Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00 TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA -Turistična tržnica osnovnošolcev ^ Do polnega vozička\ tU S brez mošnjička! Izrežite kupon, ga izpolnite in nakupujte brezplačno! HllPflH Podrobnosti: www.radiocelje.com in www.novitednik.com _ _Hiulbibkl Lepo je biti upokojenec, če si zavarovan pri Adriatic Slovenici! Ohranimo energijo. PRIHRANIMO Cas za spremembo Lepi dnevi, ki dišijo po pomladi, kar kličejo v naravo. To je priložnost, da pridobimo na kondiciji in zdravju. Tudi naša skupina za hujšanje začenja z delom. Srečni izbranci imajo enkratno priložnost, da spremenijo svoje življenje na bolje. -,,. , Zvone Petek: brez noge ni vsega konec Bo kriza prisilila ljudi v kriminal? Morda 13. pokojnina čaka prav vas! Vsi upokojenci, ki boste od 1.3.2009 do 31.12.2009 obnovili ali sklenili novo zavarovanje pri Adriaticu Slovenici Celje, se boste potegovali za zanimive nagrade. Okna MIK omogočajo najvarčnejši energetski razred A. Vsak mesec bomo podelili: m glavno nagrado v višini me ■ 10 praktičnih nagrad. www.mik-te.st (CSün) fin?2pisćna stevi'fca Poskrbite za svojo varnost! Izberite avtomobilsko, AdriatfcSfc premoženjsko in zdravstveno zavarovanje po vaši meri. ■—* **" Več informacij: Adriatic Siovenlca PE Celje, Lava 7,3000 Celje, T: 03 425 35 00. PVC OKNA www.adfiatle-slovenica.st ST. 20 - LETO 64 - CELJE, 13. 3. 2009 - CENA 1,25 EUR Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Gostje na okrogli mizi z naslovom »Kam se izgubljajo kmetijska zemljišča in kje bomo v prihodnje pridelovali hrano« so izrazili ostro nasprotovanje nadaljnji degradaciji oziroma pozidavi kmetijskih zemljišč. Po zemlji se cedijo sline Kmetijci nasprotujejo nadaljnji pozidavi najboljših zemljišč - Obeta se ostrejši zakon o kmetijskih zemljiščih Na okrogli mizi, ki jo je pred tednom v Vojniku pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica, so govorili o izjemno perečih problemih zaradi pritiskov in želja po najboljših kmetijskih zemljiščih, po katerih naj bi se vsem cedile sline. Okrogle mize v Vojniku so se udeležili predstavniki kmetij-cev iz različnih predelov Slo-venije. Povsod se namreč otepajo pritiskov zaradi želje po gradnji poslovnih con, hiš in infrastrukture, skupni imenovalec pa je izguba najboljših zemljišč. Na Celjskem so kot izrazita primera predstavili gradnjo golf igrišč in 3. razvojno os. Kot je povedal vodja celjske kmetijsko svetovalne službe Mitja Dimec, poleg širitve golf igrišča v Slovenskih Konjicah obstajajo načrti za njegovo gradnjo v Pirešici v žalski in v bližini Šmartnega v celjski občini. Za ureditev golf igrišča v Žalcu naj bi bilo namenjenih 74, v Celju 104, za razširitev golf igrišča pri Slovenskih Konjicah pa več kot 20 hektarjev. Gre za veliko hektarjev, ki jih imajo, vsaj v okolici Šmartnega, kmetje v najemu, na tem območju pa pridelajo letno 500 tisoč litrov mleka. Zaradi izgube zemljišč bi bila obstoj in preživetje teh kmetij bistveno otežena, da o opremi in strojih, ki so jih kmetje nakupili ob pomoči države in bi postali navadna krama, niti ne izgubljamo besed. O umeščanju 3. razvojne osi, ki bo prav tako vzela veliko kmetijskih zemljišč, je govoril dr. Borut Vrščaj. Največji problem je sedanja trasa F2 od avtoceste proti Velenju, ki bi razdelila braslovš-ko občino na dva dela in uničila najboljše hektarje zemlje, na kateri je tudi mnogo hmeljišč, saniranih po neurju v letu 2007. Sicer je o tej trasi spregovorila tudi Andreja Jelen iz Civilne iniciative Braslovče, ki je opozorila, da je na tej trasi lastnik mnogih zemljišč država, ter vprašala, kdo je močnejši od lobi-jev in politikov, ki na koncu povozijo vse zakone. Iz občine Kozje so opozarjali na poslovno cono, ki bo uničila nekdanje hmeljišče, zaradi obrtne cone pa je najeta zemljišča in s tem tudi precej dohodka izgubil Da- ni Sivka iz Nove Cerkve. Sklad kmetijskih zemljišč mu je namreč odpovedal pogodbo za 6 hektarjev zemljišč, ki so jih namenili pozidavi. »Bojujemo se za preživetje, saj odplačujemo kredite, poleg tega pa ne vemo, kam bomo z odvečno mehanizacijo.« Občine z apetitom Na okrogli mizi je bilo slišati tudi o številnih drugih omejitvah, s katerimi si se soočajo kmetje, po besedah Marte Hrustel Majcen iz ministrstva za kmetijstvo pa bo strategija kmetijstva, ki jo pripravljajo, razrešila kar nekaj dilem. »Vsem se cedijo sline po kmetijskih zemljiščih. Interes po raznih površinah je v resnici ogromen,« je poudarila Majcenova. Tudi varovanju teh zemljišč bo namenjen nov zakon, ki naj bi luč sveta ugledal v nekaj tednih. Po besedah Majcenove naj bi zakon med drugim prinesel aktivnejše vključevanje v pripravo prostorskih načrtov ter v resnici samo izjemne posege na najboljših kmetijskih zemljiščih. »Kupčkanja so povsod, čaka nas skupna bor- ba,« je opozorila Majcenova in dodala, da je v nastajajočih novih občinskih prostorskih načrtih težko najti občine, ki imajo manj kot 100-hektarske apetite. V letih od 2002 do 2007 so v Sloveniji pozidali 20 tisoč hektarjev zemlje, od tega več kot 12 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, med njimi 3 tisoč hektarjev njiv. Tako sedaj na prebivalca v Sloveniji odpade 8,8 ara njiv, kar ni dovolj za samooskrbo - spodnja meja je namreč 10 arov. Po teh podatkih v Sloveniji dnevno zazidamo 11 hektarjev, kar pomeni malo večjo kmetijo. Pričakovati je, da bodo ostrejši zakon podprli tudi kmetijci, saj bo očitno pripravljen v skladu z zahtevami in sklepi omenjene okrogle mize. »Zahtevamo, da se dosledno spoštujejo vsi predpisi, ki veljajo na področju varovanja kmetijskih zemljišč,« je sklepe povzel Stanko Jam-nik s celjskega kmetijsko gozdarskega zavoda. URŠKA SELIŠNIK Kako v Celju ravnajo s smetmi 2 UVODNIK Država pomagaj, sicer te bomo prisilili!? Pa je zopet nekomu prekipelo. Tokrat avtoprevoznikom. Tistim, za katere se vsi, ki smo dnevno na cestah, najbolj bojimo, da bodo izvedli drastičen ukrep. Razlogov, zakaj bi lahko zaprli ceste ali kaj podobnega, imajo veliko. Največji se jim zdi tuja konkurenca, ki jo prinaša odprti trg. Znižuje jim cene ter tako konkretno skače v zelje. To bi še nekako preboleti, če ne bi za tujci stala država, za našimi prevozniki pa ne. V tujini naj bi država avtoprevoznikom, ki po veäni zaradi nižjih trošarin toäjo cenejšo nafto, trošarine celo povrnila. Obenem jim redno izplačuje subvencije za nakup okolju prijaznejših vozil, pri nas pa bodo lizing hiše kmalu imele polna parkirišča tovornjakov. Da niti ne govorimo o »grožnjah.« vlade o dvigu cestnin. Rešitev vseh njihovih zagat je po mnenju šoferjev lahko vlada. A ta najbrž ne bo kar zlepa prisluhnila. No, vsaj do sedaj jim ni, za kar so si najbrž nekaj tudi sami krivi. Avtoprevozniki so namreč združeni v treh različnih organizacijah, ki med sabo, milo rečeno, nimajo ravno zglednih dialogov (vsaj vodilni ne). Tokrat so se, pohvalno, na pobudo Celjanov le nekako »poglihali« in spoznali, da bodo lahko le skupaj v kaj prisilili državo. Konkurenca je lahko odprta, če imajo vsi akterji enake možnosti, ne pa, da imajo tujci prednost, ki jim jo dajejo matične države. To pa boli. Še posebej, če domača država podjetjem daje (no, pravzaprav jih še ni) subvencije, podjetja pa si v duhu zniževanja stroškov poiščejo tuje prevoznike?! Težave bodo še večje, ko (če) bodo avtoprevozniki prisiljeni izpeljati »štrajk«. Najprej bodo porabili ogromno energije, da se bodo zedinili, kakšna oblika »prisile« je najboljša Postaviti tovornjake na ceste ter tvegati, da se zamerijo vsem slovenskim voznikom? Ostati na parkiriščih (kjer jih že danes zaradi pomanjkanja dela stoji skoraj polovica) ter ignorirati svoje, še redke stranke? Si predstavljate, kaj bi na primer kakšen večji trgovec naredil, če mu avtoprevozniki ne bi pripeljati dnevno svežih živil? Grem stavit, da vsi, če bodo že izbrali zadnjo možnost, ne bodo sodelovali. Ugotovili bodo, da je bolje obdržati svoje redne stranke ter morebiti na račun »štrajkarjev« dobiti še kakšno. Zgodbo poznamo že iz bolj banalnih primerov. Kar spomnite se na lanskoletno akcijo S tišino do poštenih tarif, s katero so obrtniki želeli prisiliti Sazas, naj zniža svoje apetite. Ste takrat stopili v kakšen lokal in res prisluhnili tišini? Se mi je kar zdelo. Ubogi šoferji potem kazalec ne bodo mogli uperiti na tujce, temveč drug v drugega... Zavoljo avtoprevoznikov (sploh celjskih) upam, da se moja ugibanja ne bodo uresničila. »»Velenja brez Tita ni« Iz ene od diskusij smo si sposodili naslov oziroma odgovor na predlog SDS, da se Titovo ime umakne z ulic in trgov, njegovi kipi pa naj se umaknejo v muzeje. Pri tem se sklicujejo na navedbe Janeza Stanovnika, da so se povojni poboji dogajali pod Titovo komando. V SDS menijo, da je nesprejemljivo, da katerakoli slovenska ulica ali trg še naprej nosi ime Josipa Broza - Tita. »Neraziskani množični zločini povojnih pobojev namreč hudo bremenijo slovensko sedanjost in prihodnost ter povzročajo globoke rane v slovenskem narodu,« so med drugim zapisali na svoji spletni strani. Odziv Velenja, kjer je v mestu osrednji Titov trg s Titovim spomenikom, je precej jasen - župan Srečko Meh je med drugim dejal, naj predsednik SDS Janez Janša ureja zadeve v svoji občini, Velenjčani pa jih bodo v svoji. Spomnimo, da so imenu mesta leta 1987 odvzeli pridevnik Titovo, prav tako pa so se pobude o preimenovanju Titovega trga in prestavitvi spomenika že dogajale, vendarle so jih velenjski svetniki in tudi ljudje bolj kot ne zavračali. Radečani iz Titove ulice Poleg Velenja so poimenovanje po Titu do danes na Celjskem edini ohranili v Radečah, kjer imajo Titovo ulico. In jo bodo skoraj zagotovo (enako Ulico OF) imeli tudi v bodoče. Leta 2004 je občinski odbor NSi sicer že predlagal preimenovanje Titove ulice, a se radeški svetniki s spremembo imena niso strinjali, saj bi to pomenilo prevelik strošek ne samo za občinski proračun in prebivalce Titove ulice, ampak tudi za ostale občane. Za preimenovanje se skoraj zagotovo tudi tokrat ne bodo odločili, pravijo v radeški občinski upravi, saj se jim takšno ime ulice ne zdi sporno. Dokončno odločitev o tem pa bodo na eni od naslednjih sej občinskega sveta dali radeški svetniki. US, BA m V tem tednu je v Celje na povabilo celjskega podjetja Kova prispela kosovska delegacija ministrstva za okolje in prostor. Podjetje Kova, ki se ukvarja predvsem s strokovnimi nalogami in projekti s področja varstva okolja, je v začetku leta v Prištini odprlo svojo izpostavo. »Lokalna oblast je Kosovska delegacija na obisku v celjskem Simbiu - Št. 20-13. marec 2009 takoj pokazala zanimanje za rešitve, ki jih imamo v Sloveniji s področja ekologije, zato smo se v Kovi odločili, da jih povabimo na nekajdnevni obisk,« je pojasnil direktor Milan Dobovišek. Prvi dan si je delegacija ogledala Center za ravnanje z odpadki in Toplarno, sestala pa se je tudi z okolj-skim ministrom Karlom Erjavcem. RP, foto: GrupA ROZMARI PETEK m m: m DOGODKI Huda Jama le krak »celjske grobnice« Medtem ko so preiskavo Barbarinega rova v Laškem za nekaj tednov prevzeli celjski kriminalisti in ko policija, tako kot se izogiba površnih začasnih ocen o številu in identiteti žrtev povojnih pobojev v Hudi Jami, varuje tudi identiteto prič, ki so se oglasile, spomnimo na dejstvo, da je Celjsko med največjimi tovrstnimi grobišči. »Lahko bi rekel, da ravno Celje in Škofja Loka premo-reta največ povojnih grobišč, ob tem, da so le redka obeležena,« meni vodja evidentiranj in sondiranj grobišč Mitja Ferenc. Že pred 15 leti je bilo iz posebnega odloka v Občini Celje ugotovljenih kakšnih 30 grobišč. Če pogledamo širše območje, bi na seznamu našli poleg Teharij še del mestnega pokopališča (Mirna pot), celjski mestni park ter Petriček, Zgornjo Hudinjo - Novo vas (z Golovcem vred), Košnico, Tu-movo ulico v Šmarjeti, območje umetno zamočvirjenih melišč v Babnem, Socko z okolico, predvideni, še nerealizirani Sončni park (med Lavo in Dolgim poljem), več lokacij v sedanji Občini Vojnik ... Komisije so grobišča pričela urejati po osamosvojitvi leta 1991. Ferenc naj bi skupno do leta 2008 evidentiral 581 grobišč po Sloveniji. Popisov se je vmes lotevalo več državnih in parlamentarnih komisij. Spomnimo še na knjigo Romana Leljaka, ki je pred dobrim tednom dni vložil tudi kazensko ovadbo zoper več domnevnih krivcev poboja v Hudi Jami, in ki je v svoji knjigi Teharske žive rane opisal, kako je po poti govoric leta 1989 ujel drobce o vlaku s hrvaškimi begunci, ki so jih ustavili partizani, jih prignali do jaška v rudniškem rovu Barbara ter pognali noter. Iz drugega vira naj bi izvedel še, da so ljudi vozili s Teharij ter iz bližine Maribora, med njimi predvsem Hrvate, pa tudi ženske in otroke. Na spletnih straneh je mogoče najti navedbe, da naj bi bila Huda Jama navedena'v emigrantski knjižici Teharje so tlakovane z našo krvjo, omenjajo pa poboje domobranskih polkov. Po spet drugih virih naj bi glavnina pobitih domobrancev s Teharij končala v hribu Brnica pri Hrastniku, del pa naj bi bil odpeljan naprej. Pavle Jamnik, vodja policijske akcije Sprava, pravi, da se je policija z rovom Barbara srečala že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja in sicer v povezavi s preiskavami v zvezi z dogajanjem v taborišču Teharje. Množična grobišča naj bi bila na ozemlju najmanj stotih slovenskih občin. Na območju od Celja do Brežic z okolico naj bi glede na nekatera sondiranja ležali posmrtni ostanki več kot 20 tisoč ubitih po vojni. Teharje je obeležje dobilo leta 2004, očitno pa ravno na Celjsko vodijo številne poti (precej logično glede na prometne železniške povezave in centralno lego). Iz drobcev pripovedi ljudi, ki si večinoma sploh ne upajo spregovoriti, ugotovitev iz že evidentiranih najdišč ter predvidevanj o skritih domnevnih lokacijah pa bo izjemno težko sestaviti celotno in konsistentno zgodbo. Bo pa, če bodo preiskovalci seveda uspešni, Huda Jama kar velik kamen v takšnem mozaiku povojnih pobojev. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA (arhiv NT) Novi tednik je spremljal obisk članov Pučnikove komisije, ki so si leta 1996 z vodjo Jožetom Pučnikom ogledali Teharje, grobišče pri Košnici in še nekaj drugih lokacij. Od kod vonj po gnilih jajcih? Krajani Bukovžlaka, Teharij in Gajev naj bi pred tednom dni zaznali močan smrad, ki naj bi se po naseljih širil do torka. Krivec naj bi bila po njihovih prepričanjih Cinkarna Celje. Ta trdi, da je bilo vse po predpisih. Pravi zaplet pa je nastal pri izjavi, ki naj bi jo v znak pomiritve krajanom dejal uslužbenec Cinkarne. V pismu, ki je bil name- žave jim je povzročil. Bil naj njen agenciji za okolje, posredovan pa medijem, so se člani Civilne iniciative Teharje razpisali o tem, kdaj so vonjali smrad, podoben vonju po gnilih jajcih, in kakšne te- bi tako močan, da so se prebivalci zaprli v stanovanja, težko so dihali, sililo jih je na bruhanje. O tem so obvestili regijski center za obveščanje, Cinkarno Celje in celj- sko občino. Iz Cinkarne Celje so se na prijavo takoj odzvali in prišli na ogled. Po besedah članov civilne iniciative je tudi sam predstavnik tovarne dejal, da se vonja žveplo. Pojasnil naj bi jim, da je po vsej verjetnosti kakšen kos svinca padel v kislino in je prišlo do močne reakcije. Po pojasnilu Cinkarne njihov predstavnik česa takega niti slučajno ni izjavil. Prav ta zanikana izjava pa je postala pravo jabolko spora. Kot je razjasnil strokovnjak Tomaž Ogrin z Inštituta Jožef Stefan, sicer magister kemije, je bila podana izjava zavajajoča. Svinec se namreč v žveplovi kislini ne topi, zato lahko žveplovo kislino prevažajo le v svinčenih posodah. Na to, da se je morda pri citiranju uslužbenca zmotil član civilne iniciative, Ogrin ni pomisli. »Bistveno je, da so krajani vonjali izjemno strupeni žveplovo-dik, ki se ga k sreči zaduha že v majhnih količinah, nastaja pa kot stranski proizvod pri proizvodnji žveplove kisline,« poudarja Ogrin. Kot še pojasnjujejo v Cinkarni, so skladno s predpisanimi postopki o sprejemanju vprašanj javnosti takoj pristopili k iskanju morebitnih vzrokov. Preverili so delovanje vseh čistilnih naprav in pregledali meritve koncentracije žveplovega dioksida v zunanjem zraku na vseh merilnih postajah v Celju, še posebej vzhodno od Cinkarne. Ugotovljeno je bilo, da so vse čistilne naprave delovale brezhibno in da so bile koncentracije žveplovega dioksida nizke oziroma daleč pod dovoljenimi vrednostmi. Vendar njihove merilne naprave žveplovodika, ki je bil v tem primeru sporen, ne merijo. RP .NAGRADNA IGRA www.novitednik.com i POSLANCI Vinko Gorenak Matjaž Han Spet takšni in drugačni? Ob odkritju človeški posmrtni ostankov v Hudi Jami pri Laškem oziroma Barbarinem rovu so se izjave in stališča, pričakovano, ostro spolitizirali. Tudi zaradi izjave predsednika republike Danila Tiirka, ki je v nedeljo, 8. marca, kot prednostno temo označil dan žena, »kot drugorazredna« pa je bila označena politična manipulacija teme. Predsednik vlade Borut Pahor je poudaril, da mora država na dostojen in spoštljiv način poskrbeti za najdene žrtve v Barbarinem rovu ter sprejeti zakon o žrtvah vojnega nasilja. O odkritem grobišču smo se v tokratni številki pogovarjali tudi s poslancema s Celjskega. »Republika Slovenija je več kot zgolj na simbolni ravni uredila vprašanje vojnih grobišč, državni zbor pa je v zvezi s tem že sprejel zakon, ki ureja to področje. Vse stranke vladajoče koalicije so že obsodile kot tudi obžalovale povojne poboje. Če temu ne bi bilo tako, se v zadnjih letih ne bi odkrilo toliko prikritih grobišč, kar se financira iz državnega proračuna,« pravijo v poslanskih skupinah koalicije ter dodajajo, da je ustanovitev in dejavnost komisije za reševanje prikritih grobišč posledica tega spoznanja in odločitve Slovenije, da na podlagi sprejete zakonodaje uredi to področje. Vendarle tudi po njihovem mnenju področje še ni ustrezno rešeno. V opoziciji, predvsem SDS, trdijo, da »povojni poboji vsekakor so politično vprašanje. Še toliko bolj zaradi tega, ker po 40 letih vladavine komunizma in skoraj 20 letih vladavine levega političnega pola, ki je pri nas naravni naslednik zveze komunistov, o tem ni več treba šepetati. Mnogi so prepričani, da je, glede na to, da se dolga leta o tem ni smelo govoriti ter se tega vprašanja ni reševalo, prav ob odkritju grobišča v Barbarinem rovu primeren trenutek, da se to poglavje krvave slovenske zgodovine zapre. Le razjasnitev dogodkov in obsodba tistih, ki so zločine vršili, lahko slovenski narod ponovno spravi med sabo. Stranke vla- dajoče koalicije so sicer obžalovale povojne poboje, vendar nikdar niso zahtevale, da se obsodi tiste, ki so ta okrutna dejanja zagrešili.« K temu dr. Vinko Gorenak (SDS) dodaja: »Razsežnosti zločina, ki se je očitno zgodil po že končani drugi svetovni vojni v Hudi Jami pri Laškem v vseh njegovih razsežnostih niti še ne poznamo, ker strokovnjaki dela še opravljajo. Že to, kar poznamo, pa je grozljivo odkritje. Samo vprašajmo se, kaj bo na tem nesrečnem kraju in drugod še odkritega. Šele toliko let po osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije se pred našimi očmi razkrivajo dejanja, ki so jih zagrešili naši predniki, mnogi med njimi pa so ali pa še uživajo vse privilegije v družbi, kar preprosto ni sprejemljivo. Vprašajmo se tudi, ali ne gre za dejanja, podobna tistim v Srebrenici, ki so še bolj prisotna v naši zavesti: Bojim se, da bomo ob tem in drugih podobnih odkritjih kmalu spoznah, da so se na našem ozemlju pred tolikimi leti dogajala še hujša dejanja, ki kažejo na genocid. Ostro obsojam in zavračam tudi vse izjave še živečih sopotnikov zločincev tistega časa ali njihovih političnih somišljenikov in naslednikov, ki skušajo s svojimi izjavami pozornost javnosti preprosto preusmeriti drugam.