— 76 — , ¦ ' ' ¦ ¦ . . ' . ¦ . * I f ¦„".'! ':y\.-K Gledališke igre za mladino. ' ' T.\^"i ____________________ , . r . Jl"'. Star vojalc in. njegova rejenka. ••" >'-.: Gledališka igra v dveh dejanjih. — Poslovenila Barbka Hochtl-nova. *¦'¦-.'¦. k ' -¦¦' ¦¦-•' ^™ - ¦ ŠESTI PEIZOE. ¦••'•¦ ¦ ¦ ' ¦' • MiŠko, Radovanček, Katinka, Anička. Dečki in deklice. Prejšnja. Miško. Meni se ne more nič zgoditi, ko imam toliko otrok v družino okolo sebe. (Ugleda Tinico. deržečo si zastor pred očmi.) Kaj ti je, Tinica, ka se . j6kaš? Kdo ti je kaj stvoril? A ne Stepanek ? — Stepanek povedi, kaj je Tiaici? * Stepanek. Oh, oča, Miško! Kedar ste bili odšli, prosil sem Tinice, da M z menoj šla, pomagat nekaj prinesti. Tak6j sva se vernila, a t tem je nekdo vam nož nkradel. Miško. Kaj? Moj nož? To mi nij, kar si bodi. Kdo bi ga li vzel? Ali sta koga Tidela? Stepanek. Xij bilo žive duše, razven naiti, in potlej ste prišli vi z drugimi otroki. (Dečkom.) Če je kdo izmej vas vzel nož morda v šali, daj ga semkaj! (DečM moiii.) O5a MiSko, preiščite vse naše žepe, ter nož se dobode tam, kjer je. Miško. Kaj ti je na umu! Jaz da bi ram preiskoval žepe? Tega ne stvorim, otroci! Kdor mi je vzel nož, sam ga je dolžan poTerniti; jaz se ni-kogar ne dotaknem. Drngače si znam pomoči. Pridite sem k meni, otroci, ter stopite v versto, s herbtom oberneni k meni. (Postavlja je v versto.) Tako; •?se je v redu. Zdaj me posln§ajte in dobro pazit?, kaj poreCem. Jaz jamem gfceti: jedna, — dve, — tri. Ko porečem ,,tri," tak6j se z licem obernite k meni. Tideli bodete nekaj. Tist, kdor je nož vzel, ne bodese mogel oberniti; kajti ko izpregovorim: ,,tri," nož mu v žepu tako oteži, da se mu niti z mesta ne bode geniti. Ali ste razumeli? Dečki. Kazumeli, razumeli, samo štejte, oča Miško! Miško. Pozor, otroci! Jedna, — dye, — in (v tem hipu se zeverti Kado-vaneek, a drugi Aroci še ?toje.) Tako; zdaj je uže dobro. Nij treba, da bi rekel: . ntri", nož se je uže pokazal. Kadovanček, daj ga z lepa sem! Radovanček (sTojeglaven). Jaz noža nemam. Miško (prijemši ga za roko). Ne upiraj se; ako noža z lepa ne da§, pre-iščem ti žepe, in če ga najdem, gorje tebi! Kadovanček. Mirujte! Me žalega mi ne morete stvoriti. Ne deržite • me tako terdo za roko! Miško (Stepanku). Stepanek, pojdi po očeta; otčdi sem ga videl dom6y prišedšega. Stepanek. Potečem, kolikor mofem, Badovanček. Sfcoj, Stepanek, stoj! Nož hoeem dati. (Izleče ga iz žepa ter da Miškn.) Ntt, miriijte zdaj; nož sem vam dal. - 77 — Miško. Dobro sem vedel, kje je nož; pdmnite si, otroci: nmlad tat se sam ovadi." Kaj ti je na roci? Vrezal si se! Ali te je morebiti moj zvesti nož Vgriznil? (Radovanček se mu hoče iz rok iztergati.) Počakaj Še malo! tako Z lahka mi nog ne odaeseš. Jaz sem star vojak; vojaški ti bodemo sodili. Zasačili smo te na tatvini in skozi šibe pojdeš. Moj nož nij zamaa aarezal verbovih šib; zdaj nam bodo v tvojo kazen. Dajte sem šibe! Tvoj oča je ranocelec in treba mu je ostrega aoža, izrezati rano iz telesa; šiba je še ost-rejša, kajti otrokom iztrebi raznokatero dušao slabost. Tinica. Ob., oča Miško! ne delajte mu žalega, — oprostite mu zdaj! Poboljša se Radovaaček, jaz vam sem poročica. — Ali nij res, Radovaaček, da se poboljšaš? — Tudi sem jaz kriva vsega tega. Miško. Nu, če ti zanj prosiš, opraščam mu; a kazni vendar ne otide. Stepanek (oči si briše). Dolžea sem očetu povedati, koliko nam je stvoril sramote Kadovanček; žal mi je, ka je moj brat! Miško. To si res dolžen; greh bi bilo molčati. Zaslužena kazen ga utegne poboljšati. (Radovaneku.) Pojdi, kamor hočeš! Ne morem te pri sebi imeti, dokler se ne poboljšaš. (Radov&nček otide.) SEDMI PRIZOK. •¦,¦=..