volilci, ostati mož beseda ter se zvitim nasprotnikom nikakor ne dati vjeti na limance. Naj bi se ne skazal noben figamož, timveč rešil svojo in vseh Slovencev cest !
G. Andrej Einšpieler, nekdanji naš deželni poslanec, se je sopet oglasil kot kandidat ter dal na svitlo svoj program, v kterem našteva cel ducet reči in naprav, ki so narobe, namreč: 1. da so se napravile tako velike občine ali sos eščine, 2. da se je županom natvezlo preveč opravil. 3. da so se osnovale okrajne glavarije (Bezirkshauptmannschaften). 4. da niso vse uradnije ali kanclije, ¦ kterimi ima prosti kmet naj več opraviti, na enem in istem kraju. 5. da varnost in red po deželi bolj in bolj zginja od dne do dne. 6. da se toliko štempeljnov, in skorej za vsako malo reč notarjev ali advokatov potrebuje 7. da se preveč postav kuje, da človek skoraj ne ve, kje mu glava stoji. 8. da deželni zbor ne skerbi, naj bi se po deželi napravilo zavarovalnice in posojilnice. 9. da se kmečkemu stanu tudi priškerčujejo politične pravice. 10. da se je tako napčna šolska postava napravila. 11. da se po uradnijah ali kanclijah še vse po nemško dela. 12. da se naša sv. katoljška vera in cerkev tako gerdi, sramoti in spodkopava. Se vč da je še mnogo druzih napak, ki jih je treba odstraniti. Pa hvaležen bode vsakemu poslancu kmet,  ako  si vse  prizadeva kot   poslanec,  oi-
>
128
¦praviti naštete napake ter s tim kmetom pomagati na noge. To bi bila toraj skrb tudi druzih slov. kandidatov ali poslancev! Priporoča zato ludi ^Trdnjava" te stvari vsem našim prihodnim poslancem v prevdarek!
Dr. Razlagova „P e s m a r i c a" bode v kratkem prišla na svitlo v 2. pomnoženem natisu.
Na shod jugoslovanskih učiteljev v Zagrebu je došlo do-zdaj nad 800 učiteljev!
Atlas s hrvatskim tekstom. 2. zvezek je prišel na svitlo. Obsega na 10 kartah Avstrijo in slovanske zemlje. — Izdaja ga Dr. Peter Matkovic.
Državnopisne date o Rusiji. Prebivalstvo ruskega carstva iznaša 80 miljonov. Od teh spada 4,427.922 prebivalcev na Sibirijo, 1,794.911 na Finlandijo, 4,507.531 na Kavkaz in 1,059.214 na Turkostansko. Najbolj obljuden je Varšavski okraj, kjer je na štirjaški milji 3191 prebivalcev. V malo obljudenih okrajih, kakor v Arhangelsku jih živi le 20, v Jakus-kem samo 3 in ob Amurji po 2 človeka na štirjaški milji. V za-padni, severni in srednji Rusiji prevaguje žensko, v južnih krajih pa možko prebivalstvo. Nova vseučilišča so imela vkup 6175 poslušalcev, tedaj pride na 12.955 ljudi en učiliščni slušatelj. Za

vseučilišča izdaje vlada 2'/5 miljonov rabljev na leto, vsak slušatelj jo tedaj, predno študije dovrši, stane 1360 rabljev. Viših ia srednjih šol je bilo preteklo leto 150 s 38.869 učenci. Na vsako gimnazijo spada tedaj poprek 259 učencev, na 2020 ljudi en gim-nazijalec in na 600.000 prebivalcev ena gimnazija. V 35 čisto ruskih okrajih je 9955 ljudskih šol, tedaj na 4700 prebivalcev en učenček. V 6 severnozapadnih okrajih je 1516 v poljskih pokrajinah pa 2032 ljudskih šol. V baltiških deželah spada na 19 duš en učenec. Semenišč je v celem carstvu 51, v kterih se podučuje 15.585 bogoslovcev, tedaj v vsacem semenišči 300.