« Poslanec, ki je bil izvoljen tudi v laškem volilnem okraju, Matjaž Han (SD), je izrazil upanje, da se ljudje kljub grozljivemu odkritju ne bodo spet začeli deliti na takšne in drugačne -njegovo razmišljanje pa je menda povezano z zadnjim dogajanjem v Laškem. »Obsojam povojne poboje, vendar s tem ne zmanjšujem pomena partizanskega oziroma narodnoosvobodilnega boja. Pričakujem, da se bomo tem žrtvam poklonili, nato pa začeli gledati v prihodnost. Ob tem je treba biti previden, saj so rane ponekod še zelo sveže. Še enkrat pa naj poudarim, da zaradi teh dejanj, torej povojnih pobojev, ki so seveda grozna, po mojem prepričanju ne smemo zmanjšati pomena NOB.« URŠKA SELIŠNIK Št. 20-13. marec 2009 MJRC 4_GOSPODARSTVO_0 CetiS Če ne bo pomoči, ne bo kruha! Avtoprevozniki zaradi tuje konkurence tik pred bankrotom - Jim bodo tovornjake pobrale lizing hiše? Zaradi iz dneva v dan slabšega položaja avtoprevozni-kov so se v Celju zbrali člani upravnih odborov vseh treh združenj, v katerih so včlanjeni avtoprevozniki. Poenotili so se skorajda v vsem, saj imajo vsi enake težave. Srž njihovih težav je pravzaprav vlada, zato pričakujejo, da bo tudi zanje vendarle kaj storil. Če ne pa ... »Bomo pa tovornjake, ki stojijo na parkiriščih, postavili na ceste,« je konkreten pobudnik srečanja celjski prevoznik Peter Pišek. V avtoprevozništvu vlada krizno stanje. Od skupno 70 tisoč tovornih vozil jih na parkiriščih brez dela stoji okoli 30 tisoč. Pa ne zgolj zaradi recesije. Delo jim odžirajo tuji avtoprevozniki, je neposreden predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Andrej Klobasa. »Za Gorenje in po- Andrej Klobasa: »Tujci nam odžirajo posle, ker mi plačujemo višje trošarine! Potem pa ta država subvencionira tista podjetja, ki za prevoze poiščejo tuja podjetja!« dobna podjetja, ki prejemajo državne subvencije, ne vozijo slovenski avtoprevozniki ali pa so le-ti v manjšini. Tako gre višja trošarina za pogonska goriva, ki jo mi plačujemo, tudi za subvencije lju- »Pred kolapsom smo, pa nam država noče prisluhniti. Zahtevamo takojšnje ukrepanje, to je sestanek z vlado, najkasneje do 17. aprila. Sicer bomo ohromili tovorni promet,« pravi Petek Pišek. dem v Gorenju, ki ne delajo! Zahtevamo nadzor nad tujimi prevozniki. Ugotavljamo, da nam večino dela, ki ga je tako ali tako izredno malo, speljejo romunski, ukrajinski prevozniki, ki nimajo dovoljenj, nimajo izpravnih vozil in nimajo zaposlenih šoferjev.« Kot dodaja pobudnik kriznega sestanka, predsednik sekcije za promet pri celjski obrtni zbornici Peter Pišek, vzhodnjaki niso edini - konkurenca prihaja celo iz zahoda. »Ni se še zgodilo, da bi imeli Avstrijci cenejšo nafto kot mi, razlika je zdaj kar 15 centov. Po zadnji podražitvi trošarin ima 11 evropskih držav cenejšo nafto. Obenem dobijo še del trošarine povrnjene! Da ne govorim o zaostalih subvencijah za ekovo-zila. Ta v Evropi znašajo od 3 tisoč do 7,5 tisoč evrov.« „mu r m Jass-mssrB ü c>r" prevczrostvo vglotx*t*ra «_.«■» , Tita.» PÄP M * vračilu trošarin » P0S®*»° V' «w» W «****><** 302 C rti tam goriva. 3 Cestnine za uporabo avtocm a 8» <* c«:««" pustiti I» mu)« tot so, » primeru podražitvt s» a s*rntwe prevoznike najti sistemsko rešitev ža vračilo • 4. Takojšnje izpilita subvency za nM «*»f «M» * morale biti izplačane ze v iew 23ÖB. :: 5. Uzakoniti plačilu rak 30 dni: «.Nemudoma uvesti nadzor s str»»' države ;pote«, »w « . inšpekcijskih organov) nad mpm m domač* ■ tnmmv* m v podjetji z namenom preprečevat*p pemjaine kc -.. -7. Prenehanje izdajanja novih .-■ trga. Ztntevam, da se ukrepi sprepmjo. v -««. „ .■"•■ ■ rajkasmje do 17. apnia 2009, Vpr--.;'.. . •u $ : . roka ne ponudi za siovensfc* v- " r ' r; : ~ zapisane zahteveä tawno zaust»™ t&mmmtaM Slovenski avtoprevozniki zaradi visokih trošarin ne morejo konkurirati tujim. Ti lahko zaradi posluha svojih vlad blago pripeljejo za 90 centov na kilometer in ob tem celo zaslužijo, slovenski pa si z 1,20 evri na kilometer ne pokrijejo vseh stroškov. Še pred letom so večino blaga iz koprske luke opravili slovenski prevozniki, zdaj si od velikega kolača uspejo odtrgati le 30 odstotkov. Ker ni poslov, če pa so že, se plačujejo z 90-dnevno zamudo, nimajo denarja za izplačilo plač in poravnavanje obrokov za lizing vozil, zato na veliko odpuš- čajo, lizing hiše pa jim grozijo z odvzemom vozil. Tu je še »grožnja« vlade o dvigu cestnin ... V Sloveniji od avtoprevoz-ništva živi 150 tisoč ljudi, ki delajo za 9 tisoč avtopre-voznikov. Od tega jih je na Celjskem 183. Zgolj dva av-toprevoznika s Celjskega, Pišek in Žonta, zaposluje-ta 90 ljudi. Zato so poglavitne zahteve vladi, naj tudi slovenskim prevoznikom vrne trošarine, naj poostri nadzor nad tujimi prevozniki ter že končno izplača zaostale subvencije za nakup ekovozil. Rok ima do sredine aprila, sicer bodo avtoprevozniki izvedli podoben ukrep, kot so ga pred leti italijanski. »Veste, kaj mi vozimo? Mleko, tekstil, zdravila ... Mi se ne vozimo iz lastne zabave, temveč prevažamo nujne stvari. Če ne bomo mogli, a bomo potem ostali brez mleka? Ko tega ali kruha dva dni ne bo na policah, se bo zagotovo kdo zganil,« je namene besnih av-toprevoznikov povzel predsednik avtoprevozniške zbornice Alojz Rehar. ROZMARI PETEK Foto: GrupA Avtoprevozniki so svoje glavne zahteve strnili v sedem točk. Težav je sicer še več, pravijo, a če bodo vsaj te razrešene, bodo rešeni bankrota. Kdo bo potegnil krajšo? Izsiljevanje z daljšimi plačilnimi roki, ki se je začelo v trgovinah, se bo končalo pri kmetih Kot kaže, je trenutno rdeča nit recesije plačilna nedisciplina, ki podjetjem povzroča likvidnostne težave. Roki plačil se s 60 dni podaljšujejo vsaj za mesec dni do celo enega leta. Najbolj očitno nerazumni so plačilni roki za živila. Proizvajalci hitro pokvarljivih živil denar zanje prejmejo šele po treh mesecih. Zamiki plačil se kot domine peljejo naprej v verigi do najšibkejšega člena - kmeta. Največji celjski trgovec Tuš je že zato, ker so banke pri odobritvah kreditov restriktivne, svoje dobavitelje obvestil, da bodo s plačili zamujali v povprečju za mesec dni. Neuradno naj bi to pomenilo, da bo- do dobavitelji plačilo prejeli v 90 dneh. Najbrž Tuš ni edini. V Mlekarni Celeia so njihovo zamujanje vzeli v zakup. Vendar pa to pomeni, da bodo sami svojim dobaviteljem tudi plačevali z zamikom, pojasnjuje direktor Marjan Jakob. »Pričakujem, da gre bolj za kratkoročno težavo, da se bodo po treh mesecih plačila le uredila in bomo tudi mi lahko našim dobaviteljem mleka normalno poravnavali svoje obveznosti. Upam, da bodo naši dobavitelji to sprejeli z razumevanjem.« Dodatna težava, konkretno za mlekarno, je še velik pritisk na cene, predvsem s strani tuje konkurence, poudarja Jakob ter dodaja, da so v slabšem položaju kot ostali evropski proizvajalci tudi zato, ker osnovno surovino plačujejo dražje. Cena litra mleka naj bi se v Evropi vrtela okoli 25 centov, pri nas pa je še vedno nad 30 centi. RP KRATKO ■■■■■■■■■i Naprodaj tudi le četrtina Mercatorja Pivovarna Laško, ki skupaj s svojim največjim lastnikom Infond Holdingom prodaja skorajda polovico Mercatorja, je sporočila, da lahko zainteresirani kupijo tudi le četrtino najboljšega trgovca. Vsem zainteresiranim (bilo naj bi jih sedem) so poslali dopis, v katerem jih pozivajo, naj do konca marca svoje ponudbe izboljšajo. Razpis tako, sporočajo iz Pivovarne, ni umaknjen, kot so nekateri ugibali. Plačna lestvica menedžerjev Po analizi časnika Finance je najbolje plačani menedžer s Celjskega Franjo Bobinac. Na prvem mestu v Sloveniji se je znašel generalni direktor Krke Jože Colarič, ki mesečno zasluži dobrih 26 tisoč evrov bruto. Sledi mu predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, ki mesečno prejme slabih 20 tisoč evrov bruto. Po petodstotnem znižanju plače prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak zasluži 16.500 evrov bruto mesečno, predsednik uprave Petrola Marko Kryža-nowski pa 16.400 evrov bruto na mesec. RP m St. 20 - 13. marec 2009 Citycenter nima recesije? V največjem celjskem nakupovalnem središču Citycenter je lani 4 in pol milijona obiskovalcev opravilo za 93,6 milijona evrov nakupov. Za letos upajo, da se bodo številki približali. Kot pravi direktor Boštjan Brantuša, imajo po dobrem začetku leta veliko upanja, saj so januarja zabeležili za 13 odstotkov večji promet kot lani v enakem obdobju. Za februar podatkov še nimajo, po prvi oceni pa večjih odstopanj kljub recesiji ne bo, trdi Brantuša. »Mogoče se tu in tam, sploh v višjih blagovnih skupinah, ki niso nujno potrebne za preživetje, opazi rahel upad. Vendar zgolj nekajodstoten. Mogoče to sploh ni posledica krize. Mogoče so trgovci lani v tem času imeli več akcij, zato so vse ocene zaenkrat preuranjene.« RP Foto: SHERPA ^ Citycenter Je dni praznuje tretjo f-"" obletnico. Čeprav jim recesija še ni prišla do živega, je bila torta letos vseeno nekoliko manjša. center pariner i najboljšim okusom AKTUALNO Zaenkrat zgolj zametki krize. a kaj še bo? Na Celjskem kritičnega porasta pomoči potrebnih še ne zaznavajo - Nič kaj rožnate napovedi za naslednje mesece Centri za socialno delo, območne organizacije RK ter župnijske karitas na širšem Celjskem zaenkrat ne poročajo o drastičnem porastu povpraševanja po različnih oblikah pomoči. V zadnjih treh mesecih se je pri njih res zglasilo nekaj več posameznikov, vendar so se številke že lani konec leta glede na prejšnja leta nekoliko povišale. Ne upajo si napovedati, kaj jih čaka v prihodnje, ob tem pa poudarjajo, da bo val prosilcev odvisen od odločitve o morebitnih odpuščanjih v tistih podjetij, ki v posameznih krajih zaposlujejo največ ljudi. Direktorica celjskega centra za socialno delo Olga Bezenšek Lalič zaenkrat ne opaža spremenjenega trenda iskanja denarnih pomoči, verjetno zato, ker so pred kratkim odpuščeni trenutno še upravičeni do nadomestila na zavodu za zaposlovanje. Tako kot večina drugih centrov v regiji povečanje števila prosilcev pričakuje v naslednjih mesecih oziroma v drugi polovici leta. Direktorica laškega centra za socialno delo Maksimilijana Pihler, pristojnega za občini Laško in Radeče, opaža različno povpraševanje glede na vrsto socialne denarne pomoči: »Opaznih nihanj števila prosilcev redne pomoči zaenkrat ne opažamo. Povečano število lahko pričakujemo nekje septembra, oktobra. Sicer večjih odpuščanj na našem območju ne pričakujemo, vendar bodo takrat številni mladi kon- čali šolanje in začeli iskati zaposlitve. Delodajalci pa verjetno ne bodo zaposlovali. Bolj nas skrbi povečanje tistih, ki prosijo za izredno denarno pomoč, ki je precej opazno. Ljudje se z izplačili, ki jih dobijo za svoje delo, vse pogosteje ne morejo prebiti skozi mesec.« Podatki šentjurskega in šmarskega centra so si precej podobni; drastičnega povečanja povpraševanja po izredni socialni pomoči ne beležijo, rahlo pa se vseeno pozna. Pri tem so pogostejši uporabniki upokojenci, ki že ves čas težko živijo, in pa družine z nižjim dohodki. Podrobnih analiz niso delali, vendar so razmere še obvladljive. Enako navajajo v mozirskem centru, kjer v povprečju zaenkrat izplačujejo skupno okoli 400 denarnih pomoči, mozirski RK pa bo aprila začel deliti prehrambene pakete. Zaenkrat Mozirjani bolj opozarjajo na negotovost med upokojenci. Rastejo kupi položnic Območno združenje RK Celje v zadnjem času beleži za 20 odstotkov povečano število prosilcev pomoči. Kot pravi sekretar Igor Poljan-šek, ljudje najpogosteje prosijo za hrano in higienske pripomočke oziroma pralne praške. Zaenkrat jim zalog pomoči ne zmanjkuje, vendar bodo morali stvari kupovali tudi iz lastnih sredstev. Poljanšek je še pojasnil, da so v lanskem letu imeli kar 180 novih prosilcev pomoči. V Laškem in Rade- Ljudje najpogosteje prosijo za hrano in higienske pripomočke oziroma za plačilo položnic. Zaenkrat dobrodelne organizacije še lahko pomagajo. čah so, kot povzema sekretar RK Vlado Marot, -že lani zabeležili 15-odstotni porast prosilcev, pomoči je bilo deležnih več kot 1.500 občanov. »Paketov, oblačil in obutve je še dovolj, največ hrane pa razdelimo, ko dobimo velike kontingente po- moči, to je štirikrat letno. Je pa zmeraj več ljudi, ki se pri nas zglasijo s položnicami. Bojim se, da bomo morali kriterije zaostriti, pozvali smo krajevne organizacije RK, da res najdejo tiste krajane, ki so v največji stiski. Denarnih sredstev nam Ocena o brezposelnih je premila Če so na celjski enoti zavoda za zaposlovanje še pred tremi meseci ocenjevali, da se bo do konca leta število brezposelnih s 7.700 povzpelo na 10 tisoč, zdaj niso več tako optimistični. Že zdaj se število brezposelnih približuje številki 9 tisoč, v naslednjih mesecih pa naj bi še več delavcev ostalo brez dela. Direktorica celjskega zavoda za zaposlovanje Karmen Leskošek ob pogledu na trenutno brezposelne ni preveč optimistična. »Decembra smo ocenjevali, da se bo brezposelnost povečala za 10 odstotkov, tam nekje do skupne številke 10 tisoč, zdaj vemo, da po zadnji meritvi število že presega 8.700. Pravzaprav se spre- minja iz dneva v dan. Mislim, da bo ta priliv vendarle večji kot smo prvotno ocenjevali in bo številka preko 10 tisoč. Je pa težko oceniti, kakšna bo dokončna številka.« Kot dodaja Leskoškova, precej podjetij še razmišlja o odpuščanjih. Po anketah, ki so jih izpolnili delodajalci s Celjskega, je trenutno v podjetjih 600 presežnih delavcev. »Tudi, če gre za primere nepodaljševanja pogodb za določen čas, je treba vedeti, da je teh v podjetjih zelo veliko. V zadnjih letih je bilo 70 odstotkov novih zaposlitev sklenjenih za določen čas.« Upanje Leskoškova vidi v tem, da se hkrati vendarle ustvarjajo tudi nova delov- na mesta. Zavod je objavil že tri razpise, s katerimi poskušajo spodbuditi zaposlovanje. S prvim, ki so ga poimenovali Zaposli me, želijo spodbuditi zaposlovanje težje zaposljivih brezposelnih oseb. Ciljna skupina so Po podatkih bosanske agencije za delo se je zaradi recesije v domovino vrnilo že več tisoč zdomcev, med njimi je kar 60 odstotkov takšnih, ki so si kruh služili v Sloveniji. Gre v glavnem za delavce, ki so bili zaposleni v avtomobilski, kovinskopredelovalni, tekstilni industriji in gradbeništvu, pa tudi v podjetjih, ki so proizvajala tehnično opremo. starejši od 50 let, mlajši od 25 let, iskalci prve zaposlitve in drugi. Delodajalci, ki bodo pripravljeni za leto dni zaposliti takšne osebe, lahko pridobijo subvencijo v višini 4 tisoč evrov, za 2-let-no zaposlitev pa 8 tisoč evrov. Z drugim razpisom spodbujajo zaposlovanje za krajši delovni čas. Delodajalci lahko letno prejmejo subvencijo v višini 3.750 evrov za 6-urni oziroma 2.500 evrov za 4-urni delovni čas. Denarja je po oceni Leskoškove toliko, da bi lahko delodajalci s Celjskega sklenili 200 novih zaposlitev. Pred kratkim so objavili še tretji razpis, namenjen usposabljanju in izobraževanju. ROZMARI PETEK zmanjkuje, donacij ni,« pravi Marot. Ravno pri položnicah se, kot pravi sekretar Slavko Slejko, zapleta tudi v šentjurskem RK, saj sredstev ni dovolj. »Če je res kriza, imamo še nekaj rezerve v članarini in lastnih sredstvih, vendar je ta zelo omejena. Trenutno so naša skladišča s hrano in oblačili še dobro založena. Sistemske delitve na podlagi potrdil nimamo uvedene, ker imamo dobro razvit sistem krajevnih in vaških odborov. Ti razmere na terenu najbolje poznajo. Iz EU letno dobimo 30 ton hrane, ki jo potem razdelijo po seznamih in potrebah. Priimki so v veliki meri znani, se pa pojavljajo tudi novi,« pravi Slejko, ki razmišlja, da bo razdeljevanje pomoči vendarle treba sistematizirati. Novi obrazi na karitas Na celjski škofijski karitas je generalni tajnik Matej Pirnat pojasnil, so imeli januarja 46 prošenj (29 prosilcev je za pomoč zaprosilo prvič), februarja pa 52 prošenj (34 novih). V dveh mesecih so tako dobili 98 prošenj za pomoč, medtem ko so v celem lanskem letu dobili 270 prošenj. Letos so razdelili dobrih šest tisoč evrov pomoči, saj se ljudje na njih obračajo predvsem za plačilo položnic (ogrevanje, najemnina, elektrika). Žalski RK oblegan V RK Velenje so v teh dneh razdelili 550 prehrambenih paketov, večjega povpraševanja niso zaznali in upajo, da ga zaenkrat še ne bo. Drugačen je položaj v Spodnji Savinjski dolini, kjer v žalskem RK opažajo tretjino več prosilcev za pomoč kot v prvih mesecih lanskega leta. Kar nekaj doslej zaposlenih delavcev že ve, da bodo izgubili delo, in se vnaprej obračajo nanje. Kot pravi sekretarka Majda Pilih, že opažajo pomanjkanje hrane, ki jo sicer sproti delijo, večje količine pa bodo prejeli konec meseca. »Prihajajo ljudje, ki nas doslej niso potrebovali, in sedaj prvič odpirajo naša vrata,« je omenila Pilihova, ki je zaradi večjega števila prosilcev napovedala tudi uveljavitev cenzusov, o čemer se bodo pogovarjali prihodnji mesec. Največ je družin, vedno več je tudi upokojencev. Sicer imajo na škofijski karitas pravilo, da posameznikom oziroma družinam z denarno pomočjo ali plačilom položnic pomagajo le enkrat v letu. Pirnat je še dodal, da jim zalog oblačil in živil ne primanjkuje, pri čemer hrano kupujejo sami, si pa želijo, da bi jim tudi trgovine kaj odstopile. Hrano in oblačila razdeljujejo predvsem posamezne župnijske karitas. Župnik Vinko Čonč v Šentjurju pravi, da »sistem ni tak, da bi ljudje prihajali iskat pomoč k nam, ampak smo prek mreže svojih prostovoljcev v župniji pozorni na morebitno stisko. Potem se posameznih primerov lotimo sistematsko in čimbolj diskretno.« V Dekanijski karitas Petrovče pomoč delijo vsak četrtek. »Vedno prihajajo novi obrazi, mesečno lahko rečem, da se na nas obrne deset družin več,« je povedala Elvira Selič. Kriza se čedalje bolj odraža, sicer pa imajo trenutno registriranih 300 uporabnikov. Precejšen problem je pomanjkanje denarja, s tem pa posameznim prosilcem (gre za mesečne prehrambene pakete) lahko podarjajo manjše pakete. Večino potrebnega denarja pridobijo s koncertom Z roko v roki, ki je letos dobro uspel, toda v karitas se bojijo, da bo ob večjem številu prosilcev njihovo razočaranje ob manjših paketih še večje. PM, ŠK, US, StO Foto: SHERPA (arhiv NT) St. 20 - 13. marec 2009 ME JU iftil H v i 1 11 Po vzoru Ljubljane in Maribora želijo waldorfsko šolo in vrtec ustanoviti tudi v Celju. Ideja peščice posameznikov je zaenkrat še v povojih, toda kjer je volja, je tudi pot, je prepričan tudi ustanovitelj waldorf-skega vrtca in osnovne šole v Mariboru ter strokovni sodelavec waldorfske šole dr. Andrej Fištravec, ki so ga starši pred kratkim povabili na srečanje v Celje, da bi jim pojasnil način delovanja waldorfske šole in razjasnil nekatere dileme okoli nje. Predavanja se je udeležilo okoli štirideset staršev, pedagogov in drugih, ki jih zanima waldorfska pedagogika. »Ne moremo posploševati, katera šola je boljša, wal- dorfska ali javna,« pravi dr. Andrej Fištravec, »kajti imamo lahko zelo dobre javne šole in slabe waldorfske ter obratno. Ima pa waldorfska šola svoje značilnosti. Triletno opismenjevanje je v wal-dorfski šoli standard že od vsega začetka, medtem ko javna šo]a šele postopoma uvaja projekt podaljšanega opismenjevanja. Tudi to, čemur se v javni šoli reče fleksibilni urnik oziroma učenje po epohah, je v waldorfski že stalnica ...