¦ " - ¦ . ' Prejšnji brez Radovančka. Miško. Zdaj ste videli, kako slaba vest človeka ovddi. Resničen je pregovor: ^Kdor slabo vest ima, '' ' ¦' ' Ljudem se sam izda." '- lJ ¦ '¦ Stepanek. Ali ste uže tak6j vedeli, da je nož on ukradel? . . Miško. Zdelo se mi je, da je on. Videl sein ga malo poprej, bežečega mimo raojega okna, kakor bi se me bal. Ees imam samo jedno oko, a z njim vidim bolje, -nego li raznoked6 z obema. Ko je Radovaaček sem prišel, bil je tako aemirea, da sem tak6j videl, kakor bi ga vest pekla. Žal bi mi bilo dečka, ako se ne poboljša, ker ima dobrega očeta in verlega brata Ste-panka. ,,Iver vendar ne padi predaleč od parobka." (Pogleda, koliko je ura.) Nu, zdaj treba hitro iti k županu; rekel mi je ob tem času priti. Ako bi se skSraj ne povernil, Tinica, pospravi ti moje strari v Mžo. Nož vzamem s soboj, da se nihče ne obreže. Mislim, da ne bode nič važnega ter skoraj se vernem. — Da ste mi zdravi! (otide.) OSMI PRIZOR. ¦¦'.'.'''"•¦¦¦¦ '¦'¦ j Prejšnji brez Miška. Stepanek. Baš prav, Tinica! daje odšel Miško; zdaj nama tudi drugi otroci lehko pomog6. _,,._ .. Anička. Kaj li namerjata? Stepanek Takoj zveš. TMca, povedi jim; jaz stopim hitro po desko in po venec. (otide.) Tinica. Denes je Miškov god in Stepaaek bi mu tukaj aa drevo rad aekaj naredil. "< Katiaka. Naj vama tudi jaz pomorem. ^jp*- — 78 — Otroci. Tudi mi, tudi mi hočemo pomagati! Stepanek (prinese desko). Da, tudi yi treba da pomorete; čim več nas je, tem bolje! Pomozite mi zdaj desko postaviti aa klop ter na drevo uaslo-niti. (Otroci poprimo desko.) Tako je dobro. (Stopi na stran ter desko ogledujc.) Verlo dobro stoji, ali ne, otroci? A zdaj Mtro venec in cvetice! DEVETI PKIZOR. ,, . ;Jt , Radovanček (pkh nastopi). Prejšnji. Radovanček. Daj, Stepaaek, dasamojedno besedico stobojizpregovorim. Stepanek. Pojdi! S toboj se neheem družiti. r Kadovanček. Stepanek, prosim — Stepaaek. Anti vidiš, ka zdaj ae utegnem, — počakaj, da — Radovaaček, Ne, dragi bratec moj! tak6j želim s toboj govoriti; poslušaj me, lepo te prosim! Tinica. Pojdi, Stdpanek, pojdi! Tako milo te prosi; ne Mo bi lepo, če ga osorao odpodiš. V tem z Aničko in K&tinko jaz občsim vence okolo deske. Stepanek. Nu, bodi si, ker si ti rekla. (Stopi k Radovančku.) Kaj bi rad? Povedi Mtro! Eadovanček (obotavljaje se). Stepanek, ali res očetu poveš? Stepanek (ostro). Da, dolžnost je, — žal mi je. t ^t Eadovanček. O6a me ubije; veš, kakšen je. ' ' ' Stepauek. Tega ne stvori; a v tvojej koži bi vendar ne hotel biti. Za-služil si ljuto kazen, in treba da jo preterpiš. Kadovanček. Stepanek, pervič sem tostvoril; po sedaj uže nikoli ne stvorfm; prosim te, ne pripoveduj očetu. Stepanek. 0 tem poprej še Miška povprašam. Yeš li kako? Kedar pride, stopi k njemu ter poprosi ga oprostila! Ako ti on oprosti, potlej očetu ne povem, a drugače sem prisiljen. Radovanček. Stvorim, kakor si mi rekel; prositi ga hočem, kar morem. A dovoli mi zdaj, da bi se tudi jaz radoval z vami. Stčpanek Če vsi otroci na to pristanejo, jaz ti ne branim. (otrokom.) čujte, more li Radovanček pri nas ostati, dokler pride Miško? (Otroci molče.) Vidiš, Radovanček, otroci te nehte. ^ Radovanček. Lepovasprosim, da bi se z vamiradoval! Poboljšam seres. Tinica. Ker tako lepo prosi. Meni se smili. Anička. Jaz ga ne podim. Otroci. Naj bode pri nas! Stepanek. Lepa vam hvala v imeau mojega brata. Prizadeval si bode, udostSjiti se vaše ljubezni. — Zdaj je vse gotovo. Nu, res bi lepo bilo, .ako bi Miško nazaj ne prišel. Tinica. Eno ga! Jaz ga uže vidim. Ozrite se tja, kako Mti in to v najlepšej suknji. Vidi se mu, da je vesel. Stepanek. ,,Mundura" (umforma) se imeauje; ti ničesar ae veš. Sto-pite zdaj aa levo ia desao, a ti Radovaaček, veš,' kaj si obetal. » Eadovaaček. Stvorim, kakor sem rekel. - 79 - , ' ' . DESETI PBIZOR. ....."J : .