Žitna cena.

V Celovcu po vaganu: pšenica 5 gld. 40 kr., — rež 3gld. 75 kr., — ječmen 2 gld. 85 kr., — oves 1 gld. 91 kr., — ajda. 3 gld. 69 kr., — turšica 3 gld. 9 kr., — pšeno 5 gld. 18 kr.
Karzi na Dunaji 24. avgusta 1871
Kreditne akcije 291 gld. 50 kr. Narodno posojilo 59   „    —   „
Nadavek na srebro 121 gld. 50 kr_ Napoleondori    .   .    9  T   68
Poziv!
-¦
Po želji od več strani razodetej so sklenili Celovški rodoljubi, skrbeti, da se postavi rajnemu Antona Umeku na njegovem grobu dostojen spominek.
Nočemo tajiti, da čas nabiri doneskov ni ugoden; svesti smo si tudi, da bolj kakor spominek iz železa in marmeljna, bodo slavila Umeka njegova slovstvena dela; vendar ne moremo si kaj, da ne bi spet trkali na rodoljubna srca in vabili Slovence k slavnemu činu sijajnega domoljubja. Zakaj mož, čigar ljubezen do domovine je vedno bila čista ko zlato, čigar odlične zasluge za povzdigo domačega slovstva in narodne omike so pri-poznane od vseh, zares zasluži, da ga očitno poslavljamo kot dobrotnika svojega naroda in je vreden, da mu javno pokažemo svojo hvaležnost.
Umeka je prešrfcil Janežičev blagodejni dnh; stopivši v njegove stopinje je živel nam Slovencem. Duševno zmožen, kakor je bil, obdarjen, kakor jih je le malo, bi bil blagi pokojnik lehko povsod našel sijajno prihodnost; a njegovo srce je gorelo le za blagor uboge slovenske domovine; slovenskemu narodu je daroval vse odlične svoje zmožnosti, njemu je bilo posvečeno vse njegovo delovanje.
Od perve mladosti do zadnjega trenutka je kakor pridna bučelica neprestano in neutrudljivo nabiral ia nanašal, da bi slov. narod preskerboval s krepko, zdravo dušno hrano, ki bistri um in blaži srce.
Bi le mogli kedaj pozabiti Antona Umeka, pesnika tako prijetnega, pisatelja tako uzornega, domoljuba tako značaj nega?
Od svojega truda počiva sedaj na Celovškem pokopališču na strani Antona Janežiča, kteremu je bil po značaju in delovanju zelo podoben; Janežičeve zasluge slavi krasen naroden spominek nad njegovo gomilo in priča poznim rodovom hvaležnost slov. naroda do svojega dobrotnika. In sosedni grob — grob, kjer počiva Anton Umek, imel bi biti pozabljen, zapuščen?    To bi bila črna nehvaležnost!
Sveta dolžnost hvaležnosti tirja, da postavimo vrlemu pesniku, neutrudljivemu delavcu na slovstvenem polju In zasluženemu domoljubu spominek na njegovem grobu. Dasiravno nima biti velikanskega načina, bode-vendar očitaval potomcem mesto, kjer leži eden nar vredniših sinov slov. naroda.
V ta namen vabimo vse, ki jim je Umekov spomin mil in drag, prosimo zlasti znance in prijatelje rajnega, da poklada vsak, kolikor zamore in nabira doneske za spominek, ki bo rajnemu in narodu v čast in slavo.
.
Doneski, ki se bodo pobotali v „Besedniku", naj se pošiljajo vredništvu
V Celovcu 1. avgusta 1871.


Celovški rodoljubi.


$LL?* Prosimo č. uredništva slov. časopisov, da vzamejo pričujoči poziv na znanje! e^^|
Izdajateljica: K. Janezič. — Odgovorni vrednik: A. Biser. — Tiskar: J. in Fr. Leon.