« Hočete reči, da državna šola posnema učne metode waldorfske šole? Ne bi temu tako rekel. Kajti, če hočeš nekoga posnemati, moraš tudi dobro poznati njegovo delovanje. Javne šole pa znanja o waldorfski pedago- Prva waldorfska šola na svetu je začela delovati septembra 1919 v Stuttgartu. Osnova zanjo je bila - in je še vedno - pedagogika, ki je pomenila nauk o človeku kot telesnem, duhovnem in duševnem bitju, hkrati pa je temeljila na spoznanjih duhovne znanosti in ljubezni do človeka. V Sloveniji je prva waldorfska osnovna šola zaživela leta 1992 v Ljubljani. Dijaki lahko zdaj v Ljubljani obiskujejo tudi waldorfsko gimnazijo. giki nimajo. Javna šola pač išče najbolj optimalne rešitve in tako prihaja do rešitev, ki so podobne waldorf-skim. V javnosti so razširjene govorice, da waldorfska osnovna šola ni primerna za tiste, ki si želijo akademsko izobrazbo in da imajo učenci, ki obiskujejo waldorfsko šolo, ob vstopu v srednjo šolo pogosto težave, saj niso navajeni na takšen sistem učenja. Kakšno je vaše mnenje? To z akademskim znanjem je iz trte zvito. V svetu poznamo cel kup strokovnjakov in izumiteljev, ki so obiskovali waldorfsko šolo. Tudi če gledamo podatke o prvem vpisu dijakov waldorfske gimnazije na univerze, vidimo, da so ti uspešnejši od dijakov, ki so obiskovali državne gimnazije. Glede na raziskave dosegajo učenci iz wal-dorfskih šol rezultate, ki so malo nad povprečjem v primerjavi z javnimi šolami. Raziskave tudi kažejo, da nek- Ustanovitelj waldorfske pedagogike je Rudolf Steiner. Na Tehniški visoki šoli na Dunaju je študiral matematiko in naravoslovne vede. Ves čas študija se je preživljal z zasebnim poučevanjem nekaterih predmetov, prvi vidnejši uspeh pa je dosegel, ko je po končanem šolanju prevzel mesto hišnega učitelja pri nekem dečku z vodenoglavostjo, za katerega so zdravniki trdili, da se ne more učiti. Z metodami, ki jih je sam razvil, mu je uspelo pri dečku v dveh letih doseči tako temeljito izboljšanje, da so ga sprejeli v normalno šolo, ki jo je z vrstniki tudi dokončal, kasneje pa je postal zdravnik. Šola za tiste, ki hočejo nekaj več Skupina celjskih staršev želi v Celju ustanoviti waldorfsko šolo in vrtec - Z dr. Andrejem Fištravcem o nekaterih zmotah in pomislekih glede waldorfske pedagogike Podrobnejše informacije o ustanavljanju waldorfske šole in vrtca v Celju dobite na elektronskem naslovu waldorf.celje@gmail.com. samo bogati. Sicer pa je tudi waldorfska šola delno financirana s strani države. Toda, če bi šola in vrtec morala živeti samo od prispevkov staršev in od tega, kar da država, bi bilo premalo oziroma bi bil to res trend k nastajanju elitnih waldorfskih šol in vrtcev, ki bi si jih lahko privoščili samo bogataši. Zato so nujno potrebni tudi donator-ji. Mariborsko waldorfsko šolo sofinancirata dva velika donatorja, tako da šolnina trenutno znaša 90 evrov na mesec za prvega otroka (drugi otrok plača 75% šolnine, tretji in vsak naslednji pa 50%, op. p.), k čemur je treba prišteti še stroške malice (kosilo stane 2,65 evra, malica pa 1,15 evra na dan, op. p.). V vrtcu pa je sistem plačevanja enak kot v javnih vrtcih, se pravi glede na dohodek staršev. Pri čemer morajo starši za waldorfski vrtec vseeno plačati nekoliko več kot za javnega. Prvič zato, ker waldorfski vrtec ne dobi toliko državnih sredstev kot javni. Tu pa so tudi stroški, ki jih javni vrtci nimajo, prišli do nekih splošnih zaključkov. Kako to, da svojih otrok niste vpisali v waldorfsko šolo? Ko je šla starejša hči v prvi razred, waldorfske šole v Mariboru še nismo imeli, mlajša hči pa je bila odločena, da bo hodila v isto šolo kot njena sestrica. Tako da niti slučajno ni bilo nobene variante, da bi jo vpisali kam drugam. Kaj svetujete staršem, ki želijo v Celju ustanoviti waldorfsko šolo? Kot prvo se morajo zavedati, da so samo oni tisti, ki lahko to šolo ustanovijo, kajti še nikjer waldorfska šola ni nastala na pobudo pedagogov ali koga drugega, vedno so bili starši tisti, ki so prvi dali pobudo za to. Kot drugo se morajo zavedati, da jih čaka dolga pot. V Mariboru je od ideje do ustanovitve waldorfske-ga vrtca preteklo deset let, pri čemer smo sprva razmišljali o ustanovitvi šole, a se je izkazalo, da si starši najprej želijo vrtec. Dobili smo ga leta 2000, pet let za tem danje ličence waldorfskih šol srečamo v vseh poklicih, izobraževanje pa nadaljujejo kot študentje v medicini, umetnosti, jezikoslovju, novinarstvu, gledališču, pravu ... In to ne bi bilo možno, če bi imeli nižjo raven znanja. Učni načrt waldorfske šole namreč ustreza državnim normativom. Če primerjamo kuriku-lum državne in waldorfske osnovne šole, vidimo, da so osnovni elementi znanja isti v obeh šolah. Res pa je, da je količina znanja v waldorfski šoli manjša kot v državni. Ampak, ko se pogovarjate z državnimi učitelji, ti sami ugotavljajo, da bi lahko bolj kakovostno delali, če bi imeli manj učne snovi. Kajti danes ni več problem količina znanja, znanja je ogromno, ampak, kako to znanje uporabiti. Delovanje waldorfske šole deloma financirajo starši. So potemtakem to šole za otroke bogatih staršev? Šolnine niso tako visoke, da bi si jih lahko privoščili Vsa leta osnovne šole učence spremlja en razrednik, ki je hkrati tudi učitelj vseh. glavnih predmetov. Waldorfska šola je šola, ki močno povezuje družinsko okolje s šolskim. Učitelji so s starši zelo povezani, predvsem v nižjih razredih OŠ naj bi učitelji otrokovo družino obiskovali tudi na domu. to so najemnine, dražja je tudi hrana. Kakšni starši svoje otroke vpisujejo v waldorfsko šolo? Predvsem so to starši, ki hočejo nekaj več. Ki iščejo šolo, ki bi bila za njihovega otroka najbolj primerna. Sicer pa je pri nas te populacije še premalo, da bi lahko pa še šolo. Prva generacija osnovnošolcev tako letos obiskuje peti razred. Celjskim staršem zato svetujem, naj se čim prej organizirajo, naj se redno vsak teden srečujejo in naj sledijo svojim željam. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA V waldorfski šoli učenci ne potrebujejo učbenikov, ampak otroci aktivno sodelujejo v pisanju svojih lastnih učbenikov. Waldorfska šola uči otroka samostojnosti in kreativnosti. Waldorfski učitelji imajo zato poleg končane fakultetne izobrazbe opravljeno še tri- ali štiriletno specializacijo. VIDI Center optike Mariborska cesta 88, Celje, tel.: 03/ 491 29 00, gsm: 070/ 846 180 OPTIKA NOVE DIMENZIJE i %«- ■www.radiocelje.com OBVESTILO p«ORA PROBANKE hitkreŠ% POSEBNE UGODNOSTI: • doba odplačevanja od 25 do 84 mesecev • fiksna obrestna mera znaša samo 7,30 % • fiksna anuiteta celotno dobo odplačevanja kredita r ROBANKA • 50 % nižji stroški odobritve finančna skupina za vezavo od 12 do 24 mesecev 0 jm ä O/ m f% f% % za vezavo od 21 do za vezavo nad 36 36 mesecev mesecev warn m f^J j •M PROBANKA Št. 20 - 13. marec 2009 m ŠENTJUR J LAŠKO | NOVI TEDNIK Kronično, a še obvladljivo Zdravstveni dom Šentjur - Nove zdravnike je skoraj nemogoče privabiti Šentjurski zdravstveni dom ima skupaj z dislocirano postajo na Planini pod svojim okriljem 19.500 občanov. Število zaposlenih pa se zmanjšuje. Od 38 redno zaposlenih jih je konec prejšnjega leta ostalo le še 32. Tudi na račun odhajanja zdravnikov. Če ne bi bili upokojeni še vedno pripravljeni pomagati v dežurstvih, bi se verjetno že zalomilo. Najbolj pereč problem ostaja nezasedeno mesto zdravnika in zobozdravnika na Planini. V Sloveniji primanjkuje kakih 500 zdravnikov. Po evropskih standardih celo 1500. Delovnih mest je torej več kot dovolj. Dolgotrajnemu študiju sledi vsaj še tako dolgo obdobje specializacije. Začetniške plače imajo z astronomskimi zneski specializiranih doktorjev kliničnega centra bore malo skupnega. Če ob to dodamo še dejstvo, da je za marsikoga Planina na robu sveta, da je delo zahtevno, v urgentnih situacijah pa človek prepuščen samemu sebi... prav privlačnih adutov vodstvo zdravstvenega doma za zaposlitev novega kadra na tem območju seveda nima. Še huje je z zagotavljanjem zobozdravstvenega varstva. Porodniški dopust tam zaposlene zobozdravnice se je namreč podaljšal še za eno leto. O makedonskem paru, ki bi bil v več pogledih idealna ali vsaj sprejemljiva rešitev, pa nihče ne govori več. Zaposlitev sta baje našla nekje na slovenski obali. Več kot delati se ne da »Pet redno zaposlenih zdravnikov nas je že tako obremenjenih do zgornjih meja,« je povedala direktorica Melita flič Tasič. Nemoteno delovanje dežurne službe tako zagotavljajo skupaj s tremi kon-cesionarji in šestimi zunanjimi zdravniki. »Podjemno pogodbo pa imamo tudi z upokojenima zdravnikoma Andrejem Fidlerjem in Janezom Šmidom. In za njuno pomoč se jima lahko samo zahvalim.« Kadrovanje je v vsakem primeru največja težava. »Vse to so namreč začasne rešitve, ki so tudi finančno vse prej kot ugodne.« Izpadi, kot so bolniške odsotnosti in dopusti, običajno pomenijo skrajno obremenjevanje tistih, ki ostanejo, izgorelost in posledično nezadovoljstvo tako pri zaposlenih kot tudi pacientih. Največ pritožb v preteklem letu je tako letelo prav na organiziranost dežurne službe na Planini, kjer so izmenično or- Melita llič Tasič, direktorica ZD Šentjur dinirali nekajkrat tedensko. Dogajalo se je namreč, da so ljudje čakali, pa do zdravnika sploh niso uspeli priti. »Stvari so vse prej kot idealne. Vendar to ni kaprica vodstva zavoda. Problem je v sistemu,« je razložila Iličeva in dodala, da si prizadeti kljub veliki obre-menjenosti lahko izberejo zdravnika v Šentjurju. Za mnoge Planinčane pa to enostavno ni sprejemljiva rešitev. Vodstvo zavoda skupaj z občino zato razmišlja celo o razpisu nove zdravniške koncesije. Trenutno je velik up planinskega zdravstva Renata Verhovec, ki se v delo še uvaja, čaka pa jo tudi še specializacija. Luknje in prometni kaos Da se vse začne in konča pri denarju, kaže tudi stanje objektov. Na sedežu zavoda bodo v prostorih nekdanje lekarne uredili predavalnico za zdravstveno vzgojo. In če je v Šentjurju v marsikaterem pogledu prostora premalo, je planinska zdravstvena postaja v vseh pogledih predimenzionirana, vzdrževanje dvajset let stare stavbe pa praktično jama brez dna. Poleg tega sta stanovanje in garsonjera že lep čas prazna. V Šentjurju pa je bolj kot notranjost zdravstvenega doma moteča njegova okolica. In ker večji del tako in tako ni v njihovi pristojnosti, so občinski svetniki in uprava obljubili, da bodo že vsesplošno nevarne luknje na parkirišču popravili, »barakarsko naselje« pa odstranili. Veliko pa pomeni že majhen korak v smislu prometne ureditve. Vozniki bodo odslej okrog zdravstvenega doma do parkirišča pri kmetijski zadrugi vozili le v eni smeri. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Telekomov denar do konca aprila Potem ko je Občina Šentjur končno zaključila s postopki vračanj vlaganj v Telekomovo omrežje, so občani težko pričakali sezname z zneski vračil. Kdaj pa bo tudi konkreten denar, ni vedel povedati nihče. A zadnje novice so vzpodbudne. Občina je prva nakazila že prejela. »Od občanov sicer še zbiramo podatke in usklajujemo sezname,« je razložil direktor občinske uprave Jože Palč-nik. »Prišlo je namreč do kar nekaj sprememb bodisi zaradi dedovanj bodisi zaradi sprememb naslovov, računov in podobnega.« Tako se občinska uprava trenutno ukvarja z dopolnjevanjem seznamov in z reševanjem ugovorov, ki so jih upravičenci lahko podali v 15 dneh od objave imen. »Treba je preveriti podatke, ali so ali niso upravičeni do vračil. Vseeno si upam napovedati, da bomo do konca aprila vsem upravičencem zneske tudi izplačali,« je zatrdil Palčnik. Ob tem si želijo pospešiti tudi izvedenske postopke za reševanje vlaganj v delu in materialu. Iz tega naslova lahko občani še pričakujejo določena poplačila. Kdaj bodo zaključeni ti postopki, pa si zaenkrat še ne upajo napovedovati. StO Zmenek na slepo splaval po vodi Zmenki na slepo in sklepanje poznanstev preko časopisa že dolgo niso več nobena posebnost. Če pa gospa v zrelih letih, poročena in mati dveh odraslih otrok, napove zmenek na slepo, in to kar z dvema, ki si tako kot ona želita sprememb, pa je povsem druga zgodba. »Na dan mučeni-kov ob 14. uri bom čakala v Sofijinem dvoru. Spoznavni znak bo rdeča vrtnica,« je pripisala in polna pričakovanj čakala na akcijo ... Ne, ne gre za to, na kar ste morda pomislili ob prebiranju zgornjih vrstic. Nič nespo- Takole otožna je Jelka Kapun čakala anonimna nasprotnika oživitve zdravilišča v Rimskih Toplicah. Od neizmerne žalosti, ker na zmenek nista prišla, je še isti dan celo vrtnica ovenela. dobnega ni imela v mislih Jelka Kapun iz Rimskih Toplic, ko je na srečanje javno povabila anonimna nasprotnika oživitve zdravilišča v Rimskih Toplicah, ki sta pred časom z javnim pozivom vladi, naj zdravilišče vrne v last vsem državljanom, močno razburila Rimskotopličane. »Vabim ju, da se bomo odkrito pogovorili o njunih očitkih, s katerimi zavajata javnost. Pričakujem, da bosta IK in MG med krajane prišla z dokazi in s tehtnimi argumenti. In lahko se bosta tudi prepričala, kam je bilo doslej vloženih 21 milijonov evrov,« je utemeljila razlog za nenavaden zmenek. Dnevi so minevali in prišel je torek. Dan D. Kapunova je tisti dan prej kot običajno odšla iz službe, na poti na »randi« zavila v bližnjo cvetličarno, izbrala najbolj dehte-čo vrtnico in že uro prej, kot je napovedala, čakala na dogovorjenem mestu. Vsi, ki so vedeli za zmenek, so že vnaprej napovedovali, da iz te moke ne bo kruha. Jelka Kapun pa je vseeno verjela, da anonimne-ža premoreta toliko poguma in poštenosti, da se bosta odzvala vljudnemu povabilu. Neučakano je pogledovala proti vratom, kdaj se bosta z vrtnico v zobeh pojavila junaka, ter skesano napovedala konec svojim podlim igricam, s katerimi ogrožata ne samo oživitev zdravilišča, pač pa razvoj celega kraja in lepšo prihodnost bodočim generacijam Rimskotopličanov. Nič takega se ni zgodilo. Prag Sofijinega dvora je sicer prestopilo nekaj krajanov, a nihče med njimi ni imel rdeče vrtnice. Kapunova je po polurnem čakanju prišla do bridkega spoznanja, da sta posameznika, ki ju je zaman čakala, »navadna >špilferderber-ja< brez prašnikov«. »Nanju bom pozabila,« je sklenila, »ker nista resna in verodostojna. Si bom pa v bodoče še izbrala kakšen bolj konkreten >randi<, morda z gospodom Dušanom Semoličem. Ta se je za danes vsaj opravičil.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Kdor bo prvi, dobi liziko Pa smo dočakali konec telefonske kalva-rije. Krivice bodo popravljene in enkrat... enkrat samkrat bo država vrnila, kar je neupravičeno pobrala. Resda ne vsega, ampak kaj bi to. Čudeži se očitno dogajajo. Saj poznate tisto o hudiču, ko ta enkrat vzame dušo... In prav zato je bila panika toliko večja. Bilo je nekega običajnega petka, ko so po vaseh zapeli telefoni. Je res? Ni res? Kako? Kdo me bo peljal?! Nujno je!!! Sliši se kot izredne razmere in res so bile. Menda na krajevno običajen način - pri tem ni bilo ne sluha ne duha o tiskanih občilih, občinski spletni strani ali vsaj dobri stari oglasni deski - je prišla vest, da se morajo vsi, ki si obetajo od Telekoma oz. od države dobiti nazaj svoje evre, nemudoma popisati in podpisati na občini. Droben glas razuma, daje vzelo 12 let, da seje kaj premaknilo, dobro leto, da so sestavili sezname in bogve koliko časa še, da bodo zbrali in nakazali denar, je bil gladko utišan. »Pot je bila predolga, da bi me zdaj zaradi dveh ur zamude vrgli s seznama,« so se pridušale mam'ce »izpod loga« in na vseh koncih in krajih iskale taksiste, ki bi jih pravočasno dostavili na sedež občinske uprave. Večinoma so uradne ure sicer zamudile. In zakaj ves ta cirkus? Pod objavljenimi seznami je bil droben tisk, ki ga resda nihče ne bere. A resnici na ljubo tam izrednega popisa niso zahtevali. Če niste zadovoljni z rešitvijo svojega zahtevka, je (bil) rok pritožbe 15 dni. Če zahtevka sploh niste vložili, se vas vse skupaj sploh ne tiče več. In če je v teh letih upravičenec umrl, pazite, da boste dostavili imena dedičev, ker avtomatsko ta denar v zapuščino res ne sodi. In kamen spotike - če ste vmes slučajno spremenili ime, priimek ali bognedaj tekoči račun, spremembe pravočasno javite, da bodo lahko nakazali težko pričakovane denarce. Vmes pa še en, ne prav nepomemben podatek - denar bodo z občinske uprave nakazali v mesecu dni, ko ga bodo od države prejeli. Mesec pa ima še vedno tam okrog štiri tedne. Sicer pa bo, ko bo. Razmere tako in tako niso ravno rožnate. Uskladitev podatkov lahko torej brez težav poteka počasi in po pameti. Časa je dovolj. In ta ne bo minil nič prej, pa če se gre kdo peš v belo Ljubljano popisat. StO www.radiocelje.com TO St. 20 -13. marec 2009 NOVI TEDNIK ROGAŠKA S. ŠMARJE P. J. ■SBpBi j,mm: ■Hm 13 Wšmmm?mm. Bije podrtijam zadnja ura? Občina Rogaška Slatina in ministrstvo o očitanih črnih točkah Storitve za podjetja in podjetnike so odslej dostopne na prenovljenem spletnem portalu e VEM ali na točkah VEM Portal e-VEM omogoča: brezplačno registracijo samostojnega podjetnika in enostavne d.o.o. ter spremembe teh družb. prijave, odjave in spremembe zaposlenih in njihovih družinskih članov v obvezna socialna zavarovanja, številne druge brezplačne storitve za podjetja in podjetnike. Storitve pro V o ponata A-VF M je mogoče uporabljat. s kvaliticiranim d-gitairim potrdilom Lahke pa obiščete točko VEM, ki nwöi vse brezplačne storitve pönale e-VEM http://evem.gov.si Državni portal za podjetja in podjetnike Turist, ki izstopi na železniški postaji v Rogaški Slatini, najprej zagleda razpadajočo veliko vilo Angela. Slaba dobrodošlica. Nekoč lepa vila, ki je postala nevarna grdoba, moti tako goste kot domačine ter naše bralce, ki vprašujejo, zakaj ni drugače. V občinski upravi so dolgo ugotavljali, da so vsi nemočni, kmalu bo, kot kaže, drugače. V vsakem primeru. »Neposreden vzrok za veliko zanemarjenost tega objekta so bili nesporazumi med solastniki objekta, ki ga niso bili sposobni vzdrževati in redno obnavljati. Občina je nameravala to lokacijo oziroma objekt odkupiti, vendar pristanka lastnikov ni bilo. Po zapuščinskem postopku je od lani en sam lastnik objekta, s katerim se občina pravkar pogovarja o možnosti odkupa,« odgovarja na vprašanje enega od naših bralcev Marjan Čuješ, tajnik Občine Rogaška Slatina. Vsak lastnik mora skrbeti, da je njegova nepremičnina primerno vzdrževana ter da ni nevarna. Če gre za nevaren objekt, lahko ukrepa gradbena inšpekcija, ven- dar je kljub temu v praksi drugače. Kaj storiti? O črnih točkah kot je vila Angela smo povprašali tudi ministrstvo za okolje in prostor, kjer napovedujejo, da bo takšnih točk kmalu bistveno manj. »Če ne gre za nevarno gradnjo, bodo po noveli Zakona o graditvi objektov iz leta 2008 občine v takšnih primerih lahko ukrepale z izdajo odločbe, s katero bodo lastnika zavezale, da objekt, ki slabo vpliva na zunanjo podobo naselja ali krajine, popravijo z izvedbo investicijskih vzdrževalnih del. V zvezi s tem pripravljamo na ministrstvu vzorec odloka, ki ga mora pred izdajo odločbe sprejeti občina,« odgovarja vodja Službe za odnose z javnostmi v ministrstvu za okolje in prostor Dari-ja Dolenc. V občini kot je Rogaška Slatina ter v številnih drugih, kjer črnih točk nikoli ne zmanjka (ter so bili doslej zvezanih rok), se pravne novosti veselijo. »Novi zakon o graditvi objektov prinaša zakonito možnost za prisilno izvedbo vzdrževalnih del. V občini je kljub temu treba predhodno sprejeti odlok, s katerim ob- čina določi območja oziroma objekte, na katerih je treba izvesti vzdrževalna dela v breme lastnikov in s pomočjo proračunskih sredstev, ki jih mora zagotoviti občina. Zaradi zahtevnosti pravne ureditve priprav- lja vzorec tega akta, saj je razumljivo, da na takšne pojave v vsaki občini gledajo nekoliko drugače. Težko si je predstavljati, da bi imeli v državi več različnih ureditev na tako zahtevnem področju urejanja, kjer se srečujemo s prisilnimi predpisi in na koncu celo z mogočim odvzemom premoženja,« komentira tajnik Občine Rogaška Slatina Marjan Čuješ. BRANE JERANKO Razpadajoča vila Angela v središču Rogaške Slatine je bila nekoč v lasti najpremožnejše slatinske družine. Danes nevarna vila je celo najbližja soseda I. osnovne šole, vendar so doslej vsi uradni organi nemočni. Franc Bercko je dobitnik zlatega znaka civilne zaščite -Zvest gasilstvu in prostovoljstvu Še nikoli tako blizu! Ko v avtu ugasne življenje, je najhujše Franc Bercko rih. Vedno sem poskušal, tako kot moji kolegi, dati vse od sebe, da bi jim pomagal in olajšal stisko. To mi bo ostalo. Tudi zdaj se ne bo nič spremenilo. Dokler mi bo zdravje dopuščalo, bom pač aktiven gasilec in upokojenec.