la 45 Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni -urednik Ciril Brajer Telefona: 311-956, 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 317-298 Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana časopis slovenskih delavcev Ljubljana, 6. novembra 1992, št. 45, letnik 51, cena 90 SIT Prva številka Delavske enotnosti je izšla pred pol stoletja. Praznovali bomo 20. 11. 1992. S trpko mislijo, da so zaradi trmastega vztrajanja delavskega časopisa včasih frčali novinarji, danes pa zaradi poštene besede v svojem glasilu mečejo na cesto delavce. Več v uvodniku in na 15. strani sreda • V kočevskem ITASU stavkajo že od četrtka. Ko smo jih poklicali pred petimi minutami, so stroji še stali - in bodo, dokler jim vodstvo ne obljubi SEPTEMBRSKIH PLAČ! Potem bodo takoj šli delat, a že z grožnjo, kaj bo s plačo za oktober in kdaj bo. • SINDIKAT DELAVCEV ŽELEZNIŠKE DEJAVNOSTI SLOVENIJE vabi jutri novinarje, da bi javnosti sporočili vse o stavki, ki jo napovedujejo za 13.11.1991. • Tačas se slovenski poslanci, preplačani in sloveči po tem, da se nikoli ne sprejo, ko gre za njihov žep in ugodne pokojninske pogoje, še vedno »proceduralno« prerekajo o dnevnem redu. DE ZAHTEVA POJASNILO PREDSEDSTVA PODOBA S DRŽAVE IN VLADE fSKrSt: ^ Socialno ogrožen, prestrašen in ves plašen, na 12. strani Že drugič, saj na naše pisanje v prejšnji številki nihče ne odgovori. Toliko smo imeli povedati, kako vojska na mejah nima kaj iskati. Zdaj popadljivi teritorialci na meji (če ne kar čez) ne izzivajo le sosedov, ampak planejo po svojih ljudeh. Kolikokrat bomo morali ponoviti vprašanje ZAKAJ? DAJ je umrl, NE DAM ga je pokopal Upamo, da bo fotoreportaža o poslancih, sindikatih in lastnini na 10. strani le za spomin in bodo poslanci tokrat vendarle odgovorni -vsaj za slovo.. Abraham »Spoštovano uredništvo, prejel sem vaše ljubeznivo vabilo, naj opišem svoje spomine na urejanje Delavske enotnosti. Zelo rad, ker imam pri tem še nerazčiščen račun - mojo razrešitev, ki je bila posledica birokratskega gledanja na vlogo sindikatov in delavskega razreda. PO KRIVICI SEM BIL RAZREŠEN, KER SEM S SVOJO UREDNIŠKO POLITIKO BRANIL INTERESE DELAVCEV IN NE SINDIKALNE BIROKRACIJE...« Tako se spominja eden od urednikov delavskega časopisa, ki bo ta mesec praznoval 50-letnico. Daleč nazaj seže ta nelep spomin, a žal je bilo podobnih prej in tudi potem. Menjali so se uredniki, novinarji in menjali so se tisti, ki so jih menjali. Pri tem časopisu pa se nikoli ni spremenilo bistvo njegove vsebine. Zato so jih tudi menjali. To vsebino, 50-letno vodilo časnika, se da strniti v kaj kratko misel: Država zna poskrbeti zase, prej ena in zdaj mnoge stranke prav tako. Tudi direktorji, zdaj menedžerji, imajo v svojih rokah raje preveč kot premalo vzvodov moči. Delavec pa je imel in ima svoj sindikat in svoj časopis. Za Delavsko enotnost je imel delavec vselej prav! In to velja še dandanašnji, to misel uredniki in novinarji dedujemo iz roda v rod. Celo kadar se selimo, se nekako vpije v nove stene in potem visi v zraku. Nekaj pa se je vendarle spremenilo. Včasih so zaradi vztrajanja pri tej neomajni logiki delavskega časopisa frčali novinarji in uredniki, danes pa — delavci?! Mi smo se že nekam navadili, da nas vsak šefčič žene pred sodnike. V vsej anarhiji, v kateri »drhal veselo krade naprej«, je menda vsaj še toliko reda, da gre pred sodnike tisti, ki na lopove pokaže s prstom. Žrtev časa mlade demokracije, se posmehnemo v takšnih primerih. Hudo, res hudo pa je tedaj, ko delavci zaradi poštene besede v svojem časopisu ne hodijo le pred sodnike, ampak lete na cesto. V tej številki boste lahko prebrali klavrn primer iz Velane. Tožijo nas šefi MTT, ker ne morejo z našo pomočjo obračunati z nezadovoljnimi delavci. In še in še smo imeli teh žalostnih zgodb. In dokler bodo, bomo trdno prepričani o nujnosti prav tega in prav takšnega časopisa. DOBER GOSPODAR MIŠU NA JUTRI!!! Že danes si priskrbite, kar boste potrebovali prav kmalu: ROKOVNIK -PRIROČNIK ’93 - da boste točno vedeli kdaj in kje, - da boste imeli vse zapisano, - da boste z njim obdarili partnerje, izkazali pozornost do svojih članov, ga dali v zahvalo za požrtvovalno delo, - ker ga preprosto morate imeti. V prednaročilu je cena zelo ugodna: SAMO 700 SIT, za večje količine pa nudimo poseben popust. Vaša naročila sprejemamo na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, telefon: (061) 321-255. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ......izvod(ov) ROKOVNIKA-PRIROČNIKA ZA LETO 1993. Naročeno pošljite na naslov: ........................... Ulica, poštna št., kraj: ............................... Ime in priimek podpisnika:.............................. Naročeno, dne:.......................................... Žig Podpis naročnika 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju Težka dilema levice in leve sredine Zelo prav ima Delavska enotnost, ko pravi: SINDIKATI ZAHTEVAJO VEČ, KOT PONUJA ZAKON (O lastninskem preoblikovanju podjetij) IN MANJ, KOT SO DELAVCI USTVARILI. Tako mislim tudi jaz. Slovenski parlament je poln uspešnih lobijev. V njem so uspešno uveljavljali svoje interese bivši lastniki, veliki kmetje, cerkev, zdravniki, deloma celo upokojenci in ženske, nikoli pa ni uspelo uveljaviti uspešnega lobija, ki bi varoval interese otrok in interese zaposlenih, ki živijo samo od svoje redne plače. Naj vas spomnim na zakon o denacionalizaciji, na zakon o zadrugah in gozdovih, na zakon o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju, na 55. člen slovenske ustave (pravica do splava). Enako dobro veste, kaj seje dogajalo s štipendijami, s pravico do soupravljanja, z zakonom o družinskih dajatvah, v katerem vlada predlaga uveljavitev otroškega dodatka šele z letom 1995, z zakoni, ki varujejo pravice brezposelnih, s sodišči, ki naj bi ščitili delavce in uslužbence... Lobija otrok in zaposlenih v skupščini ni, ker so stranke, ki bi ga mogle vzpostaviti, za to preprosto prešibke. Tistim, ki smo skušali te interese zastopati, tako ostaja le grenka zavest, da smo imeli prav, in trdna odločenost, da se okrepimo na prihajajočih volitvah. Vse to sem razlagala zato, ker gre tokrat za najpomembnejšega od vseh zakonov, ki varujejo pravice, lastnino brezposlenih, zaposlenih in upokojencev - za olastninjenje podjetij. Prevladujoča sredinskost in liberalizem sedanje vlade, ki je pristala na popravljeni kompromisni predlog tega zakona, se dokazuje s tem, da ta zakon, kot je predložen, pomeni dajanje prednosti bogatejšim slojem prebivalstva, državljanom kar tako pred brezposelnimi, zaposlenimi in upokojenci (s parolo: »Vsem enako«), všteto pa je tudi previdno popuščanje lobiju bogatih kmetov v določbah o podržavljenju zemlje družbenih posestev. Tako stranke levega centra ostajamo v lastni vladni koaliciji v strašni manjšini in v hudi dilemi: oceniti moramo, s čim bomo povzročili manjšo škodo družbenemu razvoju in socialnemu ravnotežju v družbi; ali s tem, da ta zakon zrušimo in lastninjenje podjetij z znanimi zoprnimi posledicami odložimo za čas po volitvah, ali pa da podpremo kompromis, ki je s stališča delavcev in drugih zaposlenih videti kot rop stoletja. V tej težki dilemi, ki je očitno tudi dilema Svobodnih in drugih sindikatov, sem se sama in upam, da se bo tudi poslanski klub SDP odločil podpreti vse sindikalne amandmaje, če to ne bi uspelo, uveljavljati svoje, ki so jim precej sorodni, le še nekoliko bolj kompromisni, in če tudi s tem ne bi uspeli, glasovati proti zakonu. Osebno nikoli ne bi mogla podpreti zakona, ki bi podržavil odplačno pridobljeno zemljo in s tem ogrozil 13000 zaposlenih in več kot pol tržne proizvodnje hrane. Ne mogla bi podpreti zakona, ki bi zaposlenim mirno pobral objekte družbenega standarda, ki bi delavcem, ki živijo z nemogoče nizkimi plačami, ker tako rešujejo obstoj svojega podjetja, ne priznal zadolžnic za neizplačani del plač kot sredstva za nakup delavskih delnic, ki bi izenačil pravice tistih, ki so delali 30 in 40 let, s pravicami tistih, ki niso nikoli delali z družbeno lastnino, ki bi opeharil mladoletne delavce, ki bi otroke proglasil za nedržavljane, zato, ker še nimajo 18 let, ki bi bolje varoval interese razlaščencev, države, njenih agencij in skladov in bogatih kmetov kot interese tistih, ki so skoraj vse, kar se danes lastnini, ustvarili s svojim delom in velikimi odrekanji. Zdi se mi, da tudi v tem primeru velja stara ljudska modrost: »Boljša je prva zamera kot zadnja!« Sonja Lokar Pri nekaterih revolucija še traja Vsi slovenski časopisi so s polnim imenom in priimkom omenili, da sem 28. oktobra javno protestiral proti dvolični politiki Svobodnih sindikatov Slovenije, ki na velike zvonove obeša svojo skrb za delavce, svoje lastne pa so odpravili brez vsega in povsem na kratko. Le vaš cenjeni časopis slovenskih delavcev me ni omenil, pač pa je na prvi strani le priobčil sliko nekakšnega predgostilni-škega pretepa, za katerega se ne ve, kdo po kom maha. Pripisa pa ni nobenega. Zato prosim, objavite, da so hoteli sindikalisti Svobodnih sindikatov Slovenije, ki menijo, da revolucija še traja in da lahko mirno pretepajo vse, ki jim nasprotujejo (»Kdor ni z nami, je proti nam!«), prebutati mene. Zapišite tudi, da so se lotili starega človeka, diplomiranega ekonomista, ki je skoraj ves svoj delovni vek prebil na sindikatih, na stara leta pa so ga brez lepe besede, odpravnine ali dokupljenih let za pokoj po kratkem postopku postavili na cesto. Ampak protestiral nisem le zaradi tega, ker nisem dobil odpravnine, temveč predvsem zaradi sprenevedanja in laži Svobodnih sindikatov. Ti so že v kongresne dokumente zapisali, da morajo vsi delavci, ki izgubijo službo, dobiti nekakšno odškodnino. In tudi drugod po svetu imajo to tako urejeno. Potem pa so ta stališča še kar naprej ponavljali in ponavljali. Mi pa smo le debelo gledali, kako zares so to jemali po fabri-kah. Po 5 in 10 tisoč mark so delili. Nam pa je Zavod vse bolj skopo odmerjal podpore za brezposelne. Medtem ko se naše podpore tudi v časih visoke inflacije niso revalorizirale po šest mesecev, so si funkcionarji in ostali zaposleni veselo delili vsak mesec večje plače. Ob vseh drugih privilegijih iz delovnega razmerja, seveda. Nekega dne nam je dojadilo (saj se tako reče?) in smo tudi mi zahtevali odpravnino. Od tistega trenutka so nas povsem ignorirali. Šele prav v zadnjem času delijo nekakšen drobižek, za katerega ne vemo, ali je socialna pomoč ali kaj drugega. Pa še to zapišite, da so metali jajca v mene. Še dobro, da poznam mentaliteto Svobodnih sindikatov in sem zaprosit za policijsko zaščito. Bogve, če ne bi zdajle ležal s polomljenim nosom v bolnišnici. Kultura pa taka, ni kaj. Marjan Zupan Odgovor na pismo Romana Vodenika, DE št. 62 Na podlagi zakona o javnem obveščanju zahtevamo objavo odgovora na pismo g. Vodenika pod naslovom Kako živeti s 6.000 tolarji, objavljeno v časopisu DE, št. 42 z dne 16. 10. 1992. Z objavo odgovora želimo bralce DE seznaniti z drugo stranjo pisanja g. Vodenika z namenom, da si sam pisec in bralci ustvarijo objektivnejšo sliko in odgovor na motiv pisanja pisma. V pismu, ki ga je za javnost naslovil Vodenik, je namreč polno neresničnih podatkov in potvarjanj, ki ne vzdržijo konkretnih preverb, zato menimo, da ne more iti za drug namen kot za namerno blatenje podjetja. Odgovor naslavljamo predvsem na samega avtorja, pri bralcih in uredništvu časopisa pa želimo doseči spoznanje, da enostranskost pisanja in pavšalne ugotovitve z neargumentiranostjo ne vodijo k objektivnosti, ampak le sprožajo publiciteto, za katero misli vaš časopis kot uradni zastopnik sindikalne politike SS, da gre v prid manifestiranja oblike nezadovoljstva njegovih članov. Temeljnemu vsebinskemu vprašanju, kako živeti s 6.000 tolarji, je mogoče odgovoriti samo z enim odgovorom, ta pa je, da je Vodenik prejel v obdobju januar - september 92 povprečno 23.077 SIT in povprečno 3.411 SIT bonov za.prehrano. Ravno zato je Vodenikovo retorično vprašanje, kako živeti s 6.000 SIT, čista provokacija in zavajanje javnosti. Vodenik je, kot kaže, izredno slabo obveščen ali pa tako nerazgledan, da ne ve, da v podjetju ni partijske organizacije in zato še manj partijskega sekretarja. Potrdilo o osebnem dohodku izdaja podjetje na zaprosilo ustrezne institucije, zato podatki služijo samo za namen, zaradi katerega se potrdilo izstavlja. Če take uradne zahteve ni, si lahko delavec pomaga s plačilnimi listi, kar je še vedno bolje kakor pa brezvezno pisanje. Če g. Vodenik meni, da bi bil drugje za njegovo delo bolje plačan, mora vedeti, da ima prosto pot izbire zaposlitve, gledano skozi prostovoljnost pogodbene zaposlitve v podjetju, in da ga nihče ne sili, da dela v podjetju, kjer je nezadovoljen. Prosimo vas za objavo odgovora v DE, ker je tudi pisec članka izbral javno objavo. Lep pozdrav! Peter Zadel, ISKRA ORODJA, p. o. Čudenzakon, čudna socialdemokracija Že Marija Lukman in Franc W. Petek sta pisala o seminarju o zakonu o lastninjenju, ki ga je vodil Emil M. Pintar. Čeprav temu ni kaj dosti dodati - z gospodom Pintarjem smo se v glavnem strinjali, da se v večini zadev ne strinjamo - je zelo zanimiva njegova ugotovitev, da še vedno živimo v samoupravljanju, čeprav sam že dolgo nimam tega občutka. Trditev, da tisti, ki dobivamo plače, nižje od- kolektivne pogodbe, pravzaprav povzročamo družbeno škodo, je za delavce žaljiva. Govorjenje o nekompetentnosti delavcev na področju upravljanja in lastninjenja ni nič boljše. Kam so nas pripeljali domnevno kompetentni ljudje, vidimo na vsakem koraku - in tudi kam nas vodijo. Ne vem, zakaj naj bi tridesetodstotni delež zaposlenih pri lastninjenju sesul koncept privatizacije! Kakšne so zasluge tistih, ki se danes vračajo iz Argentine ali Avstralije, razen da so' slovenskega rodu, da bodo dobili držav- ljanski certifikat ter se postavili v isto vrsto z zaposlenimi, ki so menda tudi sokrivi za današnjo šlamastiko, pa so kljub temu v petinštiridesetih letih povečali vrednost družbenega premoženja za sedemkrat. Zakaj naj bi bila pravica po rojstvu več vredna kot pravica iz minulega dela? Zakaj naj bi država postala relativni večinski lastnik družbenega kapitala, če se je doslej izkazala za zelo slabega gospodarja? Govorjenje, naj bi zaposleni imeli možnost v petih letih pod ugodnimi pogoji postati lastniki celo 60 odstotkov podjetij, je na hudo majavih nogah. Če bi postali četr-tinski lastnik, bi bilo kar ugodno, glede na njihove gmotne možnosti in na gospodarsko perspektivo. Dejstvo pa je, da bo država brez vsakega tveganja pobrala dvoodstotno smetano, brez vsakega tveganja zanjo. Seveda pa bo vse to tudi »uspešno« zapravila pri saniranju kroničnih velezgubašev. Ne trdim, da se g. Pintar s takšnim početjem strinja, vendar predlog zakona prav to omogoča. Delavci bodo razlaščeni tudi tam, kjer za to ni nobenega upravičenega razloga. Tako naj bi država postala lastnik podjetij, ki so zrasla iz nič, brez kakršnegakoli državnega žegna. O odškodninskem skladu pa je tudi škoda izgubljati besedi, ker ni bil nihče oškodovan. Res je takih primerov malo, vendar so, pa še uspešni so na tržišču! Kdo bo konec koncev izplačal brigadirje, kaj bodo dobili tisti, ki so pri obnovi, in ne samo obrambi domovine, izgubili zdravje, da o stran vrženih stotinah in tisočih ur ne govorimo. Tam je skrito tisto sedemkratno povečanje vrednosti družbenega premoženja (poleg tujih posojil seveda, ki pa smo jih pogosto z levo roko zafrčkali!). Še in še bi lahko razpredal, pa to niti ni moj namen. Hotel sem le opozoriti na nekatere stvari, ki so jih predlagatelji zakona delno ali pa v celoti zanemarili. Res je, da tak zakon oziroma predlog ne more biti popolnoma dodelan in da ne more zadovoljiti vsakogar, vendar nikakor ni sprejemljivo to, koga je zadovoljil. Zame so popol-notna nesprejemljive že osnovne intencije zakona, o čemer se je g. Pintar prepričal že na samem seminarju. Prav tako pa se je lahko prepričal tudi, da moje mnenje ni osamljeno in da ga podpira velika večina sindikalistov! Pa še nekaj. Če so njegova stališča tudi stališča njegove stranke, mu lahko zagotovim, naj na delavske glasove nikar ne računa, kljub sklicevanju na povezavo z evropsko socialdemokracijo. Takšna stališča so žal še zelo zelo daleč od stališč nemških ali švedskih socialdemokratov ali britan- skih laburistov. Bog pomagaj socialdemokraciji, ki gre v konfrontacijo s sindikati! In katere mnenje se s sindikati tako razhaja! Tugomer Kušlan, Laze 72, 61370 Logatec Vozniki, bodimo kavalirji Vsak dan se vozim z avtomobilom na delovno mesto in moram priznati, da sejn prijetno presenečen, ko mi v nepretrgani koloni avtomobilov vedno kdo da prednost, da se iz neprednostne ceste . vključim v kolono na prednostno cesto. Mislim, da je tak način vožnje, ki je v tujini poznan pod vzdevkom »zadrga«, res prijeten, saj promet, kljub slabim cestam, naredi tekoč. Zato pozivam vse voznike in strokovnjake, ki delujejo na področju urejanja prometa in izobraževanja voznikov, da »zadrgo«, ko vsak voznik na prednostni cesti da prostor enemu vozilu iz neprednostne ceste, uzakonimo in s tem pripomoremo k bolj tekočemu in varnejšemu prometu. Dobro vemo, da voznik, ki s stranske ceste ves živčen izsiljuje svojo vključitev v promet, največkrat povzroči tudi prometno nesrečo. Zato poskušajmo biti kavalirji na cesti in s tem tudi veliko mirnejši v vsakdanjem prometu. Dušan Dolinar m . • Delavska enotnost ie bila ustanovljena 20 novembra1942»DE-glasiloSvobodnihsindikatovSlovenije*lzdajaČZPEnotnost,61000Ljubljana,Dalmatinova4,poštnipredal479*Direktoringlavniurednik:MarjanHorvat,telefon313-942,311-956 T časopis ' od mi urednjk. Ciril Braier telefon 116-163 311-956, 313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), slovenskih Damian Križnik (Kažipot) Franče’kKavčič(sindikati),BorisRugelj(Natržnemprepihu),AndrejUlaga(Natržnemprepihu),BoraZlobec(lektorica),lgorZitnik(Razuminsrce)inJožicaAnžel(tajnica),telefon313-942,311-956»''l-""-;"-’-'3'’-'-'’Ki; 'J delavcev . posamezna številka