Posamezna Uenika 9 3ld
ZASAVSKI
TRBOVLJE, 15. novembra 1951 Štev. 46. — Leto IV.
.O OSVOB ODI L N E i OKRAJA TRBOVLJE
15 OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV
v trboveljskem okr a j u
Tudi v okraju Trbovlje je na dnevnem redu preureditev krajevnih ljudskih odborov ter je Komisija za izgradnjo ljudske oblasti pri OLO Trbovlje skupno z dosedanjimi KLO ob sodelovanju volilcev napravila končni sklep, da bo v trboveljskem okraju v prihodnje 15 občinskih ljudskih odborov.
Na sestankih, ki so na njih obravnavali vprašanje pregrupacije dosedanjih KLO in njih združitev v večje upravne enote, je prišlo ponekod do prav čudnih naziranj, zlasti so se postavljali po robu preosnovi ljudskih odborov volivci KLO Cemšenik, ki se niso strinjali ne s priključitvijo h KLO Trojane in h KLO Zagorje. Okraj Trbovlje po preureditvi naših KLO ne bo izgubil na ozemlju, pač pa pridobil samostojni občinski ljudski odbor Raz-bor, del KLO Šmarja, del KLO Jur-kloštra in del Paneč, prav tako pride po tej preureditvi v sestav trboveljskega okraja naselje Polšnika kot nova občina.
Občinski ljudski odbor Radeče bo obsegal dosedanji KLO Radeče, KLO Vrhovo in KLO Jagnjenica, poleg tega Pa iz KLO Kompolje priključek vasi Novi grad. Sedež te ljudske občine bo v Radečah, prebivalcev pa bo imela nova občina 4228. Površina te upravne enote bo obsegala 5205 hektarov. V bodoči občini Radeče bo 16 komunalnih proizvodnih podjetij, zvezno podjetje papirnice, republiško podjetje Izolit in podjetje »Peta«. V novi občini bo de-
ti 0
f.
L-r/ pl
lovalo 5 osnovnih šol in nižja gimnazija v Radečah. Poleg navedenih podjetij in ustanov so še druge možnosti, ki dajejo tej novi občini izgled zaključene gospodarske in politične celote. Prebivalstvo bivših KLO se s priključitvijo v to večjo gospodarsko in politično upravno enoto strinja.
Občinski ljudski odbor Zidani most ostane v dosedanjem sestavu in obsegu glede na to, da je ta kraj važno železniško središče in je zaključena gospodarska enota, ki ima vse pogoje za obstoj in nadaljnji razvoj.
Občinski ljudski odbor Senožeti pri Št. Lambertu bo obsegal dosedanji KLO Senožeti, pridružita se mu pa na novo celoten KLO Tirna in del KLO Sava.
Občinski ljudski odbor Mlinše ostane v dosedanjem sestavu, priključita se mu pa še del KLO Kandrše in Zabava.
Občinski ljudski odbor Hrastnik se ne bo v ničemer spremenil in ostane v obsegu kot doslej.
Pridobil pa bo občinski ljudski odbor Dol pri Hrastniku, ki se mu pridružita KLO Marno in KLO Turje.
Občinski ljudski odbor Dole pri Litiji pridobi še del KLO Št. Rupert.
V dosedanjem sestavu ostaneta občinski ljudski odbor Izlake ter občinski ljudski odbor Loka pri Zidanem mostu
0 volitvah v terenske odbore OF v Zagorju
V nekaterih terenskih in vaških odporih OF na zagorskem sektor ju so že imeli občne zbore in volitve novih odborov. Če razčlenimo izvedbo teh občnih zborov in volitev, pridemo do naslednjih ugotovitev:
Predvsem so ponekod mislili, da je pri letošnjih volitvah najvažnejša votivna udeležba, niso pa polagali pažnje na to, d,a se letošnje volitve v terenske odbore vrše v obliki občnih zborov itn da mora tak zbor predstavljati članski sestanek, ki naj se ga udeleži čim večje število frontovcev. Na takem sestanku bi morali imeti člani priliko, da slišijo Poročilo o delu odbora, da pohvaljo ali Pa grajajo njegovo delo in da predlagajo in izvolijo nov odbor. Jasno je, da mora biti tak sestanek močno obiskan, da se z njim zagotovi izvajanje Načela, da se mora manjšina pokoravati volji večine. Ce naj torej novoizvoljeni odbor uživa primerno avtoriteto, mora biti’ predlagan in izvoljen °d večine. In kaj smo videli na nekate-rih votivnih zborih članstva? Občni zbor se je maličil v navadni votivni Postopek, kjer so člani prihajali, volili ’a odhajali kakor pri volitvah v Ljudsko skupščino.
Pri branju poročila o delu odbora j® pri predlaganju kandidatne liste je bilo v nekaterih terenih glede na šte-v>lo članstva prema jhna udeležba, tako na primer v Kisovcu, kjer je bilo pri Predlaganju kandidatne liste od 400 članov navzočih samo 180. Nič bolje ni bilo v Lokah in v Stopah-Podkraju. Najslabše pa je bilo v Kotredežu, ka-Pior je prišlo na občni zbor itn volitve °d 421 samo 4? članov. Tukaj bodo Seveda morali volitve ponoviti.