« Iz preteklosti je ostalo veliko izkušenj in tudi spominov. Nekaterih, žal tudi najbolj tragičnih, ne izbriše niti čas. »Zame so bile vedno najtežje prometne nesreče. Tiste, ki vzamejo življenja in še bolj tiste, ki jih vzamejo več.« Ena takih se je pred leti zgodila v Rogatcu, ko je tovorno vozilo z naloženimi profili zadelo avtobus. »Bilo je veliko mrtvih in poškodovanih. Kaj hujšega na našem območju, pa tudi širše, nisem videl ne prej ne kasneje.« Kot gasilski funkcionar in dolgoletni gasilec ima Bercko veliko izkušenj tudi s prednostmi in slabostmi take organizacije. »Načeloma sem s položajem prostovoljnega gasilca zadovoljen, čeprav status ni povsem urejen in dorečen. Stvari se poskušajo urediti po vzoru zahodnoevropskih držav. Gotovo pa bo do tja preteklo še precej vode. Vseeno pa mislim, da smo na dobri poti. Politika in ljudje nas podpirajo. Konec koncev se pripravljenost na pomoč in izurjenost, ki jo predstavlja nešteto društev prostovoljnih gasilcev, vedno znova potrjujeta. Težišče bo tudi v prihodnje brez dvoma ostalo na prostovoljnem delu. Kjer pa je potreb in zmožnosti več, je prostor tudi za poklicne strukture,« je zaključil Franc Bercko. StO, foto: GrupA www.radiocelje.com Franc Bercko se je rodil leta 1950 v Rogaški Slatini. Po osnovnem poklicu je strojni tehnik, v življenju pa je počel že marsikaj. Lahko bi rekli, da mu je, bolj kot vse drugo, smer začrtalo gasilstvo. Oblikovalo je njegovo življenjsko filozofijo in ga zasvojilo že pri rosnih 11 letih. Takrat se je vključil v PGD Steklarna Rogaška Slatina in gasilcem ostal zvest vse do da- nes. V delovni karieri je vsa leta prevzemal odgovorne funk-cije med drugim tudi v gasilstvu. Bil je eden izmed veteranov vojne za Slovenijo v Šmarju pri Jelšah. Vse od uvedbe nove lokalne samouprave pa je tudi načelnik CZ v Šmarju. Ob regijski podelitvi nagrad je bilo slišati veliko pohvalnih besed. Francu Bercku pa so v 50-letni karieri predvsem dejanja prinesla najvišjo nagrado. Zlati znak civilne zaščite. »To mi res veliko pomeni. Moje delo ni bilo zaman, ljudje so opazili in ga znali ceniti. Tako tisti, ki so potrebovali pomoč in tisti, ki so delali z mano. V vseh teh letih sem doživel marsikaj. Videl sem ljudi, ki so potrebovali pomoč pri ujmah, nesrečah, poža- Št. 20 - 13. marec 2009 VOJNIK j SL. KONJICE! ZREČE | 1011 TiDHII Investitor in krajani končno usklajeni V dobrem letu sredi Vojnika še en stanovanjski blok - Z Mikovimi načrti se zdaj strinjajo tudi krajani Stanovanjski bloki v Vojniku in okolici v zadnjem času rastejo kot gobe po dežju. Že skoraj dograjen je večstanovanjski objekt v Vinterjevi ulici, kmalu bodo stanovanja v novem bloku vseljiva tudi na Franko-lovem, v dobrem letu pa naj bi v središču Vojnika, za farno cerkvijo, zrasel še stanovanjski blok s 50 stanovanji. Gradilo ga bo podjetje Mik. Tako nagli stanovanjski gradnji v Vojniku niso vsi naklonjeni. Tudi na sejah občinskega sveta je bilo slišati očitke, da je občina preveč popustljiva do investitorjev, ki želijo »na čim manjšem prostoru za čim manj denarja zgraditi čim več stanovanj in jih prodati po visoki ceni«. Tudi pri načrtovanju Miko-vega bloka ni šlo gladko. Okoliški krajani so celo začeli zbirati podpise proti gradnji bloka. Ta je v prvi različici predvideval več kot 70 stanovanj, stal bi na okoli 3 metre visoki betonski plošči, skupaj pa bi bil visok kar 24 metrov. Ker se krajani z velikostjo bloka niso strinjali, so se v Miku odločih za dva manjša bloka z manj stanovanji, kar pa je že bilo bolj všeč krajanom. Po še dodatnih usklajevanjih je blok (zgrajen bo Takšen bo nov blok v Vojniku, ki naj bi ga podjetje Mik po letu in pol usklajevanj s krajani začelo graditi spomladi. v obliki dveh ločenih lamel) zdaj zasnovan kot dvonadstropni stanovanjski blok s pritličjem in mansardo, kjer bo 50 stanovanj. Ta bodo različnih velikosti, od eno-, dvo-in trosobnih do nadstandard-nih mansardnih. Po več kot letu in pol usklajevanj se s projekti naposled strinjajo tudi krajani. Pripomb nima niti Občina Vojnik, ki mora do izgradnje bloka na svoje stroške razširiti cesto, ki pelje od farne cerkve do šole oziroma vrtca, in zgraditi pločnik. Srečanje dveh vozü je na tej ce- sti že zdaj oteženo, gradnja pa bi razmere le še poslabšala. V Miku pričakujejo, da bi z gradnjo lahko začeli v spomladanskih mesecih ter zaključili do poletja prihodnje leto. Trenutno pridobivajo gradbeno dovoljenje za stanovanjski blok, sprožen pa je tudi že postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za razširitev ceste s pločnikom za pešce. Vojniški svetniki in krajani so sicer naklonjeni razvoju kraja in priseljevanju mladih družin, pri čemer jih skrbi, ali bo občina sposobna vsem zagotoviti tudi kvaliteto življenja. Vrtec se, na primer, že zdaj sooča z veliko prostorsko stisko, s priseljevanjem mladih družin v kraj pa bodo te težave še večje, opozarjajo. Vrtec je sicer že nekaj časa med prioritetami občine, a verjetno še nekaj časa ne bo ugledal luči. O zasebnem vrtcu so v pritličju novega bloka v fazi projektiranja razmišljali tudi v Miku. A so to idejo opustili, saj v okolici bloka ne bi mogli zagotoviti dovolj zunanjih zelenih površin za igrala. BOJANA AVGUŠTINČIČ Župani se bojijo kazni V Zrečah si že več let prizadevajo za poenotenje vo-dooskrbe v občini, s čimer želijo boljšo organiziranost ter višjo kakovost storitev, z enotnimi standardi kakovosti vode ter po enakih rcenah. To od občine zahteva stroga državna zakonodaja, vendar se pojavlja nasprotovanje. V zreški občini nad poenotenjem vodooskrbe niso najbolj navdušeni v krajevni skupnosti Stranice, čeprav je, kot marsikaj kaže, kakovost tamkajšnje vode vprašljiva. Tako je občinska komisija za gospodarsko javno infrastrukturo, ki se je sestala v začetku decembra, izrazila velike pomisleke glede straniškega upravljanja z vodovodom ter omenjala večkratne slabe rezultate vode. Največkrat naj bi se to zgodilo v KS Stranice ter večkrat prav tako v KS Gorenje, pri čemer omenjajo vodo v šoli in vrtcu. Temu svetnik s Stranic, Maks Brečko, oporeka. V Zrečah omenjajo letošnji primer Občine Šmartno pri Litiji, kjer je celjska območna enota zdravstvenega inšpektorata županu Milanu Izlakarju naložila pet tisoč evrov kazni, saj ni občina z odlokom določila uprav-ljalcev desetih vodovodov (za vsak vodovod po petsto evrov) i Zato je občinski svet Zreč na zadnji seji kljub nasprotovanju sprejel odlok o opravljanju dejavnosti oskrbe s pitno vodo v krajevnih skupnostih Stranice in Gorenje nad Zrečami, s katerim obema upravljalcema - krajevnima skupnostma - nalagajo predvsem upoštevanje cene storitev. Tako mora upravljalec zaračunavati ceno, ki velja na celotnem območju občine, upravljalec in izvajalec pa morata pridobiti vodno pravico, zagotavljati kakovost pitne vode vsem uporabnikom, zagotoviti vzdrževanje naprav ter opravljati meritev in monitoring kakovosti pitne vode. Omenjene določbe bodo veljale do prenosa upravljanja na režijski obrat Občine Žreče, ki mora biti v obeh krajih izveden najpozneje do leta 2011. V občinski upravi pričakujejo, da bodo v krajevnih skupnostih, kjer se poenotenju vodooskrbe upirajo, uvideli, da sami dolgoročno niso sposobni amatersko oskrbovati tako velikega števila ljudi. Opozarjajo tudi na finančno plat, saj vse naložbe zagotavljajo iz občinskega proračuna, zato se pojavlja tudi vprašanje verodostojnosti, od javnega naročanja naprej. BRANE JERANKO Konjičanom konj kralja Aleksandra Če bi ne bi bilo 2. svetovne vojne, nove socialistične države ter potem razpada Jugoslavije, bi danes sredi Maribora stal kip kralja Aleksandra Karadjordjevi-ča, upodobljenega na konju. Zaradi vseh treh zgodovinskih dejstev bodo del kipa kralja Aleksandra postavili v Slovenskih Konjicah. Konjičani so namreč konec prejšnjega meseca z darilno pogodbo prejeli v dar del mo-numentalnega kipa jugoslovanskega kralja Aleksandra, ki ga bodo postavili v novem upravnem centru. Gre za kip Aleksandrovega konja, ki je delo slovenskega kiparja Borisa Kalina ter sodi med njegova najboljša dela. Kalinov kip je Občini Slovenske Ko- S podpisa darilne pogodbe. Kip, ki je bil namenjen postavitvi v Mariboru, bo stal v Slovenskih Konjicah, Konjičani pa bodo od celotnega kipa kralja Aleksandra postavili seveda le njegovega konja. njice pred kratkim podaril kiparjev zet Franc Vehovar. Zgodovina 70 let starega ki- Kipar Boris Kalin (1905-1975) je bil profesor kiparstva na ljubljanski likovni akademiji ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med njegovimi deli izpostavljajo kip splavarja v Celju, nepostavljeni kip kralju Aleksandru v Mariboru, kipa talcev v Gramozni jami ter v Begunjah, Trubarjev kip v Celju ter Titov portret, za katerega je prejel Prešernovo nagrado. pa je zanimiva, nevsakdanja. Kipar Kalin je zmagal na natečaju za postavitev kipa kralja Aleksandra Karadjordje-viča, ki so ga razpisali leta 1939 v Mariboru. »V postopku oblikovanja je najprej oblikoval konja, nato akt jezdeca, ga oblekel in posadil na konja. Kip je bil odlit v mavec ter poslan na odlivanje v bron v Beograd, kjer se je zgodba zaključila, saj je vmes posegla 2. svetovna vojna,« pojasnjuje nastajanje kipa Klara Šibane Korošec iz konjiške občinske uprave. Zaradi vojne ter konca kraljevine je 2,5 metra visok mavčni kip konja ostal v hiši Kalinovih vse do danes. V Slovenskih Konjicah ga bodo najprej uskladiščili v domu kulture, v novem upravnem centru pa ga bodo, ulitega v bron, postavili predvidoma konec prihodnjega leta. Darilo je sprejel župan Miran Gorinšek, ki se je darovalcu zahvalil v imenu vseh Konjičanov. Konj ima v Konjicah gotovo posebni pomen, saj med drugim krasi konjiški grb. Kip, ki je posvečen kralju Aleksandru Zedinitelju (kot so ga imenovah v takratni slovenščini) ter je bil namenjen postavitvi v Mariboru, bodo Konjičani seveda postavili brez upodobitve spornega kralja Aleksandra. Konji, kraljevske živali, niso nič krivi za hude napake jezdecev. BRANE JERANKO St. 20-13. marec 2009 dru, ki sodi med njegova najboljša dela. KULTURA 15 Veliki finale V nedeljo zaključek 18. Dnevov komedije Komu žlahtne nagrade? V Slovenskem ljudskem gledališču bo v nedeljo zvečer (19.30) padel zastor nad Dnevi komedije, ki so letos doživeli svojo osemnajsto postavitev in s tem, kot pravijo organizatorji, postali polnoleten in eden najpomembnejših festivalov gledališke ustvarjalnosti v Sloveniji- A še preden bo v nedeljo žirija v sestavi Alenka Cilenšek, mag. Branko Goropevšek in Tomaž Simon občinstvu sporočila svoje odločitve o letošnjih žlahtnih naslovih za najboljšo predstavo, režiserja, komedijantko in komedijanta in še preden bo občinstvo s svojimi ocenami povedalo, katera je bila zanje najboljša predstava, bomo na odru SLG videli še dve tekmovalni in eno spremljevalno predstavo. V petek bo občinstvo ob 19.30 videlo predstavo Hrup za odrom mengeškega Špas teatra in v režiji Jaše Jamnika. Gre za zgodbo, ki bo razkrila smešno plat zakulisnih dogodkov med neko gledališko predstavo. Avtorju Michaelu Fray-nu se je namreč med ogledom neke predstave, ki jo je spremljal v zaodrju, zdelo dogajanje tam mnogo bolj smešno kot na odru. In to je bil povod za duhovit tekst, v katerem se igralci norčujejo iz svojega dela. V soboto ob 19.30 pa čaka občinstvo še zadnja tekmovalna predstava - Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni ali Tuje hočemo - svojega ne damo, po besedilu Dušana Jovanoviča in v režiji Jake Andreja Vojevca. Igralci SNG Drame Ljubljana bodo občinstvo popeljali v vrtinec radožive erotike, mladosti in nebrzdane *sle. A v podtonih je začutiti tudi izpraznjenost, puhlost in egoizem družbe, ki se nenehno peha za užitki. Nedeljski zaključek festivala bo vpeljala krstna uprizoritev mono-komedije Za znoret, ki jo bo v režiji Nicka Upperja odigral Valter Dragan. Predstavo napovedujejo kot ironično izpoved moškega zrelih let v spopadu s časom. Govori o vase zagledanem, šovinističnem, vedno okajenem in pohotnem poklicnem vozniku, ki hoče na vsak način »položiti« direktorjevo tajnico. BRST Popravek Letošnje že 38. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije bo v Celju, Velenju in Žalcu od ponedeljka, 16. marca naprej in ne, kot smo napačno zapisali, od 9. marca naprej. V Celju bodo kitaristi tekmovali v ponedeljek, torek in sredo. V Ve- lenju bo v kategoriji violina tekmovanje od ponedeljka do srede, v četrtek v kategoriji viola, v kategoriji harfa pa bodo v Velenju tekmovali v četrtek in petek. V Žalcu bo v ponedeljekin torek tekmovanje komornih skupin s pihali, v sredo, četrtek in petek bodo tekmovali vio-lončelisti, v sredo in v četrtek pa kontrabasisti. Mladi igralci v uprizoritvi Garfielda z mentorico Polonco Škornik na odru SLG Celje. Garfield v španščini Obe španski gledališki skupini, ki pod mentorstvom Polonce Škornik in Nataše Peunik delujeta na celjski I. gimnaziji, sta letos v španskem jeziku naštu-dirali novi igri. Potem, ko so ju prvič predstavili na mednarodnem festivalu šolskega gledališča v španščini v za- četku meseca v Ljubljani, so igro Osemdeseta so naša za dijake gimnazije odigrali minuli teden, v sredo pa v Slovenskem ljudskem gledališču Celje še igro Garfield. Za tiste, ki španščine ne obvladajo dovolj, so poskrbeli s hkratnim predvajanjem podnapisov. Gledalci so posebej uživali ob dramatizaciji filma Garfield, ki je s svojo sproščenostjo in znano zgodbo o z la-zanjo obsedenem mačkonu navdušila mlade. Obe predstavi bosta sodelovali na festivalu Gledališke vizije, ki bo 16. aprila v Celju. BS Foto: GrupA S plesom v pomlad Jutri, v soboto, se obeta dobrodelni pomladni ples Rotaract kluba Celje, ki ga pripravljajo v sodelovanju s celjskim Interact klubom. Mladi rotarijci ob 19.30 uri v celjskem narodnem domu pripravljajo pestro dogajanje. Plesni program bodo obogatili s pokušinami, pomladnim srečelovom ter kotičkoma za fotografiranje in ličenje. Mladi člani Interact kluba posebej za to priložnost sestavljajo Interact plesni band. Osrednja pevska gosta bodo vokalisti Barbara Grabar, Boštjan Korošec in Mihael Strniša, s posebno instrumentalno točko pa se bosta predstavila flavtist Luka Železnik in kitarist Aljaž Cvirn. Obeta se tudi plesno tekmovanje s plesalci in plesnimi učitelji iz Koroškega plesnega kluba Karmen. PM BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE OCENJUJEMO Udarec po človeških lupinah Čeprav je Triko njegov avtor Milan Je-sih spisal več kot dve desetletji nazaj, pa se psihična stanja in socialne razsežnosti njegovih junakov in prostora niso kaj dosti razlikovali od današnjih. Prvič so ga uprizorili v ljubljanski Drami, tokrat pa so ga celjski gledališčniki postavili v utesnjeni Oderpododrom. Režiser Luka Martin Škof, eden prebijajočih iz mlade garde, pravi, da namenoma. Čeprav se je teksta lotil z veliko spoštovanja, pa slednji od avtorja zahteva tudi dobršno mero (sa-mo)ironije, posmeha do družbe in predvsem opolzkosti zaradi nje same, a brez globljih vrtanj v lastno (a)moralnost zaradi opolzkosti ustvarjalnega početja. Po svoje je vsako ustvarjanje neke vrste samozadovoljevanje, Jesih bo to kot prepričljiv verzoklepec dobro vedel. In čeprav besedilo o neskončni vrsti osebkov in njih čustvenemu prepletanju mnoge asociira na trikotnik, Triko prav to ni. Je udarec po človeških lupinah posameznikov, ki zaradi nezmožnosti imeti rad sebe tudi drugih v bistvu nimajo. Vse preostalo je iluzija, je mimikrija, je pretvarjanje ali po domače -blef. V tej »dejanski burki« so štirje burkači primorani dobro uro ob zgrešenih samopo-dobah skakati iz obleke v obleko, iz postelje v posteljo, iz hladilnika v omaro ali skozi vrata oziroma po drobnih potkah med garderobnimi policami, žimnicami in prepotenim občinstvom. Trpeče učinkovito! In strinjali bi se vsi, ki jih je bogat arzenal od naftalina prežetih oblačil presenetil, da je Triko nenazadnje zgolj utrinek, fragment, drobec nekega ponorelega sveta, v katerem smo kljub navideznim ljubeznim vsi sami. Za boga, le kaj bo porekel avtor sam? Se bo strinjal, posmehljivo namuznil ali pa vzel svoje sonetno pero ponovno v roke? Burkači oziroma protagonisti so bili samosvoji in dobri. Bojan Umek je standardno stopnjeval svojo seksualno zatajeno bistvo, Anica Kumer je tudi zdaj, ko ne prešteva več luninih men, žlahtno poželjiva, bi rekli pesniki ludisti. Pri Barbari Med-vešček sem nekoliko pogrešal seksualno agresivnost iz Parazitov, a priznati moram, da gre to na rovaš manj seksualnih ženskih vlog v predstavi, ki jih je morala poosebljati. Tudi David Čeh še vztraja v svoji elastični in eklekti-čni vzdržljivosti, tako da moram akterjem resnično zaploskati. Prepoteni so bili bolj od nas. Sicer pa so v eni dejanski burki sodelovala relativno nova imena na celjskem odru: glasbo je podpisal Matej Končan, ki ga kot Kleemarja pozna vsa Slovenija, ki tripa na s(p)odobno elektroniko. Če kaj poznam ženske, ki stojijo pred omaro in izbirajo oblačila, bi rekel, da se je kostumografi-nja Nadja Bedjanič izjemno nagarala. Lahko pa, da je oblačila nametala kar vsevprek. Pa saj tako ali tako sodi vse v obliko odrskega ludizma, bi dodal scenograf Miha Knific. Dodatkov v predstavi je bilo ne-broj, od dildov do nagačenih jelenov in me-gafonov, a nenazadnje so si vse morali zapomniti prav igralci. Ne bi rad bil v njihovem trikoju, in upam, da jih ne tišči preveč. Se je splačalo. Toma S Nove spodbude in domislice Predstava Plesnega foruma Celje Potoples je ugledala premiero 8. februarja. Mladi plesalci Plesnega foruma Celje so pod vodstvom svoje mentorice in koreografinje Goge Stefa-novič Erjavec pluli po plesni kulturi zgodovinskih časov. Koreografija je sestavljena iz več segmentov, ki se med seboj dobro povezujejo in prelivajo v zabavno celoto, medtem ko se v jeziku plesa izpiše zgodovinski plesni potopis. Plesalka in ustvarjalka Gea Erjavec je poleg tega, daje s svojimi teksti in v slengu generacije prispevala k pristni najstniški sceni, in je njen koreografski prispevek prepoznaven v sodobnih segmentih, bila odgovorna tudi za kostumografijo predstave. Kostume je domiselno in enostavno oblikovala primerno zgodovinskim časom, ravno prav prilagojene svobodi giba, najstniškim letom in hitremu toku dogajanja. Zgodba o nenavadnem časovnem stroju se prične na razredni uri zgodovine, ko navihani prsti pritisnejo na daljinec in realnost zamenja iluzija zaslona. Video podoba Nadje Škataro daje časovnem stroju obliko in barvitost, v nadaljevanju pa poučno posreduje tudi slike kulturnih spomenikov in značilnosti posameznega časa. Ko »časovni stroj posesa« razred, se otroci znajdejo v pradavnim, v prostoru praljudi. Naslednje postajališče je Afrika, kjer zadonijo afro ritmi in nastopijo obredni plesi. Odeti v bele tunike in dolge bele obleke se nastopajoči ustavijo v stari Grčiji, v času junakov in plesalk, ki jih poznamo iz risb na grških vazah. Nekoliko večji zgodovinski preskok napravi časovni stroj ko zavrtinči akterje v obdobje krinolin (na podiju pa v krila kovin- skih obročevj in na plesišče dvornih korakov. Naslednje postajališče je čas klasičnega baleta in baletna predstava Labodje jezero, točneje - ples malih labodov. Posebni poudarek je dan samonikli plesalki Isadori Duncan, stvariteljici sodobnega plesa in njeni obliki svobodnega gibanja ob glasbeni spremljavi, ki se oznanja tudi kot duncan-ski ples. Moč plesne razigranosti v igri besed se še posebej bohoti v času in glasbi otrok cvetja, se poglablja v ritmičnih zvočnih raziskavah in glasovnih improvizacijah, svoj vrhunec pa doseže v uličnem poplesavanjem tolp - tokrat Volkulj in Nutela-gang, v »Neos-plash« gibanju, kot so poimenovali svoj šminkerski čas in sodobne gibalne atrakcije. Potem sledi le še kratek skok v bodočnost - aktualni ples robotov. Posebej atraktivno deluje ples posvečen ustvarjalnemu času Alvvina Nikolaisa in njegovi koreografiji Tensile Involvement/Razteg-Ijiva zapletanja. Gordana Stefanovič seje osre-dotočila le na zadnji segment te koreografije, na elastične kvadrate ki jih likovno na novo oblikuje kot bele okvirje širokih elastičnih trakov, v katere vpne svoje plesalke odete v črne drese. Tako nastopi ples likovnih zaznav in geometričnih oblik, mobilna razstava belih okvirjev in črnih kontur. Znanstveno-fantastično popotovanje v ples Plesnega foruma Celje je pohvalna in dobrodošla učna ura o plesu in o zgodovini človeške kulture, in je obenem tudi duhovita ilustracija najstnikov novodobnega časa. Ogled toplo priporočam tako učencem kot gledalcem vseh starosti. DALIBORKA PODBOJ St. 20-13. marec 2009 NIRC tffi tednik ^^^ . 