stane 90 tolarjev • Žiro račun- 50101-603146834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jers Naročnina: 321-255 Jernej Jeršan, Dušan Semolič VSE ZA ČLOVEKA! Relativno zatišje pred viharnim začetkom »prave« predvolilne kampanje so s pridom izkoristile Stranka krščanskih socialistov (SKS), Delavska stranka »Naprej« in Svobodna stranka (SvS): na posebni tiskovni konferenci so predstavile svojo skupno listo, s katero bodo 6. decembra nastopile na volitvah za državni zbor, in se »s svojimi dobrimi nameni« tako vsaj za hip zavihtele iz domala popolne medijske anonimnosti. Četudi Milan Kučan in Ciril Zlobec zanesljivo ne potrebujeta javnih advokatov in četudi so v času pred volitvami pričakovane razne vratolomnosti, podtikanja, spotikanja in podobne športne dejavnosti, mimo kakšne zgodbe le ne moremo molče. Narodni demokrati so si te dni omislili nič več in nič manj kot ustavno tožbo proti zgoraj omenjenima gospodoma. Prav hudo je namreč, če v svojem vrtičku nimajo nič takega, da bi mimoidoči od navdušenja poskakovali. Še huje je, če na lastni njivici ne rase niti toliko, da bi se na njej ustavil kakšen divji zajec. Zdi se, da imajo narodni demokrati hudo slabo letino in ker na Vrabci izdajalci Če morda še ne veste: stranka SKS nadaljuje duhovno, kulturno, socialno in politično izročilo dr. Janeza Kreka in Edvarda Kocbeka, »Naprej« sledi duhu izročila Etbina Kristana in tradiciji delavske stranke, SvS pa ima Dr. Matija Kovačič program z izrazito socialno noto. Na gospodarskem področju se družno zavzemajo za: socialno tržno gospodarstvo, v katerem so delo, znanje in kapital enakovredni dejavniki; ekonomsko samostojno Slovenijo s soupravljanjem delavcev; ohranitev in krepitev narodnega premoženja z razvojno odgovornim domačim podjetništvom in bančništvom, razvojem zadružništva in družinskega kmetijstva; skladen, celovit in ekološko sprejemljiv razvoj; tuja vlaganja, ki naj krepijo gospodarsko osnovo, ne pa odtujujejo in s tem siromašijo slovensko gospodarstvo. Na socialnem področju si želijo razvito in z gospodarstvom usklajeno socialno politiko; zadostno pomoč vsem, ki nimajo dela ali ne morejo delati; enake možnosti mladim ob vstopu v življenje (izobrazba, zaposlitev , stanovanje) ne glede na socialno poreklo; olajšave za invalide, socialno varnost za vse starostnike; temeljno solidarno zdravstveno varstvo za vse prebivalce; odločilno vlogo družine kot temeljne celice družbe; zagotavljati ugodne razmere za razvoj otrok in družine; dejansko družbeno vrednotenje materinskega dela; spodbujanje kakovosti družinskih odnosov, humanizacije življenja in skladnega razvoja osebnosti; enakopravnost in enako odgovornost žensk in moških na delovnem mestu, v družini, v družbi in v politiki. Kulturo imajo za temeljni dejavnik slovenske samobitnosti, enako vlogo pa dajejo tudi znanosti in učinkovitemu 50 let časopisa slovenskih delavcev 1942-1992 izobraževanju (od vrtcev do univerz). Vse gradijo za človeka kot celovito, svobodno osebnost, enkratno in neponovljivo; za njegovo samoorganiziranje in soupravljal-stvo; za civilno družbo in laično državo. So tudi za tvorno mednarodno sodelovanje. »V večstrankarski državni zbor se želimo vključiti izključno na osnovi tega političnega programa, ki je gotovo v korist velike večine državljanov,« je predstavitev programske liste zaokrožil dr. Matija Kovačič, predsednik SKS. »Zato želimo brez ideoloških predznakov delovati za skupno prihodnost in sodelovati z vsemi, ki imajo v osnovi enake cilje.« S temi besedami je Kovačič tudi zavrnil morebitne očitke, zakaj se v teh namerah niso priključili h kakšni parlamentarni stranki take ali sorodne narave, prek katere bi bilo te cilje nedvomno lažje doseči. »Pogovarjali smo se z več strankami t. i. socialnega bloka - od Pučnikovih demo» kratov do Ribičičevih prenoviteljev, a se je izkazalo, da razmere za sklepaje takšnih koalicij z njimi za zdaj še niso zrde.« ^ K svoji parceli ne morejo požeti niti svežnja odcvetelega regrata, morajo pač ponujati gnile gomolje, da se jih bodo ljudje le spomnili, pa čeprav s pokvarjenim želod- Narodni demokrati z gospodom Rajkom Pirnatom na čelu se gospoda Zlobca, potem ko ga je sam obrambni minister razkril kot »državnega sovražnika št. 1«, niso lotili, ker je menda izdal državno skrivnost, namreč datum razglasitve državne samostojnosti. Gospod Zlobec je spoštovan in priznan literat z mednarodno veljavo in zato prevroč kostanj, da bi ga narodni demokrati valjali po dlaneh. Šele ko je obrambni minister Zlobcu pritaknil Kučana samo zato, ker Zlobca tiste usodne dni ni dal takoj pod ključ, je zadeva postala nenadoma hudo zanimiva, kot debel krompir na sosedovi njivi. Narodnih demokratov Zlobec kajpak sploh ne zanima, četudi je razglašen za »narodnega izdajalca«. Z Zlobčevo asistenco bi radi Kučanovo glavo, pa četudi v mizerno zrežirani in odpeti opereti. Nerodno pri vsem tem je namreč, da so o tistem datumu, ki naj bi ga »izblebetal« Zlobec, čivkali vsi vrabci po svetu, in to prav v tistih usodnih trenutkih tik pred zdajci. In ker še vedno ne vemo, kako je obrambni minister zvedel za Zlobčevo klepetanje po telefonu, si z malo logične domišljije prav lahko zamislimo, kakšno krasno nezaupanje je v tistih dneh vladalo v slovenskem vrhu. Saj je menda vsakomur jasno, da se ni prisluškovalo čisto slučajno samo Zlobcu. Danes se mnogi politiki lahko upravičeno sprašujejo, ali so bili sumljivi, in če so bili, kakšna usoda bi jih čakala, če bi samo s prstom narobe mignili. Kot v dobrih starih časih ali pa kot v klasičnih latinsko-ameriških pučrstičnih scenarijih kajpak. Take reči pač narodnih demokratov ne zanimajo. Najbrž zato, ker lani niso bili med sumljivimi in so potemtakem tudi najbrž vedeli za listo sumljivih in njihove morebitne usode. SLOVENIJA JE MLADA Programska izjava Združene liste ZDRUŽENI SMO MOČNEJŠI Minil je čas majhnih zamer, vztrajanja na lastnem vrtičku in ljubosumnega skrivanja pred sosedi. Danes je čas, ko moramo skupaj napraviti odločilne korake za nov razvojni dvig naše mlade slovenske države. »Združeni smo močnejši«, pravi ljudski pregovor. Zato smo Delavska stranka, Demokratska stranka upokojencev, Socialdemokratska unija in SDP-Socialno demokratska prenova Slovenije za skupen nastop na letošnjih volitvah oblikovali Združeno listo. Naša odločitev temelji na skupnih programskih točkah, katerih osnovni cilj je ustvariti pogoje za gospodarsko uspešno in socialno pravično državo Slovenijo. SLOVENIJA POTREBUJE KONDICIJO Dve leti večstrankarske politične demokracije sta razkrili številna nasprotja in razklanosti slovenskega družbenega tkiva. Pod firmo nove demokracije in tržnega gospodarjenja se je namreč sprožil velikanski plaz recikliranih starih ideoloških in političnih odpadkov, nemorale, kraje, grabežljivosti, nepoštenega prilaščanja, sprenevedanja, predvsem pa s pomanjkljivo nacionalno in razvojno odgovornostjo. Naglo naraščajoča brezposelnost in revščina poglablja strah za preživetje in osnovno socialno varnost. Na področju pravnega reda je nastala zmešnjava, zaradi popolne centralizacije oblasti ter obubožanja občin, ki ne morejo več na svojih področjih popravljati napak osrednje oblasti pa narašča javna histerija. - Vse to pa pomeni, da je slovenski narod skupaj z drugimi državljani Slovenije ta čas v slabi kondiciji in da takšen ne bo zmogel v usodnem in pomembnem času iz sebe napraviti najboljšega. Ves svet je v velikanskem vrenju in spreminjanju - naša usoda je odvisna od tega, ali bomo znali preseči raven vaške politike in za-plotnosti, ki se zmeraj bolj kažeta kot politična praksa. ZGODOVINA KAŽE NAPREJ Ne motovilimo se z levo-des-nimi opredeljevanji, priznavamo samo realne probleme. Če je leva tisto, čemur rečemo poštenost in pravičnost ter sposobnost sodelovanja za skupne cilje, potem smo levica. Ob tem priznavamo, da je ena največjih civilizacijskih iznajdb Kristusovo ' odpuščanje, kajti nasilje se lahko stopnjuje samo v nasilje, nikoli v ustvarjalni in osrečujoči mir. Naš politični program je preprost in vendar z zelo natančno pretehtanim ozadjem: 1. Povrniti slovensko življenjsko občutje, dvigniti samozavest in ohraniti človeško dostojanstvo, ki jih načenja predvsem preživi-tveni strah in vse močnejši občutek nepravičnosti. Pri tem se ne odrekamo nikogaršnjemu sodelovanju: želimo biti skupaj z upokojenci na robu obupa; s starši, ki hočejo zdrave in šolane otroke; z delavci na »čakanju« in bolniki; z zdravniki, učitelji, kulturniki, znanstveniki, dijaki in študenti, ki težko prenašajo nepravično podcenjenost svojega dela; s podjetniki, tehnično inteligenco, z vojaki in policisti; s tisto množico majhnih kmetov, na katere danes nihče ne misli, in seveda predvsem z delavci, s katerimi bi spet radi vsi mešetarili. Veselili se bomo vsakogar, ki mu je naglo uravnovešenje in modernizacija slovenskega življenja in sveta pomembnejša od vsega drugega. 2. Zavarovati tiste človeške pravice in svoboščine, ki so navsezadnje vezane na dostojno plačano delo, na zavarovano zdravje, na možnost varne in zaželjene družine, na izobraževanje in pravično napredovanje. Ni svobode in suverenosti praznih želodcev in še manj praznih glav! 3. Zagotoviti enakopravnost žena in moških pri šolanju, javnem plačanem delu, napredovanju in vključevanju v gospodarsko in javno življenje. 4. Zaščititi vse narodnostne, verske, kulturne in socialne ali kakršnekoli druge manjšine, ki živijo v skladu s temeljnimi civili- Dr. Lev Kreft znova opozarja, da imamo vedno dražjo državo, ki je po drugi strani vedno bolj neprijazna do državljana. Opozorilo je prišlo kar v pravšnjem trenutku, ko na veliko debatiramo, še bolje debatirajo, o bodoči vladi, ki ima skupaj s parlamentom v rokah škarje in platno. Eni bi radi imeli takšna ministrstva, drugi drugačna, o novi vladi sta napisana celo dva zakona, nič pa ni zraven napisano, koliko bo stala takšna ali drugačna vlada, z vsemi svojimi resorji vred seveda. To namreč debaterje o vladi prav malo zanima. Najlepše in najpreprosteje je pač šahirati z ministri, kakor v igrici s potap- Davčna molža Ijanjem ladjic. Vsi hočejo boljšo in učinkoviteje vlado, nihče pa tudi cenejše. Vsi so za revolucionarne spremembe, za čim hitrejši pokop starega, za nove miselne vzorce in podobne reči, da,bi pa komu padlo na pamet, da bi pri vsem tem videl državljana kot davkoplačevalca - to pa ne. Državljan kot davkoplačevalec se namreč pri nas šele rojeva. Nova država je strumno nabila davke, in otroško obdobje državljana davkoplačevalca je sedaj zaenkrat zaznamovano samo s spoznanjem, da je prišite davke težko plačati, nekateri pa jih sploh ne morejo. Ne gre samo za to, da so davki previsoki, marveč za bistveno pri tem - kako država denar davkoplačevalcev porabi ali zapravi. Davkoplačevalca čaka sedaj, tako je upati, uporniško pubertetno obdobje in spoznanje, da se v vsaki demokratični državi glavne stvari vrtijo okrog davkov, pa naj bo država revna ali^bogata. Šele tedaj, ko bodo davkoplačevalci doumeli, da davki niso državni, marveč njihov denar, in bodo svoje volilne glasove dali tistemu, ki ta denar zares spoštljivo obrača, bo konec bistroumnih avtorstev raznih zakonov, na katere se obeša visoka politika samo zato, da ne bi bilo treba govoriti o denarju. Takšnih, ki debatirajo, ali naj bo vlada politična ali strokovna, je na ducate. Kdaj pa bo kdo vprašal, koliko denarja za vlado sploh lahko damo? Lev Kreft ima zato preklemansko prav, ko trdi, da je država vedno bolj neprijazna z državljanom. Zato, ker ga ima za davčno molžo, sicer pa naj bo lepo tiho in naj trpi. In zato, ker dobro ve, da je državljan kot davkoplačevalec komaj shodil in bo še dolgo trajalo, predno bo odrasel in bo potratnežem lahko primazal eno orkog ušes. Z drugo besedo, ko bo do neprijazne države tudi sam postal neprijazen. Boža G/oda zacijskimi načeli. Različnost je naše bogastvo. Zato jo moramo ohraniti. 5. Pognati gospodarstvo naglo v polni tek. Šibkosti, ki nujno in neizogibno izvirajo iz nacionalne majhnosti, je mogoče nadomestiti le z veliko in intenzivno produktivnostjo, ustvarjalnostjo in organiziranostjo. Vsega trojega nam ta čas manjka. Narod je lahko kljub državni osamosvojitvi in vsakršnemu priznanju ogrožen. Sama priključitev k Evropi ga še ne rešuje. 6. Za razvojno uspešno in socialno pravično Slovenijo. Naš cilj ni samostojna, a ubožna država, nekakšen podalpski zaprtek, v katerem ljudje ponosno stradajo zaradi »višjih ciljev«. Tudi nočemo biti polrazvita in podpirana evropska regija, ki bi zgolj terjala pomoč od bolj razvitih, kajti v Evropo se želimo vključiti gospodarsko enakopravno. Naš cilj je, da Slovenija postane moderna, regionalno enakomerno razvita ter socialno pravična država z učinkovitim tržnim gospodarstvom. Zaostrene, če že ne kar kritične gospodarske in socialne razmere zato terjajo temeljit razvojni preobrat. Zato potrebujemo sodobno strateško gospodarsko in razvojno usmeritev ter v svet usmerjene konkurenčne programe, brez katerih ni in ne bo ne domačih ne nobenih tujih vlaganj. Ključni pogoji za to pa so: - hitro in pravično končana lastninska preobrazba, ki mora zagotoviti uspešno delovanje podjetij na eni in ščititi pravno in lastninsko varnost delavcev na drugi strani; preveč je bilo razlaščencev, toda tudi novih hlapcev Jernejev ne rabimo, - ureditev sodelovanja zaposlenih pri upravljanju podjetij in zavodov, - socialni sporazum kot prehodni družbeni dogovor oziroma pogodba, s katero se bodo delavci, delodajalci in država dogovorili, da za določeno, vnaprej dogovorjeno obdobje, ne bodo zviševali svojih dohodkov oziroma cen. 6. Pomladiti Slovenijo. Brez prave razvojne, družinske in socialne politike se je Slovenija v dveh letih spremenila v deželo revnih upokojencev in brezposelnih. Ne manjka več veliko, ko se bo njihovo skupno število izenačilo z zaposlenim delom prebivalstva. Mi pa v tretjem tisočletju potrebujemo Slovenijo ambicioznih, podjetnih in delavnih prebivalcev, ki jim upokojitev ne bo najatraktivnejša in najvarnejša »zaposlitev«, naj večja mora pa strah pred izgubo poslednje podpore za brezposelne. In če že ne zmoremo velikih družin, potem zagotovimo osnovno blagostanje vsaj majhnim, takšnim z dvema ali tremi zdravimi, srečnimi otroki! Zagotovimo vsem otrokom enake možnosti pri vstopu v življenje. Zato se zavzemamo tudi za univerzalni otroški dodatek, brezplačno osnovno in srednje šolstvo, dovolj prostora v šolah, dijaških in študentskih domovih, štipendije in študijska posojila za vse, ki jih potrebujejo. 7. Za socialno državo, ki ni po- tuha in ki bo zagotovila za vse kar naj višjo brezplačno osnovno zdravstveno zaščito, najboljše šolanje, dostojno preživetje tudi tistim z najnižjimi plačami, pravične pokojnine, pa tudi to, da nihče ne bo lačen, kot so zdaj že pogosto mnogi šolarji, upokojenci in brezposelni. 8. Za Slovenijo brez ran v naravi. Pospešena industrializacija po drugi svetovni vojni je slovensko naravno okolje obremenila tako, kot da v »raju pod Triglavom« živi sedem milijonov prebivalcev in ne le dva. Razvoj, ki ne upošteva naravnih omejitev, ki ne upošteva, da razen Zemlje človeštvo nima drugega bivališča, je nerazvoj, je razvoj, obrnjen proti nam samim. Danes, ko ohranitev planeta postaja najpomembnejša tema državnikov sveta, mora tudi Slovenija z vsemi svojimi močmi pripomoči k skupni skrbi za dobro upravljanje naše edine vesoljske ladje. Zemlje. 9. Za veliko kulturo majhnega naroda. Ni nas toliko, da bi lahko brez škode pogrešali kogarkoli. Zato moramo imeti take šole, da bo lahko vsakdo razvil svojo nadarjenost kolikor bo hotel in mo- gel; takšno raziskovalnost, ki nas bo vključevala v svet in poganjala slovensko gospodarstvo v svetovno konico napredka; in seveda takšno umetnost, podprto z najširšo kulturo, ki nas bo doma in v svetu delala popolnoma prepoznavne:. Da ne bomo brezimna provinca, temveč pojem. To pa seveda ne gre brez dodatne skrbi; zato je geslo o izključnem prepuščanju kulture tržni potrošnji nesmisel. Podobno je s športom, množičnim in vrhunskim. Sijajno je, da ima tako majhen narod 300.000 smučarjev ali planincev, blizu toliko kolesarjev, svetovne vrhunske alpiniste, strelce, kegljače. To ni luksuz, to je izraz življenjske moči in je treba podpirati z vsemi močmi - po načelu, da je lahko vsaka vas slovensko središče, če v njej živijo in delujejo uspešni in ustvarjalni ljudje. Takšna je tudi najboljša osnova za vrhunski šport. 