Tudi v Izlakah so bile podobne pomanjkljivosti in bi bil uspeh lahko boljši, če bi bile priprave boljše. Ponekod so predlagali za kandidatsko listo samo toliko kandidatov, kolikor od-bornikov je predvideno. Člani Fronte seveda v takem primeru niso imeli Možnosti široke izbire, čeprav so lahko Ptali vse tiste kandidate, ki jim niso ®*li po volji.
g. Dosedanje volitve v terenske in va-v.Hodbore OF so tudi pokazale, kje je
i.'bistvo bolj politično razgledano in Je so člani mlačni in ravnodušni. To re je videlo zlasti pri volitvah. Pone-so člani enostavno pustili prvih rSpm ali devet kandidatov, kolikor od-°rniških mest je pač bilo določenih, p ostala imena so pa prečrtali. Dru-so pa spet temeljito izkoristili demokratski način volitev ter zelo prerojeno izbirali med predlaganimi Kflr>didati ali pa črtali imena in vpi-
sali nove kandidate. Tak primer smo imeli v rudarskem naselju v Topileab pri Zagorju, kjer so na kandidatni listi, ki je imela 15 kandidatov, od katerih naj bi bilo izvoljenih devet odbornikov, z glasovanjem popolnoma spremenili vrstni red predlaganih kandidatov. Iz navedenih slabosti in napak naj se uče povsod, kjer še niso imeli volitev.
Kljub vsem tem hibam in pomanjkljivostim pa lahko rečemo, da so članski sestanki z izjemo nekaterih dobro uspeli glede na udeležbo, zlasti še. če jih primerjamo z udeležbo na lanskoletnih sestankih članstva terenskih frontnih odborov. Prostori, kjer 6o bili ti sestanki, so bili nabito pojni, kar bodo morali pri bodočih podobnih zborovanjih vzeti bolj v poštev. Za slabo udeležbo na nekaterih volivnih sestankih članstva je pa kriv politični aktiv, ki je odgovarjal za pravilno izvedbo zborov in volitev.
Preteklo nedeljo so v Zagorju opravili volitve vsi terenski odbori, ki jih niso imeli že 4. novembra. Udeležba na teh treh volilnih zborih je bila zadovoljiva. Najboljše je bilo na občnem zboru terena Zagorje I, kjer je bila dvorana športnega doma nabito polna. Po volilni udeležbi je dosegel teren Toplice II 93,3 %, Zagorje U 88 % in Zagorje I 81 %.
z razliko, da se Slednjemu priključi več kot polovica KLO Breg.
Občinski ljudski odbor Podkum ostane prav tako nespremenjen. Občinskemu ljudskemu odboru Trojane se pridruži del KLO Cemšenik, in sicer vasi Brezje in Dobrljevo, ostali del Cemšenika se pa združi z občinskim ljudskim odborom Zagorje.
Občinski ljudski odbor Zagorje se bo od vseh najbolj razširil; obsegal bo ves dosedanji KLO Zagorje, celoten KLO Loke-Kisovec in ves dosedanji KLO Kotredež z izjemo vasi Čebinovo, ki se pridruži Trbovljam, in del KLO Cemšenik.
Občinski ljudski odbor Trbovlje bo pridobil KLO Dobovec, del KLO Čeče in celoten KLO Gabersko. Važno je nadalje, da se Trbovljam poleg Dobovca priključi turistična postojanka Kum, ki ima svoj sedež v Trbovljah. Občinski ljudski odbor Trbovlje bo močna gospodarska in politična enota, ki bo imela 16.900 prebivalcev; število krajevnih podjetij znaša 25, nadalje bo na območju te ljudske občine 6 republiških in 2 okrajni podjetji. Najbolj oddaljeni prebivalci bodo imeli do sedeža bodoče občine dve in pol uri hoda. Tudi na terenu ni bilo posebnih nasprotnikov proti preureditvi ter se je večina izrazila za priključitev Trbovljam.
K tem ljudskim občinam se pridruži na novo občinski ljudski odbor Polšnik ter uvodoma omenjeni samostojni občinski ljudski odbor Razbor.
Pred to teritorialno reorganizacijo je bilo v trboveljskem okraju 25 krajevnih ljudskih odborov.
Prvi so pričeli z izobraževalnim v tečajem na Dobovcu
Med prvimi krajevnimi odbori, kjer so letos že začeli z izobraževalnimi tečaji, je v trboveljskem okraju Dobovec; tečaj so odprli v nedeljo, 4. novembra. Takoj se je priglasilo 20 mladincev, ki so obljubili, da bodo redno obiskovali tečaj, kjer se bodo naučili dosti koristnega. Tečaj bodo imeli vsako nedeljo ter ob prostih delovnih dneh na tamkajšnji osnovni šoli.
Učni predmeti v tem tečaju bodo sledeči: računstvo, slovenščina, zgodovina NOV, gospodinjstvo, petje in higiena. Zanimivo je, da so si tečajniki kot poseben predmet želeli pouk v nemščini, kateri želji bo seveda ustreženo, poleg tega pa so predvidena še predavanja iz kmetijstva in sadjarstva.
Sestavili so si že takoj pevski zbor in dramatsko skupino ter se že pripravljajo, da bodo s samostojnim nastopom proslavili Dan JA, 22. december, medtem ko bodo praznovanje 29. novembra opravili skupno z osnovno šolo.
Ker na Dobovcu še nimajo IZUD, so sklenili, da bosta pevski zbor in gledališki odsek sestavljala ogrodje bodočega IZUD ter nameravajo imeti v kratkem že ustanovni občni zbor.
Nova žičnica v obratu Podstrana, rudnik Zagorje
Pismo prezidenta ZDA Harryja Trumana članom ameriškega kongresa o vojaški in gospodarski pomoči Jugoslaviji
Po sporočilu agencije Tanjug v Beogradu je predsednik Zedinjenih držav Amerike, Harry Truman, poslal članom ameriškega kongresa pismo, ki v njem naglaša, da bodo ZDA še vnaprej gospodarsko podpirale našo državo in ji dale vojaško pomoč, da bi se povečala njena materialna sposobnost za samoobrambo. V svojem pismu omenja predsednik ZDA, da ZSSR in njeni sateliti vedno huje pritiskajo na Jugoslavijo in da so njih oborožene sile že davno prekoračile dovoljene meje po mirovnih pogodbah. Prezident Truman poudarja, da je zaradi vzpostavitve ravnotežja nastala nujna potreba, da se okrepe jugoslovanske oborožene sile, ki so po njegovih besedah pomembna ovira za morebitno agresijo v južni Evropi. Koristi ohranitve miru zahte-
vajo, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za podelitev vojaške pomoči Jugoslaviji.