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz wIpP^ Super, brezglavi nakup brez greha, MBHIII^^ brez obžalovanja, brez plačila. Kako lahko sodelujete? Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Ime in priimek:. Naslov:_ Št. Tuš klub kartice: m m n 11 nri Davčna številka:_ »itednik tuš klub 16 AKCIJA NOVI TEDNIK Branja Feldin iz Celja je po poln voziček prišla z družinskimi člani. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si, www.novitednik.com in www.radiocelje.com. Tanja Seme je hitra kot strela. mM Št. 20 - 544. marec 2009 Pripravljena z listkom i Telefon:_Podpis: L — — _ — — — — „ _ __ _ _. . je tudi Bronji kmalu zmanjkalo živil na papirju. In potem se je začelo. Borba s časom in polno založenimi policami v Supermarketu Tuš. Brez skrbi, vse so ostale cele in na svojih mestih, le malenkost manj so založene, saj je poslušalki Bronji Feldin na koncu uspelo nakupiti za nekaj manj kot osemdeset evrov živil. Poleg tega pa je bila kot nagrade deležna še dveh dodatnih sirov in voziček je bil poln. Naj bo tako tudi v prihodnje. Pošljite kupon, ki ga najdete v Novem tedniku, pričakujte klic z Radia Celje in kar je najbolj pomembno, pripravite nakupovalne lističe. Časa je tri minute, Tanja Seme pa hitra kot strela. Pa veliko sreče! Foto: GrupA Pa smo spet, tokrat v drugo, presenetili eno od bralk Novega tednika in poslušalk Radia Celje s telefonskim klicem. »Sem ravno pri poštnem nabiralniku,« je povedala Bronja Feldin iz Celja, srečna izžrebanka in posledično nakupovalka v akciji Do polnega vozička brez mošnjička. Še dobro, da ima danes večinoma vsak svoj mobilni telefon, da smo vedno dosegljivi. Bronja je bila dosegljiva, presenečena in kar je najbolj pomembno, pripravljena na nakup in to celo z nakupovalnim lističem. Predvsem slednjega se je razveselila naša strela iz Tuša, kot zdaj po novem imenujemo Tanjo Seme. Nakup z že pripravljenim nakupovalnim listkom pomeni veliko prihranjenega časa in pomislekov v smislu, kaj še rabim. Začetek je bil zelo obetaven, a očitno NOVI TEDNIK 17 Brez noge ni vsega konec Z Zvonetom Petkom o njegovi nesreči, v kateri je izgubil nogo, rehabilitaciji in optimizmu, ki je po njegovem ključ do vsega Prvi vtis. Šarmanten mož z iskrivimi očmi. Stopi do gosta, mu poda roko, in se prešerno nasmeji. Prebudi se rahel dvom, ali sem našla prava vrata ... Pred mano bi vendarle moral stati človek, ki je manj kot pred letom dni v prometni nesreči izgubil nogo. »Da, to sem jaz. Mogoče je res večkdo presenečen. Tudi ljudje s podobnimi težavami, ki so me v zadnjem času obiskali. Ravno je bil pri meni gospod, ki je že tri leta brez noge, pa s protezo še vedno šepa. Sem ga kar malo nadrl, naj se že enkrat vzame v roke in se neha smiliti sam sebi,« je brez dlake na jeziku začel pogovor še vedno uspešen podjetnik, smučar in še marsikaj (pred leti celo sodelavec našega časopisa) Zvone Petek. Zanj se je nočna mora začela 4. maja lani na povsem lahkotni nedeljski vožnji z motorjem. Ni vozil prehitro, cestne razmere so bile idealne, vreme lepo. »Znašel sem se v jarku in se zelo čudno počutil. Mislil sem, da krvavim po celem tele- su in da je to moj konec. Kako klavrno sem končal, v jarku ... pa še divjal nisem, sem pomislil sam pri sebi. Snel sem si čelado in se priplazil na breg potoka. Prijateljema je zaledenela kri po žilah, ko sta videla plavati le čelado. Mislila sta, da mi je cestna ograja odrezala glavo, kar je pri motoristih zelo pogosto. Vem samo še to, da sem jima rekel, naj mi z vodo močita čelo, da ne padem v nezavest, sicer bo po meni.« Nato se je nočna mora začela za njegove svojce. Zaradi noge, ki se je še vedno držala telesa, je dobil hude zastrupitve. Njegova dolgoletna življenjska sopotnica Tatjana je kljub šoku razumno odreagirala in Zvo-neta prestavila v avstrijsko bolnišnico. Tam pri amputaciji noge niso oklevali. »Nov šok zanjo je bil tri tedne zatem, ko sem se vendarle zbudil iz kome. Zaradi vseh zdravil sem govoril neumnosti. Kot to, da naj vzame mojo odrezano nogo, ki leži na postelji, pa jo bo najin prijatelj kirurg v Celju znova prišil. Zbala se je, da se mi je še zmešalo.« »Marsikdo je videl v tem, da sem izgubil nogo, veliko tragedijo. Če bi moral izbrati med tridesetimi dolgočasnimi leti, kot jih marsikdo preživi, ali med desetimi svojimi, ki vključujejo tudi izgubo noge, bi se še enkrat odločil za deset svojih let.« Zvone Petek, ki je obenem učitelj smučanja, se je po nekaj dneh proteze tako navadil, da z njo smuča brezhibno. »Bil sem v Kliničnem centru pri 24-letnemu fantu, ki je izgubil nogo, da mu malce razložim, kaj ga čaka. Fant mi je kasneje odpisal, da se zahvaljuje za obisk, da je sedaj poln optimizma. A hkrati dodal: >Lahko je tebi, ko imaš finančno zaledje. Iz tega izvira tvoj optimizem/Takoj sem mu odpisal, da je zaporedje povsem narobe razumel. V človeku mora biti najprej optimizem, potem pridejo ali poslovni ali kakšni drugačni uspehi. Pot zagotovo ni obratna. K meni včasih pride kdo, ki bi bil direktor in bi imel tajnico, fikus, službeni avto, šoferja. Takšnim razložim, da je pot malo drugačna. Najprej si vse to ustvari, potem pa boš imel.« Pri projektu, kako čim bolje oblikovati protezo za smučanje, je Petek aktivno sodeloval. »Mislim, da bo še marsikomu prav prišla. Zakaj bi se namreč življenje ustavilo, če si brez ene uboge noge.« (Foto: DN) Prvi cilj samostojno na stranišče Ko je vpliv zdravil popustil, je Zvone o svoji novi situaciji začel povsem razumno premišljevati. »Sam sem se vedno najbolj bal, da bi bil komu v breme. Ampak, če samo ene noge nimaš, še ni potrebno biti nikomur v breme. Vbil sem si v glavo, da razmišljanje v stilu, zakaj ravno jaz, ne obrodi sadov. Enostavno sem si rekel, noge ni, zrasla ne bo, kaj lahko počnem sedaj. Po starem motu nič ni nemogoče ... Res pa, da so bili cilji malce drugačni. Prvi je bil, da bi končno lahko šel na stranišče sam, nato, da bi se končno lahko oprhal, hodil z berglami, in podobno.« Novembra je dobil prvo protezo, konec decembra je že stal na smučkah. Sprva previdno kot večina smučarjev, nato hitro in vijugasto kot pristoji učitelju smučanja. »Gre sicer za dve različni protezi. In verjeli ali ne, s tisto, namenjeno smučanju, dejansko lažje smučaš kot hodiš. Sploh po neravni podlagi, saj je proteza kot nekakšna vzmet, podobna amortizerju pri kolesu,« pojasni. Ker inženir protetike sam še nikoli ni stal na smučkah, je Zvone s svojimi izkušnjami veliko sodeloval z njim in mu pomagal z nasveti, testiranjem. Najbolj zanimiva, po svoje celo malo ironična, pa je nje- »Veliko modrujemo in govorimo, čas se nam pa izteka. Govorjenje v stilu, samo to še, potem pa bom... tisti čas potem nikoli ne pride, zapleteš se v podganjo dirko. Čas si je potrebno razporediti za posel, za družino in proste aktivnosti, da je življenje polno.« gova nadgradnja proteze, ki jo uporablja za hojo. »Poglejte,« pravi in zaviha hlačnico. »Pri sedenju se stegnenica optično podaljša, kar je potem na hlačah videti precej nenavadno. To mi ni bilo všeč. Razmišljal sem, kako bi to popravil. Nato sem se spomnil na zaščito pri komolcu, ki jo imamo motoristi na jaknah. Kot vidite, se odlično obnese tudi kot imitacija kolena,« se zasmeji Zvone. Glede na to, koliko adrenalina Zvone kljub poškodbi še vedno nosi v sebi, mi izleti še na prvi pogled zelo neumestno vprašanje. »Boste še sedli na motor?« »Še vedno rad prebiram takšne revije in resno sem razmišljal tudi o tem. Vendar, že prijatelji pravijo, da mi motor, če si ga slučajno znova kupim, ne bo nikoli delal. Zato tudi sam ne razmišljam več o tem. Razmišljam pa o driftanju, skajtanju. Upam, da se bom lahko ukvarjal s čim več športi, ki sem jih imel že včasih rad. Cilj je tudi do kruha spraviti še tretjega otročka,« je še namignil Zvone Petek. ROZMARI PETEK Zvone Petek je v poslovnem svetu dobro poznan kot lastnik podjetja Pluton gradnje, v rumenem tisku pa kot spremljevalec nekdanje Miss Hawaian Tropic Tatjane Tutan. (Foto: SHERPA) Nikomur, ki se je znašel v podobni situaciji, ne odre-čem pomoči. Mislim, da jim lahko dam veliko volje. Ne vem, zakaj ljudje razmišljajo, da je brez noge vsega konec. To je podobno kot v podjetništvu. Kakršna koli kriza pride, s sabo prinese nove priložnosti. Spet je pride nova borba in po dvajsetih letih podjetništva lahko rečem, da se puška v koruzo nikoli ne vrže. Spet pa poudarjam, da te poklic ne sme celega okupirati. A\yn® sciDiiA ZŠAM ■ ŠOLA Z NADPOVPREČNIM USPEHOM Pokličite na brezplačno telefonsko številko Vprašajte za vse ugodnosti, vse ostalo bomo uredili mi. Pb vpisu v tečaj CPP, podarimo 1 uro praktične vožnje. _ Tečaj CPP A, B, C, D, E in H-kategorije v ponedeljek, 16.3. 2009, ob 16.uri. mm^mm Št. 545 - 10. marec 2009 m 18 ŠPORT NOVI TEDNIK Miladin Kozlina Zlatorog zapuščata dva evropska prvaka vaka. Aljoša Rezar je bil namreč vmes posojen Slovanu. Boljša dolenjska ekipa, Ribnica, pa je šokirala Rdečo dvorano. Ekipa trenerja Tomaža Tomšiča je namreč Gorenju odščipnila točko. V bližnjem lokalu pa naj bi prišlo do manjšega incidenta, v katerega naj bi bil vpleten Ivan Čupić. Izjemno hrvaško desno krilo je pri 28:27 zapravilo se-demmetrovko, kar naj bi morda bil povod za provokacije. Čupiča naj bi žalitve razvnele. Srčno upamo, da je šlo zgolj za rokometne pogovore in ne kakšne drugačne, denimo »na nacionalni bazi«. Takšnih bi se morali namreč bati kot hudič križa ... Čupičeva kakovost je tolikšna, da ga ni zaustavila tudi težja poškodba leve roke, ko je izgubil del prsta. Celjana Dejana Saviča (Rudar Trbovlje), ki naj bi osvežil celjsko desno krilo v naslednji sezoni, pa je doletela podobna smola. Pri nenavadnem opravilu se mu je med prste leve roke zarila pločevina. Prijatelji in znanci so ga vsi po vrsti tolažili s Čupičevim primerom. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Miladin Kozlina in Miha Gorenšek sta svojo športno pot seveda začela v Celju in s Celjem Pivovarno Laško leta 2004 tudi postala evropska prvaka. O prekinitvi sodelovanja po koncu sezone naj bi ju klub obvestil s pošto. Kozlina ima še dveletno pogodbo, ponudbe iz Nemčije pa je doslej zavračal. Po enostranski odločitvi, ker ni sprejel znižanja plače, bo skupaj z menedžerjem An- drejem Golićem resneje preučil, kdo se zanima zanj. Trenutno ga muči poškodba gležnja, ki naj bi terjala še teden dni počitka. Selektor Miro Požun ga je povabil v reprezentanco, presodil in odločil pa bo zdravnik. Dragan Gajič in David Špiler, ki bosta tudi ob koncu sezone zapustila klub (očitno poleg še mnogih drugih), nista sodelovala pri vzponu na evropski vrh. »Ga-jo« je bil prav tedaj posojen Rudarju. V 20. krogu 1. slovenske lige so Celjani pričakali novomeško Krko in jo odpravili s 13 goli razlike. Edi Kokšarov je zadel desetkrat; pravi, da se s klubskim predlogom (drastičnega) znižanja finančnih prejemkov ne strinja in se tudi ne bo. Medtem pa igra vse bolje in bolje. Zaenkrat je tudi »zadnji Mo-hikanec«; ostaja edini, ki še ni zapustil moštva po osvojitvi naslova evropskega pr- Ivan Čupić Miha Gorenšek Na sedežu Rokometne zveze Slovenije v Ljubljani so izžrebali polfinalna para moškega zaključnega turnirja za pokal Slovenije, ki bo 18. in 19. aprila v koprski dvorani Bonifika. Polfinalna para sta Celje Pivovarna Laško - Gorenje in Koper - Maribor. Celjani so zbrali 13 lovorik, Prule, Gorenje, Gold Club in Koper pa po eno. Rekordi Lebeničnikove in Rennerja Mladi atleti celjskega Kladivarja vzbujajo upanje, da bodo ljubitelji kraljice športov v bližnji prihodnosti stiskali pesti in uživali v vrhunskih nastopih domačih atletov na celjskem štadionu. 16-letna Monika Lebeničnik je sezono začela v Slovenski Bistrici, kjer je na zimskem DP v suvanju krogle z rezultatom 14,16 m dosegla državni rekord za mlajše mladinke. V svoji paradni disciplini, metu kopja, pa je prvič nastopila v začetku marca, prav tako na DP, v Brežicah. V kategoriji mlajših mladink je z rezultatom 53,80 m (kopje, težko 500 g) krepko popravila državni rekord (prej 48,82 m). 8. marca je za skoraj 15 metrov ugnala vso konkurenco še med starejšimi mladinkami in z izjemnim metom, dolgim 54,97 m (600 g) postavila tudi državni rekord za starejše mladinke (prej 51,83 m). S tem dosežkom je krepko presegla normo za SP za mlajše mladinke. S tem rezultatom bi se v prejšnji sezoni uvrstila na 4. mesto na evropskih tablicah! Celjski trener Milan Kranjc je vzgojil še enega obetavnega skakalca s palico. To je Robert Renner, ki je v Ljubljani na DP za starejše mladince preskočil 440 cm. Prejšnji rekord v kategoriji U-16 je znašal 432 cm, dosegel pa ga je prav tako Celjan in Kranjčev varovanec, Svit Pintar. DŠ m St. 20-13. marec 2009 Anton Maruša (na desni) med prikazom tehnike udarca. Mineva 40 let od začetka karateja v Celju ¥ soboto je bil v telovadnici OŠ Frana Kranjca spominski seminar ob 40. obletnici delovanja karate športa v Celju. Seminar je vodil Anton Maruša, ki je bil prisoten tudi na prvem treningu ob ustanovitvi. Namen seminarja je bil simboličen, saj se je prav na polulski šoli začelo trenirati karate. Maruša je sedaj vodja stilske zveze Tani-ha Shito-ryu karate Slovenija in je eden izmed pionirjev ne le celjskega, temveč tudi slovenskega karateja. Seminarja se je udeležil tudi predsednik KZS Igor Zelinka. Organiziralo ga je ŠD Dinamik Celje-karate, zaradi službenih opravkov v tujini pa se ga ni udeležil Vinko Gobec, ki je klub ustanovil leta 1969 skupaj z Mirom Slamnikom, pod mentorstvom Staneta Iskre iz Krškega. Že v juniju je vodenje treningov prevzel Rudi Jakhel, ki pa je naslednje leto odšel na doktorski študij v Nemčijo. Trener je postal Gobec. Pomemben mejnik v razvoju celjskega in slovenskega karateja je bilo Odprto prvenstvo klubov takratne Jugoslavije aprila leta 1971 v Celju. Jakhel se je z drugim mestom uvrstil v državno reprezentanco, Gobec pa je osvojil prvo mesto v poltežki kategoriji. Na turnirju v Parizu je bil Jakhel tretji, ekipa celjskega kluba pa je na republiškem prvenstvu premagala vse tekmece s 5:0. Celjsko tekmovalno jedro so v tem obdobju poleg Jakhla in Gobca predstavljah še nekajkratni slovenski prvaki Anton Maruša, Peter Krši-nar, Stane Čanžek, Toni Špiljak, Darko Denzič ... DŠ Foto: SHERPA Uspešna direktorska naveza Nogometaši Šentjurja so v prvi tekmi spomladanskega dela 2. slovenske lige osvojili točko, potem ko so se z Livarjem razšli z 1:1. Domači so krenili zelo agresivno in odigrali zelo dobro, po golu Oskarja Drobneta v 23. minuti pa povedli z 1:0. Do konca prvega polčasa so bili boljši nasprotnik, v nadaljevanju pa so nekoliko padli v igri, tako da so pobudo prevzeli gostujoči igralci in z golom Gavriloviča uspeli izenačiti. Neodločen rezultat je bil ob koncu tako najrealnejši, čeprav je bila želja domačih osvojitev vseh treh točk. Kljub vsemu so lahko zadovoljni, potem ko so ostali neporaženi in zadržali 6. mesto na lestvici. V ospredju je bil nedvomno tudi Simon Sešlar, nekdanji športni direktor MIK CM Celja, ki je okrepil ekipo, v 23. minuti pa po odličnem samostojnem prodoru asistiral športnemu direktorju Šentjurja za zadetek. Oskar Drobne je dejal: »S Simonom se dobro poznava, igrala sva skupaj v Celju. On je z eno potezo izigral celotno obrambo in mi lepo podal v prazen prostor, jaz pa sem to kronal z zadetkom. Imeli smo še nekaj priložnosti, da bi povišali vodstvo, a se ni izšlo, tako da gledamo že na prihodnjo tekmo.« Šentjur bo v nedeljo gostoval pri Beli krajini. MITJA KNEZ NOVI Hill ŠPORT Elektra v ligi za prvaka, Alpos slavil v Postojni Vse štiri zmage v zadnjem krogu prvega dela lige UPC za moštva s Celjskega so pripeljale še tretji »naš« klub v ligo za prvaka. To je ob Zlatorogu in Hop-sih še Elektra Esotech. Z drugo zmago zapored pa si je šentjurski Alpos bistveno izboljšal izhodiščni položaj pred začetkom lige za obstanek. Opravili izpit Šoštanjčani so opravili še zadnji izpit, saj so doma brez posebnih težav ugnali ekipo Mercatorja in se znova uvrstili v ligo za prvaka, kar je za povsem spremenjeno ekipo od lani velik uspeh. Proti Gorenjcem, ki bi jih zmaga prav tako popeljala v ligo za prvaka, je ekipa Boruta Ce-rarja prikazala predvsem izredno zrelo igro od vsega začetka srečanja. Že po desetih minutah je bilo +10, ob polčasu +18, po koncu tretje četrtine pa +14. Čeprav so se gostje še nadejali morebitnega preobrata v zadnjih desetih minutah, od tega ni bilo nič. Domači so bili namreč enostavno boljši. Nik Ivanovič (9 točk) je z desetimi asistencami razigral celotno ekipo, še posebej odličnega Dejana Ćupa (26), Luko Sje-kločo (14,12 skokov) inBal-šo Radunoviča (13). Tudi ostali so dali svoj prispevek, tako da je Cerar lahko mirno na igrišče poslal še vse preostale igralce s klopi, na Peterka 22. kroga: King (Hopsi), Ćup, Sjekloča (Elektra), Brown (Alpos), Krejič (Zlatorog). Igralec kroga: Dejan Ćup. koncu pa se skupaj z dodobra napolnjeno dvorano veselil lepega uspeha. Velika zmaga Alposa Ekipa Damjana Novako-viča je zmagala drugič zapored, tokrat presenetljivo na gostovanju v Postojni, s čimer je naredila velik korak k obstanku v ligi. Z novincema Marcusom Crenshawom in Lovrom Hrenom je od vsega začetka narekovala ritem igre, ki ga Postojna enostavno ni bila sposobna spremljati. Prednost 9 točk po prvih desetih minutah je nakazala, da so gostje prišli po zmago. Še bolj so pritisnili na plin v drugi četrtini. Crenshaw (15) je že v prvem srečanju pokazal, da bo prava okrepitev, sijajni Takais Brown (23, met 10:12,17 skokov) pa je prevladoval pod obročema in ob polčasu je bilo že +18. A visoka prednost jih ni zadovoljila. Iz minute v minuto so razliko samo višali, razigrani so bili prav vsi, še posebej branilca Armin Avdibegovič (16) in Nejc Glavaš (13), vsi ostali pa so dodali delež v obrambi in po 30 minutah je pri +34 bilo že vse rešeno. V zadnjem delu so gostje povedli celo s 50 točkami razlike in Novakovič je dal priložnost še vsem ostalim s klopi. Alpos je na tabeli ujel Postojno in se bo sedaj v miru do srede pripravljal na začetek lige za obstanek. Odločila že prva četrtina Laščani so v Zagorje odšli brez Portoričana Miguela Izplačila Aliju Miguelu Berdielu so zamujala, privoščil si je izostanek s treningov, nato pa je dokončno počila vez z Zlatorogom. Elektrin Luka Sjekloča se je uspešno boril že na zaključku pokala KZS, proti Kopru pa je bil drugi strelec moštva. Alija Berdiela, ki so se ga v klubu zaradi stavke (zamujala naj bi izplačila) odrekli in že konec tedna pričakujejo novega organizatorja igre v Treh lilijah. A to ni bila prepreka za ekipo Aleša Pipana, ki si je že po 10 minutah zagotovila 14 točk naskoka, kar je bilo očitno že dovolj za zmago proti nezbrani domači ekipi. Odlični Dario Krejič (27,11 skokov) in Vincent Hunter (23, 7) sta bila skoraj sama dovolj v napadu, kajti celotna ekipa je odigrala pravo obrambo, za katero Zagorje ni imelo ključa. Pred zadnjo četrtino so se domači sicer približali na 11 točk, a igra »pivovarjev« je bila dovolj zrela in kakovostna, da so obdržali razliko do konca tekme. Potrdili napovedi Polzelani so doma premagali Koper, ki pa se je ob razpletu ostalih tekem kljub temu uvrstil v ligo za prvaka. Hopsi so sicer po 1. četrtini zaostajali za 7 točk, nato pa se je prebudil Shawn King (26, 18). S svojo igro je potegnil celotno moštvo, še najbolj Nemanjo Jelesijeviča (16, 10) in že ob polčasu je bilo +10 za Polzelane. Koprčani so se sicer v drugem delu še približali na 6 točk zaostanka, a je moštvo Boštjana Kuharja znalo odbiti vse njihove poskuse. Rogaška že (najmanj) v kvalifikacijah Po sobotnem domačem porazu Maribora proti Rudarju iz Trbovelj je več ali manj jasno, da bodo prva tri mesta v 1. B SKL zasedli Parklji iz Ljubljane, Rudar in najpri-jetnejše presenečenje lige Rogaška, kajti le čudež še lah- ko Maribor v zadnjih petih krogih pripelje do tretjega mesta, za katerim zaostaja za tri zmage. V zadnjih petih kro- gih B lige se bodo med seboj pomerile še vse tri imenovane ekipe. Torej je prvo me-. sto, ne glede na to, da imajo Parklji zmago naskoka pred zasledovalcema, še povsem odprto. Spomnimo naj, da prvo mesto vodi neposredno v ligo UPC, drugo in tretje pa v dodatne kvalifikacije s predzadnjo ekipo lige za obstanek v UPC, ki se začenja naslednji teden. Rogaška gre na gostovanje k obema riva-loma, kar je slabo, dobro pa je, da je oba doma premagala, Parklje za 8 in Rudar za kar 23 točk. Torej je jasno, da jim morebitni krog z Rudarjem ali pa krog vseh treh ekip ustreza. Vendar pa uspešni trener Rogaške Boris Zrinski, ki skupaj z ekipo po 12-letnem mrtvilu slatinske košarke doživlja nove zvezdne trenutke, pravi: »Gremo s tekme na tekmo.