10. Za slovenskih tisoč mest. V modernem evropskem duhu je vse tisto, kar imenujemo krajevna samouprava, regionalizem, poli-centrizem ali kakorkoli že, pomeni pa najširšo demokracijo upravljanja. Ljubljana mora biti trdno slovensko središče, ki bo s sredotežno močjo združevalo ves slovenski politični, gospodarski in duhovni prostor, toda zelo veliko stvari je mogoče bolje urejevati tam, kjer obstajajo - z ljudmi, ki tam živijo in ki jih bolje poznajo in znajo bolje urediti. TOREJ SE NAM PRIDRUŽITE! Ne poudarjamo posebej tistega, kar pojejo že ptiči po žlebovih - o miru, da smo proti vojni, o solidarnosti, o razsvetljenstvu, o človekovih pravicah in svoboščinah, o vsem tem smo že zdavnaj povedali svojo besedo in 'pri njej ostajamo. Toda vsaka človekova svoboščina, sleherni mir, sleherna solidarnost je živ in konkreten problem, vsakokrat znova drugačen. Ni ga mogoče reševati s frazami, temveč samo z učinkovito politično dejavnostjo. Zato smo tu. SLOVENIJA JE MLADA. VOLIMO ZANJO! » Pripravila: Delovna skupina strank Združene liste VLADA NAJ DOKAZE DOBRE NAMENE Svet Svobodnih sindikatov je na seji 3. novembra najprej s tajnim glasovanjem določil kandidate za člane državnega sveta in elektorje, ki bodo volili predstavnike delojemalcev. Svobodni sindikati se bodo še naprej trudili zlasti za podpis, dopolnitev in veljavo vseh kolektivnih pogodb. Svobodni sindikati se socialnemu sporazumu ne bodo izogibali, menijo pa, da mora dobro voljo zanj pokazati zlasti vlada. Svobodni sindikati ne bodo podpisali splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo. Svet je obveščen, da so delavci podjetij, ki so podpisala pogodbo z republiško agencijo, prišli v zelo neugoden položaj. O njihovih problemih bodo razpravljali na posebnem posvetu po analizi, ki jo bodo pripravili sindikati dejavnosti in območni sveti. ljubila umik zakona o plačah, so v izvršnem odboru sindikata ocenili, da je boljše, če podpišejo takšne kolektivne pogodbe. Če so s podpisom pristali na prenizko ceno dela, so s tem prispevali k stabilizaciji gospodarstva, kar zahtevajo svobodni sindikati. Doro Hvalica je kot novoimenovani sekretar sindikata delavcev kulture povedal, da so pogodbo podpisali in da že- Osrednja točka dnevnega reda je bila namenjena socialnemu sporazumu. O kolektivnih pogodbah kot njegovi temeljni sestavi je najprej govoril Brane Mišič, ki je obnovil sindikalna stališča o nujnosti njihove dograditve. Mišič meni, da je splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo most za vzajemnost in solidarnost delavcev, kar je eden od temeljnih smislov vseh sindikatov. Mišič misli, da je največji problem sindikatov odpuščanje. O ravni plač pa se bodo sindikati vedno lahko pogajali, vendar zdaj ne smejo pristati na manj kot 23.700 tolarjev kot ceno za enko v kolektivnih pogodbah. lijo, da jo podpiše tudi Zveza. Po njegovih besedah je Žakelj ponudil več, kot so delavci v kulturi dobivali dozdaj. Hvalica misli, da so ravnali pragmatično, saj se bojijo, da vlada po volitvah ne bo rado-darnejša. Hvalica se je vprašal, zakaj je Zveza svobodnih sindikatov zavzela odklonilen odnos do te pogodbe, kljub temu da je v skladu s cilji o zmanjševanju javne porabe. Podpis te kolektivne pogodbe po njegovem mnenju ne onemogoča nadaljevanja pogajanj o socialnem sporazumu. Hvalica je končal z ugotovitvijo, da se je ob podpisu pogodbe videla dejanska samostojnost sindikatov, združenih v Svobodne sindikate, kar pa ne velja za neko drugo sindikalno konfederacijo. Učitelji nam ne bodo ploskali Razloge za nepodpis splošne kolektivne pogodbe je v imenu sindikata delavcev izobraževanja razložil predsednik Franc Klepej. Viktorju Žaklju je očital, da njegov sindikat na sestanek o kolektivni pogodbi Vodstvo Svobodnih sindikatov ni podpisalo splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo, saj bi za podpis morali imeti pristanek vseh sindikatov. Mišič ugotavlja, da se bo ta kolektivna pogodba uporabljala le za zdravstvo in kulturo, medtem ko v vseh drugih dejavnostih negospodarstva veljajo zakoni. Po Mi-šičevem mnenju splošna kolektivna pogodba za negospodarstvo ne rešuje glavnih vprašanj, kot je izenačitev cene delovne sile med dejavnostmi in tudi previsokih razlik v plačah. Gregor Miklič je za njim pojasnil glavne dileme o (ne) odpisu socialnega sporazuma, ki izvirajo iz mnenj posameznih sindikalistov, da se o njem sploh ne bi smeli pogovarjati. Miklič meni, da je ponudba socialnega sporazuma, kot so jo sprejeli vsi sindikati, dober kompromis, ki pa ga drugi partnerji žal ne morejo sprejeti. Zveza Svobodnih sindikatov se ni udeleževala zadnjih pogajanj o socialnem sporazumu in kolektivni pogodbi za negospodastvo, ker je čakala na opredelitev sveta ZSSS. Podpisali smo, ker nismo imeli ničesar Prva razpravljalka je bila Mira Videčnik. Dejala je, da velenjski sindikati podpirajo nadaljevanje pogajanj ter prizadevanje za partnerske odnose in socialni mir. Pogajalci naj postavljajo realne zahteve, ne smejo pa pristati na zneske, ki ne zagotavljajo preživetja. Videčnikova je izrazila začudenje nad ravnanjem vlade pri iskanju kompromisa za podpis splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo. Ker so se sindikati dejavnosti v sestavi Svobodnih sindikatov različno opredelili glede podpisa splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo, so se najprej oglasili prav njihovi predstavniki. Sindikat zdravstva je pogodbo podpisal zato, ker so po besedah Erika Šerbca ostali brez kolektivne pogodbe in pravnega reda. Vsakomesečna pogajanja o izhodiščnih plačah so bila zelo naporna, ker je nasprbtna stran plače vedno znova tiščala navzdol. Ker je vlada ob- Kolektivne pogodbe ne bomo podpisali Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (ki je vključen v ZSSS) je na izredni seji republiškega odbora 4. 11. 1992 na osnovi predhodnih razprav po območjih sprejel odločitev, da ne bo podpisal začasne kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki jo je predlagala vlada RS 28. 10. 1992. Razlogi za tako odločitev so naslednji: 1. Ponujena izhodiščna plača za prvi tarifni razred v znesku 22.660 SIT bruto je bistveno nižja od realnih pričakovanj delavcev v naši dejavnosti, predvsem pa ne rešuje težkega gmotnega položaja zaposlenih, razvrščenih v spodnje tarifne razrede. Znesek izhodiščne plače za prvi tarifni razred predstavlja le še 42,5 % povprečne dejansko izplačane bruto plače za avgust v gospodarstvu RS. Pri tem poudarjamo, da je bila na sestanku sindikatov podpisnikov kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti 26. 10. 1992 usklajena spodnja meja za prvi tarifni razred, na katero bi sidnikati še lahko pristali, 23.700 SIT bruto. 2. Menimo, da bi moral biti čas tajanja začasne kolektivne pogodbe bistveno krajši od predlaganih 6 mesecev, saj ne vidimo tehtnih razlogov, da ne bi mogli nove kolektivne pogodbe sprejeti do konca letošnjega leta. 3. Ne sprejemamo posplošenih zahtev po linearnem zmanjšanju javne porabe, ki bi posredno vplivalo na uravnavanje plač, temveč terjamo selektivni pristop k posameznim programom v okviru javne porabe. 4. Nekorekten je bil sam postopek vodenja zaključnih pogajanj 28. 10. 1992, saj sindiaktom ni bilo omogočeno pridobiti stališč svojega članstva, ker je vlada vztrajala, da se kolektivna pogodba podpiše že takoj naslednji dan, in s podpisom pogojevala zvišanje izhodiščne plače za mesec oktober na 22.660 SIT. Sindikat se s to svojo odločitvijo ne odreka sodelovanju pri pogajanjih o novi kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, temveč bo v njih tvorno sodeloval. Franc Klepej sploh ni bil povabljen. To kar je vlada ponudila v pogodbi, so učitelji dobivali že maja in to je manj, kot je meseca avgusta zahteval sindikat. Učitelji za ta podpis ne bodo ploskali nikomur. Vlada ne daje nobenega zagotovila, da bo po preteku 6-mesečne veljavnosti kolektivne pogodbe kaj boljše in sklenitev nove kolektivne pogodbe bo mogoča le če bo sindikat pripravljen narediti dva koraka nazaj. Klepej misli, da se bo svet vrtel še naprej, tudi če ta sindikat kolektivne pogodbe ne bo podpisal. Klepej tudi misli, da je s to kolektivno pogodbo socialni sporazum izgubil del svojega smisla, saj pogodba ne zagotavlja socialnega miru. V imenu sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije je Alojz Omejc dejal, da podpirajo pogovore o socialnem sporazumu. Opozoril pa je na stališče Gospodarske zbornice, iz katerega skepajo, da le-ta ne namerava podpisati splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, katere veljavnost bo potekla prihodnji mesec. Omejc zato misli, da sindikati ne smejo ostati brez vsega in naj nadaljujejo pogajanja o socialnem sporazumu. Franc Berginc pa je Vladi nihče več ne zaupa__________________________________________ V sredo so svobodni sindikati na tiskovni konferenci pojasnili svoje poglede na nekaj vprašanj, ki naj bi jih morda le blagovolili obravnavati tudi poslanci. Dušan Semolič je ugotovil, da nezadovoljstvo članstva z Drnovškovo vlado nevarno narašča. Kot bi se vlada nalašč trudila izbrisati še zadnji kanček zaupanja. »In kako naj podpisujemo sporazum s partnerjem, ki mu naši člani ne zaupajo?! Zaupanje je menda prvi pogoj za sklepanje socialnega partnerstva. Vlada vse naše predloge z levo roko pometa z mize, kar poprek zavrača naše amandmaje, ne zmeni se za noben argument in s tem dokazuje le svojo popolno ignoranco.« Gregor Miklič se je zgrozil nad Janezom Drnovškom, ki »kolektivne pogodbe imenuje demagoške. Se lahko sindikat sploh pogaja z vlado, katere predsednik ima delavske pravice za demagogijo?« Pojasnili so tudi, zakaj ZSSS ne more podpisati splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo - ker je izhodiščna plača za 1. tarifni razred določena prenizko, ker ni ne ekonomskih ne pravnih ne socialnih vzrokov za različno ceno dela tega razreda v negospodarstvu in gospodarstvu in ker z nepodpisom varujejo interese velike večine svojih članov. Zakaj so jo trije sindikati, člani ZSSS, kljub temu že podpisali, četrti pa še tuhta? »Ker je ZSSS sestavljena iz 18 samostojnih sindikatov, ki odnose med seboj urejajo demokratično in skušajo objektivne konflikte reševati kar se da normalno. Vodstvo vsakega sindikata je odgovorno predvsem svojim članom in že od tod izvira njihova samostojnost v odnosu do zveze.« Potrkali so na vest poslancev, naj vendarle sprejmejo zakone, ki bodo omogočili takojšnje reševanje težav slovenskih železarn.« »Gre za 70.000 delovnih mest,« je povedal Rajko Lesjak. »Od posameznih železarn živi cela regija, in to brez alternative. Zanje šolajo otroke in iz roda v rod si ljudje podajajo kljuke svoje tovarne. Zgradili so vso infrastrukturo, omogočili življenje teh krajev in zdaj...« In za konec zadnja vest - DELAVCI ITASA V KOČEVJU SO ZASEDLI TOVARNO. ugotovil, da številna znamenja dokazujejo, da je zbornica skupaj z bankami direktorjem svetovala, naj povečujejo zamik pri izplačilu osebnih dohodkov in tako zmanjšujejo izhodiščne plače. Berginc misli, da zbornica direktorjem priporoča, naj v letu dni prihranijo za eno plačo. Predsednik Svobodnih sindikatov Pomurja Janez Kovač je dejal, da pri njih načelno ne podpirajo pogajanj o socialnem sporazumu, saj ta ni potreben, če veljajo kolektivne pogodbe. Sindikalisti v Pomurju ne vedo, kaj bo socialni sporazum dal podjetjem, ki zdaj izplačujejo le 60-od-stotne plače. Sandi Bartol pa je v imenu sindikatov Gorenjske dejal, da gradivo za socialni sporazum obsega vse tisto, kar sindikati zahtevajo, in zato mislijo, da je treba pogajanja nadaljevati. Podpirajo idejo, ne pa vsebine Sklepe območne organizacije Svobodnih sindikatov za Podravje so dobili vsi člani sveta in zato Franc Štelcer o njih ni govoril. Povedal pa je, da se strinjajo le z idejo za socialni sporazum, ne pa z vsebino, kot jo predlagajo sindikati. Takšen socialni pakt je po njegovem mnenju bolj družbeni dogovor iz prejšnjega sistema kot prava pogodba. Po Štelcerjevem mnenju je socialni sporazum smiseln, če bo vlada prevzela skrb za delavce, ki bodo ostali brez materialne in socialne varnosti. Če se zbornica obnaša kot delodajalec, naj prevzame tudi pravne obveznosti, ne le deklaracije. Zbornica naj zato podpiše, da bo sklenila novo splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, in naj ne računa, da lahko sindikati‘pristanejo na padec realnih plač. Sindikati morajo v socialnem sporazumu uveljavljati vsaj skromno zahtevo o izplačilu osebnih dohodkov do 18. v mesecu in to izplačilo ne sme biti manjše od izhodiščnih plač. Rajko Lesjak se je strinjal z mnenji, da Svobodni sindikati iz načelnih razlogov ne smejo nasprotovati socialnemu sporazumu. Sindikati pa morajo zadevo vrniti vladi, da pripravi pravo ponudbo. Zaradi vsega, kar vlada zdaj počne, Svobodni sindikati misijo, da kot partner ne uživa njihovega zaupanja. Ugotavljajo tudi, da vlada ščuva Gospodarsko zbornico k odpovedi splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo. Govorjenje o socialnem sporazumu je iluzija, meni Albert Vodovnik. Razlog za takšno mnenje so pisne obljube podpredsednika vlade Hermana Rigelnika, ki več ne veljajo, ker sklad, ki ga vodi Uroš Korže, dela po svoje in vse gradi le na odpuščanju delavcev. Vodovnik misli, da naj vsak sindikat išče rešitev zase. Ne bo dobro, če bodo sindikati znova popravljali sami sebe kot pred dvema letoma, ko so podpisali kolektivno pogodbo za izhodiščno ceno dela 440 mark kljub temu, da so pred tem zahtevali 600. Rudi Perozi je o tej razpravi dejal, da sindikati dokazujejo svojo nemoč. Ocenil je, da je vlada lahko srečna, ker ima takšne sindikate. Srečko Čater je prizadet zaradi očitkov Mileta Šetinca, da zbornica ni pristojna za podpis kolektivne pogodbe. Cater se boji, da lahko sindikati ostanejo brez socialnega sporazuma in tudi brez kolektivnih pogodb. Predsednik sindikata bančnih delavcev Kunstek je dejal, da je podpis sporazuma pred volitvami nesmiseln. Tistim sindikatom, ki so podpisali splošno kolektivno pogodbo za negospodarstvo, pa je povedal, da bi enake plače dobili tudi brez tega podpisa. Ta podpis je levja usluga za njegov sindikat. Franc Verner Petek se je oglasil z mnenjem, da vlada ni dokazala resnosti namenov za podpis socialnega sporazuma. Prav zato direktorji podjetij čakajo na zniževanje izhodiščnih plač. Ker so številna podjetja tudi 20 odstotkov delavcev razporedila izven kolektivnih pogodb, se manjša masa za osebne dohodke in znižujejo konkretna izplačila. F. K. 6. novembra 1992 Piše: Rajko Lesjak Po katen poti naprej Že precej časa iščem odgovor, ali je v -zahodni« Nemčiji gospodarstvo tako učinkovito in močno zato, ker je učinkovito in močno socialpartner-stvo, ali pa je socialpartnerstvo močno in učinkovito zaradi takšnega gospodarstva. Če zgledi vlečejo, zakaj jih ne bi posnemali tudi pri nas? So pa eno želje, drugo pa spoznanje, kje smo. Smo v mavričnem sindikalizmu in na točki, ko stranke bijejo bitko za oblast, ko je vlada vedno bolj volilno obarvana, ko ministri že sedaj bijejo bitko za stolčke v novi vladi po volitvah in ko se delodajalci pripravljajo na lastninjenje. Delavec pa je zanimiv za vse te strukture toliko, kolikor je povezan z denarjem kot davkoplačevalec. In kdo bo zaščitil delavce? Sindikatu članstvo nalaga, da mora uveljaviti in zaščititi raven socialne varnosti in delavskih pravic, dogovorjenih s kolektivnimi pogodbami. To je ta trenutek tudi temeljno vprašanje, katerega reševanje bo sindikatu ohranilo ime, legitimnost in njegovo poslanstvo. Sedanje početje nekaterih sindikatov ne obeta nič kaj dobrega, ne za sindikate, še manj pa za delavstvo - zaposlene. Tudi vlada in delodajalec imata neki minimum, na kaj še lahko pristaneta, da »ohranita« svoje vladanje oziroma odločanje. Vendar pa je to problem vlade in delodajalcev in ne sindikata. Najti pravično ravnotežje med delom in kapitalom, ko vsak navija za svoje interese, pa je družbeno vprašanje, zato ga je treba tako tudi reševati. Vsi skupaj se torej na trgu srečujemo vsak s svojimi interesi in s skupno usodo. Pogajanja za pravično razmerje med delom in kapitalom oziroma za pravično ceno dela skoraj vedno povzročijo pretrese in konfliktne razmere, zato le spretnost pogajalcev lahko da rezultat, ki je kompromis v zadovoljstvo vseh partnerjev. Izogibanje pogovoru v trikotniku sindikati-delodajalci-vlada pomeni vodo na mlin socialnim nemirom in družbenim konfliktom. Razvojno socialni program ali zasnova ekonomske politike je dokument, ob katerem se socialni partnerji na makro ravni lahko dogovorijo in pogodijo. Ne samo lahko, morali bi se! S kolektivnimi pogodbami pa se partnerji dogovorijo in se tega tudi držijo na mikro ravneh. Po kolektivni pogodbi se sindikati prepoznavajo, brez nje je sindikat ob noge. Po spoštovanju kolektivnih pogodb se prepoznava tudi socialno pravična in pravna država. Socialni sporazum daje možnost za dogovor med partnerji, ti pa morajo biti enakopravni in zaupanja vredni. Če tega ni, sklepajo s figo v žepu. In to zaupanje je pri tej vladi na resni preizkušnji. Sodeč po zadnjih dogodkih ga je že zaigrala. Zato je za Svobodne sindikate Slovenije povsem razumljivo, da najprej zahtevamo kolektivno pogodbo, zabeljeno z ratifikacijo mednarodne konvencije o spoštovanju kolektivnih pogodb, in nato socialni sporazum. V tem pa dogovorjeno ceno dela, ki omogoča dostojno preživetje. Če upoštevamo, da je cena delovne sile znesek potrošnik dobrin, ki omogočajo njeno reprodukcijo, in da ni blagovno podvržena le ponudbi in povpraševanju, je vloga sindikata toliko bolj odgovorna. Socialni sporazum naj daje upanje in možnost razvoja, dostojne socialne varnosti in življenjske ravni ter drugačno raven delavskih pravic. Temeljni problem pri sklepanju socialnega pakta in pri spreminjanju kolektivnih pogodb bo cena delovne sile. Poudariti moram, da socialni pakt ni nadomestilo kolektivnih pogodb o plačah, ker bi to bilo zelo enostransko. Torej ne gre le za plače, ampak za uravnoteženje gibanj vseh stroškov, zlasti stroškov države. Pri nas se odnos do socialnega pakta spreminja iz dneva v dan. En dan krši »dogovor« vlada, naslednji dan prelomijo besedo sindikati. Ne gre za to, da bi se v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije vtikali v odločitve drugih sindikatov, tudi ne gre za to, da bi na kakršen koli način posegali v avtonomnost in svobodo sindikatov. Gre za zastavljeno besedo! Tako se ti nekako vsiljuje misel, da bi morali skleniti najprej še kak pakt med sindikati in pakt med ministri v vladi. Vse to nezaupanje do vlade zaradi odnosa do kolektivne pogodbe za negospodarstvo in čas volitev sili Svobodne sindikate Slovenije, da ne zastavimo besede za podpis socialnega sporazuma. To pa ne pomeni, da Svobodni sindikati Slovenije zavračamo idejo socialnega pakta in socialpartnerstva. Sploh pa podpisati socialni pakt, kjer se znižujejo že tako skromne pridobljene pravice delavcev (namera je jasna: da se te znižajo), pomeni za delavce, da je nekdo podpisal škodljivo pogodbo zanje in na njihov račun, na drugi strani pa zavajanje partnerjev, ker tak podpis ne jamči socialnega miru. Tako je vedno bližje ideja, da Svobodni sindikati Slovenije ponudimo socialni minimum, ki zagotavlja neki prag socialne varnosti, od partnerjev pa je odvisno, ali se bo to preoblikovalo v sindikalno socialni ultimat. Zelo bi bilo priporočljivo, da se vlada tam, kjer ni »delodajalec«, ne bi vmešavala v boj med konkurenco dela in kapitala oziroma v sklepanje kolektivnih pogodb. Edini, ki imajo pravico sklepati takšne pogodbe, so delodajalci in sindikat v imenu delojemalcev. Sindikati so v demokratičnih družbah