Ko se zavzema tudi za nadaljevanje gospodarske pomoči Jugoslaviji, poudarja Truman, da je obseg obrambnih naporov, ki jih prenašajo sami Jugoslovani, postavil težke zahteve jugoslovanskim virom, ki sta jih komin-formska blokada ter lanska suša še bolj povečala.
Iz teh razlogov ter zaradi varnosti in miru, pravi prezident Truman na koncu svojega pisma članom ameriškega kongresa, bo dobila Jugoslavija vojaško in gospodarsko pomoč v skladu s konkretnimi programi, katerih namen je, da se materialno poveča njena sposobnost za samoobrambo.
Spominska slovesnost na Kalu
V nedeljo, 11. novembra, je bila na Kalu spominska slovesnost v počastitev 32. obletnice SKOJ, združena z odkritjem spominske plošče padlemu pionirju-skojevcu Borisu Pustu.
To slavje je bilo združeno s partizanskim pohodom krajevne Zveze borcev NOV Čeče in Hrastnika. Pod Kal-
V počastitev lO. obletnice JA
Tekmovanje na čast desetletnice JA postaja v trboveljskem okraju v zadnjem času zanimivo. Posebno se je to tekmovanje razživilo v centrih predvojaške vzgoje.
Center predvojaške vzgoje na Dolu pri Hrastniku je očividno popravil udeležbo na predavanjih, svoj kabinet so st lepo uredili in vodijo tudi natančno evidenco o obisku. Napravili so nočni pohod na Kal ter ga združili z napadom. — V steklarni v Hrastniku ima center redna predavanja, kjer vodijo tudi dnevnik o storjenem delu; preda-
vanja so stoodstotno obiskana, prav tako imajo tamkaj najbolje urejeni kabinet. Zelo pridno tekmujejo nadalje mladinci centra papirnice v Radečah, medtem ko se v Radečah samih ne morejo pohvaliti.
Najboljši med industrijskimi centri je ponovno center na rudniku Trbovlje po obisku in disciplini, stanje centra na rudniku Zagorje se pa ni popravilo. Pridno opravljajo predavanja in so tudi disciplinirani v centru trboveljske cementarne in elektrarne.
Krajevne Zveze borcev imajo lep uspeh
Uspeli partizanski miting v Trbovljah
Krajevna Zveza borcev NOV v Trbovljah je napravila v počastitev 10. obletnice JA velik partizanski miting. Ta je bil v Domu kulture v Trbovljah s kulturnim programom in političnim referatom predsednika ZB
^ nedeljo 18. novembra vsi na Dobovec
s, O KRAJNI KOMITE L MS TRBOVLJE bo v počastitev 32. obletnice SKOJ l8Upn° z ostalimi organizacijami in OK KPS Trbovlje odkril v nedeljo, na 1}PVemt>ra t. I. ob pol 11. uri dopoldne spominsko ploščo pri lovski koči Dabovcu, kjer je bila leta. 1937 prva vseslovenska konferenca SKOJ. sp S}ovesno odkritje spominske plošče bo združeno z naslednjim kulturnim dirp£dom" I godba iz Zagorja zaigra Internacionalo; 2. tov. Ivan Bratko, 3 o or Radia Ljubljana, govori zgodovinski govor ob 32. obletnici SKOJ; sprpVi°tr Pokrovitelja slovesnosti in odkritje plošče; med odkritjem poje ob Pevvb- avi 6,od*,e. mešani pevski zbor iz Trbovelj »Zastava Partije; 4. mešani Pesm/. i°T z0P°le dve partizanski pesmi; S. recitacija; 6. venček partizanskih dt>e n’ l®r-a ^ tiodba na pihala; 7. pevski zbor »Zarja« iz Trbovelj zapoje £esmi; *■ 0°dba iz Zagorja igra napev »Komandant Stane«.
Nu to slavje vabimo prav vse vljudno, zlasti pa nekdanje člane SKOJ.
PRIPRAVLJALNI ODBOR
Trbovlje, tov. Jožeta Heglerja. Z mitinga so poslali pozdravno brzojavko XIV. diviziji, ki je po naredbi vrhovnega komandanta vojske, maršala Tita, dobila častni naslov Proletarska divizija; v sestavu te divizije je bilo tudi mnogo Trboveljčanov, sedanjih članov ZB Trbovlje.
Po kulturnem sporedu tega mitinga so imeli prosto zabavo; na mizah so imeli napise partizanskih shajališč, pošto pa sta prenašala dva kurirja-parti-zana.
Krajevna Zveza borcev v Čečah je svojo delavnost poživila; evidenco članstva imajo v redu, v svoje vrste so nadalje sprejeli vse, ki zaslužijo da so v ZB. Zadali so si nalogo, da bodo prihodnje leto postavili spomenik padlim borcem in bodo v ta namen organizirali prireditev.
V nedeljo 11. novembra so razdelili partizanskim družinam lepa darila. Z uspehom so tega dne organizirali partizanski marš, ki se ga je udeležilo nad 80 članov ZB ter centra predvojaške vzgoje Čeče. Ta pohod so napravili pre-
ko vasi Ravne luže pod Kalom; na poti so se prebijali skozi več zased, na Luži so se pa udarili z drugim bataljonom, člani ZB Hrastnik. Po končani bitki, kjer so premagali sovražnika, so sodelovali pri odkritju spominske plošče padlemu pionirju-skojevcu Borisu Pustu, nato pa nadaljevali svoj pohod na Mrzlico.
Ta krajevna Zveza borcev zasluži po svojem delu vse priznanje.