¦ ' i i>f(i- i-; , • ¦¦ ¦ .< Miško. Prejšnji. ' Miško. Ali ste še vsi skupaj? Skoraj poldne zazvoni in iti bode li kosilu. (Zapazi desko na drevesu.) Kaj je to? (Ozira se po otrocih.) Kdo se je to izmislil? Stepanek. Tako nas ljubite, in denes je vaš god, hoteli smo — Miško. Aha, — vem, hoteli ste me poslaviti ter izbrali ste si v to moj prostor. Otroei! lepa vam hvala. Druzega vam ne morem dati. Ako bi kaj imel, rad bi vam dal, to ve Bog v nebesih. Stepanek. Jaz bi vas vendar nečesa poprosil. M i š k o. Kaj bi rad ? Stčpanek. Moj brat Kadovanček bi z vami govoril. Radovanček (pristopi). Prosim vas, dobri oča Miško, da mioprostite! (Joka.) Miško. Podaj mi roko, Eadovanček; roka poštenega moža je, ki ti jo dajem; prizadevaj si, da tudi ti ostaneš pošten vse svoje žMjenje, kajti p6mni! nKakoršen človek, taka mu čast." Vse bodi pozabljeno ter oproščeno; največje veselje mi stvoriš, ako se res po-boljšaš ter bodeš dober in pametea deček. — A zdaj vam nekaj povem, kar vas bode veselilo. Župan rai je baš prečital pismo, s katerim je cesar meni dovolil mirovino. Odslej bodem laže dihal, ker se mi ne bode tako mučiti za vsakdanji kruh, kakor do sedaj. Star sem in uže težko delam. Stepaaek. Bog daj, da bi še mnogo let srečno in zdravo živeli! Miško. Vse, kakor Bog hoče. A zdaj se bodete še bolj čudili, ko Tam pokažem dar, ki sem ga dobil za god; lep in drag je. Tinica (radovedna). Kje je, oča Miško? Pokažite! ~~ ' '" ¦ Miško. Prosim, da malo poterpite! Skoraj vam ga odkrijem. Stopite k meni, da vam pokažein lepo hčerko, svoj denašnji dar. Zel6 pridaa in lju-beznjiva deklica je. Tinica (čudeč se in bojazljiva). Deklica? Miško. Da, deklioa; baš tolika je in tako pridna, kakor ti. To deklico sem denes Tzel za svojo hčer; skerbeti hočem za-njo, dokler živim, a kedar se postaram, stregla bode ona meni. če me Bog pokliče s tega sveta, za-tisnemi oci ter na mojej gomili tam na kopališči bode molila za - me. (Tinica se strani oterne in joka.) Tinica, kaj ti je? Cemu Se jokaš ? Tinica. Potlej uže jaz ne bodem mogla pri yas biti, pozabite me — Miško. Ked6 ti je to dejdl? Ti bodeš mojo hčerko ljubila, kakor sama sebe; prijazni si bodeti mej soboj. Stopi bliže k meai; Tinica; jaz dobro znam tebe in tvojo mater; tudi vem, da sta siromašni. Ot6di sem govoril z materjo, in ti, — baš ti bodeš po sedaj moja hčerka. Ali se tega braniš Tinica? " Tinica (poljubivši mu roko). 0, z veseljem bodem vaša hfif, ljubi oča! Bog vam plati! Stepanek. A tudi nas po vsem ne pozabite, ker vas tudi mi vsi ljubimo. Miško. To se umeje samo ob sebi; ,,stara Ijubezen ne zrujavi, devet krat se verne, ponovi." A zdaj idimo h kosilu, jed nam pojde v slast Moja — 80 — hčerka gre z menoj. Stepanek, tvojega očeta poprosim, da mi podari to desko; oa je ne potrebuje. Jaz jo dam lepo popraviti ter na-njo se zlatimi pismeni zapisati — Stepanek. Kaj li? Miško. nDobri otroci staremu govoraču." Ali ste zadoToljni? - Otroci. Da, tako stvorite, oča Miško! Miško. Ia če Tam je drago, pojdemo z večera vsi skupaj na hribec gori v cerkvico, Boga hvalit za veselje, katero smo denes uživali, da se ne poreče: rVes dan so se veselili ^ A Boga so pozabili." Ali čujete? Poldne zvonf. Zdaj idite domov in pozdravite mi roditelje. Da ste mi zdravi! Pojdi, Tiuica, hčerka moja! (Prime Tinico za roko. — Vsi otido.) .... Zagrinjalo pade. . . , ; (Drugo dejanje prihodnjič.)