vedno slaba vest oblasti in strank. In našo oblast mora peči vest! Sreča v nesreči pa je, da ni politika take ali drugačne barve, ki bi se bolj bal česa drugega kot izgube oblasti. Politične oblasti in vlade v demokratičnih družbah se povsod po svetu še kako zavedajo, da jim lahko dajo največjo nezaupnico na volitvah prav delavci! Zato se to lahko zgodi vsaki protidelavski oblasti tudi pri nas. IGRE Z GLEDALIŠČNIKI Prvi petek v novembru bodo zaposleni v Mestnem gledališču ljubljanskem najbrž izvolili svoje predstavnike v svet zavoda. S tem bo sicer zaključeno eno poglavje dogajanj v MGL, nikakor pa še ne bo pomenilo konca nezakonitosti pri vodenju in poslovanju te ljubljanske umetniške ustanove, ki je poznala tudi boljše in lepše čase. Pa bo treba poseči kar malo nazaj, če bomo hoteli razjasniti, kaj se je v gledališču dogajalo v zadnjem času in zakaj direktor MGL, diplomirani ekonomist Janez Pretnar trga z oglasne deske vabila za zbor delavcev in ukazuje vratarjem snemati obvestila za zbor. Pri razjasnjevanju nejasnosti nam je pomagal predsednik organizacije svobodnih sindikatov v zavodu, igralec Marko Simčič. Gotovo gre za njegovo, subjektivno verzijo dogajanj, toda dokumentacija in argumenti, s katerimi je postregel, dokazujejo, da je njegov pogled kar pravi. Sveta zavoda kot najvišjega organa v MGL nimajo več, 8. oktobra mu je potekel mandat. Še 28. avgusta, ko je bila seja sveta, so bile še vse možnosti razpisa novih volitev za člane sveta. Postopek bi se lahko legalno in pravočasno končal, pa kaj, ko je direktor Pretnar pozabil opozoriti, da svetu mandat poteka. Resnici na ljubo je bilo s sestavo sveta zavoda kar nekaj nejasnosti, saj so v MGL junija sprejeli nov statut zavoda. Ta pa zaradi znane zgodbe v ljubljanski mestni skupščini ni dobil soglasja, saj se ta ne sestaja ali pa se ukvarja s svojimi problemi. Če torej nov statut ne velja, potem glede volitev predstavnikov delavcev veljajo pač določila starega statuta. Da se te logike nismo izmislili sami, dokazuje tudi mnenje družbenega pravobranilca samoupravljanja. Nanj so se sindikalisti v MGL obrnili, ko so zaradi slabih izkušenj z direktorjem zaslutili, da se stvari ne bodo premaknile hitro. Družbeni pravobranilec je bil s svojim mnenjem, stališči in zahtevami jasen: mandat sveta je potekel, podaljšati ga ni mogoče, potrebne so nove volitve; zbor delavcev kot edini legalni organ naj razpiše in pripravi volitve; če tega ne bodo upoštevali, bo zadevo izpeljal sam; za volitve se upošteva stari statut, razen za izvolitev delegacije družbenopolitične skupnosti, pri čemer je treba upoštevati nova zakonska določila. Na to pismo družbenega pravobranilca direktor ni hotel reagirati, celo več, prikrival ga je in celo trgal s sten kopije, ki so jih tja pritrdili sindikalisti. Dodajal je še, da bo on že dobil ustrezno pravno razlago, saj je institucija družbenega pravobranilca tako in tako sporna. Tako je direktor menda iskal svoja pravna tolmačenja, sindikat svoja, končno se je direktor le uklonil mnenju enega od sodnikov sodišča združenega dela, ki je predlagal, naj skliče zbor delavcev v vlogi kandidacijske konference. Zbor delavcev so končno vendarle imeli, sindikalisti so se nanj dobro pripravili in upoštevali predloge družb-nega pravobranilca. Ponujenega sodelovanja pri pripravi zbora pa direktor ni sprejel. Volitve torej bodo, to pa še ne pomeni, da se bo zbor lahko tudi konstituiral. Direktor namreč ni ničesar napravil, da bi izvolili tudi delegate druž-beno-politične skupnosti. Tudi sklic zbora abonentov MGL, ki tudi imenuje svojega predstavnika v svet, je onemogočal. Njegova logika je menda bila, naj najprej izvolijo notranje člane sveta, potem bodo pozvali druge, naj imenujejo svoje delegate. Tu pa lahko preskočimo na zadeve, ki po mnenju mnogih pomenijo pravo ozadje zgodbe o počasnosti volitev. Najprej gre za program firme »Teatro d.o.o.«, ki jo je ustanovilo MGL. Delo tega podjetja naj bi bilo skoraj enako dejavnosti MGL. Pa kaj, ko sploh ni začelo delovati. Niti pravilno sprejetega programa nima, pa se direktor dela, da ga ima. Enako tudi nima finančnega programa. Druga zgodba ozadja je imenovanje umetniškega vodje gledališča, ki ga nimajo, čeprav so imeli že štiri razpise. Zgodba o tem je predolga. Dramaturginja Vesna Jurca je bila najprej tri, potem pa še šest mesecev vršilka dolžnosti, sedaj pa je z nezakonito odločbo direktorja na to mesto imenovana. Ob rednih razpisih ni bila imenovana na svetu nikdar imenovana, pri zadnjem razpisu pa svet zavoda ne bo mogel odločati v roku, saj še ni (in zlepa ne bo) konstituiran. V gledališču nekateri nejevoljno protestirajo, da sindikalna organizacija povzroča zdrahe. Očitno pa se edina v zavodu zavzema za konitost poslovanja, kar gre direktorju v nos. Veliko enostavneje, čeprav nezakonito, namreč lahko posluje s svojim kolegijem kot posvetovalnim organom, izdaja nezakonite odločbe, ukinja komisije, zaposluje in nagrajuje v nasprotju s kolektivno pogodbo (ne stara ne nova zanj ne velja). Kolektivne pogodbe ne bo izvajal, pravi, saj mu vlada ne zagotavlja sredstev za to. Predstavnik sindikata, kljub prošnjam, na kolegiju nima kaj iskati, direktor se meša v umetniške zadeve, zaposlil pa je na primer še tretjega in-spicienta in tretjo šepetalko, ki ju ne potrebujejo. Iz gledališča pa je odslovil skoraj tretjino igralcev, ki jih krvavo potrebujejo. Ko sindikalna organizacija hoče spreminjati opisano stanje, so pač zdraharji. Ko jim ni vseeno, da je preds'tav v domači hiši za dva meseca terminov manj, se praskajo tam, kjer se ne bi smeli. Pa jim gre samo za kompetenten svet in strokovne ter sposobne ljudi v umetniškem vodstvu. Da bi v miru opravljali osnovno - svoje umetniško poslanstvo. Igor Žitnik Za božjo voljo! Tudi Sindikat delavcev v kulturi je podpisal novo splošno kolektivno pogodbo za negospodarstvo. V strehi Zveze svobodnih in konfederalne Neodvisnosti pa je vzplamtel ogenj. Češ, gre za razbijanje enotnosti, za kukavičje jajce, za nerazumevanje problemov plač v gospodarstvu (pa ne zato, ker bi družbene dejavnosti hotele preveč, temveč, ker so zadovoljne s premalo), za onemogočanje socialnega sporazumevanja in sploh... Ne razumem. S podpisom smo postavili za zaposlene v kulturi pravno osnovo pravicam iz dela, povečali smo jim plače za 5,16%, onemogočili smo državo, da bi jim, ko ji to »zapaše«, plačevala 20% manj od določila v kolektivni pogodbi, zagotovili smo jim, če bodo cene naraščale, povečevanje izhodiščne plače po zelo ugodni eskalacijski lestvici, dali smo jim jamstvo, da bodo vsak mesec ob istem času dobili plačo, ki jim gre... Toda, če naj bo izhodiščna plača za gospodarstvo in negospodarstvo v načelu enaka (ena od sindikalnih božjih zapovedi), pomeni 22.660 tolarjev znižanje plač v gospodarstvu. Že zopet ne razumem. Kolektivna pogodba za gospodarstvo velja skupaj s svojo izhodiščno plačo do konca leta, negospodar- ska pogodba pa je bila odpovedana sredi oktobra. Torej je normalno, da so se pogajanja zanjo uspešno končala prej kot pogajanja za gospodarsko... Toda vlada nam je podtaknila svojo potrebo po socialnem paktu in rada bi pogajanja vključila v predvolilni spektakel. In že spet ne razumem. Zakaj se sploh še pogajamo o socialnem sporazumu z vlado, ki je tako protidelavska in povrhu so ji še dnevi šteti. Počakajmo na novo, tej pa na volitvah pomagajmo pri odhodu... Toda tudi nova vlada bo imela podatek, da bi 9,1-odstotno povečanje plač pomenilo bankrot države in tudi ta bo imela kot vinjeto na vseh dokumentih napisano, da je treba državo poceniti in zmanjšati javno porabo. Le pogajati se bo z njo še teže, ker bo imela pred sabo štiri leta varnosti, ne pa le mesec dni tesnobe. Saj vendar vemo, da je ni bilo, je ni in je ne bo vlade, ki bi se trudila za spodobno življenje delavcev. Seveda tudi tega ne razumem. Pa tistega tudi ne, da se bodo nekateri posuli s pepelom, če bo Žakelj tokrat držal besedo. Je to priznavanje lastne krivde, strah pred tem, da se to res utegne zgoditi ali le retorična kamuflaža? Zakaj bi, za božjo voljo, prav jaz moral vse to razumeti! Doro Hvalica P. S. Vesel sem, da je centrala Svobodnih za razliko od Neodvisnosti opravila pomemben izpit. Ohranila je demokratično držo in začrtala pravo mero med sredotežnostjo in avtonomnostjo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Jože Smole: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI Pri založbi ČZP Enotnost bo konec oktobra izšla knjiga Jožeta Smoleta »Pred usodnimi odločitvami«. V njej Smole, nekdanji novinar, diplomat, predsednik SZDL Slovenije in sedanji poslanec Socialistične stranke v slovenskem parlamentu razgrinja svoj pogled na slovensko in jugoslovansko politično dogajanje pred razpadom Jugoslavije. Kaj med drugim trdi: • Večstrankarski sistem k nam ni prišel kot strela z jasnega neba. • Ob božiču 1986 so me mnogi napadli, drugi pa so mi nadeli vzdevek »Božiček«. • Nobenega urednika nismo imenovali, ne da bi predhodno dobili mnenje novinarskega aktiva. • Admiral Štok je zaradi mojih domislic na račun omejenosti nekaterih oficirjev takoj telefoniral v Beograd, general Hočevar pa sploh ni hotel sodelovati s predsedstvom Slovenije. • Teritorialna obramba ni bila od boga dana niti ni nastala šele v letu 1991. • Neposredne volitve v Sloveniji so bile že 2. aprila 1989. • Kateri beograjski Slovenci so najbolj vehementno napadali Slovenijo • Zakaj sem izjavil: »Če bomo popustili, me dajte na gavge!« • Poslednji vlak »bratstva in enotnosti« in incidenti • Zakaj Srbom ni uspelo organizirati »mitinga resnice« v Ljubljani • Moja srečanja s Slobodanom Miloševičem in Borisavom Jovičem Knjigo Jožeta Smoleta lahko naročite pri ČZP Enotnost. Prednaročniiška cena je 980 tolarjev. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova4, nepreklicno naročam(o)_izvod(ov) knjige PRED USODNIMI In kaj razgrinja: ODLOČITVAMI. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov: 9 Kako so mi »izmaknili« Kučanov stenogram s seje predsedstva CK ZKJ, ki qa je nekako Ulica, poštna št, kraj:------------------------------------------------------ izvrtal Igor Bavčar. • Kako so nastajale politične zveze (stranke) pod dežnikom SZDL Datum:----------------——-------— Podpis naročnika: 9 Kako so mi Srbi očitali, da sem agent CIA in avtor gesla »Srbe na vrbe« 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju DELAVCI SO PRIPRAVLJENI ZELO POTRPETI Območna organizacija Svobodnih sindikatov na Koroškem deluje v žepu Slovenije, ki je odmaknjen od drugih središč. Zaposleni, ki izgubljajo delo, nimajo nobene možnosti za drug zaslužek. Prav zato so sindikalisti vsak dan na preži, da bi preprečili odpuščanje delavcev. O vsem tem smo se pogovarjali s predsednikom Svobodnih sindikatov na Koroškem Ivanom Cokanom in sekretarjema Marjanom Earlom in Franjem Miklavcem. Ivan Cokan je letos poleti postal predsednik, potem ko je vso delovno dobo bil v bistvu sindikalist. Deloval je v sindikalnih podružnicah, občinskem svetu, zdaj pa je član odbora za elektrogospodarstvo pri SDE. Po Cokanovem mnenju mora območna organizacija samostojno obvladovati vso problematiko članstva in ga zaščititi, kot je predvideno s članskimi izkaznicami. Zato imajo Svobodni sindikati Koroške sindikalno pisarno v vsaki občini, kjer izmenično dežura eden od sindikalnih profesionalcev. Po prvem decembru pa bo en dan v tednu tam delala tudi odvetnica Branka Brinar, s katero so te dni sklenili pogodbo. Cokan je zaskrbljen, ker sredstva članarine zadoščajo le za tolikšno kadrovsko zasedbo in ker nimajo denarja za nadomestilo iztrošenih strojev in nabavo nove opreme. Koroški sindikati imajo lastne poslovne prostore le na Ravnah, medtem ko za pisarno v Dravogradu, Radljah in Slovenj Gradcu plačujejo najemnino. Korošci so glede denarja precej na slabšem kot sindikati dejavnosti na republiški ravni. Jezijo se zaradi nespoštovanja pravilnika o financiranju, saj ga nekateri republiški odbori zavestno kršijo. Do finančnih težav prihaja tudi zaradi tega, ker se nekatere večje sindikalne organizacije ne povezujejo v območje, temveč le v sindikate na republiški ravni. Cokan protestira zaradi finančne nediscipline in opozarja, da lahko le-ta privede do razbijanja enotnosti organizacije. Franjo Miklavc pa meni, da pravilnika ne spoštujejo tisti sindikalisti, ki bolj kot za sindikate skrbijo zase in za svojo zunanjo veličino. Denarja primanjkuje tudi zaradi tega, ker ga sindikati podjetij po mnenju Franja Miklavca še naprej uporabljajo za rekreacijo in razvedrilo, ne pa za pomoč svojemu članstvu. Zato 10 odstotkov proračuna, ki ga na območju namenjajo za socialno pomoč, ne zadošča za potrebe članstva Svo- bodnih sindikatov na Koroškem. V nasprotju s tem pa Marjan Bari ugotavlja, da so sindikati podjetij velik del članarine namenili kreditiranju ozimnice in drugih nakupov, ki so stalna aktivnost sindikatov podjetij. Sindikati so k temu prisiljeni zaradi težkih razmer, v katerih živijo delavci. Na Koroškem so krompir prodajali po 13 do 17 tolarjev. Sindikaliste in delavce je strah govoriti Vsi trije sogovorniki pa se ne strinjajo s tezo, da so se posamezni sindikalisti spremenili v trgovce. Mislijo namreč, da se Ivan Cokan: »Privatizacijo smo si predstavljali tako, da bo država prodajala urejena in dobra podjetja. Zdaj pa vidimo le uničevanje številnih nekdaj dobrih podjetij.« vedno več sindikalnih funkcionarjev ukvarja s pravim sindikalnim delom. Marjan Bari meni, da sindikalisti porabijo največ časa za preprečevanje krivic na račun delavcev. Uspešni so zlasti tisti, ki iščejo in dobijo pomoč z območja in tudi iz republike. Številni sindikalisti pravočasno reagirajo na probleme in si s tem večajo možnosti za njihovo ugodno reševanje. Tako Bari kot Miklavc pa več ne sedita v pisarnah in čakata, da ju kdo pokliče, temveč po posebnem programu sama obiskujeta predsednike sindikatov podjetij in skopaj z njimi odkrivata probleme. Sindikaliste in delavce pa je danes pogosto strah, in si ne upajo javno govoriti o problemih. Po mnenju Ivana Cokana gre za strah pred izgubo delovnih mest, in celo člani delavskih svetov so na sejah najraje kar tiho. Tudi območna organizacija Svobodnih sindikatov se včasih počuti nemočno. Na zadnji seji sveta so govorili o nepravilnostih pri zaposlovanju v zasebnem sektorju. Njihove zahteve so objavili nekateri mediji, vendar se nanje ni nihče odzval. Sogovorniki so omenili primer zasebnega podjetnika Franca Gašperja, s katerim bodo tudi na sodišču razčistili nekatere zadeve v zvezi s pogodbami o zaposlitvi in obračunom plač. Pokazali so mi obračunski listek za delavca, kateremu podjetnik redno odteguje 7.000 tolarjev od plače in mu to izplačuje v gotovini, verjetno zato, da bi plačal manjše davke in prispevke. Ta primer je iz Žage Vuhred, ki je v solastništvu omenjenega podjetnika, ki ima na Koroškem še tri obratovalnice. Franjo Miklavc pravi, da podjetnik na ta način goljufa tako delavca kot državo. Vsi sogovorniki ugotavljajo, da je izplačevanje 60-odstotnih plač po KP postalo nepisano pravilo, saj se širi v vsa podjetja. Ivan Cokan pozna tudi podjetnika, ki je izhodiščno plačo razdelil na dva dela, zato da prispevke plačuje le od prvega dela. Direktorji kažejo vse človeške slabosti Pogovor smo zatem preusmerili na problematiko velikih podjetij, ki na Koroškem območju še vedno prevladujejo. Veliki sistemi se razbijejo na različne vrste holdingov z delniškimi družbami oz. hčerami. Vse reorganizacije se izvajajo le s pomanjkljivimi papirji, zaradi česar nove delniške družbe in matična podjetja ne najdejo skupnega jezika. Družbe hočejo praviloma delati vse in se popolnoma osamosvajajo. Zaradi tega prihaja do težav v krovnih podjetjih, kjer ugotavljajo presežke delavcev. Na ta način se je sesul Projektantski biro bivšega Kograda s 34 zaposlenimi in ista usoda menda čaka še skupne službe tega podjetja. Podoben položaj je tudi v bivši Lesni in Rudniku Mežica. Marjan Bari ocenjuje, da so odnosi v teh bivših velikih sistemih postavljeni povsem narobe, saj so krovna podjetja, kapitalsko gledano, večinski lastnik delniških družb. Kapitalski odnosi tu očitno ne delujejo, ker ni pravih lastnikov. V sedanjih nerešenih lastninskih razmerah pa so direktorji dobili vso oblast, ki je takšna, kot jo imajo v tujini lastniki skupaj z menedžerji. Po Cokanovem mnenju je to slabo, ker država nima nobenih nadzornih mehanizmov in ker so delavci izgubili prav vse samoupravne pravice. Direktorji delniških družb pa danes kažejo vse človeške slabosti in Marjan Bari: »Predsedniki sind-katov podjetij naj nas poiščejo pravi čas, da bomo lahko probleme rešili s pogovori in pogajanji, ne pa na sodiščih, kjer delavci pridejo prepozno do svojih pravic.