Tekmovanje gasilcev in drugih organizacij
Gasilci so vključili v oktobru v svoje vrste na novo 20 pionirjev. Lepo so organizirali predavanja, ki jih je bilo skupno 29 in sicer o izvenarmadni vzgoji, 10 pa o protiletalski zaščiti. Strokovnih in praktičnih predavanj so imeli nadalje štiri. Tudi vaje so v redu opravljali, in sicer so imeli 22 suhih in 7 mokrih vaj. nadalje 8 rednih vaj, ki se jih Je udeležilo 534 članov, 43 žena in 87 mladincev. V prostovoljnem delu grade gasilci zadružne in gasilske domove in so v oktobru opravili 450 delovnih ur.
V tekmovanju se je izkazala tudi organizacija RK, saj je imela zdravstvena predavanja v Zagorju, Hrastniku, Dobovcu, Kalu, Senožetih in Trojanah. — V Zagorju so začeli s tečajem za prvo pomoč, ki ima 76 udeležencev, v Trbovljah pa obiskuje tečaj 80 tečajnikov.
Na vaseh so po šolah organizirali podmladke RK, prav tako so organizirali v Vrhovem postajo za prvo pomoč. Tudi krajevni odbor RK v Zagorju je preuredil svoje prostore in improviziral postajo za prvo pomoč. Učenci šole v Senožetih so priredili igro in čisti dobiček podarili RK.
sko planino na Luži je 28. septembra 1944 padel v borbi z Nemci pionir-sfco-jevec Boris Pust. Kot prvemu pionirju-skojevcu 60 na mestu, kjer je padel Boris Pust, odkrili spominsko ploščo.
Na tej slovesnosti so sodelovali godba na pihala steklarne v Hrastniku, moški pevski zbor KUD »Cirila Pusta« z Dola pri Hrastniku, ter pionirski pevski zbor nižje gimnazije na Dolu. Še pred začetkom 6lavja so obvezniki predvojaške vzgoje na rudniku Hrastnik in člani ZB z obvezniki predvojaške vzgoje istotam, ter člani ZB in sanitetne ekipe s Čeč improvizirali na Lužah vojaški spopad, ki so ta dan napravili partizanski pohod na Kal in Mrzlico.
Po uspešno končani bitki se je začela spominska slovesnost. Med govorom člana CK LMS, tov Toneta Klemena, je godba zaigrala žalostinko »Žrtvam«, organizacije so pa položile vence, hkrati pa so odkrila ploščo. Sledil je kulturni program pevskega in pionirskega zbora z Dola. Zelo lepo je bila pt*ednašana recitacija »Materi padlega partizana«, S koračnico »Komandant Stane«, ki jo je zaigrala godba, so končali to lepo spominsko slavje.
SKRB FRONTNE ORGANIZACIJE ZA SOCIALNO OGROŽENE ČLANE
Lep primer, kako lahko frontna organizacija skrbi za socialno ogrožene člane, imamo pri nekaterih frontnih odborih v Zagorju. Nedavno so priredili veselico ter večji del čistega dobička razdelili med najbolj potrebne člane, ki so zaradi bolezni, pičlih dohodkov in še iz drugih vzrokov socialno v slabem položaju. Tako so štirje terenski odbori OF prispevali v ta namen skupno 27.500 din. Najboljši je bil I. teren Zagorje, ki je sam dal 20.000 din.
Terenski odbori bodo prispevali primerne zneske za obdaritev starih ljudi in partizanskih sirot. S tem bodo podprli vsakoletno akcijo organizacije AF2, ki bo obdarovala starčke in druge ob praznovanju 29 novembra. Frontni odbori so razen tega nabrali okrog 13.000 dinarjev za pogorelce v Cemšeniku.
Dogodki po Svetu v preteklem tednu šest let Organizacije združenih narodov
Dne 24. oktobra 1945 so v San Franciscu predstavniki 50 držav — med njimi tudi Jugoslavija — podpisali Ustanovno listino Združenih narodov. Ena milijarda 700 milijonov ljudi je takrat zaupalo svojim zastopnikom nalogo, da bi z gospodarsko pomočjo in s sredstvi za dvig zdravstvene in kulturne ravni človeštva pospeševali sporazumevanje med narodi vsega sveta in da bi vztrajno in dosledno odpravljali še zadnje ostanke fašizma v posameznih državah. — Države-članice OZN se obvezujejo, da bodo z združenimi napori preprečevale vsak poskus napadalnosti, vsako nevarnost nove vojne. Za izpolnjevanje teh nalog je pozneje pristopilo k OZN še deset držav.
Po šestih letih lahko ugotovimo, da načela te za varnost človeštva važne organizacije niso ostala le napisana v Ustanovni listini, marveč da se tudi stvarno izpolnjujejo. V tem stremljenju je bilo pri OZN ustanovljenih več komisij in svetov, ki proučujejo položaj v raznih državah in ki nadzirajo vsak zapletljaj, ki bi mogel izzvati tretjo svetovno vojno.
Najpomembnejši organ OZN je Generalna skupščina, ki se sestane vsako leto, da pregleda, kako so bili izvršeni sklepi pretekle skupščine in da razpravlja o poročilih ostalih organov OZN. Generalna skupščina daje tudi nasvete članicam OZN, sklepa o predlogih glede pomoči posameznim državam in tako naprej. Pravkar zaseda Generalna skupščina v Parizu.
Drugi najvažnejši organ OZN je Varnostni svet, ki je poklican, da skrbi za varnost in mir med državami. Med-
narodne gospodarske razmere proučava Socialno-gospodarski svet. Posebne komisije ugotavljajo, kakšne so pravice in svoboščine človeka v posameznih državah, kakšna je svoboda tiska in svoboda obveščanja, kakšne so zdravstvene razmere, kako skrbijo posamezne države za vzgojo in prehrano državljanov in tako dalje. Organa OZN sta tudi Mednarodna organizacija dela in Mednarodna banka za obnovo in razvoj zaostalih držav.