« Jutri v Rogaško Slatino prihajajo Jan-če. Če v kaj ne gre dvomiti, potem ne gre dvomiti v znova polno dvorano. Morala bi se veseliti nove zmage. Nato pa sledi Ljubljana in Parklji, ko se bo šlo na vse ali nič ... JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA Celjske drsalke vrnile pokal Na tekmovanju za mladinski pokal Slovenije v umetnostnem drsanju na Jesenicah je sodelovalo 51 tekmovalcev in tekmovalk iz šestih slovenskih klubov - Bleda, Jesenic, Stanka Bloudka, Olimpije, Kranja in Celja. Celjske drsalke so z odličnimi nastopi vrnile pokal v mesto ob Savinji, ki si ga lani niso priborile, predlani pa. Med mladinkami je Daša Grm stala na drugi stopnički, Anastasia Uspenska pa na tretji. V isti kategoriji je bila Pina Umek peta, Doroteja Šimunič pa šesta. Drugo mesto je med pionirkami A osvojila Patricija Juren. V kategoriji deklice C je bila Nina Polšak tretja, Maruša Udrih četrta in Liza Brilej šesta. DŠ Z leve stojijo Nina Polšak, Patricija Juren, Anastasija Uspenska, Pina Umek, Doroteja Šimunič in Daša Grm. ORAMA KOŠARKA 1. SL, zadnji, 22. krog: Zagorje - Zlatorog 62:75; Goodrich 21, Paris 20; Krejič 27, Hunter 23, Mašić 8, Lučić, Ko-štomaj 6, Strnad 4, Miljkovič 3, Elektra - Škofja Loka 85:67; Ćup 26, Sjekloča 14, Raduno-vič 13, Horvat 12, Ivanovič, Novak 9, Karalić 2, Hopsi - Koper 89:79; King 26, Jelesijevi-ć 16, Šamanić, Rituper, Vuja-sinovič 7, Lorbek 5, Anzulo-vič 4, Podvršnik, Vaši 2, God-ler 1; Držič 18, Kune, Bubnič 15, Postojna - Alpos 65:103; Jovanovič 18, Moro 13; Brown 23, Avdibegovič 16, Crenshaw 15, Glavaš 13, Sadibašič 9, La-pornik 8, McCoy 7, Sebič 6, Ferme 3, Oset 2, Pele 1. Vrstni red: Krka 41, Helios 40, Zlatorog 39, Slovan 37, Hopsi 34, Elektra 31, Koper, Zagorje, Škofja Loka 30, Alpos, Postojna 29, Nova Gorica 26. ROKOMET 1. SL, 20. krog: Celje Pivovarna Laško - Krka 36:23 (19:13); Kokšarov 10, Rezniček 5, Špiler, Kojić 4, Furlan, Terzič 3, Sulic, Gregore, Toskić 2, Gajič 1; Hotko, Roje 4, Gorenje - Ribnica 28:28 (16:11); Rnić 7, Čupić 6, Do-belšek 4, Bezjak, Datukašvili, Harmandić 2, Golčar, Štefanič, Mlakar, Gromyko, Kavaš 1; Abrahamsberg, Ostarčević, Podvršič 4. Vrstni red: Koper 31, Gorenje 30, Celje 25, Prevent, Trimo 20, Slovan 19, Ribnica 17, Ormož 16, Merkur 11, Rudar 8, Krka 3. (KM) IH8 u ■M C @ t! o lf)>. Sobota. 14. 3. NOGOMET 1. SL, 24. krog: MIK CM Celje - Maribor (20.05). 3. SL, 15. krog: Šmarje - Patoma, Veržej - Dravinja (15). KOŠARKA Jadranska liga, zaključni turnir, polfinale, Bijelo Polje: Merkur Celje - Šibenik (16.30). 1. B SL, 22. krog: Rogaška - Janče (19). 2. SL - vzhod, 22. krog: Celjski KK - Lastovka (18), Podčetrtek: Terme Olimia -Ilirija, Celje: Pakman - Grosuplje (obe 19). ROKOMET 1. SL, 21. krog, Trebnje: Trimo - Gorenje (16.50), Škofja Loka: Merkur - Celje Pivovarna Laško (20), 1. SL (ž), 20. krog: Kranj -Celeia Žalec (15.30), Velenje - Celje Celjske mesnine (19). ODBOJKA 1. DOL, 20. krog, Kranj: Triglav - SIP Šempeter (18) . 1. DOL (ž), 20. krog, Šempeter: Aliansa - Calcit (19). Nedelja. 15. 3. NOGOMET 1. SL, 24. krog, Ajdovščina: Primorje - Rudar Velenje (15). 2. SL, 16. krog: Bela krajina - Šentjur (15). 3. SL - vzhod, 15. krog: Stojnci - Möns Claudius, Šmartno - Simer Šampion, Čarda - Kovinar Štore (15). St. 20-13. marec 2009 20 INFORMACIJE II« TEDNIK Vprašanja OKP-ju Bralka s Škofije v občini Šmarje pri Jelšah (posredovala je osebne podatke) želi odgovore OKP Rogaška Slatina. Moti jo, da je na položnicah, ki jihplačujeprekotraj-nika, navedena številka njenega tekočega računa, kar naj bi bilo zaradi varnosti podatkov nedopustno. Na položnicah drugih pošiljateljev namreč tega ne opaža. Moti jo tudi, ker je zadnji račun prejela 2. februarja, zapadlost je bila 3. februarja, OKP pa naj bi ji odtegnil znesek s traj-nika že 28. januarja. Zadnje vprašanje se nanaša na odvoz smeti, ki jih štirim gospodinjstvom na Škofiji ne odvažajo, račune pa bralki pošiljajo kljub drugačnemu dogovoru. Vodja računovodsko finančnega sektorja v medobčinskem komunalnem podjetju OKP Rogaška Slatina, Marjeta Stefa-novski, odgovarja: »Na računih in položnicah, ki se plačujejo preko trajnika, je res napisana številka tekočega računa stranke. Računi se pošiljajo v zaprtih pisemskih ovojnicah na strankin naslov tako, da račune prejme stranka osebno. Opozorili bi, da npr. tudi banke pošiljajo bančne izpiske in davčna uprava podatke za dohodnino na enak način - kot navadno poštno pošiljko. V omenjenih dokumentih je poleg transakcijskega računa bistveno več osebnih podatkov. Pri pripravi računov za december 2008 smo imeli nekaj tehničnih problemov pri pripravi obračuna, ker so se 1. decembra 2008 spremenile cene komunalnih storitev, spremenil pa se je tudi način obračuna storitve ravnanja z odpadki, tako da smo račune poslali v tisk šele 23. januarja 2009. Po podatkih podjetja, ki nam tiska in odpošilja račune, so račune oddali na pošto 27. oziroma 28. januarja 2009, tako da bi morale stranke prejeti račune 29. januarja 2009. Plačila preko trajnikov se izvajajo stalno na 28. v mesecu, zato bi v primeru zamika plačilo lahko izvedli šele v naslednjem mesecu in bi bile takrat stranke obremenjene z dvema plačiloma naenkrat. Potrudili se bomo, da v bodoče do podobnega položaja ne bo prihajalo, bralki s Škofije kot tudi vsem ostalim strankam pa se za nevšečnosti opravičujemo. Z bralko smo reklamacijo odvoza odpadkov že reševali. Njen problem kot tudi problem ostalih štirih gospodinjstev je vtem, da so oddaljeni od javne vozne poti, ob kateri je odjem-no mesto za odvoz odpadkov. Na to odjemno mesto je potrebno na dan odvoza nastaviti posodo ah vrečo. Če le-ta ni nastavljena, odpadkov ne odpeljemo. Tako bralka kot tudi ostala gospodinj stva so prejela posodo oziroma vreče za mešane komunalne odpadke in rumene vreče. Odvoz odpadkov se po urniku izvaja vsak četrtek.« Sanacija glinokopov Bralca zanima, kakšna bo usoda opuščenih glinokopov Opekarne Ljubečna v Šmi-klavžu ter na Ljubečni, katerih zemljišča merijo več hek-tarjev. Želi izvedeti, kdo in kdaj bo izvršil sanacijo s ponovno pogozditvijo, saj kvarita videz teh krajev. Mag. Suzana Macolič iz Inšpektorata RS za energetiko in rudarstvo v ministrstvu za gospodarstvo, odgovarja: »V gli-nokopih Zadobrova in Šmi-klavž so zaloge gline večino^ ma izkoriščene, v preostanku pa se pojavlja slabša kvaliteta gline. Družba STC, d.o.o., je zato pričela postopke za prenehanje pravic in obveznosti na Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. pridobivalnih prostorih, kjer se oba glinokopa nahajata. I. in h. faza opustitve izkoriščanja vglinokopu Šmiklavž ježe končana. Za preostali del pridobi-valnega prostora glinokopov Zadobrova in Šmiklavž mora sanacijo po Zakonu o rudarstvu izvršiti STC, d.o.o. v likvidaciji, v sodelovanju z lokalno skupnostjo oziroma občino, ki sprejema prostorske akte. Zakon o rudarstvu določa, da mora nosilec rudarske pravice izvesti dokončno sanacijo okolja in odpraviti posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del. Rudarska inšpekcija nadzira izvajanje del pri sanaciji glinokopov in tehnično dokumentacijo, ki je potrebna za izvajanje teh del, nosilec rudarske pravice oziroma njegov pravni naslednik pa je sanacijo dolžan izvesti. Zmenjavo lastnikov oziroma statusa gospodarske družbe, ki je nosilec rudarske pravice, ostanejo tako pravice kot tudi dolžnosti te družbe do sanacije degradiranega okolja enake - sanacijo zemljišč, kjer so se izvajala rudarska dela, je potrebno izvršiti v skladu s projektno dokumentacijo in v skladu z določili koncesijske pogodbe. Iz tega sledi, da je sanacijo glinokopov Zadobrova in Šmiklavž dolžna izvesti družba STC, d.o.o. v likvidaciji, Celje.« Tjaša Podergajs iz Službe za odnose z javnostmi in promocijo Mestne občine Celje pa je odgovorila, da je v ureditvenih načrtih Zadobrove in Šmi-klavža že predvidena rekulti-vacija obeh opuščenih glinoko- pov. »Četrti člen predmetnega odloka o Ureditvenem načrtu za glinokop Šmiklavž (UL RS št. 39/98) določa >...sanacija in rekultivacija mora zajeti celotno območje glinokopa, katere namen je sanirati poškodovane dele, ureditev odvodnjavanja, ureditev kontaktnega ob- močja in ozelenitev ter sanacijo in pogozditev gozdnih robov ter sanacij o in rekultivacijo kme-tijskih površin v skladu z ustreznimi projekti.. .<. Po vsebinski plati je enako opredeljena sanacija tudi za glinokop Zadobrova.« BRANE JERANKO NK MARIBOR 14.3.2009. ob 20.05 V počastitev dneva žena In materinskega dneva bo v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu Štore Nastopajo: Ansambel Petra Finka, Spev, Grmada, Dvojčice Vesna in Vlasta, Razigrani muzikanti ter Jože in Marjan iz TV-oddaje Pojoče zvezde. m Št. 20-13. marec 2009 KRONIKA 21 ..........^^^^m^^S^mmmmm ■HhHH^HHl_ Grožnje in maščevanje, več kriminala in goljufij. Nam kriza prinaša vse to? Bo kriza prisilila ljudi v kriminal? Nekatere delodajalce je lahko upravičeno strah - Komu se bo še »zrolalo«? Zadnji primer, o katerem smo poročali v torek, ko je 43-letni moški s Stranic vrgel molotovko v pisarno direktorja, v proizvodne prostore v Štorah, nato še v direktorjevo hišo, je več kot očitno posledica stiske, ki jo je doživljal ob odpovedi. To je dobil dan preden je storil nerazumno dejanje. Moški je trenutno v priporu, kjer lahko ostane več kot mesec dni! Poznavalci po tihem napovedujejo, da bo morda še marsikomu zavrelo ob izgubi službe, čeprav nasilje nikakor ni rešitev - pahne le v globjo krizo. Te dni je bilo težko najti sogovornika, ki bi uradno na glas povedal, da se bo finančna oziroma gospodarska kriza zrcalila tudi v višjem odstotku kriminala. Seveda je kaj takšnega uradno nehvaležno napovedati, čeprav je res, da prihajajo časi, ko si bodo nekateri še bolj napolnili žepe z goljufijami, nekateri bodo pahnjeni v odvisnosti, ker bodo v tem videli rešitev, spet drugi se bodo okoristili z vlomi in tatvinami. »Toda kriminal in nasilje stvari nikakor ne rešujeta,« svari vodja celjskih kriminalistov Jože Senica. »Ne glede na vzroke, zakaj nekdo stori kaznivo dejanje, bomo storilce ustrezno preganjali na podlagi zakonskih predpisov!« Senica svetuje tudi treznost pri odločitvah o odpuščanjih tako na strani delodajalcev ter delavcev. Maščevanja? Kljub opozorilom je slika, ki jo s krizo prinašajo zahodne države drugačna. V Angliji se je denimo strmo povečala stopnja kriminala, da ne govorimo o Ameriki, kjer prihaja do množičnih umorov. Ravno to se je zgodilo pred tedni, ko je moški ob izgubi svoje in ženine službe in ob velikih dolgovih s pištolo postrelil otroke, ženo in sebe ... Se tak val nasilja utegne pojaviti tudi pri nas? »Da, ampak upam, da ne s takšnimi primeri kot v Ameriki. Mogoče se v Sloveniji kriza niti ne čuti toliko na nekaterih področjih. Se pa o tem veliko govori, kar je prav, saj ljudje morajo vedeti, so pa s tem psihično obremenjeni. Če nastopi tista prava kriza, bo brez dela in dohodkov ostalo še več ljudi. Ljudje smo navajeni zagotovljenih dohodkov, če pa pričakujemo da teh ne bo, smo zaskrbljeni, v stresu, krhajo se odnosi v družini, nekateri težav ne zmorejo reševati. In to je hud pritisk. Posledično se bo pojavilo družinsko nasilje,« pravi dr. Peter Umek, profesor za kriminalistično psihologijo na Fakulteti za varnostne vede v Ljub-ljani. Možno je, da se nekateri ne bodo znašli v konfliktnih situacijah, rešitve pa videli v alkoholu, drogah, kar stvari le poslabša in posredno vpliva na razvoj nasilja. Na udaru so najbolj mladi. » Pa tudi mlade družine! Zamislite si: kupili so avtomobil, stanovanje, gradijo hišo, naenkrat pa niso več kreditno sposobni. Kaj storiti? Ne le kriminala, morda bo več tudi razvez! Mladi so gotovo ranljivi, saj službe ne bodo dobili tako zlahka, čeprav so izobraženi,« razmišlja Umek. Nekateri naj bi se zatekali tudi k različnim ilegalnim možnostim pridobivanja denarja. Na vidiku so goljufije, prevare, morda vključevanje v denarne verige, nasedanje verižnim pismom ... Razcvetel naj bi se tudi spletni kriminal. V tujini so znani primeri, da se je odpuščeni vrnil v pisarno, tam postrelil vodilne in tudi druge. Ta napetost lahko narašča in v tistih, ki teh frustracij ne obvladajo, lahko hitro pride do maščevanja ali nepremišljenega dejanja, dodaja Umek. Obstaja verjetnost, da se pojavijo skupine posameznikov in nato uničijo obrate, delovne prostore .... »Te stvari so seveda zelo verjetne! Skrbi me tudi za starejše, med 50. in 60. letom starosti. Perspektiva za zaposlitev je pri njih slabša in lahko nastane obrnjena slika, frustracij ska agresivnost je usmerjena navznoter, proti sebi. Ljudje v obupu delajo nepremišljene stvari ...« še svari Umek. So torej predvsem tisti delodajalci, ki morda krizo izkoriščajo za brezglava odpuščanja, sami pa sedijo na kupih denarja, »upravičeno« prestrašeni? SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Ohromljena strokovnost in ogrožena varnost Zaposleni v zaporih so preobremenjeni, bivalne razmere delavcev in zapornikov so težke, opozarja predsednik penološkega društva in vodja vzgojne službe v celjskem zaporu Ivan Kos Zaradi obljub pravosodnega ministra Aleša Za-larja predstavnikom sindikata slovenskih peno-loških delavcev pred mesecem dni so slednji odpovedali napovedano stavko zaposlenih v zaporih. Zmanjševanje zaposlovanja v javnem sektorju v zaporih ne bo veljalo, dodatno bodo zaposlili 47 paznikov, zagotovili denar za njihovo opremo in oborožitev, razširili zapor na Dobu, postopno povečali tudi število strokovnih delavcev in postopno izboljševali položaj zapornikov in zaposlenih. Rešitve so povezane z visokimi stroški in ne bodo enostavne, opozarja predsednik Penološkega društva Slovenije in vodja vzgojne službe v celjskem zaporu Ivan Kos. Zadnjih dvanajst let narašča število zapornikov, temu pa ne sledi število paznikov in strokovnih delavcev. Zaposleni v zaporih so preobremenjeni, bivalne razmere delavcev in zapornikov so težke. Nezadovoljstvo zaposlenih povečujejo še slab materialni položaj, neob-stoj delovnih normativov in neupoštevanje evropskih zaporskih pravil. V Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje je zaprtih in priprtih 98 oseb. Zaradi prezasedenosti drugih slovenskih zaporov in premeščanja se bo število zapornikov kmalu povečalo tudi v Celju. Poudarjate, da bi kriterije za delovne normative lahko že zdavnaj izdelali. Kriterije se da vzpostaviti na podlagi primerjav s sorodnimi institucijami in njihovim področjem dela. Takšna institucije so na primer psihiatrična bolnišnica in ustanove, ki se ukvarjajo z delovno rehabilitacijo. Prav tako so možne primerjave z državami, ki imajo podobno vsebino dela kot mi. Normative je enostavno prenesti v naš sistem in to ni nobena znanost. Eden teh je število obsojencev za delo v skupinah, ki določa največ od 12 do 15 oseb, ter delo z osebnostno motenimi, za kar obstaja normativ od 5 do 7 oseb. Kako je s pomanjkanjem strokovnih delavcev v celjskem zaporu? Trenutno so operativni trije strokovni delavci. Za kakovostno delo pa nam manjkajo psiholog, socialni delavec, pedagog in organizator izobraževanja. Nekaj malega bomo kmalu rešili z razpisom za delo pedagoga. V preteklosti smo imeli zaposlena dva psihologa, defektologa in organizatorja izobraževanja. Tega osebja že 15 let nimamo. Namesto socialnega delavca se z neposredno pripravo obsojenca na življenje po prestani kazni pri vas ukvarja pedagog. Kaj to pomeni za zapornike? Od strokovnega osebja je odvisno, kako se bo obsojenec prilagodil na zaporniško življenje in kakšna bo njegova resocializacija v družbeno okolje po prestani kazni. V teh primerih so zlasti pomembni socialni delavci. So nenadomestljivi pri navezovanju stikov z ustanovami zunaj zapora. Na začetku prestajanja kazni so informacije od zunaj izjemnega pomena. Navezovanje je nujno tudi v zaključni fazi, Ivan Kos ko je potrebno poskrbeti za nastanitev in zaposlitev zaprtega ali priprtega človeka. Mu ponuditi možnost za preživetje v začetnem obdobju življenja na svobodi. S tem se pri nas žal ukvarja le pedagog, ki ni socialni delavec in obratno. Število paznikov se ni zmanjšalo, so pa ti preobremenjeni. Kaj to pomeni za varnost v zaporih? Če bi delali samo v zaporu po 12-urnem turnusu, bi zadostili potrebam. Tako pa opravljajo številne nadure zaradi varovanj in spremstev na izobraževanja, sodišča in zdravstvene ustanove ter v bolnišnice. Pogosto zato nimajo zagotovljenega 24-urnega počitka tedensko, kot veleva zakonodaja, niti prostih koncev tedna. Trpi njihovo družinsko življenje. Rešitev bi bila ustanovitev bolnišničnega oddelka za zapornike, o čemer se govori že nekaj časa, in učinkovitejše delo sodišč. V Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje je 56 pripornikov in tri pripornice ter 38 zapornikov. Kmalu se jim bodo pridružili obsojenci iz ljubljanskega zapora, ki je prezaseden. Glede na načrt varovanja jim primanjkuje 18 paznikov (sicer 52 zaposlenih). Neto plača paznika začetnika znaša 660 evrov in se poveča na okoli 904 evre za paznika pred upokojitvijo. Z nadurami lahko te številke presežejo. Izhodiščna plača pedagoga s štirimi leti delovne dobe znaša 1.050 evrov neto. Zapori vedno teže zagotavljajo zaposlitev zapornikom, ki bi želeli delati. Pri nas delajo v mizarski in kovinarski delavnici, pa na hišnih delih in v pralnici. Pomanjkanje inštruktorjev ima za posledico nezaposlenost obsojencev. Čeprav je treba poudariti, da je to bolj problem drugih slovenskih zaporov. Nezaposlenost pa je resna grožnja zagotavljanju varnosti. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Mariborska cesta preži na pešce! Na današnji dan pred mesecem so krajani Škofje vasi s protestnim shodom vnovič opozorili na nujno izgradnjo pločnika. Ta bi pomenil varnejšo pot za pešce na najbolj nevarnem odseku ob Mariborski cesti. Pri tem pa so najbolj ogroženi ravno otroci, ki se vsak dan ob tej prometnici odpravljajo v šolo in nazaj. Skrb vzbujajoči so podatki o smrtnih žrtvah na tem odseku, med njimi so bili tudi mladi ljudje. Le nekaj dni po protestnem »sprehodu« krajanov pa je spet počilo. Sreča v nesreči je le to, da v bližini tokrat ni bilo nobenega šolarja. Nezgoda se je namreč zgodila ravno v času, ko je na tem delu ceste največ otrok, ki se vračajo iz šole. Voznik tovornega vozila je zapeljal s ceste, preko neurejene pešpoti v jarek. Mariborska cesta je tako na območju Škofje vasi znova pokazala, da nevarnost na njej vseskozi preži na mimoidoče, čeprav se pristojnim z izgradnjo urejenega pločnika prav nikamor ne mudi ... SČ St. 20-13. marec 2009 m _ 22 NOV! TEDNIK Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ne vojne v Barbarinem rovu opuščenega premogovnika Laško. Naslov tega prispevka bi lahko bil na primer Človek je človeku (vedno) volk. Z njim bi lahko opredelili že od Rimljanov sem prepričanje o bistvu medčloveških razmerij. Ta razmerja se niso spremenila, spremenila so se le sredstva in načini njihovega uresničevanja. Potrditev tega stališča najdemo na mnogih mestih v svetopisemskih zgodbah, na primer o Kajnu in Abelu, vse do današnjih dni. V kolikor navedeno načelo povežemo še z načelom, da so vojne le nadaljevanje ekonomike z drugimi sredstvi, postane stvar določenih medčloveških ravnanj toliko bolj razumljivo. To velja tudi glede te dni tako izpostavljenega vprašanja grozovito-sti izvedbe obravnavanega zločina. Stopnja grozovito-sti kakšnega ravnanja je pre-mosorazmerna z intenzivnostjo ekonomskega interesa tistega, ki neko dejanje izvaja. V danem primeru je ta vidik bil pogojen s časovnim parametrom, saj se je zmagovalcem zelo mudilo vse početje čim hitreje izvesti in ga skriti, ker so že zamujali - na eni in na drugi strani se je pripravljala amnestija. V zvezi z zgoraj navedeno nespremenljivostjo bistva medčloveških razmerij je treba podčrtati, da vsa civilizacijska prizadevanja storiti sobivanje ljudi bolj »humano« skozi nam še iz šol znana obdobja, še posebej prosvet-ljenstvo in druga, niso nič zalegla: človek je do drugega, če je potrebno, ostal ravno tak divjak, kot je bil, ko je t.i. homo sapiens še živel v jamah. Spreminjala so se le sredstva, tehnika in postopki. Ekonomski interes posameznika, skupine ljudi, narodov je tisti, ki je podlaga takim nečloveškim ravnanjem, saj tisti, ki jih izvaja, pričakuje neko konkretno korist. Zaradi dosega neke koristi je na poti tudi lahko kdo drug, ki ga je treba odstraniti tako, kot da nikoli ni obstajal. Nacisti so tej aktivnosti rekli »Ausrotten und vernichten«, to pomeni iztrebiti in uničiti. To geslo je bilo podlaga za popolno uničenje Židov in drugih, ker je ekonomika Tretjega rajha zaradi do takrat bankrotne ekonomije narekovala priti do premoženja (danes bi rekli: do svežega kapitala), do drugih vrednosti, še posebej pa do nepremičnin in življenjskega prostora. Zmagovalci v 2. svetovni vojni so seveda to geslo uporabili za svoj ekonomski interes, saj lahko spomnim, da so bili nekateri likvidirani zgolj zato, ker Kaplja čez rob Starega piskra V Pismih bralcev, objavljenih 9. januarja 2009, je Franc Kovač z obujanjem močno obledelih spominov na njegove pogovore (pred dvema desetletjema) z znano partijsko aktivistko Lenko Gabrovec o t.i. ozadjih znamenite osvoboditve zapornikov iz Starega piskra (decembra 1944) osramotil spomin na to veličastno dejanje iz zgodovine NOB. Brez enega samega dokaza, izključno po očitao prirejenem spominu (Gabrovčeve in njegovem), F. Kovač poizkuša ne samo popolnoma razvrednotiti legendarno akcijo drznih aktivistov OF in zaporniškega paznika, marveč se mu je tudi »sanjalo«, da naj bi osvoboditev zapornikov uspela »v dogovoru z Gestapom«! Zato avtorja (konstruktorja) pisma moti tudi »bučno« proslavljanje obletnic tega enkratnega podviga upornega slovenskega ljudstva in s tem tudi ohranjanja vrednot NOB. Najbolj prepričljivo je F. Kovaču odgovoril Ivo Grobelnik - edini še preživeli akter tega pogumnega dejanja. Najprej v Pismih bralcev (23. januar), nato pa zelo izčrpno, dokumentirano in dostojanstveno v neposrednem soočenju z avtorjem neverjetnih konstruktov na TV Celje. Strokovno zelo dokumentirano pa je o teh bombastičnih špekulacijah spregovoril tudi znani zgodovinar dr. Tone Kregar v Novem tedniku 24. februarja, v obširnem intervjuju s pomenljivim naslovom Humano in ne ideološko dejanje. Sami želimo dodati samo še nekaj poudarkov. Drzna, odmevna in nadvse uspešna akcija skupin aktivistov je bila izvedena izključno na njihovo pobudo. Brez partijske direktive in ideološke motivacije. Kot čistokrvno svobodoljubno dejanje. Tako jo je prikazal tudi Radio London. Zaradi same akcije okupator ni izvajal posebnih represalij nad prebivalstvom (razen iskanja pobeglih zapornikov, nekaj mu jih je, žal, uspelo tudi najti). Tudi ni izvajal nobenih pogromov nad strukturo organizacije OF ali KP. Če premore Franc Kovač vsaj kanček elementarnega človeškega dostojanstva, bi se spodobilo, da se opraviči prizadetim. Združenje borcev za vrednote NOB Celje Zločin v Hudi Jami Dolgo sem razmišljal o naslovu tega prispevka. Zanj sem se odločil po petkovi oddaji preteklega tedna o poročanju s kraja zločina, o odkrivanju nekaj sto pobitih oseb po koncu druge svetov- so imeli tisto, kar so si zmagovalci, ki so prišli po štirih letih iz gozdov, zaželeli - hiš, drugih nepremičnin in še drugega bogastva. Ni skrivnost, da se je pozneje imenovana družbena lastnina začela oblikovati najprej iz zaplenjenega premoženja, iz konfiskacij, kar vse je tedaj tvorilo t.i. splošno ljudsko premoženje. Opisano početje zmagovalcev za dosego svojega ekonomskega interesa pa ni bilo značilno le za naše polite-konomske razmere. To početje je obstajalo po vsej Evropi, zato so se tam ravno tako odvijale likvidacije na podoben in enako grozovit način. VLADIMIR KORUN, Velenje Kje so ostanki, v kateri jami? Tudi mi imamo svojo zgodbo, o kateri se ni smelo govoriti preveč na glas. Doma smo iz okolice Nove Cerkve. Na plan prihajajo grozna dejstva - grozodejstva o stvareh, ki so nas popolnoma pretresla. Mama, še živeča, vendar zdaj nepokretna, me velikokrat spomni in tudi jaz premišljujem, kako je to mogoče. Imela je brata, ki je bil nasilno odpeljan v II. svetovno vojno kot mlad fant, poln življenja. Star je bil okrog 20 let. Nič kriv in da ne bi pobili še ostale družine, je odšel, vendar so družino grdo gledali še po vojni, čeprav so po drugi strani pomagali tudi partizanom, ki so ponoči prihajali, pobrali živino, stari stric, ki je takrat živel tudi pri njih, pa je moral kar z vozom to odpeljati tudi na Paški Kozjak. Vse lepo in prav. Za to niso od oblasti po vojni dobili nič. Med vojno jim je pa še oče umrl zaradi »žulja na roki«. Stara mati je ostala sama s šestimi otroki, največji - ta brat - je bil v II. svetovni vojni pri Nemcih. Nazadnje so ga videli, ko je bil na očetovem pogrebu, tam leta 1943-1944. Velikokrat je tudi pisal domov, nazadnje, da so jih Rusi, ker je bil od-deljen na fronto v Rusijo, potisnili nazaj. Prišli so do Skopja. Pisal je, da se vračajo, ker je že šlo proti koncu vojne. Zadnje pismo je baje bilo poslano iz Krškega - da se kmalu morda vidijo in da je že skoraj doma. To so zgodbe moje mame, oziroma tete in strica, ki še živita. Za tiste, ki so padli v nemški vojski, so jih sproti obveščali in so jim poslali neke »Toten scheine«, po mojem mrliške liste. Naša družina tega ni dobila, zato sklepamo, da je mogel končati nekje v teh krajih. So ga ujeli ali ga zaprli in potem je končal na tako grozovit način, kot se sedaj odkriva tu pri nas po tolikih letih. Morda Teharje, Barbarin rov? Stara mama se je ukvarjala sama zelo dolgo z otroki, prebijala se je težko skozi življenje, povrhu pa si o tem ni upala spregovoriti. Baje je na smrtni postelji želela samo še to, da bi vedela, ah je živ ali mrtev. Če bi bil živ, bi po kolenih lahko prišel domov, tako pa ne vemo, kako je končal. Mislim, da bi se gospa Kresal lahko tako zavzemala tudi za takšne ljudi, ki so bili pravi Slovenci, ne pa samo za izbrisane, tudi takšnim prisluhnila ali vsaj pomagala na kakšen koli način, ne le z odškodninami do teh Neslo-vencev, ki si nekateri sami niso hoteli državljanstva sprejeti. Ga. Kresal, moj stric je bil Slovenec, prosim, posrbite tudi za take zgodbe, da bi bili ti ljudje dostojno pokopani, da bi imeli svojci vsaj kje prižgati svečo, da vemo vsaj, kaj je bilo z njim, kako je končal in kje. Mislim, da je v Sloveniji še kaj takšnih pogrešanih. Združimo se in odkrijmo resnico. IRENA KUZMAN KASTELIC, Nova Cerkev EJELI SMO V Laškem je nekaj hudo narobe Civilna iniciativa krajanov občine Laško spremlja dogajanja glede umestitve hitre ceste. Septembra 2008 je občinska uprava na seji občinskega sveta prvič konkretno predstavila potek trase. Na tej seji je župan prvič javno napovedal izvedbo javne predstavitve, ko bo optimizacija prvotne trase pripravljena. To obljubo je javno -v medijih - ponovil še 7-krat. Do današnjega dne na spletni strani Občine Laško še vedno ne najdemo vabila na javno predstavitev, ampak le dopis predstavnika ministrstva za okolje, da jih v Laško ne bo, ker jim tega zakon ne določa. Sprašujemo se, ali si je občinska uprava res želela tudi dejansko izvesti javno predstavitev ali le kupuje čas sebi in državnim organom. Mogoče pa je s tem država želela pokazati, koliko je dejansko vreden glas prizadetih ljudi, občinske uprave, svetnikov ... Z optimizirano traso je Slovenija dobila še en ekonomsko predimenzioniran objekt. Govorimo o izkopu in deponiji skoraj milijon kubičnih metrov materiala??? Nerazumljiva je tudi umestitev priključka na/s hitre ceste na Strmci, vendar pa se pri prebiranju študije kmalu pojavi eksakten odgovor. Citiramo študijo: »Območje Pivovarne Laško se preko novega mostu v Marija Gradcu priključuje na hitro cesto, tako da se povsem izogne mestu.« Torej bomo z evropskimi sredstvi financirali nekaj, kar nima nobene povezave s 3. razvojno osjo, ki je državni in evropski projekt. V začetku tega leta je v zvezi z omenjenim projektom v Laškem prišlo do povečane aktivnosti s strani zainteresiranega kapitala, ki se zavzema, za umestitev hitre ceste skozi Laško. Predstavniki kapitala so se skrili za društvom, v javnost plasirali bogato opremljene zloženke in uredili profesionalne inter-netne strani. Velika aktivnost v zvezi s prepričevanjem, naj prebivalci s svojimi podpisi izkazujejo podporo za umestitev ceste, ter pritiski na delovnih mestih pa so lahko ja- sen znak, da tudi kapital počasi izgublja svoj vpliv na prebivalce, saj očitno izgublja podporo med ljudmi. Upamo lahko le, da smo se ustrahovanju in razmišljanju s tujo glavo in za tuje interese odrekli že davnega leta 1991. Teh časov nočemo in jih ne potrebujemo več - ljudje razmišljamo s svojo glavo in ravnamo po svoji vesti. Tudi v tem primeru je občinska uprava ravnala povsem po pričakovanjih. Namesto, da bi vodilni uslužbenci občinske uprave, ki morajo delati strokovno predvsem pa nepristransko, prisluhnili vsem ljudem, so se vpisali na listo podpornikov umestitve hitre ceste skozi našo kotlino. Pri tem se upravičeno sprašujemo ah občinska uprava sploh še lahko adekvatno sodeluje pri razgovorih in je pri svojih odločitvah nepristranska? Priznani slovenski strokovnjak je na vprašanje, zakaj se v določenem kraju ustanavljajo civilne iniciative, odgovoril: »Ker je v kraju nekaj narobe, nekaj kar povzroča stisko ljudi, za katero pa pristojni nimajo posluha.« In v Laškem je očitno nekaj hudo narobe. Zaradi tega in zaradi že večkrat objavljenih dejstev, si prizadeti prebivalci skupaj s CI ne bomo zatiskali oči, ampak bomo opozarjali tudi ustrezne državne organe na nepravilnosti, ki se dogajajo v naši kotlini. S podporo vedno večjega števila ljudi bomo še naprej opozarjali odgovorne, da skozi našo kotlino, skozi naša pljuča in naše zdravje ne bodo reševali 3. razvojne osi. Civilna iniciativa krajanov občine Laško Divja odlagališča Sedaj, ko se narava počasi prebuja iz zimskega spanja, človeka rado zanese v naravo, da si napase dušo in nabere nekaj pozitivne energije. Kljub lepoti prebujajoče se narave pa te ob pogledu na kupe odvrženih smeti po obronkih gozdov in strugah potočkov objame žalost in tudi določena mera jeze in ogorčetija. Tako na tiho se nehote sprašujem, ali so se že prebudili iz zimskega spanja tudi člani različnih ekoloških gibanj in civilnih iniciativ in kaj hudiča se dogaja z zelenimi strankami. Nikjer ni videti nikogar. Pred volitvami pa hočejo obrniti svet. Ni moj namen, da bi opisoval, kje so ti kupi smeti in kje leži avtomobilska pločevina. Tega je enostavno povsod dovolj oziroma veliko preveč in večinoma se s tem problemom ukvarjajo vse občine, prav vse, brez izjeme. Tudi naša. Letos se te smeti po vsej verjetnosti ne bodo odstranile - ah pa morda, kdo to ve? Bodimo optimisti in se dajmo presenetiti. Tolažim pa se s povsem drugim dejstvom, da bodo drugo leto v Sloveniji lokalne volitve. Morda bo le kdo pomislil, ja kaj pa imajo volitve s temi smetmi? O pa imajo, veliko, zelo veliko. Še zelo dobro se spominjam, kako so lani potekale čistilne akcije članov nekaterih strank na dan tik pred parlamentarnimi volitvami. Ponavadi v spremstvu TV-ka-mer in v »siju žarometov«. Ne samo v naši občini, temveč po celi državi. Ampak te čistilne akcije niso potekale zaradi vohtev, kot so nam zatrjevali nekateri udeleženci -kje pa, to pa sploh ni pomembno, so bili odgovori. To je povsem čisto naključje, te akcije smo že zdavnaj prej načrtovali. Ja, lepo, ni kaj! Res je, ni pomembno, pa naključje gor ali dol. Pri vsem tem je važno samo in predvsem druženje, ja, druženje, takšni so bili namreč komentarji in odgovori. Nabiranje političnih točk je popolnoma drugotnega pomena, oziroma sploh nima nobenega pomena in takšna trditev naj bi bila res smešna in celo žaljiva za nekatere. Res lepo in zelo učeno povedano, nobenega pomena... Če je temu res tako, potem pa z veseljem predlagam tistim strankam, ki trdijo, da jim res ni za nobeno pridobivanje političnih točk, naj čim prej zavihajo rokave in čim prej izpeljejo ponovno eno dobro akcijo, že kmalu letos. Narava vas potrebuje in enostavno vas kliče po akcijah. Pokažite, da vam gre resnično in samo za urejeno in čisto občino in zdravo okolje ter izključno in samo za druženje in nič drugega. Vse ostalo, sploh pa kakršno koli pridobivanje političnih točk, pa vam je tuje, res tuje in nepomembno. SREČKO KRIŽANEC, Štore IliSilfS^?^--'' Hvala za pomoč Kriminalistu gospodu Dra-. ganu Jazbinšku iz PP Laško se še enkrat najlepše zahvaljujem za njegovo solidarnost, uvidevnost v moji duševni stiski in ob nepremišljenem dejanju. Rešil me je med drugim tudi visokih finančnih izdatkov. Obenem mu žehm vso srečo in lepo v nadaljnjem življenju ter čim manj, ali nič, takšnih ali drugačnih službenih stresov, (naslov v uredništvu) OZNA JIGA Nekoč patriarhat, danes »hišnikarjat« Človek ne more verjeti, kakšno nadnaravno oblast si uzurpirajo nekateri hišniki! Pri njih leta in leta na črno stanujejo ljubimci njihovih hčera, a tega ne priznavajo. Očitno so to duhovna bitja, ki ne hodijo po stopnicah in ne mažejo tal s čevlji. To so virtualni ljudje, ki v resnici ne obstajajo na nobenem seznamu stanovalcev, razen da zasedajo parkirna mesta, ki so zelo dragocena dandanes. Če pa kdo iz istega vhoda dobi občasno obisk za dva ali tri dni na teden, pa od njega isti ljudje pisno zahtevajo, da plačuje čiščenje in vzdrževanje objekta po tarifi, ki je predpisana za dve osebi. »Hišnikarjat« je hujši kot patriarhat. ALEKSANDER CEPUŠ, Celje MTRf St. 20-13. marec 2009 ■Ml i KUPON O O O o o o IME, PRIIMEK NASLOV PRVOMAJSKA POTOVANJA IN LETOVANJA ■ EVROPA, SVETOVNA POTOVANJA, ARABESKE • PALMINI KLUBI NA HRVAŠKI OBALI IN V EGIPTU •LETOVANJA V EGIPTU, TU8ČUI IN TUNIZU! FARAONOVA ZLATA KOCKA SREČE SE JE ZAČELA! TELEFON Pomladno doživetje v masazno-lepotnem centru Hiša na travniku pristen osebni pristop našega strokovnega3 tima, masaže, rituali, Ayurveda, lepotne storitve, vrhunske aparature za oblikovanje telesa in nego las ter lasišča. Dobrodošli v kraju, kjer je dobro počutje že stoletja doma. T: 03 78 08 555; O TAr tiavnik@terme-dobrna.si; www.terme-dBbrna.si N.ivd /ivljen Podrobnosti na spletni sirani www.oalma.si Obujena Rakuscheva zidanica V zgornjem delu zidanice je ohranjena lovska soba s fresko sv. Jurija, viteza na konju, zaščitnika ubogih in revnih, ki junaško vihti svoj meč. Na starih fotografijah so nekdanji člani lovske družine Hum Celje z izplenom. Na ogled so tudi trofeje, med kateri so fazan, kanja, divja mačka, muflon, kragulj in rogovje jelena. Posebno mesto je namenjeno fotografiji iz leta 1830, na kateri je nekdanji posestnik in celjski trgovec Rakusch skupaj z lovsko druščino. Rakuschev dedič je zidanico podaril celjskim lovcem, da jo čuvajo kot spomin na strastnega lovca Ra-kuscha. Lovski dom sedaj služi kot okrepčevalnica za obiskovalce, pohodnike, kolesarje in skupine po predhodnem dogovoru, na obisk prihajajo tudi otroci v okviru naravoslovnih dni. Nudijo izvrstne lovske jedi in ostale specialite-te. MJ, foto: GrupA Z novim letom je po nekajletnem zatišju ponovno zaživela okoli 200 let stara Rakuscheva zidanica. Zidanica, sedaj bolj znana kot Lovski dom Hum, s katero upravlja Bojan Godec, stoji v gozdu nad celjskim mestnim parkom. Poti vodijo naprej na Hum, Brnico, bližnji Anski vrh in Miklavški hrib. Bojan Godec z ženo Marijo. V rokah drži divjega petelina. Nanj je v bližnjem gozdu dolgo v noč čakal Rakusch. Ohranjena lovska soba s fresko, starimi fotografijami in trofejami iz bližnjih gozdov. Izid žrebanja U. -NAMA,: 01/24436 90, U. T( TuS - BTt: 01/52 02 700, M3. - Pbi.:031) 84 370, «K: 6S/«ii 6W.TO.: 05/8/10 WO_ Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka, 12. marca 2009: 1. nagrada - zlata kocka Adamas: Matej Zupan, Obrežje 10a, 1432 Zidani Most. 2. nagrada - majica in lonček NT&RC: Pavla Lukner, Polzela 205, 3313 Polzela. 3. nagrada - majica NT&RC: Marija Lešnik, Dr. Rudolfa 6, 3310 Slovenske Konjice. Dinozavri v Postojnski jami Vas zanimajo dinozavri? Bi radi videli okostje največjega in najmanjšega dinozavra, ki sta živela na naših tleh? Razstavo, ki so jo v Postojnski jami odprli ob dnevu kulture, si je že prvi dan ogledalo dva tisoč obiskovalcev, ki so se lahko »preselili« med kredne fosile in občudovali kopiji okostij obeh dinozavrov, največjega in najmanjšega evrazijskega dinozavra, mamenčizavra in psitakoza-vra. Zanimiva razstava, ki je posebej privlačna in poučna za najmlajše, bo na ogled še vse do 3. maja. Foto: ŽARE MODIC Št. 20-13. marec 2009 Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. 24 O, KI GA BERETE NOV! TEDNIK ENSKI SPORED IA CELJE Clubbing z DJ Teom SOBOTA« 14. marec 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 20.00 24. krog prve slovenske nogometne lige MIK CM Celje - Maribor - reporter Dean Šuster, 24.00 SNOP (Radio Robin) NEDELJA, 15. marec 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Marija Jalšovec, dolgoletna in vsestranska sodelavka pri Klicu v duševni stiski in lanska kandidatka za Dobrega človeka leta, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder: razglasitev najboljšega basista (drugega člana novega NZ ansambla) in gostje Jurovski gadi, 24.00 SNOP (Radio Univox) PONEDELJEK, 16. marec 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Univox) TOREK, 17. marec 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25-Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi - župan Občine Prebold Vinko Debelak, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Rozmari Petek - Ženski čvek o tem, ali se mora ženski življenje res postaviti na glavo, če si mož poišče mlajšo žensko? Kakšne so prednosti žensk? Bi jih sploh kdaj menjale za moške lastnosti?) SREDA, 18. marec Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (NZ nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 MaliO-pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Hujšajte z nami, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Tanja Seme) ČETRTEK, 19. marec 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice; 11.00 Poslovne novice, 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Koroški radio) PETEK, 20. marec -5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje-s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Koroški radio) Clubbing z DJ Teom - že sam naslov oddaje pove vse, sicer pa DJ Teo pravi: »Moja naloga je, da vam v 60 minutah skušam predstaviti in povedati čim več v zvezi z najnovejšo klubsko glasbo oziroma sceno. Glede na to, da se z DJ-stvom ukvarjam že več kot 20 let, sem prepričan, da nam bo skupaj uspelo. Naj vam bo oddaja kot dobra popotnica bodisi pred odhodom na kakšno zabavo ali pa za dobro ogrevanje vaše domače zabave. Edino, kar morate storiti, je to, da vsak petek ob 20.00 radio nastavite na frekvenco Radia Celje in uživate. Ne pozabite, začnemo ta petek, 13. marca, ob 20. uri.