« le za manjšino je mogoče trditi, da je poštena. Marjan Bari pa ugotavlja, da so medsebojni odnosi bistveno boljši tam, kjer so že v preteklosti podjetja delala za tujce. Direktorji teh podjetij vedo, da kapitalisti priznavajo tudi ceno delovne sile. Marjan Bari je orisal tudi konkreten primer ustanavljanja mešane firme v sodelovanju z italijanskim partnerjem. Gre za Tee-Ital Soles, ki bo predvidoma posloval le do 1. decembra letos in tega dne bo 40 delavcev izgubilo delo. V tej firmi je bilo več reorganizacij in prav vse je vodila ista poslovodna ekipa. In ta ista ekipa bo vodila tudi firmo, ki bo delovala po prvem decembru in se bo imenovala le Ital Soles. Kritičen je tudi primer Trgovine Iženiringa iz bivše Lesne. Svobodni sindikati območja se v stečajnem postopku borijo za pravice delavcev po stečaju te firme. Delavci so ostali brez vsega, njihovi šefi pa so si med seboj razdelili bivše poslovalnice. Svobodni sindikati so zahtevali, naj poslovanje te d. o. o. razišče tudi SDK in kriminalistična služba. TRO Prevalje je zaradi nesposobnosti bivšega direktorja kljub dobremu programu prišla v velike težave. Ko so delavci ugotovili, da jim grozi stečaj, so zamenjali direktorja. Po štirih mesecih se je položaj toliko popravil, da so izven nevarnosti in so možnosti, da bodo po nekaj mesecih povsem izplavali. Po Miklavčevem mnenju so tudi tukaj delavci dokazali, da so pripravljeni veliko potrpeti, če vidijo izhod in če zaupajo tistim, ki jih vodijo. Tako kot v TRO se-tudi drugje širi spoznanje, da ti ne bo nihče pomagal, če si ne pomagaš sam. Politika se je preveč vmešavala Ker se svobodni sindikati Železarne Ravne ne povezuje v območno organizacijo, so sogovorniki dejali, da se nočejo vtikati v njeno notranjo problematiko. Ker pa se zavedajo, da bodo kljub temu tudi oni nosili posledice razpleta in morebitnega stečaja, je Franjo Miklavc dal tole osebno izjavo: »Bil sem proti podržavljenju in rezultati potrjujejo, da sem imel prav. Iz Železarne je do zdaj odšlo 1.500 delavcev in po najbolj črni varianti jih je še enkrat toliko odveč. Tudi drugi poznavalci mislijo, da bi bil s pravočasnimi rezi položaj podjetja danes lahko razčiščen in bi delalo normalno. Mislim, da so se preveč ukvarjali z reorganizacijami in zaradi tega so od njih odšli številni dobri kadri. Tudi politika se je preveč vmešavala v kadrovske rešitve. Zdaj vsi vidimo, da država ni naredila ničesar, v Železarni pa so se rzor-iočoli rvrnv nanio « Položaj tekstilne in usnjarske industrije se je po ugotovitvah Marjana Barla v zadnjem obdobju popravil. Tekstilci se rešujejo zlasti z izvozom in z dobrim izkoriščanjem delovnega časa, kljub temu da imajo nizke plače. Najprijetnejše presenečenje na Koroškem je, da v Mikonu Mislinja, Preventu in NTU iz Slovenj Gradca zaposlujejo nove delavce. Zelo pozitivno posluje tudi pred leti odpisana Nova oprema. Bari misli, da so pozitivni premiki rezultat dela novih mlajših vodstvenih delavcev. Tudi koroški sindikalisti so zaskrbljeni zaradi položaja delavcev podjetij, ki so podpisala pogodbo z republiško agencijo. Takšne pogodbe so podpisali v Lesni, na Muti in v Tomu Mežica. V nobeni od teh firm pred podpisom delavci niso bili obveščeni o vsebini pogodbe. Franjo Miklavc ugotavlja, da sklad kot novi lastnik načrtuje le ohranitev zdravih jeder, kar pomeni, da bo tudi v teh podjetjih izgubilo delo več sto delavcev, največ na Muti. Pred koncem pogovora smo se dotaknili še volitev. Ivan Cokan je ugotovil, da stranke v Nemčiji in Italiji, ki imajo podobna imena kot naše, postavljajo v ospredje Franjo Miklavc: »Dobri šefi najdejo skupni jezik z delavci in takšne firme se same rešujejo.« skrb za delavce. Prav vse, kar je pri nas slabo, pa je prispevek Demosa in njegovih strank. Sindikati so leta 1990 ravnali narobe, ker se niso vključili v strankarsko predvolilno propagando. Letos Svobodni sindikati ne smejo zaspati in morajo ljudem odpreti oči ter povedati, koliko je kdo naredil za delavce. Svobodni sindikati bodo ocenjevali tudi programe strank, vendar že zdaj vedo,da bodo vsi le obljubljali podobno kot v preteklosti. Prav zato bodo svobodni sindikati ocenili tudi delo strank po zadnjih volitvah. Podprli bodo tudi kandidata Slovenskih krščanskih demokratov, če bodo ocenili, da bo naklonjen delavcem. Franček Kavčič PMROČNIKI ZA SINDIKALNE ZADPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 520,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za.tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 350,0,0 SIT • ROKOVNIK - PRIROČNIK ’93 Koledarski del - Blok za zapiske - Vsebinski-sindikalni del. Cena 700 SIT. • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 520,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje-plače Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti. Cena 500 SIT ------------------------------>i-- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE Pri , Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo izv. • Kako uveljaviti izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav. izv. • Rokovnik-prlročnik’93 izv. • Nova del. zakon, izv. • Plačni sistem izv. • Nova ureditev... Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov: Ulica, poštna št. in kraj: ....... Ime in priimek podpisnika:........ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne:.................. ............................................... Žig Podpis naročnika Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 Hjjjjl 6. novembra 1992 KAŽIPOT POCENIMO ŽIVLJENJE BREZ VARSTVA POTROŠNIKOV NI PRAVEGA TRŽNEGA SISTEMA Zveza potrošnikov Slovenije in Mednarodna organizacija zvez potrošnikov sta organizirali prvo regionalno konferenco potrošniških organizacij za srednjo in vzhodno Evropo. Konferenca je bila pred dnevi na Bledu, denarno pa so jo podprla slovenska, avstrijska in švedska vlada ter fondacija Soros. Na Bledu so se zbrali predstavniki potrošniških organizacij iz dvajsetih evropskih držav, pa tudi iz Amerike. Slovenski minister za trgovino Davor Valentinčič, ki je odprl konferenco, je dejal, da v vzhodnoevropskih državah ni mogoče uvesti pravega tržnega sistema brez ustreznega varstva potrošnikov. James Fi-rebrace, direktor Mednarodne organizacije zvez potrošnikov, pa je poudaril, da potrošniki v vzhodnoevropskih državah nikakor ne smejo postati žrtve gospodarskih in družbenih sprememb, pač pa morajo prek teh sprememb čimveč pridobiti. Dejal je, da so cilji konference prispevati k razvoju neodvisnih potrošniških organizacij v vzhodni Evropi ter razviti sodelovanje med potrošniškimi organizacijami vzhodne Evrope ter organizacijami razvitih držav. Predstavniki vzhodnoevropskih držav so na Bledu govorili predvsem o težavah, s katerimi se srečujejo tamkajšnji potrošniki. V navalu podjetništva se namreč v vseh vzhodnoevropskih državah pojavlja mnogo podjetnikov, ki pomanjkljivo zakonodajo izkoriščajo za goljufanje. Med ljudmi pa še vedno vlada strah pred sodišči, zato se potrošniki le redkokdaj odločijo iskati svojo pravico. Seveda pa se vzhodnoevropske države ne ubadajo le z nerazvito potrošniško miselnostjo, temveč tudi z velikim pomanjkanjem denarja za svoje delovanje. Svetovalec angleških potrošniških organizacij Maurice Healy je na blejski konferenci menil, da je namen neodvisnih potrošniških organizacij predvsem dati posamezniku večjo moč v družbi. Osnovne potrošnikove pravice pa so dostop do potrošniškega blaga in storitev, svobodna izbira blaga in storitev, dostop do informacij in vsekakor - možnost pritožbe. Menil je tudi, da je za potrošnike izredno pomembno, da imajo svojo potrošniško organizacijo, ki je neodvisna od vlade, industrije, pa tudi sindikatov in političnih strank. Kajpak se s podobnimi težavami kot v vzhodni Evropi srečujemo tudi pri nas. Na dlani namreč je, da so slovenski potrošniki še vedno prepuščeni sami sebi, saj je zakon, ki naj bi napravil red na tem področju, še vedno v skupščinskih klopeh. Sicer pa si od samega zakona ne gre kdove kaj obetati, če ne bo dovolj denarja za uresničitev nacionalnega programa varstva potrošnikov in za ustanovitev z zakonom predvidenih organov, to je zavoda za varstvo potrošnikov in varuha potrošnikovih pravic, kot tudi za njuno delo. Največji del sredstev bo potrebno zagotoviti za uresničevanje programa varstva potrošnikov, pri čemer bo vsebina programa odvisna od višine proračunsko zagotovljenih sredstev. Iz teh sredstev naj bi finansirali program za delo zavoda za varstvo potrošnikov, kjer bo zaposlenih največ pet delavcev. Če potrebnih sredstev ne bo dovolj, bo učinkovito uresničevanje zakona nemogoče. A. U. Manj jeznih varčevalcev Z dobro načrtovano akcijo je Kreditna banka Maribor zmanjšala število računov jeznih varčevalcev s 133.000 na slabih 4.000. Akcijo, ki jo je pričela Ljubljanska banka (izplačilo do 500 DEM), so Mariborčani razširili na postopno izplačevanje, ki bo do konca leta doseglo raven 1.800 DEM. S tem so potolažili večino jeznih varčevalcev. Od skupne vsote 135 milijonov DEM je imela večina na deviznih knjižicah od 100 (92.000 računov) do 500 DEM (19.200 računov). Do 3.000 DEM je bilo na nekaj več kot 13.000 računih, več kot 3.000 DEM pa na 8.359 računih. Že s prvim izplačilom so poravnali devizni dolg s 110.000 računov. Do konca leta bo ostalo »odprtih« manj kot 4.000 računov s skupno vsoto 36 milijonov DEM. »Precej deviznih varčevalcev se je odzvalo na naše vabilo in so svoje večje devizne vsote vezali za eno do treh let,« je povedal Štefan Jakovec, direktor sektorja KBM za posle z občani. K temu je dodal, da se je povečalo zaupanje v novo devizno varčevanje, ki zagotavlja sprotni dvig deviz. Zato se je tako varčevanih deviz v Kreditni banki Maribor nabralo že za 12,5 milijona DEM. A. U. POT DO BOGASTVA POSEBNA PONUDBA ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev od 31 do 90 dni: MESEČNE DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 11. 1992 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revolarizacijska stopnja za november 1992 znaša 3,4% mesečno, preračunano na letno raven 50%. REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE KREDITNA PONUDBA - kratkoročni krediti Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici. POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite naa sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881. Borca sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 42 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 317-298; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 8. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Počitniška hišica v Bohinju - opremljena za 6 oseb, tri spalnice, kopalnica, WC, dnevni prostor, kuhinja, ograjen vrt, garaža, Cena 45 DEM. Termini najmanj 3 dni. Občasno je možno najeti dve hišici. 2. Apartmaji na Pokljuki - veliki apartma za 4 osebe, garsonjera za 2 osebi. V celoti opremljeni. Cena od 26 do 35 DEM na dan v tolarski protivrednosti. 3. Garsonjera v Kranjski Gori - v celoti opremljena za 4 osebe. Cena 28 DEM na dan. 4. Apartmaji na Rogli - opremljeni za 4 osebe: bivalni prostor, kuhinja, kopalnica, predprostor. Cena 35 DEM. 5. Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TWC. Cena 32 DEM. Zdravilišča 1. Hišica v Termah Čatež - opremljena za 5 oseb: spalnica, dnevni prostor s kuhinjsko nišo, kopalnica. Cena 42 DEM, vključuje kopališke karte. 2. Apartma v Atomskih Toplicah - opremljen za 4 osebe. Cena 35 DEM - vključuje kopališke karte. Morje 1. Trisobno stanovanje v Novigradu. Termini v novembru in decembru. Cena 27 DEM na dan. B. ZAMENJAMO Montažni počitniški objekt v Banjolah pri Puli zamenjamo za enakovrednega kjerkoli v Sloveniji. Objekt obsega: kuhinjo, dve spalnici, bivalni prostor, kopalnico. V zamenjavo se všteva tudi celotna notranja oprema. Ponudbe sprejema Atris. C. POSEBNO OBVESTILO - zainteresirane sindikalne organizacije in druge lastnike počitniških domov, apartmajev ali bungalovov v Republiki Hrvaški obveščamo, da se lahko vključijo v podjetje s tujim vlaganjem - delniško družbo, ki je pripravljena odprodati deleže podjetja za potrebe turistične dejavnosti »sindikalnega turizma«. Podrobnosti lahko dobite na Atrisu. D. IŠČEMO POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI Lastnike počitniških zmogljivosti v Bohinju, Kranjski Gori ali na Rogli vabimo, da proste termine ponudijo Borzi sindikalnega turizma. Novoletna praznovanja že planiramo. E. POSLOVNA POTOVANJA IN STROKOVNI OBISKI SEJMOV Organiziramo vam individualno ali skupinsko potovanje kamorkoli po Evropi. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije takoj vplačate 30% celotnega zneska, preostali del mora biti poravnan 12 dni pred pričetkom letovanja. Pri odpovedi, daljši od 30 dni za že rezervirani oddih, zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri odpovedi, krajši od 15 dni, zaračunamo stroške in 20% celotnega zneska. Pri krajših odpovednih rokih zahtevamo plačilo v celoti. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 10%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 15 dni pred začetkom potovanja. Želimo vam prijetno bivanje, kjerkoli ste - Borza sindikalnega turizma. Metod Zalar, direktor borze Razprodaja slovenskih podjetij: Prvič, drugič, tretjič... Ukradeno! Marko Deskar Tudi v prihodnje bo človek naše največje bogastvo. Žal že povsem izropano. Matija Logar KONZUM d.o.o. LINHARTOVA 13, 61000 Ljubljana PONUDBA SINDIKATOM PODJETIJ ŠT. 12 NA ZALOGI IMAMO VEČJE KOLIČINE TEHLE JIH DOSTAVIMO: SLADKOR 50/1 SLADKOR 1/1 OLJE SONČIČNO PVC 1/1 MAKARONI CERES, štiri vrste 1/2 kg SADNI SIRUPI-RAZLIČNIH OKUSOV 1/1 KIS ALKOHOLNI AROM. KISKO 1/1 KAVA - UVOZ AVSTRIJA ARTIKLOV, KI 58.00 SIT/KG 67.00 SIT/KG 138.00 SIT/LIT 76.00 SIT/KOM 195.00 SIT/LIT 109.00 SIT/LIT 396.00 SIT/KG SOKOVI PFANNER 1 LIT 50%, 60%, 100% ZELO UGODNO! POSEBNI PROGRAMI ČISTIL IZ AVSTRIJE - KREME IN MILA PALMOLIVEj MEHČALCI MEDO, POMIVALNE GOBICE, GIF, AJAX, MREŽICE ZA ROSFREI POSODE, VILEDE, ALU FOLIJA, LAK ZA LASE - TAFT IDR. PO ZELO UGODNIH CENAH! PRALNI PRAŠEK WEISSER RIESE 3/1 599,00 SIT/PAKET PRALNI PRAŠEK FAKS HELIZIM 3/1 BIO 470,00 SITA/REČKA PRALNI PRAŠEK LIND 3/1 499,00 SITA/RECKA WC PAPIR 8/1 185,00 SIT/KOM PRIPRAVLJAMO PAKET - »KOŠARICA ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN« - NA OBROČNO ODPLAČEVANJE V TRGOVINAH KONZUMA NA VOŠNJAKOVI 5 IN V GAMELJNAH 23 PRIPRAVLJAMO TEDEN KONZUMA OD 26. 10. 1992 DO 1. 11. 1992 Z VELIKO UGODNOSTMI! V KONZUMU LAHKO NAROČITE TUDI ŠOLSKE ZVEZKE RAZLIČNIH VELIKOSTI TER STENSKE IN NAMIZNE KOLEDARJE, ROKOVNIKE IDR. ZA LETO 1993! SINDIKALNI ZAUPNIKI LAHKO ŽELENE KOLIČINE NAROČIJO PISNO NA NASLOV KONZUM d.o.o., LINHARTOVA 13, LJUBLJANA ALI PO FAKSU 061-110-338. INFORMACIJE DOBITE PO TEL. 061-320-963! ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE, Ljubljana, Dalmatinova 4 KONZUM d.o.o. Ljubljana, Linhartova 13 DELAVSKA HRANILNICA d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 PONUDBA SINDIKATOM PODJETIJ Ugoden nakup košarice življenjskih potrebščin Skrčeno košarico sestavljajo tile izdelki: olje 1 /1 - pvc 2 kom sladkor 1/1 2 kg moka tip 500 5/1 5 kg testenine razne 3 kg riž 2 kg polenta 1/2 1 kom tune fileti 125 g 2 kom sardele v olju 3 kom pašteta 100 g 1 kom zdrob 1/2 1 kom sol 1 /1 1 kom kis kisko 9% 1 kom grah 200 g 1 kom čokolino 200 g 1 kom cedevita 1 kom paradižnikov koncentrat 2 tubi kava 1/2 1 kom pudingi 2 kom fižol rjavi 850 g 1 kom majoneza 1 tuba gorčica 1 tuba knorrjuha 4 kom goveja kocka 10/1 1 kom marmelada 1/1 1 kom čaj šipek 1 kom pralni prašek 3/1 (Weisser-Riese) 1 kom toaletni papir 8/1 1 kom zobna krema 2 kom milo 2 kom šampon 1 kom čistilo za posodo 1 kom artikli po dogovoru karton 1 kom Vrednost paketa je 7000 tolarjev. Sindikalni zaupniki v podjetjih zberite naročila in jih pošljite pisno (tudi po telefaksu št. 061/110-338) na naslov Konzum d.o.o. Ljubljana, Linhartova 13. Plačilni pogoji: a) plačilo v celoti po prevzemu paketa ob prvi plači; b) plačilo v treh zaporednih mesečnih obrokih po kreditni pogodbi, ki jo sindikati podjetij sklenejo z Delavsko hranilnico. Pri obročnem odplačilu imajo prednost nakupa tiste sindikalne organizacije, ki svoja sredstva varčujejo pri Delavski hranilnici - ta tudi sicer omogoča kreditiranje. Pri plačilu pod a) je cena paketa 7000 tolarjev. Pri plačilu na tri obroke je mesečni obrok 2667 tolarjev. Vsem naročnikom zagotavljamo dostavo po dogovoru s sindikalnim zaupnikom na sedež podjetja. Vse informacije dobite po telefonu 061/320-963 ali 110-338. g O « ^ 3 g i s s g s S I S1 c 111511 ^ ^ o 'Š5 s S S o „ Ci) O N si^l----; iilT'1" aS “ : ^ ^ ^ ^ , 0 ^ ^ S S~ :§. p •S.-S^ 'S 8 S S ^ a | l^lšilgisg^ig^iai §i“f §.s,!.i~° .S^g^Sogl^SSS tf." a. g s ■§ l|«5tl?'!wiliJ5** ^^.g| |r^ s.p = :i i| |2|:s.oj^i,a o-rs &,>g t§ § I oi CJ o S o S «g J ■-sv§ ^ e-^-§ ' " s.ggl-|t-s| W^“fp is § : §•! i-§ I »--s^ .. .„ '5 ca § .^ N o S g N '5||!l|ll®f| § s :§ -S 'g1.« g I- !|l-§ g a aV lili . | ^ 11' 11^1 glg'1.-s fliiPrt § §>3^ mili h °|->8 s iiisi^til ;* ititstcii|«;i iis~li 1 |w §s§asl0'&§g'|§Ss1a^J;g-§§'Si-s|'S^-a'3|fega) «•'? : ' Sl ^liflNl«lilll?l;!'$«illl ffl i* n ^ S s . s CU S •ST5 O O - - Ife.S^g-caogS-gl ;~ ~ ? I o s 8;g s sag>8 8.| o JT.11'ilPil i.:aiIS!iiPl! illslll ii-j&lšf !SPI!!il“I|l|!l S s| o S.| -š~ s-š PfH -^>1 ».v ° s| .2,| ^ i o i i > i 5 .2,'S g g •£ S 'g ^ •« 2 s o 3 > ■SSI1E|1!13P;|I i-lll!^li?!ip|s.|- % a-s^gM |2 sl Hilli Sštl^I 11! llatlHtllfi Hi# O 03 O d n & :H -a 43 3'S ;-'G 'Si o, cu . o 'd g .sa.4 s 3 oj O ?_, |||S 3 ,g -S o o C n! It Illli C^f «o2Sag|g«|oggo| 5,Si>2l 5 S g s I s s'a si ^ 'g -a ‘ “sj;š!«sflwf 6-^° - .rH ri O) d C! ^ >n -g." > § p:sa.g£ Il^i: sl^s« aa^s > N ^l-sl S ^.Pl 3,«|1| s S s d 0,1 |, .! s s «*» ■—^ S oi > S sl>1^ ^fo£«s aNSlag| “:3,N^iS go l-sl^gSa I|”|”S g Sd!l^|1 o £ ^ ^ w "°|,ao > z _ ^ "-i 4cJ 3 '3 i” d ;o & lit- lit! OJ o S dJ •ssa in IJ4l^l|aT!i|!!S- aT3 w n ^ 3 ■ - c'—1 a-c -d, c« in -g M -c d - č -j S o o -g SHSflHšlHflH aJ0pSS“.2^-iiP:"^ 5 £ ^ c - 03 liillliiiiiiifi ~ w d a >•.;. ^ d-S s'“ a >W3 C ^ r -S ^ - •rl >J CA Ul .-£0ll.i§o°ds|°i 1 11 o I 2 I I rS g £| | O l' | ^ (2'St^|5do^§g^|^,g^a § £ '3 n o.^-s • • bd • S -G-s a 03 a ;s? r°i i« :-2, oooooooooo COC^lOCOCOCOOO-—lio l>r-HC^I>-I>-CS|0503C0rH lOcsiaj-^^ocdcdc^T-l CO^h^lOlOCOCDCOCOT—( O T3 03 T3 O C ^ ^ ^ d d d N N N O O O • l-i ^ > > >>H-iS ikkE; i i i >> H H H H E-< H t—I t-H f-H >-H HH ►—< CO CO CO CO CO C/3 i#- co ir- OD O m 05 CO rH CO •—I OO CO rH CO ^ 05 tJH t-1 ^ C^! T3 £ rf C-O Q CO ZO 'g > co*' ^ ■a-S co 6 II ■s« s S H d lili •tt)2 i',d l l 3 3 32 1 lili Is lllllil! llllpl > g O o,SW >SS I 2 g d 'g 03 qj (j M >S ^ '2 o O) ^OD > • r—s>CO T”H a3 o a> C 03 ‘tfp z ^ w~'2 -§ l|H^- C o Q O •*-' (D £ O •££.-< o o ^ a* ^ § o > o 3 • v1 o > d g o K/3 g a * 'g OJ £ M 03 O p ?h SP^l N °;3 c a*'* s £ > ^ o . . OJ O 'Tl £ 03 |llf«l ^ 3 d ...(D rl r-< r-> C/3 aSiio > ■SP "lil ^ T3 -.-i a3 ‘p ^ p 03 P3 f-* fn O C tU043 T3 P3 N P n OJ •g' G ^ 8 g A ,S 3 £ O o 2 03 -g 2 3 gcg dj^OTtno,., T3+3cfl T3 £ N N _ . o -2, 2 .s a g ^ a -g-T dA N 3 'rt |^§S£- >CJ ‘p 03 4-> ) 'd o ' ftS >o •- gg - o O rt arS P4 T3 P > .^P3 p > OJ 5 g 2^0 W .