S svojimi ukrepi odpravlja OZN tiste razdalje, ki zdaj še ločijo bogate in siromašne države. Razumljivo, da kadar bodo odpravljene vse nevarnosti, da bi močnejše države mogle še naprej izkoriščati male in zaostale države, bo nevarnost novih spopadov mnogo manjša.
Zato se danes, ko je zaradi diktatorske in osvajalne politike voditeljev Sovjetske zveze in njenih satelitov delovno ljudstvo organizacijsko razcepljeno, miroljubno človeštvo vsega sveta lahko nasloni še edino na OZN, da bo zaščiteno pred nasiljem s katere koli strani in da bodo zaščitene osnovne pravice človeka.
Zastopniki Jugoslavije sodelujejo aktivno v raznih komisijah OZN in so s svojimi predlogi, ki smo jih v tisku že večkrat obravnavali, ponovno dokazali, da želijo v OZN uveljaviti miroljubno stremljenje jugoslovanskih ljudskih množic. Zato so bile tudi naše proslave ob letošnjem dnevu Združenih narodov izraz enotne volje našega ljudstva — zagotoviti pravičen in trajen mir delovnemu ljudstvu vsega sveta.
Začelo se Je VI. zasedanje OZN v Parizu
Najvažnejši politični dogodek v zadnjih' dneh je bila nedvomno otvoritev 6. zasedanja Generalne skupščine ZN v Parizu dne 6. novembra. Že ob začetku zasedanja je v svojem pozdravnem govoru predsednik francoske republike, Vincent Auriol. predlaga! sestanek štirih velesil, kar naj bi omogočilo pospešeno ureditev sedanje mednarodne politične napetosti.
Zahodni svet posveča pariškemu zasedanju veliko pozornost. To je potrdil tudi predsednik ZDA, Harry Truman, v svojem govoru, ko je omenil načrt treh zahodnih velesil, v katerem predlaga vsemu svetu popis vseh oboroženih sil in oborožitve, ki naj se izvede pod nadzorstvom ZN. Truman je nadalje predlagal točne dogovore za znižanje oborožitve, ki naj se izvede v času, ko se izvaja popis.
To zasedanje ZN je zelo važno, saj se bo na njem obravnavalo vprašanje Koreje. Važno mesto bo zavzemalo nemško vprašanje, revizija mirovnih vprašanj itd. Na zasedanju je spet prišla do izraza zakulisna politika SZ in njenih satelitov, ki so si mnogo prizadevali, da ne bi bil jugoslovanski delegat izvoljen za podpredsednika Generalne skupščine OZN. Kljub temu naporu pa je bil jugoslovanski delegat izvoljen z 39 glasovi.
Zelo veliko pozornost je vzbudila na tem zasedanju spomenica naše delegacije predsedniku Generalne skupščine, ki zahteva, da pridejo v njej navedene pritožbe proti ZSSR in njenim zaveznicam na dnevni red. Kljub ugovarjanju ZSSR in njenih pribočnikov je bil sprejet sklep, da pride na dnevni red tudi jugoslovanska pritožba proti sovražnemu delovanju ZSSR, Bolgarije, Madžarske, Romunijč, Češkoslovaške, Poljske in Albanije proti naši državi.
Vsekakor je sprejetje jugoslovanske pritožbe za nas silno važnega pomena. To pritožbo je podkrepil tovariš Edvard ■ Kardelj v svojem govoru v torek.
Kakor kažejo dosedanji rezultati in dnevni red zasedanja OZN, bodo na njem obravnavali zelo važna mednarodna vprašanja, ki težijo ves svet in ustvar-
jajo strah pred novo svetovno vojno, ki si je pa miroljubni narodi ne žele, saj bi taka vojna pomenila katastrofo za vse človerštvo in civilizacijo.
V	Egiptu incidenti na dnevnem redu
V Egiptu vre še nadalje. Skoraj dnevno so na vrsti incidenti vzdolž Sueškega prekopa. Kakor pa izgleda, Angleži ne mislijo vreči puške v koruzo in pošiljajo dnevno tjakaj vojaške okrepitve. Po dosedanjih izgledih pa Egipt ne misli po-, pustiti, akoravno pritiska nanj Amerika in druge države, ki so zainteresirane na tem predelu sveta. Egipt se hoče na vsak način otresti pritiska in vpliva Zahoda.
V	koliko mu bo to uspelo, bo pokazala prihodnost.
SENCA SOVJETSKE ZVEZE PRI POGAJANJIH V PAN MUN JONU
Na Koreji ni bilo posebnih dogodkov razen manjših bojev in napadov z obeh strani. Tudi pogajanja za sklenitev premirja se ne premaknejo z mrtve točke. Ena kot druga stran stavljata predloge, vse skupaj pa daje zelo nejasno sliko. Ob vsem tem ne smemo pozabiti, da se za tem zavlačevanjem razgovorov skriva skoraj gotovo senca sovjetske diplomatske politike, ki diktira severni delegaciji svoje predloge in zavlačuje rešitev korejskega konflikta ne samo v škodo Korejcev samih'. marveč tudi v škodo miru v svetu, ki ga je izzvala po vsej verjetnosti SZ.
Ali bo prišlo do pogajanj med Perzijo in Anglijo?
Tudi to vprašanje je danes v središču dogajanj vsega sveta. Kakor pravijo zadnja poročila, je Mosadik podaljšal svoje bivanje v Ameriki. V nekaterih krogih so mnenja, da je to napravil zaradi tega, da bi pridobil ZDA za svoje koristi.
Pomoč Jugoslaviji
Mednarodni dečji fond je dal doslej pomoč 18 milijonom otrok in mater, za kar je bilo izdanih 8 milijonov dolarjev. Administrativni svet je na svoji zadnji seji določil Jugoslaviji podporo še 80.000 dolarjev.
Volitve v Argentini
Po poročilih iz, Argentine je pri nedeljskih volitvah ponovno zmagala Peronova stranka. V Argentini je pravzaprav dejaniki gospodar ne Peron, marveč njegova žena Eva Peron, bivša igralka, ki se je kot žena diktatorja povzpela do de-ianskega vladarja te države.