« Naj bo tokrat trinajstica naša in vaša srečna številka. Hujšajte z nami Hujšajte z Novim tednikom in Radiom Celje. Če niste bili izbrani med kuponi, imate še vedno možnost, da za svojo linijo poskrbite s pomočjo nasvetov, ki vam jih bomo ponudili vsako sredo ob 14.15 na frekvencah Radia Celje. Da mislijo resno z izgubljanjem kilogramov, so nam v pogovoru z zdravnico Jano Govc Eržen (levo) zaupali tudi tisti, ki smo jih v naše uredništvo povabili na pogovor in jih med drugim vprašali, ali so trdno odločeni, da spremenijo svojo navade in se nam na srečanjih pridružijo vsak torek v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in seveda nekajkrat tedensko v Top Fitu. Foto: GrupA 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. SHINING LIGHT-ANME LENNOX 2. N0CAN00-SUGABABES 3. HAL0-BEY0NCE 4. THE FEAR-ULY ALLEN 5. THINKING OF YOU-KATY PERRY 6. UP ALL NIGHT-TAKE THAT 7. I WONT GIVE UP - YOUNG WILL 8. THE LOVING KIND-GIRLS ALOUD 9. CRACK A BOTTLE - EMINEM FT. 50 CENT & DR. DRE 10. GET ON YOUR BOOTS -U2 DOMAČA LESTVICA 1. GOOGLEME-DAND 2. SI OK?-JAN PLESTENJAK 3. NAMESTOSRCA-TABU 4. DOMINE-NEISHA 5. A SI ŽEUŠ- KARMEN STAVEC 6. SREČNA 13-ARCUS 7. VSAJ ZA EN DAN - NEXYS 8. KIČ-B0HEM 9. PROSIM VRNI SE-S0ULGREG 10. ZADNJI DAN-ALYA IN RUDI (5) (4) (4) (2) (6) (3) (1) (6) (2) (1) (3) (6) (6) (1) (2) (1) (4) (2) (3) (5) Po basistu kitaristi! To nedeljo bomo izvedeli, kdo bo basist v narodnoza-bavnem ansamblu, ki nastaja v okviru Katrce Radia Celje. Prihodnji teden se bodo predstavili že kitaristi, ki smo jih na avdiciji gostili v minulih dneh. Na bas kitari jih je spremljal Iztok Pantner, na harmoniki pa Sandi Jug (na sliki). Pevci in pevke, še je čas, da se prijavite! Foto: NATAŠA MÜLLER Spoznajte in pokramljajte ... Kako si predstavljate voditelje, ki vas pozdravljajo preko radijskih valov? Ali veste, kako izgledata Saša Pukl in Maja Gorjup? Bi ju radi pobliže spoznali in se z njima tudi dodobra naklepetali? Brez težav. Vabimo vas na izlet v najnovejšem avtomobilu podjetja RSL Leveč. Vabimo vas, da greste z našima voditeljicama v vilo Široko. Kaj morate narediti? Pokličite 090 93 61 70 ali izpolnite kuponček, ki ga najdete v torkovem Novem tedniku. PREDLOGA ZA TUJ0LESTV1C0: BREATHE GENTLE -T1ZIAN0 FERRO FEAT. KELLY ROWLAND LOVE SEX MAGIC-CIARA FT. JUSTIN T1MBERLAKE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: FESTIVAL K1ČA-SAM0 BUDNA ZLATI KLJUČ- ROKPREDIN Nagrajenca: Silvo Jančar, Kosovelova 67b, Celje Miha Toplišek, Čopova 50, Velenje Nagrajenca dvigneta album, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 CELJSKIH 5 plus 1. ZA VSAK SLUČAJ -VESELEŠTAJERKE (6) 2. MATURANTSKI PLES- POUCA PUNCE (4) 3. LETI, LETI LASTOVKA - ANS. D0RI (2) 4. KAKO JE LUŠTN0 - MODRIJANI (1) 5. ZASUČI ME - NAV1HANKE (3) PREDLOG ZA LESTVICO: KODRASTO DEKLE- KOZJANSKI ZVEN 5 plus 1. TRI LETA SEM JO ČAKAL- ANS. PETRA FINKA (5) 2. PESEM, NAGEL) IN R0ŽMARIN-G0RSKICVET (3) 3. NA SKRIVNOSTNI POTI - ANS. ROKA ŽLINDRE (2) 4. 0DVSEGAD0BREGA-T0NEŽAGAR (6) 5. MOJ DOM JE V ROŽAH -BARBARAIN MARTIN JEHART (1) PREDLOG ZA LESTVICO: TISIPRAVA-NAVEZA Nagrajenca: Anica Podergajs, Breznikova 5, Vojnik KarIGolež, Ul v Zadrže 7, Šmarje Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. m Sašo Pukl lahko spremljate vsako sredo dopoldne, vsak četrtek v jutranjem programu, vsakih 14 dni ob petkih popoldne, je pa tudi avtorica nekaterih oddaj na Radiu Celje. Foto: GrupA - Št. 20-13. marec 2009 Maja Goijup vam družbo dela vsak torek dopoldne, četrtek popoldne, vsakih 14 dni ob petkih popoldne, za vas pripravlja Bonbon za boljši bonton, oddajo Stetoskop, z njo se lahko zabavate v Glasbenem trojčku... Foto: SHERPA V IZGRADNJI DVA VEČSTANOVANJSKA OBJEKTA LIPA ŠTORE* ===== LASTNA NEPREMIČNI! Informacije o prodaji: Naslov: Lava 42, 3000 Celje Telefon: 03/42 66 586 Telefaks: 03/42 66 305 E- pošta: marketing@cm-celje.si Internet: www.cm-celje.si Po podatkih IVZ je v Sloveniji leta 2007 za klopnim meningoencefalitisom zbolelo 199 oseb, za posledicami bolezni pa sta dve osebi celo umrli. Lani je številka, kljub temu, da smrtnih primerov ni bilo, poskočila na kar 248 obolelih. Okužene klope najdemo po vsej Sloveniji, še posebej ogroženi pa na Gorenjskem in Štajerskem. Tveganju so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, zbolevajo pa tudi otroci. HOV! TEDNIK * ASU ETI ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041 404 935 090 14 24 43 napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrologinja@dolores.si www.dolores.si CMCelje CCSTE MOSTOVI CILJE d. d VSAK IMA 1.580 m2 STANOVANJSKIH POVRŠIN (prevzem stanovanj in vselitev v oktobru 2009) Cena stanovanj: 1.280 -1.370 EUR/m2 + 8.5% DDV. Cepljenje je edina uspešna zaščita Primeren čas za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu Št. 20 - 20. marec 2009 Klopni meningoencefali-tis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Gre za bolezen, ki na človeku lahko pusti trajne posledice, lahko pa pride celo do smrti bolnika. V Sloveniji je vedno več vbodov klopov tudi izven gozda - v mestnih parkih, na vrtovih ... zato so zaščita in cepljenje proti klopnemu meningitisu ključnega pomena za celotno slovensko populacijo. Gre za bolezen, ki lahko pusti resne posledice, pri kateri ne morejo zdraviti vzrokov. Bolnikom lahko pomagajo zgolj z zdravljenjem simptomov. Cepljenje je pravzaprav edina zares uspešna zaščita pred to boleznijo. Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) cepljenje priporoča vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na okuženih območjih. Po podatkih IVZ iz leta 2007 sta za klopnim meningoencefalitisom zbolela 2 otroka med 1. in 4. letom starosti ter 13 otrok med 5. in 14. letom starosti. Glede na število obolelih za klopnim meningoencefalitisom se v Sloveniji za zaščito odloča še vedno premalo oseb, kar je med drugim posledica tudi prenizke preslabe osveščenosti posameznikov. Proti klopnemu meningoencefalitisu je v Sloveniji cepljenjih zgolj 10 odstotkov prebivalstva, med- Vsem, ki se veliko gibljejo v naravi, priporočajo cepljenje kot učinkovito zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. tem ko je na primer v Av- odstotna. S cepljenjem so ta- striji, ki prav tako kot Slo- ko v Avstriji obolelost v enem venija sodi med endemična letu zmanjšali kar za 95 od- območja, precepljenost 88 stotkov. Neposredno izpostavljeni nevarnostim okužbe so zlasti tisti, ki jim delo v naravi predstavlja vsaj del delovnega procesa (npr. gozdarji, kmetovalci, lovci, osebe, ki vzdržujejo zunanje površine...), vojaki, policisti, gasilci, športniki (golf, tek, jahanje, kolesarjenje, padalstvo, joging...), potniki, ki se v času svojega popotovanja v endemičnih področjih gibljejo na prostem, pohodniki in planinci (pohodi in plani-narjenje do nadmorske višine 1800 m), osebe, ki izvajajo aktivnosti na prostem (rekreacija, kampiranje, iz-letništvo, nabiranje sadežev, zehšč, gobarjenje, lov ter se zadržujejo na prostem, četudi samo za kratek čas. IVZ priporoča, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmakom. Tako se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9 do 12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Če začnemo s cepljenjem kasneje, npr. v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles. Cepljenje poteka v vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in tudi pri izbranih zdravnikih. BŠ Petek, 13. marec: Sonce bo na isti stopinji z Uranom že malo po polnoči. To veča napetosti in prinaša tudi nenadne spremembe okoliščin. Bodite pripravljeni na presenečenje. Lep položaj Lune z Neptunom prinaša popoldne blago energijo razumevanja, sočutja, pripravljenosti pomagati drugim. Povečani bodo umetniški in ustvarjalni potenciali. Ker bo Luna zvečer v ugodnem položaju z Marsom, bo ogromno energije. Še posebej zračna znamenja bodo občutila veliko potrebo po aktivnostih, gibanju, srečanjih in komunikaciji. Odličen čas za razna srečanja! Sobota, 14. marec: Luna že malo po polnoči vstopa v Škorpijona, zato bo energija zelo strastna. Energični boste, predani idejam, kompromisi bodo težko sprejeti. Kasneje bo Luna v ugodnem položaju s Plutonom, kar bo obnovilo notranje moči. Čudovit aspekt, da naredite kaj dobrega zase. Zvečer je prisoten pozitiven aspekt Lune z Merkurjem, zato je čas odličen za obnavljanje stikov. Čustva bodo usklajena z razumom, zelo dobra bo komunikacija. Raki, Ribe in Škorpijoni bodo prav bleščeči. Nedelja, 15. marec: Mars vstopa že zgodaj zjutraj v Ribi. Dokler bo v tem znamenju, bo povečana notranja nervoza. Pazite, da zaradi tega ne boste preveč pasivni! Posvetite se starejšim sorodnikom, prisluhnite njihovim mnenjem ali nasvetom, aspekt Lune s Saturnom to podpira. Luna bo v dveh ugodnih aspektih z ostalimi planeti, zato je pred vami prijetna nedelja. Intuicija bo odlična, upoštevajte jo! Ponedeljek, 16. marec: Dopoldne bo umirjeno, izkoristite ga za delo, koncentracija bo dobra. Kasneje vstopi Luna v temperamentnega Strelca in prevladovala bo bolj ognjena energija. Ker bo Luna okoli poldneva v kvadratu z Marsom, je lahko preveč direktnega uveljavljanja lastnih interesov. Pazite, da ne pride do nepotrebnega konfhkta. Nasvet velja še posebej za Dvojčke, Strelce, Device in Ribe. Torek, 17. marec: Luna v ugodnem položaju z Venero obeta srečne okoliščine na čustvenem in finančnem področju. Ovni, Levi in Strelci bodo kar žareli! Tudi njen položaj z Jupitrom je skladen in obeta dober dan. Kvadrata Lune z Merkurjem popoldne in s Saturnom zvečer naj vam bosta izziv, ki ga morate preseči, in ne ovira, pa bo! Sreda, 18. marec: Zjutraj bo Luna v kvadratu z Uranom, zato ste lahko precej nemirni in bolj izpostavljeni stresu. Okoli poldneva bo lep položaj Lune z Neptunom razblinil nevihtne oblake in razpoloženje bo drugačno. Zvečer bodo zadnji Lunin krajec v Strelcu zelo intenzivno čutili Dvojčki, Strelci, Ribe in Device. Pazljivost v odnosih ne bo odveč! Luna zvečer vstopa v Kozoroga in energije se bodo umirile. Četrtek, 19. marec: Že ponoči in zjutraj so močni aspekti planetov. Energije bo dovolj, še zlasti bodo pri aktivnostih blestela zemeljska in vodna znamenja. Merkur v opoziciji s Saturnom lahko povzroča tudi nekaj zapletov, ovir ali zmešnjav, a bistvene škode ne more povzročiti. Ohranite pozitiven odnos do vsega in vseh, ne razmišljajte negativno! Vztrajnost se vam bo obrestovala, dobro vas podpira Marsov položaj s Plutonom! Zvečer ne delujte na silo, ne kažite trenutnega nezadovoljstva. Nasvet velja še posebej za Kozoroge, Rake, Ovne in Tehtnice. Astrologinji GORDANA in DOLORES 03/428 62 70 Valvaline Pot v Lešje 1 Vojnik 03/780 00 50 www.cepin.si TEAM j&abljena ■ .......'"Ozila HONDA JAZZ 1.4 LS Letnik: 2003 ■ prev. 110000 km j bencinski motor ročni men.(5 pr.) , KLIMA i IBA Cepi« RENAULT CLI01.6 RXE Letnik: 1999 prev. 105000 km bencinski motor ročni men.(5 pr.) KLIMA RENAULT LAGUNA 2.0 IDE INITIALE I Letnik: 2002 prev. 139000 km afct A-rf * ii hanrinclri m nt Ar * ja. OPEL ASTRA 1.6 16V Enjoy prev. 70000 km bencinski motor ročni men.(5 pr.) KLIMA CITROEN C52.0HDI Letnik: 2001 prev. 210000 km diesel motor ročni men.(5pr.) KLIMA MAZDA 323 1.5 Letnik: prev. 145000 km bencinski motor ročni men.(5 pr.) 26 ZA AVTOMOBILISTE R GflMfl CGNTeR Trgovina z rezervnimi deli in olji. Ona: Sprejeli boste važno odločitev na ljubezenskem področju, a bo zdaj treba zbrati pogum in to povedati partnerju, za katerega pa niste povsem prepričani, da se bo s tem tudi strinjal. On: Nekdo vam bo skušal nagajati, a se bo na koncu v svoje mreže zapletel sam. Boste videli, prav zanimivo bo opazovati njegove poskuse, da bi vam škodoval. Na koncu pa vam bo s tem naredil celo uslugo. 3.-5. nagrado, vstopnica za 2 osebi za drsališče v mestnem parku ali bazen Golovec ZPO Celje, prejmejo: Urška Karfik, Zadrže 15,3240 Šmarje pri Jelšah; Hana Mirnik, Petrovče 11, 3301 Petrovče in Manica Brečko, Goričica 20, 3230 Šentjur. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Ona: Nikar na ravnajte preveč po svoje, saj nimate vse modrosti tega sveta v malem prstu. Poslušajte, kaj vam svetujejo drugi, in poskušajte te nasvete kombinirati s svojimi idejami. Izplačalo se vam bo! On: Doživeli boste izredno prijeten konec tedna. Oseba, ki jo že dalj časa opazujete, vam bo predlagala povsem konkreten predlog. Kaj bo na to rekla dosedanja partnerka, pa je že druga zgodba ... LEV Ona: Nesporazum s partnerjem vam bo zrasel preko glave in le stežka se boste obvladali. Še najbolje, da greste u naravo in ohladite prenapete živce. Na zdravje malo popazite, saj niste ravno v najboljši formi. On: Izogibajte se vsakršnim tveganjem, saj se lahko grdo opečete. Raje preživite miren vikend u krogu družine in si malce odpočijte od neprestanega letanja okoli. Boste videli, da bo prav prijetno. DEVICA Ona: Nekdo vam bo ponudil zanimiv predlog in z veseljem ga boste realizirali. Predvsem pa boste uspeli prijetno združiti s koristnim. To bo znal ceniti tudi partner, zato se vam obeta kar se da zanimiva noč. On: Kritično obdobje je počasi za vami, zato se ne obotavljajte, ampak se pogumno spustite v nove posle. Toda le počasi in zanesljivo, saj vam lahko prenagljena poteza prinese več skrbi kot koristi. KOP TEHTNICA Ona: Nekomu boste skušali pojasniti svoje ravnanje, vendar zaman, saj vas navkljub vsem prepričevanjem in razlagi ne bo hotel razumeti. Kako uspete biti tako nepristopni?Pazite, da se vam ne bo maščevalo! On: Zavedajte se, da bo trenutna osebna odločitev vplivala na ljudi, ki so vam najbolj pri srcu, zato se preveč ne zaletite. Trezen premislek vam bo vsekakor koristil pri odloätvi na ljubezenskem področju. msm Ona: Neko povabilo bo sicer zanimivo in obetavno, vendar to ni edina pot, da si zagotovite njegovo prijateljstvo. Sprejmite povabilo, četudi boste v začetku nekoliko zmedeni, predvsem zaradi nekoga iz preteklosti. On: Ozrite se malo v preteklost in poglejte, kje ste naredili napake, da se jih boste v prihodnosti lažje izogibali. Prijatelj vam bo naredil neprecenljivo uslugo, za kar pa bo zahteval neke vrste povračilo. STRELEC Ona: Nič novega ne boste slišali, vendar nikar ne bodite razočarani, saj vas nekdo skuša vleči za nos. Verjemite le tistemu, v kar ste se sami prepričali, saj ljudje celo iz muhe naredijo slona! On: Čeprav vam ne bo šlo povsem tako, kot ste si zamislili,, se bo na koncu le izkazalo, da ste imeli povsem prav. Partnerka vam bo priredila prijetno presenečenje, vi pa ji boste vrnili na najlepši možni način. KOZOROG f^ Ona: Res škoda, če bi vam na koncu vse skupaj padlo v vodo. Raje se še malo potrudite in lahko vam bo uspelo tisto, kar že dolgo načrtujete. Pogumno naprej: kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje! On: Navezali boste stike z vplivno osebo in si tako zagotovili odločilno prednost pred tekmeci. Toda naj vas to nikar ne uspava, saj bo za dokončen uspeh potrebno še marsikaj več. VODNAR Ona: Po »težkem« koncu tedna se boste zbudili s še »težjo« glavo, zato se vam lahko hitro zgodi, da bo šlo vse kar najbolj narobe. Raje se malo potuhnite in počakajte na ugodnejši trenutek, zlasti pa na treznejšega. On: Prijateljica se bo začela odkrito zanimati za vaša čustva, kar vas bo precej presenetilo, vendar vam bo hitro postalo presneto všeč. Izkoristili boste ugodno priložnost za nadvse prijetno avanturo. Ona: Sodelavcem v službi ne razkazujte zmagoslavja, ker se v neki zadevi vaša predvidevanja ne bodo potrdila. S pravo mero skromnosti se vam bodo odprla tudi tista vrata, ki so vam bila do sedaj zaprta. On: Nekdo, o katerem nimate najboljšega mnenja, se bo izkazal za dobrega prijatelja. Ko se boste zmotili, naj vam ne bo nerodno priznati, saj boste zaradi spodrsljaja še bližji. Ne pozabite na važen sestanek! St. 20-13. marec 2009 m IISIIÜÄI RUM EN Al PLESKARSTVO FASADERSTVO Kosovelova 16 3000 CELJE Wernerjevi otroci Popularni pevec Werner, ki je tudi letos izjemno hitro do zadnjega kotička napolnil dvorano Golovec v Celju, že vrsto let uspešno »povija« skladbo za skladbo, album za albumom, koncert za koncertom in vse to so njegovi otroci, pravi. Pri vsem tem mu je v veliko oporo njegova Andreja. V zadnjem času ji Werner namenja še prav posebno pozornost, saj bosta zvezo nadgradila z otrokom. 13. julija, prav na Andrejin rojstni dan, naj bi se zgodil veseli dogodek. Andreja in Werner imata občutek, da bo punčka, kljub Wernerjevi skladbi Sin se je rodil. Morda pa bo še pred junijem nastala nova melodija. Foto: GREGOR KATIC župan in tudi sicer angažiran na mnogih področjih Edvard Stepišnik. Ti vsaj recesija ne more do živega, si je rekel, in zavrtel soprogo Jeleno, nekdanjo priljubljeno otroško zdravnico. Celjska »smetana«, zmešana po tričetrtinskem taktu Celjsko zdravniško društvo je dan pred praznikom žena pod streho spravilo že 39. Valčkov ples. Zvesti mu leta ostajajo več ali manj isti pari, ljubitelji plesa, ki so se tudi tokrat dokaj spretno, predvsem pa vneto, vrteli po plesišču. Druženje ob hladnih prigrizkih pa je bila priložnost, da se po dolgem času sni-dejo stari prijatelji. Čeprav je plesu v isti noči na Celjskem konkuriralo kar nekaj spektaklov, je letos »valčkovalo« celo več udeležencev kot prejšnja leta ... Foto: GrupA Čeprav Loreno H us poznamo kot samozavestno učiteljico skrivnostnega ženskega kluba, v katerega moški nimajo vstopa, govorimo seveda o skupini, ki v Celju že nekaj let pleše orientalske skupine, se je s soprogom Dušanom prav tako suvereno zavrtelavribiiuangleškega valčka. Smo pa pozabili preveriti, ali sta kot farmacevta s seboj prinesla zalogo obližev za vse od plesa utrujene nožice. Top-Fit ima komaj sedemnajst let... Že desetletje je minilo, odkar se je Center za zdravje in rekreacijo Top-Fit preselil v Ipavčevo ulico. Prej je sedem let deloval na Mariborski cesti. Kmalu se bo v Top-Fit vpisal desettisoči član. Doslej jih je vadilo in jih je imelo člansko izkaznico 9.528. Lastnika centra Daša in Mišo Toplak predvsem veseli, da vsi obiskovalci najdejo nekaj zase v rekreativnem, zdravstvenem in gostinskem delu. _ Deset svečk je upihnila mešana druščina topfitovk, z leve Ula Toplak, Daša Toplak, Špela Šelih, Nataša Šuster, Urša Antlej, Tara Filipovič, Špela Hrovat, Mateja Lebar in Mateja Knez. Praznovanje jubileja je obeležil DJ Pancho, končalo pa se je tik pred zoro. Foto: GrupA ———- Št. 20-13. marec 2009 m »Saj je kar uspel, kajne? Samo do naslednjega leta morava pa kaj posebnega naštudirati! 40 let Valčkovega plesa pa le ni kar tako,« sta razpravljala predsednica organizacijskega odbora prim. Jana Govc Eržen in predsednik Zdravniškega društva Celje Igor Praznik. Dr. Alenka Skaza je natanko pred letom dni postala dr. Alenka Trop Skaza. S soprogom Smiljanom sta lani na Valčkov ples prišla natanko po poroki. Ljubezen še zmeraj cveti...