—I ttf) . OJ O >N p Jh OJ QJ OJ P -f-> C/3 -4-> -4-> 2 A A i 3 1? ° > “2^0 > a o m -p 2 , -+-* I V3 •č -3 a 3 § > o ^ »B.S o^>'Š. TJ c s o a P > > A" 4 -1 ;s 2 " S § > 3 ” .t; O 2 'P > > gf-N o glals-^ ‘ N C5 ^ ^ :|.s|.a? a-g 'N : 2::^ OJ 03 l & ■p,r5 I# s. §■1-S, ral '3 a> rd • :| -S 2 c a 'o a o H ^ ^ a j,— s ^ ^ ^ ®3 ^ * 3 rt jš .Sj *> 2 = 5 o ft > w XJ P g -l'd o ’© o d a ^ :lii| •rrt ^ >CJ 03 -tH £*•'-' ■’—> +-‘ aSMšz M J3 OJ P3 >i3 0'd"a'0°,rt<:8,ao^ .. *h •• •; o *2 •; p rp £ ^ o N rP ?h;p ^ H?= fcs»a|all«a!|Sa S «.2,S-t§8 IH 11 ; ^ W-d'B > 03 u . „3 ^ ^ ^ i o t3 ^ i a O > os M E> n "-O ^ii n0o '—'^‘d o = "P © >u tT « • * d ti > 2'5^ = >S| I- ci >II a^Sp|>cM^ft£rt2 ca O.S i o ft> o #5 'a « = > .2,•« =!l|!!^|s O ^ o > OJ CC 03 ^ -T3 P! -. 2 aH ■°^S|i“" S 2| |.P5| > N a ^5 ■o -S a^>c o»> .2, .a -S S o > a S S g N •- a £^.g'p >-2^|| || 2 3 S"S 1 o s- u ' > .5 42 £ ^ _ OJ O OJ > >ns IPi I CO CO f- ▼- a v Tsstlllll A ^ A •- A . I .1.1 a 13|#|ls c S “-a s Se s š#l ■=■=?■§-Sli .2.3 sfl* "S oj- ^ a >n § ž S grt P 1 °s 'cAdi b .^-h 3^ oj >p :a . s -p m >-• I.I1p C/3 ‘ P > 2 “ ^ I i ^ rt P- ^ d P n 3 a ^ ~ > N a tj ,-g o - d cS f® a >.2£||||| 3ia Sfa g Oj P o c OJ >w UlllflUIl P7 ^ n " - 2 3^1 O O O c a J C > o o -s5 a -g rt o a a >.“2^ P a d H os ° 03 ^ >N .-I OS O rrj |j O rt rt d lO i N - .p O U N -£ g S g”. a*. 3l!aie.!»|siiiis > >CJ OJ >Č3 r£ -fH ^>>13 »J = -a o g« g s .J -S H > = - ^■p -M 5« C • O ZT | ^-g 1 ^ ^ * a^-d ..-p S a ^ ° - ° fl « 2 o >:s-3«|ii2isi:.š» oj '3 y a ! d .2,T3 a 3<1 o o .3 o> .2 c o fi ^ •g* . « "p ~J3 © a o aJa-c®^^ S "o ‘a - d g _ p ^ 05 •S &3 OJ ^ ^ P A-45 J >CJ OJ o 3 >W s|~^ as ^ sili*1'" >3 g - ^ ai-S« J.p-^ s 1*^0 41 > —. S a u .p^ii; sili Sfilii! M « § ‘S § rt g 2>u(St|g| 1^-2 § s>2a >W -^s o >cr «0 , ||S£j^||||i £ "3 ^ ° 5pa d>'2 ar: o a d ^ ^ - 2a ^ oj £ o S d 3 d a . . a '-iS^ •g'”S“ hi%nm*t PPm .o d> ^ s .s ^ 2 rt a p ;£............... dQ. ;® 2 Ci> ^ ^ ~ 01 ~ ~ ' fitifi N ■ ■ ^ ^r- ■* 'P > °= S M “a c 2 > ^ asp s£|| S-sr-Sg _, • rt, y ca ^o3 T3 o ^cc^rtj^osaj h | ° v-i fr-šr-b | g ^ oj .§ Si.M -bo6^ “3'^ n > p p a p 33, S -n 2 > -S •g .§ &■« T ■£ ° “ “' o g -Sad « >PC"C A 'S "3 ^ A A g -SA p ° p A A g A S A A 3 o' A = '3)^ > p p § s pf s m>0.> rt ia O a ^ ^ ° 3-p-3'rr! o 2- -d a 44 Sf-rt P a a rt ^■c..- >M 2»ui|3|% m li ii H f| 11 Sl lil 1! | š I! 11! pii^ ^ "lltilirillii^iiiiiiiiiiiiii^fiiiiriifisiiiirifiiiiriiiiiiiii.š | fi ca N O «^5 O 1 ' ‘I***! 04 t- c-M s ^ ____ .gScAČ&arS-^aS.Sžs-s-ŠA :5At: -AA Š 'rt d ts j§S'd^ AgAgig^ge adg ^ ®§ci S 5 rt SS-? “P>N g: a a 3 S ^ ^ ;g ^ .a a a §2^2 ga§ S| | 5= gS B ^ 2 3 ^ o d &is g § | g 2^ a S ^ v g 1= g g 2 p^MI-S „ "P'-«'« g 0, a a ^ rt, C5 ^ >n C »-5 Jl.lSill r g,’13 © n |-|:il 2 «s 3 | a >3 = J a ^ ** 0>g* a=o « a ^ * N O -S-s O O "133 Š p 5S|grtf"g S “1 Išl! s > 6'«r s..*?*f'| l-llll rfMi IS 3|s|Sl!l?-t||il:SE4as-sgB 'S.l^a&sl-Srff l» |«|l®|8cgS|>E;, e 3 af aO 'A ° rt ^ d > P.'^ 'm rt >g ft P o > > d a :a c? o, p ao^ a,« ^ d| ^ d,. >3 g N'p rti g p a >x* S '« = a ^ a g. > _ o 3 11 | s •? > s af’ dl^Saae„:3 ■P.2," «|'S.S s,^.«1 AS d S I >S .p 11 > ■- rt p P P :P p 6 a CD P d a :3?rt S o N pa 6 M a 44 S P. > tm o j; B a P' d > m Jh Jh 03 O o3 di^d C PJ N • o oj o c o a 8 £ ^ s S '“ghseoa •S'P ^ .2 ts o. J 'Hitlli i-' 11.:: 11 B 3 gp-S.8 g g T o * o g a ilž§!l4 s.Slpfl 11^11« § "t .Ii" S 3 "P -S gd s g .J'p| |-|.g’lp|?l O . oj 0) » k S S ■'rt 5? rt A s~ s4|i#|i isiiflp« MII o » 44 o, P -g a 8 1 2 .° ' +>> o oj d d r s o >o drtrt d Art, sc? d S M-g po->Io1 ? a :-d lo-HSlPlI f!!!tp«i lllllil#;! s rt-c *. ■§ a a e « OJ CD . H 3 g ^ o ^ l!« Hill« »l-šl e e Š Hill 84 ! i tl i S ll ii H HI! i; ii lil «15 »fr ^ S-«« g a.^-S r-^,^-0 6-3^ fea.e^a S 8 ...- Sgp! a >- S >2 b g ^ •S § = 'S’i A g rtS^sga-o J3 3 o s B 'jr -o o >g 44 '4 ■'-, e § i»= § IHSfH E ;ll!*f ## l”3Si mas S I u :g^w « a-g Izlili »•tž -N >0 le. liitiiniiifiiiiffiiiiiKiiH!- ■'^ 0.00 . ^ ?0 O M OJ oj d II !i'; g milili = 1.51 * tli« S Ilir IJpIsi llilAll -S .^-2 a, ■illlfli “>w °1-| S A g .S e g fc " " ' » 'd sto C3 o> d ^ gž 5 .g-a, b O^g I ®-| S iHsiHn« mnuiii diP ||||.Sb >o 8 'S. 3 rt s -g, S ^ O s .s^£ w- a §2§ a S ^ a » m , d ^3 § ^'8 2-š ;sg ■“1^0 „ >w w S 'g ili^ip n rp §•2 °'S,§.H'rt ^ e>o-s.|rt K _ o 8 So S,fe £*§ g | § •1 l(e*U?!*l * • Itll lili! ; i*1! s^8 gdp lll^P p !.l!il llftl »s ||| ?l|'l 11« is-s °!itr O cd » a s M- e-. 0 3 3 •I^Šo •^irr a'o §C0 §5 d _ O oo rt-, k d co iflllfilHfi! 8 B O •” g S š P» o oTi ~ § s e1 R '■ " 'N R 8 g-gfll § I i gg cT .O 3 I & 8 -S .8 . ^ _ ;s g >0 >0.2 § .g •“ 3 8 « •fc|3rt|rt~SoS3 i'8 a| S A 'ŠH | o g '~ .g,4S 3 rt ^ g1 S 8 ^ s « S'g o d'? 1 a8| ^1-5 li§ i . PPi O -3 « o » s ' £ T3 co OJ 03 C 03 03 >CJ > _ O <$ te too T5 o3 o3 o £ p 03 ^ sn - II s ■p g p Srt la ^ ° O -*-* ^>Sa co a c T3 N 01 p.'p z a d o o aa ^ db A p SAS d M > ;g £ "a "o d p ca > A g p a ‘N d; rt-1 _ £ a.S 3 aa °'5 C O 03 OJ r2 >S 03 ¥ 1 !•§ 0 N C ^ •£='" N £ >CJ 1 £ g rt p ±S QJ I-Ž.g.S' - Š g §š § >g ^ s >y £ N s ;s 3 a p p ;g t f 'g p p p OJ •oj ^ c o S 3 oj g g J Ph >o>0 " S m ^ >s^« g agrs-?^ o g.ssrt^ > liSrt-S s >|;s o.as-cdgsi^ ° g-sl Rpg|p s-a p p | O 5 a P 43 O. P Nj|Mb43g40ar ll?tii!!ssi=i:|| -SScg-HSrt^ co -d rt o^a-PoP^-^So g:>2glng,grtga s| d g d a d ° ,S ^ S*^ ^ Jh N T3 ^ > ^ & r£ HillfllHHI! AtllllP slit^ctlisli ilfflift d A-A g15 § lil r,i > ^ = •= ° ' Illli in H > - - ° £ 2.S g lil' 2; l^i!1lli|5?ii1 S,S>aP ° A5 §,5 &°p ° .o a ad 3 J fe-g ^ £ £ASS 5|SsSll.p,rt^^.S^«|2r gSoaoo g-g >'"'2 ft>'g^'4l.p,S.S ^2 S.p“4 o.2 - “ ” c a b a '53/3 g n ^ - d g g|fl |Ssilil Hit"2 liHIllilUiHtl J.S o a o ^ o 2 SS a^-£ s!!"|!llll;?r„, 000’§dN>;2PSa)P^, 'bC/JPcD-goaanaPflj.gjC, ^' ■rt ;:=LJ.SI "IlIH! N O tn ^/O It aAS ^5 -a’ d o a £ 4c5 T3 ||1 ^1s If! rO & o^Hcorf«cNic5rtH(MCM'ior:r- OtMCOCOtr-^fCrt^HC^^r-f0 CnOO^COCrtCDCDiOrf^t1-'^ cdcsicDcsiiocsioc-i^^^r' CO-^-^lOlOCOC-COCO^tr^ JCOlr-CD^LOCDrtHO^^ H c\] CO Tt^ CD OD^ r-t LO L ^ ^ r t—T 1-T rH rH t-H CH 00 pl1 OJ .= «5 'firS ^ g^-rt žrtlPo;>^-SlS = g|cSJ 1 g o g-Illld « s p?|p ižsliis#i|=;!!liHfi a§Hg||g|.°I-p^goS|| S§si Sili a p s p i ■rtr’,i« g-rt O s C ?-&B ^ g S o 2 ^ ^ «Il!llt!lllilI!1!I -rt ■ .—j rt O /3 -S Q^M _ P C '2 P b p > c ^ 5 4 ” .2, ~'a! 4 I ■c S 3 2 p 3 - 'o S a 3 4 > g ffl iHlIlIIP^Iiitli! - p > -2, n ffl .2 P g 2 « p 4 ,S - P a > go Q> H 2 (/> H :» W a N o« 2§ M§H SSs z5° 4J „ H >cfi H M I|i x,o£ COCOrt^^iOC^COOlCO Tf«-H^rt«CDCDCOCOO COlMCOCOCSIOSCOr-tO ioajcocdiOLOTj«'a5i> COCOrf-^iOCDD-COO OCOCOt-It-Ht-H^HCOO- rH^ai^HO^Oic-aico COCrt-rHOrHTfOtrtOi ^dcNicHcococNiioco COCO-^-^IOCOCrtCOO rrt AS as ES P ES AS p p c «g ppg§ '^cŽASPSSrž > >|2 co tl 03 oj o; -rt co II >w .JO -3 S O OJ ^ o AS^ 10 ^ a S C g ^ S! 0.3 I §g 4 S-2 2 131 :a-§a4 ||g ^ w X rt OO d” ■SJ-S O rt-j co P-^ oa c o XJ fl o OJ OJ £ Jh _ in O h-* O 0 > w O, Bi rg-S l^t2 C “ Ig S 3 .S S 4 p •- >tž 1 §> s §. -S o d it O« Ph |D O CD CD -f [rt |>- ^HCOCMCNJCD^L^r-CM C0(MC~05 CD 05 05 OlOlD CrtC-^HrHCDTf^-^Tf C-COCOCM CD CO CO ■^T oT 05 io o" cCJ OJ I-Š a S 3"H p “c "-H-Sl " g-2, o giŠ^ ž rrt '—! n . Jh te ^ d >CJ fi •p4 d OJ 6 4-3 lil! H H rj >N Jh ^ -tl o d I g ^ as 5 I o .2,0 3 #3^ 4ga J J4 a SJU « ft44 3 o4'S3 3 3^ g S g g,g 3 o &-b .S a2 > . H d HH HH I—I 'III >>> d oj W ooooooooo TfCMCrtir-OlOlOOO OOldCMTfrHrHCO«—liO CDOiOOIrtcdlrtCMO C0tJ«tJ«iOiOCOC^O5t-H d^J rt.g. s? I - g Si ;ddG;> sšlb - rt QJ >N H-* “ a d Prt p ooooooooo COTfrHTj«Tj«a5C0COO5 CD CM tH tJ« 05 C— CO CO LOcdcoc6Tj«"T^coirtio COCOTj«Tj«lOCD[rtCOO i d a Ei > > > > . t—« ggH 4 3 g .g, 2 .S O §43 rt a g 2 a > 3 i ft c 2rt~£g o 2 § 3,2 - 5 -d o E ES rt lltfll . O ;2 i o< a g- 'aBi3 S P n a I p > g S-SS,a.S2 S o w 3^3 S40 d C w SD ia rt P s P E a IH. lil- c/5 m -rH tu) d 'a ^“p! £ £ d oj £ ^ T3 i" ^ S2|°a§ J tuo 3 X5 • O d it >o > ^ >N ,u ^ ^ d d f« T3 oj a S £ £ oj £ fc * rt-2 £ « oj .rt o I OJ O <3 D O >W ^ ^ ” S o ^ S ■—i C O oj d •-' w >w d- o g^P « S s 8 1 s'a|° 2 rt a B ^ oi >n ž^IpI^ ^ o tJC'57^ II is i°.$ lifiiiMJlIiiiiiiipi .s >3 grt o-p^-brt ^ a^-g-rt-^-s.s-a as g sp “-s^ N a> s >«s aig pIslllgga^aSBS.oH^o^I ^iiiii§Psi^iii^6: Miha Kozinc: »Vsi očitki, da vlada ignorira parlament, so iz trte zviti.« E. A. Schwarzbartl: »Vlada nas hoče še pred volitvami prisiliti v sprejem več zakonov, a pred obravnavo lastninjenja moramo dokončati vse še nedokončane seje.« Stanko Buser ni rekel nič, nagelj in DE je vzel, z obrazom pa povedal vse. Sonja Lokar je rekla veliko in prav toliko povedala z nasmehom. Minister Igor je tudi bolj molčeč, zato pa veliko vidi in sliši. Da bi mu kaj ne ušlo, ga vselej dostavijo tik pred duri. Svobodni sindikati so imeli povedati vsaj toliko, da so potre- Tekstilke toliko, njihovi možje pa... bovali megafon. DAJ je umrl, NE DAJ ga je pokopal Tako star slovenski pregovor in drugi dodaja: »Kar je kletka za divjo zver, to je zakon za lakomnika, sebičneža.« Zakona o lastninjenju pa ni in ni. Če bog da, česar se poslanci izogibajo kot hudič križa, ga bomo dobili prav na dan izida t< številke DE. Tudi če bo, bo slabši, kot bi lahko bil. Zakaj, boste morda lahko izvrtali tudi iz obujenega spomina na poslansk« razprave s prejšnje seje. Še vedno se nam zde dovolj aktualne, predvsem pa fotogafije Saša Bernardija, saj so nasmehi več koi zgovorni. Pošteno a neizvedljivo »... Če bi hoteli dosledno spoštovati pravičnost vsakogar od nas, bi naredili tako zakompliciran mehanizem, da po mojem mnenju zakon ne bi mogel biti izvedljiv... Vsaj polovica amandmajev se nekako uvršča v tisto skupino, v kateri želijo ljudje s svojega vidika pravičnosti spremeniti ta delitveni model...« Tako je menil Emil Milan Pintar in s tem protislovjem priznal vsaj nekaj - da večina meni, kako bi bilo lastninjenje lahko bolj pravično, on pa nasprotno meni, da bi bilo tisto, kar ima večina za nepravično, neizvedljivo? Neuresničljiva večina Tudi Mile Šetinc je govoril o »najbolj številčnih in tudi najtežje rešljivih amandmajih«, pa nam zdaj ni jasno, kako si naši poslanci predstavljajo demokracijo. V njej naj bi bilo menda najlažje rešljivo, če ne edino sprejemljivo prav tisto, za kar se zavzema večina. Tudi otroci so državljani Sonja Lokar je pojasnila svoj amandma, po katerem bi v delitvi družbene lastnine sodelovali tudi otroci: »Otroci so prav toliko državljani kot drugi takšni, ki pri ustvarjanju družbene lastnine niso sodelovali, pa jim zakon daje pravico do sodelovanja v delitvi. Prav nobenih garancij nimamo, da bo mogoče družinsko politiko uveljaviti v krajšem času. Zato bi na ta način vsaj simbolično olajšali breme staršev, saj je le na njihovih plečih šolanje, vzdrževanje, vsa skrb za otroke.« Priznanje »Že Mencinger ni imel kaj podariti, on je lahko le kaj priznal in tudi mi moramo z zakonom priznati to, kar je delavec (v ednini) po letu 1971 v ustvarjenem dohodku že imel,« se je pridušal Ludvik Toplak. Kje so bili sindikati Ignac Polajnar je vprašal »sindikate, svobodne, neodvisne, nad-neodvisne in vse mogoče sindikate, kaj le so delali v treh letih - če so sploh kaj delali — da bi spremljali dogajanje v slovenskem gospodarstvu. Če so, bi lahko dvignili vik in krik že davno pred nastajanjem tega zakona... Ni ga bilo junaka, ki bi vsaj prijavil, kako se družbeni kapital seli v privatne roke, vsaj prijavil, če si ni upal dati v javnost. Sprašujem se, kje so bili sindikati?!« Bili so, a ignoriranj Dušanu Semoliču je bilo žal, ker ni zraven »mojega kolege Franceta Tomšiča, saj bi verjetno družno kakšno rekla na ta očitek. Cenim vašo skrb, izraženo v vprašanju, kje so bili sindikati doslej. Žal je bilo in je do sindikatov pre- več ignorance in ne Škarij ne platna tudi ni v naših rokah. O vsem, kar smo počeli, res nismo obveščali poslancev osebno, saj smo računali, da so oni prvi, k', morajo kaj narediti. Ta parlament je ustanovil komisijo za proučitev zlorab družbenega premoženja. Če začnemo pometati, poglejmo vendar najprej pri sebi.« Dr. Emil Rojc Kariera kot spreminjanje Podjetništvo in razvoj kadrov Podjetniške razvojne zasnove v razvitih državah že od sredine sedemdesetih let ne gradijo več na novih tehnologijah kot osnovnem spodbujevalcu razvoja, ampak predvsem na kadrih. To postavlja v ospredje skrb za razvoj človeških potencialov, za uveljavljanje različnih sistemov in metodologij razvoja kadrov ter modelov planiranja karier sodelavcev. Po tej poti je mogoče spodbuditi načrtovanje osebnega strokovnega razvoja do zgornjih meja posameznikove zmožnosti. Z načrtovanjem karier je mogoče sodelavcem približati možnosti razvoja njihove poklicne poti in jih usmerjati k delu, v katerem bodo najuspešnejši. Zadovoljstvo pri delu pa je močan vzvod sproščanja človekove ustvarjalnosti. Vsebina I. Podjetništvo in načrtovanje razvoja kadrov Optimalen razvoj sodelavcev Od klasične personalne h kadrovsko razvojni družbi Vrednote in pravila podjetniške kulture Ciljna kvalifikacijska struktura podjetja Računalniško spremljanje poklicne poti II. Načrtovanje razvoja človeških potencialov kot sestavina strateškega planiranja in razvojnega poslovanja Strateški razvojni načrt podjetja Načrtovanje razvoja sodelavcev III Ugotavljanje potreb po znanju kot kriterij standardov kakovosti - ISO 9001 Metodološki postopki m orodja za ugotavljanje potrebnih znanj Pravilnik o ugotavljanju potreb po znanju IV. Nekatera načela kadrovske strategije in načrtovanje karier V. Elementi sistema razvoja kadrov VI. Metodologija načrtovanj karier A. Kaj vsebuje in kdo so njeni nosilci Manj improvizacij in dela s kadri »po posluhu« ss Nujne spremembe v stilu vodenja Kako sodelavce motivirati in stimulirati za načrtovanje karier B. Metodološke smernice za izdelavo orodij in pripomočkov pri načrtovanju karier Upoštevati komu je metodološko orodje namenjeno Zagotoviti multidisciplinarni strokovni pristop Razviti svetovalno delo Ocenjevati ustvarjalni potencial sodelavcev Sodelavce usmerjati Ocenjevati rezultate usposabljanja Spremeniti staro strukturo delovnih mest Izboljšati sistem nagrajevanja in napredovanja C. Sestavine ustrezne metodologije načrtovanja karier Kadrovski portfolio Ocenjevanje delovne uspešnosti in razvojni možnosti menedžerjev Letna anketa o poklicnih željah in strokovnih ambicijah sodelavcev Letni razgovor s sodelavcem Protokol za evidentiranje »letnega razgovora« Načrt razvoja vodilnih kadrov Kadrovska evidenca načrtovanja karier VIL Priloge Želja in namen avtorja te brošure sta bila, skrajšati poti iskanja in uveljavljanja novih prijemov v kadrovski dejavnosti naših podjetij. Zato v njej seznanja s konkretnimi metodološkimi pripomočki. Poslovodstva in strokovne kadrovske službe v podjetjih jih bodo skladno s svojo poslovno filozofijo in kadrovsko razvojno strategijo lahko prilagodili svojim potrebam in pričakovanjem. Priročnik je izšel pri ČZP Enotnost, IJubljana, Dalmatinova 4. Gena priročnika je 8S0 SIT. ] Premoženjski davki potrebni prenove V skupščinski proceduri je osnutek zakona o spremembah zakona o davkih občanov. Zakon predvideva le podaljšanje veljavnosti občinskih odlokov o davkih od 1 Premoženja, od dediščin in daril ter od dobitkov od iger na srečo. Tem trem davkom, ki so po uvedbi dohodnine edini i ostali v občinski pristojnosti, se s koncem letošnjega leta namreč izteka rok trajanja, In če ne bi imeli tega zakona, bi teh davkov Po novem letu ne bilo več. Podaljšanje veljavnosti naj bi trajalo le eno leto, saj Piše: Janez Kopač vlada namerava prihodnje leto reformirati vse tri vrste davkov. Gre torej za dogodek, ki ni dogodek, saj ne bo nobenih sprememb. Edina sprememba je uvedba davka na dediščine v tistih Primerih, ko starši otrokom podarijo bivše družbeno stanovanje, kar je bilo doslej oproščeno davka, ti pa ga prodajo naprej z dvoodstotnim davkom na promet nepremičnin. Če bivše družbeno stanovanje prodaja nekdanji nosilec stanovanjske pravice, zdaj lastnik, mu sledi precej velik pribitek pri dohodnini. S fiktivno podaritvijo stanovanja otrokom (otroci so prvi dedni red l7t taka transakcija ni obdavčena) se je bilo moč pribitku pri dohodnini izogniti. Poslej naj bi se tudi otroci v takih primerih Čteli za drugi dedni red, kar pomeni ob fiktivni podaritvi stanovanja, vrednega približno 100.000 DEM, kakšnih 8.700 DEM : davka na dediščine. . V Sloveniji imamo davek od premoženja, ki je tako slabo , ; Urejen, da je z njim več dela kot koristi. Davčni zavezanci so lastniki oz. uživalci hiš, stanovanj, garaž m vikendov. Davčna osnova je vrednost objekta, ki jo po točko-I vanju s pomočjo vrednosti točke v občinskem odloku ugotovi °bčina. Neobdavčenih je prvih 160 m2 stanovanjske površine, v katerih zavezanec biva sam ali je tam njegova družina ali pa tam biva nekdo, ki mu je bila z odločbo dodeljena stanovanjska Pravica. Stopnje davka so progresivne in so višje za prostore, ki *o deklarirani kot poslovni, vendar so neizkoriščeni. Davčna oprostitev velja za poslovne prostore, ki se uporab- ljajo za opravljanje dejavnosti, za hiše kmetov in za cerkvene stavbe. Davčne oprostitve je prvih deset let po vselitvi deležen lastnik novozgrajene stanovanjske hiše, stanovanja ali garaže. Tovrstne oprostitve so deležni tudi črnograditelji. Davčni zavezanci so dolžni sami sporočati podatke, ki imajo za posledico spremembo davčne obveznosti, vendar neizpolnjevanje te obveznosti ni sankcionirano. Določanje vrednosti stanovanj kot davčne osnove temelji na različnih kriterijih in ni standardizirano. V gorenjskih občinah stavbo vrednotijo po velikosti kvadrature, štajerske občine kombinirajo točkovanje in velikost kvadrature, pretežni preostali del slovenskih občin pa za določanje vrednosti uporablja točkovanje objektov. Vrednost točke ali kvadratnega metra je določena enkrat letno, kar v inflacijskih razmerah pomeni njeno popolno nerealnost. Tako je npr. občina Lj. Bežigrad v l. 1990 s tem davkom zbrala smešnih 1.560 DEM davka. Pomembnejši od davka od premoženja je prispevek za uporabo stavbnih zemljišč. Območja, za katera je treba plačevati ta prispevek, so mestne in nemastne pozidane in zazidljive površine. Višino prispevka določa opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti, lega in namembnost stavbnega zemljišča, motnje pri njegovi uporabi in izjemne ugodnosti zemljišča v zvezi s pridobivanjem