. . . in doma
Visoko odlikovanje XIV. udarne divizije in Prve slovenske brigade
Vrhovni komandant oboroženih sil in minister narodne obrambe, tovariš Tito, ie izdal pred kratkim posebno povelje, v katerem je v zvezi z desetletnico Ljudske revolucije in za zasluge na bojnem polju proti okupatorju v času NOV razglasil vojaško enoto, ki je nosilec slavnih borbenih tradicij in čuvar bojne zastave XIV. slovenske udarne divizije za Proletarsko divizijo. Enota, ki pa je naslednica Prve slovenske udarne brigade »Toneta Tomšiča«, je razglašena za »Udarno brigado«.
Plavžarji na Jesenicžth so izpolnili petletni plan
Kolektiv jeseniške železarne je slavil preteklo, soboto veliko zmago, kajti tega dne so plavžarji nh Jesenicah izpolnili svoj petletni plan, in to 51 dni pred rokom. Plavžarjem se bodo kmalu pridružili tudi valjavci, tako da bo ta kolektiv proti koncu leta izvršil v celoti svojo petletno nalogo.	_________
Avto-moto društvo v Tednu tehnike
V tekmovanju na čast deserte obletnice JA se je tudi Avto-moto društvo v Izlakah nad Zagorjem močno razgibalo. Povečalo je svoje vrste na 70 članov. Nedavno so dobili majhen avto za praktično učenje članov. Avto, ki so ga prejeli od Avto-moto društva^ v Trbovljah, je bil v zelo slabem stanju; morali so za popravilo kupiti razne dele. Člani so v ta nainen zbrali v samem društvu 20.000 din prostovoljnih prispevkov. Člani so s prostovoljnim delom pomagali obnoviti oba avtomobila, kjer imata največ zaslug tovariša Jože Točaj in Franc Zvonar.
fz življenja, frobtmh organizacij
Najboljši teieatki odbori OF v Trbovcih
Nad polovico terenskih odborov OF v Trbovljah je že opravilo volitev novih odborov, med njimi VIII., XI. in XVI. teren. Ker so se novi odbori volili po novem načinu, so ob teh volitvah imeli poročila o storjenemu delu odbora; v naslednjem navajamo delo najboljših odborov.
XI. teren OF Trbovlje je obširen in ima 871 volivcev; volitev so se udeležili člani polnoštevilno. Iz poročila sekretarja tega terena je razvidno, da je bil ta teren pri plačevanju članarine točen. Neorganiziranih članov na tem terenu ni. Preko 200 jih je včlanjenih v RK, seje imajo redne, saj jih je bilo letos devetnajst. V teku leta so imeli osem množičnih zborovanj. Fronta je sodelovala pri vseh važnejših akcijah in proslavah. V prostovoljnem delu je dal XI. teren lep prispevek, saj so opravili 2746 delovnih ur.
Zelo dobro so izvedli volitve v Ljudsko skupščino, kjer so jih opravili do 11. ure dopoldne 100-odstotno. V šestmesečnem tekmovanju na čast 10. obletnice OF so prejeli priznanje kot najboljši teren mesta Trbovlje. Sedaj tek-
mujejo v proslavo desetletnice JA. Nov odbor, ki je bil sedaj izvoljen, je dal obljubo, da bo krepko prijel za delo.
Lepo je razvito kulturno-prosvetno delo na XVI. terenu
Šestnajsti teren OF Trbovlje, ki obsega področje ob Savi in državni železnici, je opravil volitve že v nedeljo 4. novembra z udeležbo 85,1%, kar je lep uspeh. Članarino plačuje redno 230 članov, 30 pa je nerednih plačnikov. Lepe uspehe je dosegel ta teren pri kultur-noprosvetnem delu; dobro deluje dramska družina, ki je uprizorila igro »Glavni dobitek« enkrat doma, enkrat pa na Dobovcu. Poleg te igre so uprizorili še »Talce« v počastitev 10-letnice OF, v Tednu matere in otroka so pa priredili igro »Snubač« in »Mati«, poleg tega so pa igrali pozneje še igro »Jezični doktor«, ki so jo dali doma, največkrat pa gostovali na Dobovcu. Ta dramski odsek ie organiziral tudi 20 recitacij, ki so jih imeli ob raznih proslavah. Pri prostovoljnih delih so opravili 1776 de-' lovnih ur.
NAJBOLJŠI SO ZMAGALI
Veliko nagradno tekmovanje na rudniku Trbovlje-Hrastnik, ki smo o njem pisali že v štev. 42 našega lista, je v veliki meri pripomoglo k dobremu uspehu v produkciji premoga na tem rudniku v preteklem mesecu.
Upravni odbor rudnika je razpisal lepa denarna darila za najboljše brigadirje na mehaniziranih širokih čelih, prečnih odkopih, pripravah premoga, na dnevnem kopu in odkrivanju premoga istotam.
Pomembno v tem tekmovanju je, da za dosego razpisanih nagrad ni bilo odločilno samo preseganje delovne norme, marveč tudi delovna disciplina — število izvršenih dnin, nadurnega in nedeljskega dela. Ravno zaradi dosege manjšega števila točk v delovni disciplini so nekatere delovne brigade in posamezniki pri podelitvi nagrad izpadli ali pa dosegli nižjo nagrado, akoravno so bili v prekoračenju norme in nakopanju večjih množin premoga bolj-
'
Slika prikazuje generala Eisenhowra (desno), vrhovnega poveljnika sil OZN v Evropi ob pregledu častne straže v Hannoveru v Nemčiji nastanjenega znamenitega britanskega polka Black Watch. Generala Eisen-howra spremlja sir John Harding, vrhovni poveljnik v Nemčiji.
ši; ocena v tekmovanju je bila glede delovne discipline tako stroga, da so posamezniki izpadli iz nagraditve, če jim je manjkala samo ena sama delovna ura do predpisanih delovnih dnin V tekmovalnem mesecu.
Tekmovalna komisija, ki se je sešla pretekle dni na rudniku ob udeležbi zastopnikov sindikata rudarjev, je po najstrožjem kriteriju doseženih tekmovalnih točk izrekla za to tekmovanje sledeče ocene:
I. nagrado je dosegla brigada tov. Lovra Sumbergerja na čelnem stropniku št. 509 na vzhodnem obratu; II-nagrado si je osvojila brigada tov. Ivana Bibiča na mehaniziranem čelu številka 456 na zahodnem obratu, III. nagrado na mehaniziranih odkopih pa je odnesla brigada št. 451 tov. Viktorja Juvana na zahodnem obratu.
Na prečnih odkopih je bil najboljši naš stari znani borec za boljšo produkcijo premoga, tov. Martin Kmet, ki dela na štev. 21 v jami obrata Ojstro; normo je prekoračil za 94,9%, opravil pa 29 šihtov. Drugo mesto si je priborila delovna štev. 421 tov. Franca Erjavca na zahodnem obratu, III. nagrado prečnih odkopov pa je tekmovalna komisija prisodila delovni brigadi štev-39 tov. Mirka Vastiča na Ojstrem.
V	pripravi premoga je bila najbolj' ša delovna štev. 25 tov. Leopolda Kranjca na Ojstrem, sledi ji delovna štev. 44 tov. Ivana Gracarja na zahodnem obratu, tretjo nagrado v prečnih odkopih pa si je osvojila delovna brigada št. 22 tov. Ignaca Kneza na zahodnem obratu.
V	pridobivanju premoga na dnevnem kopu se je izkazala kot najboljša delovna brigada tov. Vinka Zibreta na bagru »Skoda«, pri odkrivanju premoga na dnevnem kopu pa je dosegla prvo mesto delovna skupina tov. Jožeta Sinkeca na bagru-goseničarju.
Denarna darila so dvignili nagrajenci pri rudniški blagajni. Vseh nagrajenih delovnih številk in brigad * tem tekmovanju je 25.
Vsem nagrajencem, borcem za lepšo prihodnost našega naroda, k zasluženi zmagi naše prisrčne čestitke!
IZJAVA
Podpisani preklicujem žaljive besede, izgovorjene v rudniški restavraciji proti tov. Antonu Sterniši, pomočnika direktorja rudnika Trbovlje-Hrastnik-in se mu zahvaljujem, da je odstopi1 od tožbe proti meni.
Oto Grmovšek, Trbovlje-Loke 5l-
JANKO KERSNIK;

d e p o I n
Jaroslav Podgolovski je bil eden tistih, o katerih pravijo. da so nadepolni mladeniči. Tega pa on sam do svojega osemnajstega leta ni vedel in niii drugi, ko je bil dospel dfi tistih M, ki jim pravimo »nerodna leta*, je zapadel bridki usodi, katere se nas je Se malo ^izobraženih* bornih zemljanov rešilo: jel je pesmariti. In ko je utripajočega srca ugledal svoj prvi »opus* tiskan, je dvignil svoje poetično obličje za celo ved visoko, hodil trdo, kakor bi bil kol požrl, govoril malo, in to nekako sentimentalno, kajti stalo je črno na belem v »Novicah*, da je on — Jaroslav Podgo lovski namreč — nadepoln mladenič.
Njegovo pravo ime je bilo sicer: potile-ven Miha Maček, a zaradi skromnosti In mrzlega glasu tega priimka #i je izbral gori navedeno — rojstna hiša njegova je bila pod Golovcem - skrbel je pa sam zato, da so ljudje vedeli, kdo se skriva pod tem imenom.
Jaroslav je stal na lestvi do prvaštva v pesništvu - seveda šele na prvem klinu — a kaj zato — h klina na klin se urno pride in marsikdo, ki ie stoji na vrhu, ne ve, kako je tja prispel.
Iz hvaležnosti do prvih »poznavalcev svojih zmožnosti se je naš junak ravnal dolgo časa po pravilih Prešernovega pisarja: a lepega pomladnega dne je obsenčil tudi njega nekak »liberalen* duh v idealnem obrazu boga Amorja — in nadepolnost Jaroslava Podgolovskega Je visela na lasu in še ta - pa povejmo raj«, kako se je vse to vršilo.
Kakor »mn le omenili. )e bil Jaro,lav doma v mestu In mnogokrat mu ie trla l)olent eree. da mu ni dano ulivati poezijo in prijetnosti Uvtjenja na kmetih Ko je nekega jutra v poetu prav melanholično prebiral Horacija - nai junak je bil tedaj osmošolec — ee odprn vrata In pismonoša mu poda list. oh katerem je Jaroslav od veselja poskočil, kajti tu je bilo zapisano, da ho stricu Matiji prav prijetna, ako hoče Miho. » katerim se le dvanajst let nista Videla, prihodnje velikonočne počitnice prebiti na stričevem posestvu.
To posestvo pa je bilo v lepem kraju na Dolenjskem — in vinogradi, ptički, zlato sonce, .bleda, luna. lumtjanje voda — vse, oi. vse se je medlo po Jarostavovih ,*olga-nih. Jel je etrica Matijo čislati kot mecena slovenskega slovstva — kajti koliko pesmi se bo dalo .skovati. v krasni naravi.
Teden pozneje, na cvetno soboto, le vidimo našega junaka peš potujočega na Dolenjskem zaviti z glavne ceste na stranski kolovoz, po katerem je velel kalipot proti «a*i - bivališču dobrotnega strica Matije.
Bilo je le pozno popoldne In zahajajoče sonce, ki je zlatilo blilnje vinske gorice, je navdušilo Jaroslava tako, da je sedel kraj pota. kjer je v zvo) vedno spremljajoči ga pesniški dnevnik zapisal začetno vrsto bodoče pesmi:
OH. ti sonce zlatot
A ker rime ni mogel najti, Je prelolil navdušenje in nadaljevanje — In četrt ure pozneje ga najdemo le na stričevem domu.