dohodka. Vsaka od navedenih značilnosti se zaračunava s točkami. Oprostitve so deležni socialno ogroženi državljani in državljani, ki so ob gradnji ali nakupu stanovanjskih objektov plačali prispevek k stroškom urejanja stavbnega zemljišča, delne oprostitve pa so deležni državljani, ki plačujejo krajevne samoprispevke za izgradnjo komunalnih objektov. Poleg tega občine same določajo nekatere oprostitve. V Ljubljani npr. so plačila prispevka dve leti od vpisa v register oproščeni zasebniki (razen gostincev) in podjetja s področja dejavnosti drobnega gospodarstva ter vsa podjetja, ki imajo izgubo. Tudi prispevek za uporabo stavbnega zemljišča ima vrsto nesmislov. Občine neprestano, ob vsaki reorganizaciji podjetij, preračunavajo točke na novo in včasih brezuspešno iščejo novega zavezanca za prispevek. Prispevek za uporabo stavbnih zemljišč ne kaže kakšnih posebnih rezultatov, davek od premoženja pa je celo škodljiv, saj je zaradi visokega praga obdavčitve (160m2) in majhnosti davka prispeval k bohotenju velikih in napol praznih hiš. Izkoriščenost stanovanjskega fonda v Sloveniji je strahotno slaba in to ni nič drugega kot stran vrženo nacionalno bogastvo. Zato mislim, da bi bilo bolje davek od premoženja in prispevek za uporabo stavbnih zemljišč ukiniti ter namesto njiju uvesti prostorsko rento, ki bi jo urejale občine same. Prostorska rentd pa naj ob socialnih in razvojnih korekcijah ter sankcijah zlorgbe prostora upošteva le dve pomembni značilnosti rabe prostora: lokacijo (razlikuje med mestnim središčem ali morsko obalo na eni strani ter zakotno vasjo na drugi) in kvadraturo. Vse drugo je le izguba časa in denarja. PRISPEVAJTE ZA materinski dom: Prispevke lahko nakažete na žiro račun ZPMS, Miklošičeva 16, Lj., štev. 50101-678-45223 s pripisom »za materinski dom«. Hvala! Odbor za materinski dom pri reviji Otrok in družina, Miklošičeva 16, Lj., tel.: (061) 311 658 Pokrovitelji: Janez Hacin, Državna založba Slovenije d.d., Cankaijev dom, Simotisk-Papirus in vsi, ki se nam boste še pridružili! MARIBOR NA RAZPOTJU (4) Preobrazba bo boleča Piše Tomaž Kšela Prilagajanje mariborskih podjetij pogojem gospodarjenja v srednji Evropi bo zelo težavno, tudi če bodo podjetja pri tem imela podporo širše skupnosti. Po enotni oceni domačih in tujih strokovnjakov, ki sodelujejo pri projektu »Maribor jutri«, bodo ob vključevanju v Evropo zaradi konkurenčnosti mariborska podjetja morala odpuščati odvečne delavce. Nekaj teh delavcev si bo verjetno ustvarilo nova delovna mesta v storitvenih dejavnostih, kmetijstvu in predelavi hrane, veliko pa jih bo najbrž dalj časa ostalo brezposelnih. V Mariboru je bilo največ zaposlenih ravno v letih, ko je gospodarstvo začelo najhitreje stagnirati. Leta 1987, ko se je fizični obseg industrijske proizvodnje začel hitro zmanjševati, je bilo v Marij' boru zaposlenih več kot 99 tisoč delavcev. Danes je v mestu zaposlenih manj kakor 75 tisoč oziroma približno toliko kakor leta 1973. Vendar pa se število zaposlenih naglo zmanjšuje. Lani je denimo bilo v mariborskem gospodarstvu zaposlenih nekaj več kot 60 tisoč delavcev, sedaj jih je samo še 51 tisoč. V Mariboru je že 13 tisoč brezposelnih, v regiji pa že več kot 23 tisoč. Ne glede na to, kakšno bo natančno število zaposlenih, pa je jasno, da Maribor potrebuje dobro mrežo socialno-varnostne pomoči. V Mariboru bo kmalu 15 tisoč brezposelnih, v mestu živi 35 tisoč upokojencev, mesto nudi zatočišče tudi nekaj tisoč beguncem iz Bosne in Hercegovine. Ali je v teh pogojih sploh mogoče vzpostaviti učinkovito mrežo socialnovarnostne pomoči? Strokovnjaki »SRI International« ocenjujejo, da bi Maribor lahko dosegel stopnjo za-poselnosti s konca osemdesetih let ponovno okoli leta 2000, seveda če bi se gospodarska preobrazba začela takoj in bi tekla brez socialnih nemirov. ‘In kakšen naj bi bil po projektu »Maribor jutri« Maribor jutri? Kovinskopredelovalna in strojna industrija, ki sta od nekdaj v ponos mestu, naj bi proizvajali specializirane komponente in opremo za sorodne clusterje - v srednji Evropi. Zato bi najprej potrebovali polovico manj delavcev, sčasoma pa bi se zaposlenost dvignila na 15 tisoč de-.lavcev. Gradbeništvo naj bi delalo doma ter nudilo specializirane storitve in izdelke tujim industrijskim velikanom. Za to bi potrebovalo; polovico manj delavcev in bi zaposlovalo šest tisoč kvalificiranih delavcev . in inženirjev ter dizajnerjev. Tudi tekstilna industrija naj bi se specializirala in postala dobavitelj oblačilni industriji Svobodni Sindikati ^ Slovenije v Italiji, Nemčiji, Franciji in Skandinaviji, vendar bi zato potrebovala štiri tisoč zlasti izobraženih kadrov. Trenutno tekstilna industrija zaposluje sedem tisoč delavcev, med katerimi jih mnogo nima ustrezne izobrazbe. V raznovrstni proizvodnji, ki naj bi bila usmerjena v tržne »niše« v srednji Evropi, bi lahko namesto sedanjih tri tisoč delalo pet tisoč delavcev. Perspektivo ima tudi prehrambena industrija in proizvodnja kmetijskih proizvodov, ki je že sodobno razvita. Z razvojem vinogradništva, sadjarstva, vinarstva in proizvodnje sadnih sokov v Mariboru naj bi se zaposlenost povečala s tri na pet tisoč in več delavcev. Vključevanje sodobne industrije v srednjo Evropo bo spodbudilo razvoj poslovnih storitev, za kar ima Maribor tudi ustrezno lego in druge prednosti. Namesto sedanjih tisoč naj bi bilo na tem področju zaposlenih pet tisoč ljudi. Maribor potrebuje profesionalno vodeno turistično korporacijo, hotel po mednarodnih normativih in turizmu predane ljudi. Mnogo za turizem ugodnih pogojev pa že ima. V turizmu in trgovini na drobno bi naj bilo zaposlenih šest tisoč ljudi. Maribor ima idealno prometno lego, da postane središče prevozniške in zunanjetrgovinske dejavnosti, kjer naj bi namesto današnjih tisoč bilo zaposlenih štiri tisoč delavcev. S takšnim gospodarstvom, univerzo, množico srednjih šol, novo opero in gledališčem bi Maribor lahko postal primerljiv z razvitimi srednjeevropskimi mesti. Toda kako to doseči? Da se ne bi ponovilo Piše: Franci Križanič Od maja 1990 do maja 1992 je vlada gospoda Peterleta dosegla: - 23-odstotni padec industrijske produkcije, - 32-odstotno znižanje gradbene dejavnosti (merjeno po delovnih urah), - 61-odstotni padec dejavnosti prometa (velik tudi zaradi slučajnega nihanja); - zmanjšanje števila delovnih mest za skoraj 127 tisoč; - porast stopnje brezposelnosti na 10%; - upad realnih osebnih dohodkov za 15%; - realno zmanjšanje prodaje trgovine na drobno za 30%; - porast inflacije od -1.4% v maju 1990 na 6.5% v maju 1992; - povečanje izvoza od 399 milijonov dolarjev v maju 1990 na 404 milijone dolarjev v maju 1992; - zmanjšanje uvoza od 394 milijonov dolarjev v maju 1990 na 341 milijonov dolarjev v maju 1992. Za pozitivno lahko štejemo samo povečanje izvoza za 1.3% oziroma 5 milijonov dolarjev. Vsi drugi »dosežki« pa so negativni oziroma kar katastrofalni. Na tako neugodne rezultate so vplivale različne okoliščine. Pri tem pa je treba upoštevati, da so bile nekatere pozitivne (prekinitev odvisnosti od jugoslovanske ekonomske politike in s tem možnost za lastno usklajeno monetarno, fiskalno, zunanjetrgovinsko, dohodkovno in razvojno politiko; prenehanje plačevanja visokih davkov v zvezno blagajno; možnost lastnega slovenskega nastopa in promocije v svetu; možnost najugodnejše nabave blaga in uvoza brez vezanosti na zaprt jugoslovanski trg dragih polizdelkov in surovin, ki so bile pogosto še slabše kakovosti od svetovne konkurence, druge pa negativne (zmanjšanje možnosti prodaje in nakupa na trgih drugih jugoslovanskih republik, v Vzhodni Evropi in Iraku). Rezultati kažejo, da vlada gospoda Peterleta ugodnih okoliščin ni izkoristila, neugodnih pa ne amortizirala. Njen poglavitni »greh« je bil nesposobnost in nepripravljenost za stabilno spodbujanje izvoza, s katerim bi si lahko (in si, upajmo, tudi bo) slovensko gospodarstvo nadomestilo izgubo jugoslovanskega in skrčenje vzhodnega trga. Vlada bi ta izvoz lahko spodbujala najprej z izvoznimi subvencijami, nato pa z aktivno tečajno politiko, t.j. intervencijskimi nakupi na podjetniškem deviznem trgu (finansiranimi z davki pokritega ali deficitarnega državnega proračuna). Druga napaka je bila brezbrižep. odnos vlade do likvidnostne krize. Ta odnos se je kazal v pasivnem spremljanju hitre rasti cen monopolnih dobrin, ki so vplivale na indeks inflacije in preko sistema indeksacije na podražitve skoraj vsega blaga ter storitev v naslednjem mesecu - v času monetarne samostojnosti od novembra 1991 do maja 1992 so cene zato (kljub omejeni denarni ponudbi in velikim pričakovanjem državljanov Slovenije) naraščale povprečno po okoli 12% mesečno - pred njo, od maja 1990 do oktobra 1991, pa povprečno po okoli 7% mesečno. Ko je, v obdobju »konstruktivnih nezaupnic vladi« slovenska protimonopolna politika postala aktivnejša, se je "inflacija »umirila« na okoli 5% mesečno. Tretja napaka je bil, če že ne brezbrižen, pa vsaj diletantski odnos vlade do dolžniške krize na Slovenskem. Eden od problemov slovenskega gospodarstva je visok dolg, ki nima realnega pokritja. Sposojen kapital je bil vložen v gospodarske projekte z manjšo stopnjo donosnosti od pogodbeno opredeljene obrestne mere. V primeru sposojanja za vračanje starih kreditov velja takšno razmerje že po definiciji. Funkcija obrestno obrestnega računa je eksponentna, dolg pa raste eksplozivno. Vsako zavlačevanje pri reševanju takšne krize krizo še dodatno poglobi. Vlada gospoda Peterleta je s sanacijo bank in gospodarstev zavlačevala (podjetjem v težavah je samo oproščala davke in prenašala breme finansiranja države ter javnih služb na rastoči del gospodarstva). Kljub vsemu stanje ni tako kritično, saj gospodu Peterletu glavna napaka, t.j. nacionalizacija slovenskega gospodarstva, vendarle ni uspela. V lastni vladi se je najprej sprl z ekonomisti, jih »izgnal«, nato pa je doživel še »odhod« intelektualcev iz Demosa. Slovenija je ohranila tržno gospodarstvo z možnostjo, da zakonsko opredeli »titularja« dosedanje družbene lastnine in omogoči podjetjem finansiranje svoje dejavnosti z izdajanjem delnic ter delitvijo skupnega dobička in tveganja. Glede na to, daje gospod Peterle geograf in zgodovinar, ne _ pa ekonomist, lahko napake njegove vlade pripišemo sveto-valčem in najtesnejšim sodelavcem našega bivšega predsednika vlade. Da se ti do sedaj še niso poboljšali, kažeta zlasti dva pojava: t.i. Toplakov zakon o administrativni uravnavi obresti in nepripravljenost Demosa za podporo zakonu o sanaciji slovenskih poslovnih bank. Toplakov zakon bo, če. bo sprejet, brez dvoma povzročil nov vrtinec gospodarske krize s povečano brezposelnostjo in še večjo revščino, zavlačevanje s sanacijo slovenskih poslovnih bank pa je eden od vzrokov, da se gospodarsko okrevanje v Sloveniji še ni začelo. BOLEZEN NE UDARI ENAKO V razpravi je plan zdravstvenega varstva do leta 2000 katerega eden glavnih ciljev je zmanjševanje razlik v zdravju med prebivalstvom. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi namreč do leta 2000 zmanjšali razlike v zdravju prebivalcev različnih držav in med skupinami prebivalcev v posamezni državi za najmanj 25 odstotkov, s tem da bi izboljšali zdravstveno raven manj razvitih narodov in prikrajšanih skupin prebivalcev. Ta cilj bomo dosegli, če bomo izpolnili temeljne pogoje za zdravje ljudi, če bomo zmanjšali tveganja, ki so povezana z načinom življenja, če bomo izboljšali zdravstvene vidike življenjskih in delovnih pogojev, če bo učinkovito zdravstveno varstvo dostopno vsem ljudem. V zdajšnjem obdobju gospodarskega nazadovanja, v času, ko podiramo namesto da bi dosedanji sistem zdravstvenega zavarovanja, s katerim smo se ponašali pred svetom, pametno dograjevali, je veliko vprašanje, kako bomo te cilje dosegli. Da bi lahko zmanjšali razlike v zdravju, bi morali po mnenju strokovnjakov poskrbeti, da bi bili osnovni dejavniki, ki prispevajo k zdravju, enako dostopni vsemu prebivalstvu. Za primerjavo med različnimi deželami je v prvi vrsti moč uporabljati podatke o umrljivosti. V Sloveniji že VOJAŠKA STANOVANJA NAPRODAJ V zvezi z zahtevami za razprodajo vojaških stanovanj so se najprej oglasili socialisti. Menili so, da morajo zanje veljati enaka pravila kot pri odkupu drugih stanovanj. To pomeni, da morajo imeti možnost odkupa tudi ožji družinski člani vojaških oseb; zaradi še svežega spomina na agresijo na Slovenijo pa naj si država vzame diskrecijsko pravico, da v določenih primerih zavrne prodajo stanovanja posameznemu prosilcu. Socialisti menijo, da je treba vojaška stanovanja, ki so po njihovem izračunu vredna okrog 50 milijonov DEM, čimprej prodati, denar pa naj gre v proračun. Predlagajo tudi, naj bi v prazna vojaška stanovanja začasno naselili Slovence, ki so pribežali iz Bosne in Hercegovine in so zdaj v Sloveniji brez vseh sredstev za bivanje in preživljanje. V zvezi s privatizacijo vojaških stanovanj je minister Jazbinšek zatem povedal, da poteka v vladi usklajevanje stališč. Dejal je še, da se bo prodaja teh stanovanj začela še pred koncem leta. Prav tako pa je že določeno, da se bo kupnina stekala v republiški proračun. Vse torej kaže, da bodo končno tudi vojaška stanovanja (v Sloveniji jih je 8.107, od tega okrog 4.000 v Ljubljani) naprodaj po določilih veljavne stanovanjske zakonodaje. To pomeni, da bodo lahko tisti imetniki stanovanjske pravice, ki so jo pridobili legalno, oziroma njihovi ožji sorodniki stanovanja odkupili pod enakimi posebnimi pogoji, kot veljajo za imetnike stanovanjske pravice v drugih družbenih stanovanjih. Stanovanja bodo torej lahko odkupili tudi ožji sorodniki dosedanjih najemnikov vojaških stanovanj (hči, sin, posvojenec, žena, mož) z enkratnim odplačilom kupnine (60 odstotkov popusta) ali na obročno odplačevanje (popust je odvisen od odplačilne dobe kupnine). Po oceni obrambnega ministrstva, ki jo je naredilo že spomladi, naj bi privatizacija vključila okrog 5.500 vojaških stanovanj. V. O. sedaj zaostajamo za razvitimi deželami zahodne Evrope v pričakovanem trajanju življenja za eno do tri leta pri ženskah in za tri do pet let pri moških. Najpomembnejši vzrok za krajše pričakovano trajanje življenja je visoka umrljivost zaradi poškodb, zlasti otrok in mladine. Med vzroki smrti v starostni skupini 15 do 24 let imamo v Sloveniji pri moških 85,4 odstotka smrti zaradi poškodb in pri ženskah 63,4. Povprečje za Evropo je tako za ženske kot za moške skoraj dvakrat manj. Vzrok visoke umrljivosti moških, starih od 20 do 64 let, so pri nas poškodbe, bolezni obtočil, rak na pljučih, alkoholne okvare jeter in samomori. Pri ženskah pa so vzrok zgodnejše smrti poleg poškodb rak na dojki in materničnem vratu. Opazne so razlike v zdravju prebivalstva na različnih področjih in v različnih rizičnih skupinah. Primerjava umrljivosti prebivalstva zaradi raka, bolezni obtočil, poškodb in samomora je pokazala, da so med območji 1,5- do 2-kratne razlike v verjetnosti, da bodo prebivalci umrli zaradi nevedenih vzrokov v starosti 20 do 64 let. Umrljivost moških srednjih let še vedno raste, medtem ko umrljivost enako starih žensk že dve desetletji pada. Pri moških je v primerjavi z ženskami šestkrat večja verjetnost, da bodo umrli zaradi raka na pljučih v zvezi s kajenjem in 2,3-krat večja verjetnost, da bodo umrli zaradi bolezni obtočil. Prav tako je pri moških dvakrat večja verjetnost, da bodo kot mladostniki naredili samomor. V odraslem obdobju je ta verjetnost in verjetnost, da bodo postali alkoholiki, v primerjavi z ženskami kar štirikrat večja. Po teh podatkih sodeč, so dejansko ženske tiste, ki podpirajo tri hišne vogale, če ne še kaj več... Razlike v zdravstveni sliki odsevajo tudi v socialnoekonomskem stanju posameznika ali njegove družine. Analiza štiriletne umrljivosti prebivalstva zaradi bolezni dihal, prebavil, obtočil in poškodb je pokazala, da je pri manj izobraženih prebivalcih v Sloveniji bistveno večja verjetnost, da bodo umrli prezgodaj zaradi bolezni kot pri višje in visoko izobraženih. To pa pomeni, da se bo ob hitrih družbenih spremembah in uvajanju tržnega gospodarstva v Sloveniji ter s tem povezanega naglega padanja življenjske ravni in izrazitega razslojevanja prebivalstva, zdravstvena slika prebivalstva še poslabšala. Še posebej tistih z najnižjimi prejemki, brezposelnih in težje zaposljivih ... POVPREČNA PETLETNA UMRLJIVOST NA 1000 PREBIVALCEV obdobje 1986-1990, starost od 20 do 64 let Izbrani vzroki smrti Zdravstv. regije 1 Prometne nesreče Samomori Bolezni obtočil Bolezni prebavil Celje 1 0.31 0.47 1.39 0.65 N. Gorica 1 0.21 0.31 1.26 0.47 Koper 1 0.29 0.26 1.13 0.40 Kranj 1 0.27 0.37 1.10 0.37 Ljubljana 1 0.26 0.35 1.10 0.39 Maribor 1 0.27 0.47 1.44 0.76 M. Sobota 1 0.25 0.36 1.66 0.66 N. mesto 1 0.39 0.45 1.25 0.81 Ravne 1 0.25 0.42 1.28 0.59 Grobo relativno 1.87 1.79 1.50 2.23 tveganje (1.0, 3.6) (1.1, 2.9) (1.2, 1.9) (1.5, 3.3) Pravi, da nima kam iti, da nima od česa živeti. Ko bi bil vsaj zdrav, bi se še nekako znašel, tako pa povesi glavo in v očeh se lesketajo solze. V pravni službi sestavijo pritožbo, saj menimo, da je delavcu kršena njegova pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev. Res je, da ima stalno prebivališče v Bosni, vendar začasno biva v Sloveniji že od leta 1978, ko je tu sklenil delovno razmerje za nedoločen čas. Zdaj se ni izselil v tujo državo. Odločba Zavoda očitno temelji na predpostavki, da se je delavec izselil, ker tu nima stalnega prebivališča. Odločba je bila poslana na njegov začasni naslov v Mariboru. Ker sem potrebovala še nekaj podatkov, sem se zglasila na tem naslovu. Vrata mi je odprla njegova gospodinja, čila in zgovorna 78-letna gospa. Prijazno me je povabila v stanovanje in prav prijetno sva poklepetali. Z vso človeško skrbjo mi je govorila o Nurku, kot ga sama kliče. Še pred dvema letoma je bila v gosteh pri njegovih starših v Bosni. Pravi, da je iz poštene, delovne družine, opisuje njihovo gostoljubnost in lepote kraja. Med drugim je rekla tudi: Nurudin pride v Slovenijo iz osrednje Bosne pred 14 leti. Zaposli se kot ključavničar v firmi, ki ima sedež v drugi republiki, tu je le poslovna enota. Dela na terenu, na različnih gradbiščih, potuje. To niso tista prijetna potovanja, za katera se človek odloči. So potovanja od objekta do objekta, od barake do barake. Pri takšnem delu in življenju nima ne časa ne možnosti, da bi kje pognal korenine. V mestu je kot podnajemnik, začasno prijavljen. Stalnega prebivališča nima. Leta 1981 na enem od gradbišč pri varjenju na konstrukciji omahne v globino. Poškoduje si hrbtenico. Po dolgotrajnem zdravljenju ostanejo posledice. Ne sicer vidne; bolečine v kolkih, v križu prenaša strpno, tiho. Dobi status delovnega invalida III. kategorije, razporejen je na drugo ustrezno delo in priznano mu je nadomestilo plače. Dela v skladišču, življenje teče, v svoji skromnosti je zadovoljen. Do rodnega kraja ima nekaj ur vožnje z avtobusom. Avta nima. Domov se odpravi, kadar le more. Staršem pomaga pri ureditvi skromne hiše, v kateri si izgovori tudi sobico zase. Na takih pogostih obiskih se zaljubi in poroči. Otrok še nima. Letos maja meseca je njegova firma šla v stečaj. Pristane na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer mu kot invalidu III. kategorije gre pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev. Tudi s tem skromnim nadomestilom bi se v teh težkih časih dalo preživeti. Domov ne more. Žena ne more sem, ker ima tako imenovano delovno obveznost. Za slovensko državljanstvo ni zaprosil. Nemočno gleda poročila o razrušenih hišah v njegovem Maglaju. Ali bo njihovi prizaneseno? Ali je žena živa, kaj je s starši, brati, sestrami? Na ta vprašanja ni odgovorov. K vsemu hudemu pride še odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da mu s 1. 10. 1992 preneha pravica do nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev. Odločitev temelji na 201. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki odloča, da se uživalcu pravic, ki se kot tuj državljan za stalno izseli v tujino, izplačujejo denarni prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v tujino, če je s to državo sklenjen sporazum ali če ta država priznava takšno pravico državljanom Republike Slovenije. Po ustnih informacijah mu je bila pravica ukinjena v skladu z internimi navodili službe, ki pa jih nismo mogli pridobiti. Socialno ogrožen, prestrašen in ves plašen pride spraševat, kako in kaj. Tiho pripoveduje o vsem. EJ, NURUDINE! »Veste, mene ne ubija starost, ampak vse to, kar se dogaja v tej vojni. To je preveč, to me bo ubilo.« Hudo ji je za Nurka, ne ve, kaj bo z njim. Od meseca maja brez plačila skrbi zanj. Saj ga ne more pustiti, da bi bil lačen. Prepričana sem, da bo v pritožbenem postopku Nurudinovi zahtevi ugodeno. Da bo ponovno pridobil pravico do namestila plače za čas čakanja na zaposlitev, saj ta individualna pravica delavca ni vezana, ni pogojena niti z državljanstvom, niti s stalnim prebivališčem. Že citiranemu zakonskemu členu glede vsebine v ničemer ne oporekam. Povsem normalen je v urejanju odnosov med denimo Slovenijo in Avstrijo, ne pa z državo, ki kljub mednarodnemu priznanju ne funkcionira, ki je v vojni. Oporekam temu, da ljudi, ki so čez noč postali tujci, obravnavamo tako kot prebivalce kake države, ki obstaja že vsaj toliko časa, da bi z njo bilo možno vzpostaviti diplomatske in vše druge odnose. Z državo Bosno pa naša država takšnih sporazumov, kot so predvideni v 201. členu, objektivno še vsaj nekaj let ne bo sklenila. Takrat bo naš Nurudin v skladu s sklenjenim meddržavnim sporazumom pridobil pravico do tistega, kar mu gre. Do takrat pa nikogar ne skrbi, kaj je z njim, ali je živ ali je mrtev. Ne, ne, tako ne gre, ljudje božji. Mislim, da bi morali za reševanje takih in podobnih problemov, ki niso zgolj to - gre za usode in življenja ljudi - določiti prehodno obdobje strpnejšega obravnavanja in reševanja problemov. Sprašujem se, koliko ljudi, posameznikov se bo v labirintih zakonov in birokracije, v izredno poslabšanih medsebojnih odnosih, ki izhajajo tudi iz slovenske samozadostnosti in naraščajočega nacionalizma, zgubilo, zlomilo. To me skrbi, to me boli. Tudi Evropa, ki se ji tako dobrikamo, bo prizadevanja naše države za vključevanje vanjo ocenjevala predvsem po varovanju elementarnih človekovih pravic pri nas. Za človeka gre, za Nurudina. Marija Erakovič M. F. OBRATNA AMBULANTA Piše: pnm. doc. dr. Anton Prijatelj Rano pokrij s sterilno gazo Napisal sem že, da sta pri ranah dve nevarnosti: krvavitve in infekcije ali okužbe. O krvavitvah bomo govorili posebej. Napisal sem tudi že, da je vsaka rana zaradi svojega nastanka, poškodbe s kakim predmetom ali padcem že okužena. Pri prvi pomoči moramo narediti vse, da se poškodovancu stanje ne poslabša in da se njegova rana na okuži. To je vsa modrost prve pomoči pri ranah. Rano je treba pokriti s sterilno gazo. Toda? Toda kje dobiti sterilno gazo in kako jo uporabiti? To pa je sedaj znanje prve pomoči. Sterilna gaza je sterilizirana tovarniško in zavita v nepropusten papir, lahko pa je še v posebni škatlici. Še bolj je uporaben »prvi povoj«, to je sterilna blazinica iz več plasti sterilne gaze in sterilni povoj, ki ima dva dela ali kot pravimo dve glavi: ena je daljša, druga je krajša. Vse skupaj je v zavitku iz nepropustne snovi. Ta »prvi povoj« je bil preizkušen v mnogih vojnah kakor tudi v miru in se je pri prvi pomoči odlično obnesel. Tako sterilna gaza kot sterilni »prvi povoj« morata biti v vseh omaricah za prvo pomoč v podjetjih, delavnicah in povsod, kjer lahko nastanejo poškodbe. Ali ga imamo doma? Navadno ne! Pač pa moramo imeti eno in drugo vsi vozniki v svojih avtomobilih. Predno začnemo nuditi ali dajati prvo pomoč, si moramo dobro umiti roke z milom in po možnosti tekočo vodo. Še boljše pa je, če je ta voda topla. Če nimamo ne mila ne tekoče vode, pa si roke lahko umijemo z razkužilom. Če še tega ni, pa z alkoholom ali pa kar po domače z žganjem. Najlepše je odpirati zavitek s sterilno gazo s sterilnimi škarjami in sterilno pinceto. Ker pa tega navadno nimamo pri roki, si pomagamo tako, da zavitek z gazo odpremo tako, da gazo primemo z umito roko le za robove in pazimo, da na rano položimo čisto stran gaze. To gazo moramo pritrditi ali s povojem ali s trikotno ruto ali pa z obližem, če je rana majhna. Če je rana zelo velika, moramo ud imobilizirati, bolnika pa odpeljati k zdravniku ali v bolnišnico. O povijanju, imobilizaciji in prevozu drugič. ČESA PRI PRVI POMOČI PRI RANAH NE SMEMO NAREDITI: - Nikakor ne smemo rane izpirati z vodo. To je dovoljeno le pri odrgninah, praskah in plitvih vrezninah. Na ta način lahko bakterije s površine izplaknemo v globino rane, od koder jih je zelo težko ali pa nemogoče odstraniti. - Tudi izpiranje z razkužili ni dovoljeno, ker s tem škodimo rani in poškodovancu. - Strogo je prepovedano na rano dati vato. Vata se na rano prilepi in jo je zelo težko odstraniti. Pri odstranitvah vate, ki je bila položena naravnost na rano, preklinjata oba, poškodovanec, ker ga zelo boli, in tisti, ki mora to delati, ker je to dolg in mučen posel. - Na rano ni dovoljeno posipati nobenih praškov. - Mazila ne sodijo na rano pri prvi pomoči. Lahko jih da le zdravnik, ko je oskrbel rano. - Nikar ne poskušajmo iz rane odstraniti tujkov: koščkov žice, lesa, pesek, travo itd. Nikakor ne sodi v prvo pomoč odstranjevanje krast oziroma krvnih strdkov. Če jih poskušamo odstraniti, lahko povzročimo krvavitve, ki jih obvlada le zdravnik v ambulanti. ZDRAVJE ZA RAZNE ŽEPE C‘'h!.Kkar 7ui:r.Š - Naročeno mi(nam) pošljite na naslov Ulica, poštna št., kraj...................................................... Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju Datum: Podpis: v •» Slike: Sašo Ben Horoskop Velika razgledanost Nemški pesnik in dramatik Friderich von Schiller (rojen 10. novembra 1759) se je v svojem življenju ukvarjal z veliko različnimi stvarmi. Na začetku je študiral medicino na vojaški akademiji, vendar študija ni dokončal. Posvetil se je pisanju dram. Ker pa je bil mlad, so bile te drame polne mladeniškega uporništva, predvsem proti tiraniji. Po uprizoritvi svoje drame »Razbojniki« je moral celo bežati iz Stuttgarta. Živel je v različnih nemških mestih, dostikrat v precej skromnih razmerah. Prijateljeval je z Goethejem, precej sta tudi sodelovala. V zrelih letih je pisal dovršene idejne drame, v katerih povzdiguje moralno svobodo in izpričuje vero nemškega idealizma v duha in človeka. Pisal je tudi filozofsko estetske razprave, katerih glavna tema so bile etične naloge umetnosti. Postal je profesor in na univerzi v Jeni poučeval zgodovino ter pisal obsežne zgodovinske študije. Tako lahko Schillerja označimo ne le za pesnika in dramatika, temveč tudi filozofa in zgodovinarja, skratka za univerzalnega umetnika z veliko razgledanostjo in znanjem. V svpjih mladih letih pa se je ukvarjal tudi z glasbo in precej dobro igral na harfo. Žal pa njegov sosed njegovemu igranju ni bil posebno naklonjen in mu je nekoč, ko sta se srečala, zlobno dejal: »Gospod Schiller, vi igrate kot David, samo ne tako lepo.« Schiller pa mu je takoj odbrusil: »Vi pa govorite kot Salomon, samo ne tako modro.« V tem tednu so bili rojeni še slovenski pisatelj Rado Murnik, skladatelj Davorin Jenko, poljska kemičarka Marie Curie-Sklodowska, angleški astronom Edomnd Halley, ruski pisatelj Ivan S. Turgenjev, ruski skladatelj Aleksander P. Borodin, nemški verski reformator Martin Luther. npn: Šef Ko je šef razmišljal, koga bi veljalo voliti na bližnjih parlamentarnih volitvah, je kmalu ugotovil, da so moralno daleč nad vsemi predvsem komunisti (pardon, prenovitelji) znotraj delavsko-soci-alne oziroma združene liste. Vsi drugi so namreč pravočasno zbežali bodisi še bolj na levo ali na desno ter danes govoričijo, da »oni že vedo kako« ali da »prihodnost ni črna« in celo, da je »razlika očitna«. Ker je skupni imenovalec vseh teh puhlic, da z njimi nihče ne misli resno, združena lista ne bi smela dodajati novih norosti, temveč osmisliti že izrečene. Prava volilna gesla Združene liste bi se torej morala glasiti: »njim se niti ne sanja kako«, »prihodnost z njimi je še kako črna« in »razlike ni nobene«. Če bi k temu dodali samo še slogan, da »oni mislijo resno«, kar so že dokazali v preteklosti, bi bil volilni uspeh 100 odstotno zagotovljen, v vsakem primeru pa prihranjen denar za najrazličnejše Matjaže Vipotnike in podobne tiče. Za nami je mokri oktober, mesec, ki je po količini padavin, vsaj v Ljubljani, podrl vse meje. Od leta 1852, ko so začeli sistematično beležiti vrednosti nekaterih vremenskih parametrov, še ni padlo toliko dežja. Seveda se takoj postavi vprašanje, kaj se je dogajalo pred tem letom. Kaj več kot skomigniti z rameni pač ne moremo. Količino padavin na meteoroloških postajah merimo z več instrumenti. Osnovni je ombrometer. To je kovinska posoda, ki je predpisane, povsod enake velikosti. Ob padavinah jo izpraznimo in izmerimo količino padavin enkrat ali dvakrat dnevno, po potrebi pa lahko tudi na šest ur. Če ima merilnik še pisalo, ki hkrati beleži časovni potek padavin, se imenuje ombrograf. Iz popisanega traku ombro-grafa lahko razberemo tudi krajše nalive, ki trajajo manj kot uro. V odročnih in nedostopnih krajih, pri nas na primer v gorah, so postavljeni enostavnejši merilci količine padavin, totalizatorji. Ti nam merijo le skupno (total) letno količino padavin na izbranem mestu. Praznimo jih dvakrat letno. Pred zimo dodamo sredstvo proti zmrzovanju. Na vodo nalijemo parafinsko olje, ki preprečuje izhlapevanje zbrane vode. Točnost merjenja količine padavin je precej odvisna od vetra in oblike padavin. Sami veste, da kadar sneži, ob nekoliko močnejšem vetru nastajajo zameti, snežna odeja pa je zelo neenakomerno razporejena. Zato moramo merilnike postavljati tako, da veter na meritev čim manj vpliva. Torej tudi zavetje, kjer se sneg nakopiči, ni dobro. Klasičnim merilnim inštrumentom se že več deset let postavljajo ob bok električni, vse bolj samodejni in od človekovega oskrbovanja neodvisni. Vendar tudi tu ni vse zlato, kar se sveti. Pomanjkljivosti imajo tudi slednji. Prvi novembrski teden nam je prinesel vreme, ki ga lažje prenašamo kot večni dež. Statistično je ta mesec sicer najbolj namočen; kam pa nas bo prineslo, če se bo to uresničilo, ne vem. Konec tedna bo suho vreme. V nedeljo nas bo le oplazila fronta od severozahoda, tako da bo morda nekaj prehodne oblačnosti v Prekmurju in na Štajerskem. Vendar je sedaj čas, ko so jasni dnevi redki, čeprav ni blizu front. Sirčeva dejstva Dr. Ljubo Sire, predsedniški kandidat liberalnih demokratov, je izjavil, da »Kučan ne more trditi, da je bil vedno demokrat«, saj je bil konec koncev glavni takrat, ko so prepovedali njegov članek leta 1987. Sire je svojo trditev podkrepil z nespornim dejstvom. Njegova glavna napaka pa je prav v tem, namreč v dejstvu, da je ta podkrepitev tem slabša za dejstva. Sire bi moral vedeti, da ima vsak narod natančno takšnega predsednika, kakršnega zasluži. Prav zato on nikoli ne bo slovenski predsednik! Janševa računica Janez Janša, obrambni minister, se na veliko presenečenje demokratične javnosti in v nasprotju s šefom nekega sindikata Francetom Tomšičem ni dal kandidirati za predsednika države. Tako je Pučnikova socialdemokratska stranka ohranila še vse možnosti, da bo imela v novem slovenskem parlamentu vsaj enega poslanca. Janša je naredil največjo politično napako takrat, ko se je spajdašil s Pučnikom. Dokaz več, da ni politik, temveč predvsem vojak. Miha Jazbinšek, minister za okolje, je tik pred zdajci zapustil zelene in se vpisal v LDS. Njegova računica je več kot jasna: norosti, ki jih je počel s stanovanjsko zakonodajo, bi utegnil na volitvah ublažiti le s člansko izkaznico trenutno najmočnejše slovenske stranke. Nič zato, če je ta stranka (tudi po zaslugi Jazbinška) trenutno tudi najbolj pokvarjena politična združba na Slovenskem. Zmago Jelinčič, šef SNS, je o sebi dejal, da se piše na čič in ne na -ič ter da je -čič primorsko obrazilo. Po tej logiki torej: ubogi slovenski Ribiči, ki boste prišli na muho Čičev. Še bolj ubogi pa so časi, kraji in ljudje, ki jim z notoričnimi norostmi že vsako govedo lahko soli pamet. Kuli Humoreska Dan j reformaeije »Pa smo spet katoličani prikrajšani,« je sporočil tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, ki je žulil svoje prvo pivo po dnevu mrtvih v kotu gostilne Bližnja srečanja posebne sorte. - Pa saj imamo zdaj polno verskih praznikov, smo ugovarjali. »Že res, a protestanti imajo enega več. Dan reformacije!« - No, katoličani pa imamo božič, veliko noč, pa dan mrtvih. »Vse te praznike imajo tudi protestanti. Torej, kot sem rekel, poleg tega pa še dan reformacije.« - Ja in kaj predlagate? »Da bi potem imeli še dan katoličanstva, pa mogoče dan pravoslavja, dan islama in mogoče še dan budizma.« - Ah, vi se norčujete. Pri nas so samo katoličani in protestantje avtohtoni, vsi drugi so poznejši naseljenci. »Že dobro, kaj pa ateisti?« - In kaj je z ateisti? »Ali so avtohtoni ali ne?« - Seveda so. »Torej bi tudi oni morali imeti svoj praznik.« - Ali ne bi bilo potem praznikov že preveč. Prava poplava. »Nič ne skrbite za poplavo. Poplave pridejo tako ali tako. Pravim vam, da je ateistov mnogo več kot protestantov. Protestantov je 20.000, ateistov pa približno četrtina vseh Slovencev. Torej so prikrajšani.« - No, mogoče pa bi se dalo to malce združiti, da bi ateiste pripojili h kakšnemu drugemu prazniku? »Ha, ideja je dobra. Kako se že imenuje ta protestantski praznik?« - Dan reformacije. »Ah, zdaj mi je pa jasno, zakaj je bil Kučan tam. Saj on predstavlja slovenske reformiste v nekdanji partiji. Torej je dan reformacije tudi njihov praznik, namreč praznik vseh ateistov!« - No vidite, z dobro voljo se da vse urediti. Zdaj imamo ob večinski veri še manjšinsko in nihče ni prikrajšan! Bogo Sajovic Sklicuje se na delavce, pri srcu so mu delnice. # ARABSKA MESTNA' ČETRT HUNSKI VLADAR LUKNJICA V KOZI DEL HLEVA , VRTNI ŠKODLJIVEC BESEDA NAGLASA AVTOR: BORUT LEVEC BALKANSKA DRŽAVA AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA DANSKI OTOK RIŽ Z MESOM FRANCOSKI PLEMIŠKI NASLOV VZGLAVNIK RIBv JAJCI PREVOZNO SREDSTVO ANTON AŠKERC MURSKA SOBOTA ZELEN MINERAL BALINARSKI KLUB PETERO MOJZESOVIH KNJIG DELAVKA NA LADJI GORSKA RASTLINA AVSTRIJSKI ARHITEKT (ADOLR IGRALKA SOMMER MERAZA ODDALJENOST ZVEZD NASPROTJE VOJNE ZENSKO IME ŠPANSKA NARODNA JED HINKO BRATUŽ ALENKA PINTERIČ DUMASOV MUŠKETIR tenSke SLABO- KRVNEj ŠOLSKA OCENA RIMSKI BOG VOJNE REKA NA TAJSKEM KLIC, POZIV NEMŠKI KIPAR (HANS) PESNIK ZAJC GERMANSKI DEMON DEL STROJA UPRAVNO SREDIŠČE V ŠPANIJI POJAVNA VODI MESTNO ZABAVIŠČE TEKOČA MAŠČOBA MESTONA V. NEMČIJE AMERIŠKI PISATELJ (JOHN) CITROENOV AVTOMOBIL FOTOGRAFSKI OBJEKTIV JAZ (LATINSKO) GRAFIK JUSTIN NESTRO- KOVNJAK ČEŠKI VIOLINIST (KAREL) BURGERJEVA BAUDA PLOD PALME MESTOV FRANCIJI TV NAPOVEDOVALKA (AJDA) - STAVČNO LOČILO LUKAV ALZIRU KOSTUMO- GRAFKA VOGELNIK REKAV ČRNI GORI D0I ZEf MAČE iNSKO IME LJUDSKA SKUPŠČINA DIRKAČ LAUDA ODRIV OD TAL NOČNA PTICA NIKOLAJ DRAGAS IVAN PRIJATELJ OPATIJI AMfMiK.1 PlSATfU REŠEVALNE SANI ZORANA ZEMLJA STANE SEVER OSEBNI ZAIMEK VE1 g ZAČE •UKA RKA ETNICA VELETOK V JUŽNI AMERIKI ALFI NIPIČ ZENSKA, KI GOVORI JEKAVŠČINC RUSKI KOŠARKAR (SERGEJ) TROPSKA PAPIGA REKAV JUŽNI NAUKO ANALIZI Nagradna križanka št. 45 Rešeno križanko nam pošljite do 17. novembra 1992 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 45 Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 34 ISTEM, SKOPAS, STARA PLANINA, TRK, RION, LAR, RAE, ARKA, OTO, PAUL MCCARTNEV, ATBARA SR, MA, ANTILI, ŽANA, KALAN, KARTA, BAKAR, IKA, ASTATIJ, EROTIKA, DEA, IRENA, SAT, KOT, EK, ANILIN, BOJ, RA, MARA, SO, ADO, KOREC, INARI, VATAR, IVANA, JELENIA GORA, ADAM, ACO, KARAMEL, NORA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 43 1. Marija Ceglar, Na jami 3, 61000 Ljubljana, 2. Ivan Gostečnik, Rakovlje 52, 63314 Braslovče, 3. Teodora Milanič, Šared 50, 66310 Izola. Nagrade bomo poslali po pošti.