»Bog te sprejmi, ljubi Miha,, pozdravlja strle svojega šlahtnika. .kako si zrasel; pa kaj vraga si tako kuštrav?« nadaljuje sme-
** Revel Miha ne ve odgovora, kajti dolge lase je nosil le zaradi »poezije• in ker je čut, da je taka noša poetu neobhodno potrebna.	.	...	.
Da bi strica odpravil od takih nerodnih vprašanj, se zahvali prav iskreno za prijazno povabilo ter povpraša po teti in sestrični.
.Obe sta v vinogradu pri delavcih; prav vezelili sta se, da nas boš obiskal Posebno Franca te teljno pričakuje. — Sedaj se pa mala pnčlj; tu imaš soho pripravljeno — le odlolI. Jaz moram še malo v hlev.
Strle odide in pusti Jaroslava v zanj določeni sobi.
• Franca me Mino pričakuje.« je dejal, •dekle mora odraščeno bili« — tako sklepa po sobi gor In dol stopa je naš poet: nekak Čuden čut se ga polasti — kakor mačke, ko hodi okrog vrele kaše.
Zdrami ga dekliški glas z dvorišča: •Oče, ali Je Miha ie tukajf.
•Je, je, le gor pojdi. Franca, povpraševal je po tebi;	...	.
ln dekle skoči po stopnicah ter odpre vrata v Jaroslavovo sobo.
.Dober večer, gospodična Franca,« se plašno oglasi naš junak.
•O. kaj me hočeš vikati?« se mu smeje deklica, kakih sedemnajst, let stara, rdečelična in lepo raščena, .pa še gospodična! Saj nisem iz mezta. Lepo je, da si na# obiskal; saj je v Ljubljani mnogo bolj prijetno kot pri nas in vendar si prišel.«
»Oh, Franca, to ni res. tako lepo ni pri nas. Tu imate ptičke, ki vam pojo cel dan. po gozdu šumi veter take skrivnosti In po dolini Šumija bister potok — to Je krasno, to je navduševalno!«
.No. veš koj — vetra reto nimam rada; potok pa za drugega nima nič prijetnega kot za otroke, ki lovijo ribe in rake po njem. Ne vem, od kod jemlješ vso krasoto.« odgovarja ustna zategovaje Franca.
Jaroslav zopet ni vedel, kaj bi dejal, a teta. ki sedaj pristopi, ga reši iz zadrege,
v katero ga je spravilo dekle.
Vsi trije gredo dol, kjer se jim pndruli še stric, ter sedejo v lopo na vrtu. Malo pozneje pride še nekdo, ki ga vsi domači prav prijazno sprejmejo; bil je sin bhinje-ga soseda, bogatega posestnika. Klicali so ga za Pavla in ker je bil nekaj študiral In #« je tudi malo po gosposko nosil, prilika/! so imenu tudi besedo .gospod.,
Ta gospod pa našemu Jaroslavu ni bil prav nič povšeči. Kakor Je posnel iz razgovora z njim, Je bil čislo pošten in pameten fant — a Jaroslav Je pogrešal na njem ono poetično izoliko, ki bi Jo moral po njegovih mislih imeti vsak količka) izohraien človek. Tudi to mu ni bilo všeč, da Je bil Pavel proti Franei tako domač.
Ko Je prišel Jaroslav po večerji v svojo sobo, dolgo ni mogel zaspati. Franca, Pavel, stric, teta. gozdovi, poezija, na vse je mislil in še v sanjah Je govoril melanholično: •Oh, (i sonce stato.« a ?lme tud i sedaj ni našel.
Drugega dne Je šel Jaroslav pesmarlt ,tja v temni gozd., .k šumljajočrmu stu dencu., .pod vršeče vrhove, in v enake praznične kraje; prej ko Je sonce zašlo trikrat za goro — Je bil fant strašno zaljubljen v Franco.
ln akoravno se Je do tega trenutka strogo izogibal vseh »erotičnih. poezij. Je vendar zapadel nemili usodi ter zapustil »očaka Triglava, in .deročo mater Savo., pustil
speče Slovence in razne svetnike bolje, ki jih je opeval. Sedaj mu je le Franca poi-ni/a srce in ker mu to ime ni bilo dosti mehko, ga je spremenil v .Franjo.. »Oh, Franjat. je vzdihoval, .oh Frama, ljubim te, je pisal v svoj dnevnik.
Koder koli je srečal deklico, za katero mu je bilo srce in pesniška lila. povsod ie napeljeval pogovor na .krasoto livljcnja. in njega slast v poeziji. Pa kako bridko ga je zadelo, ko ga je dekle, praktično odgojeno in brez razuma za njegovo posiljeno sentimentalnost. ki je bila ie tako ozko prirastla k njegovi naturi — smeje se odvračalg od neslanih sanjarij s kaka »naivno« opazko. Revel ni vedel, da se za naivnostjo skriva razum in da ga Franca, dobro poznavajoč njegovo bolezen, odvrača le iz bojazni, da ne bi pograbil pritainosfi ter Ji odkril svoje lelje in hrepenenje.
Pa naposled je Jaroslav vendar sklenil priti tej reči do dna Opazil Je. da hodi Vrunča skoro sleherni popoldan, kadar te je stric vlegel k popoldanskemu počitku in je mati imela opravka z deklami, čez vrt na gosto z drevjem obraščen holm, kjer Je pod staro hukvo stala lesena klnp — prav pti-jeten kraj sredi vesele pomladi. Jaroslav ni vedel, kaj dela Franja tukaj, a sklenil Je, rla ja danes pričaka in Ji razodene tvoje bolesti; zmag« Je bil /ant tkam gotov, sa) je bilo dekle vedno tako prijazno proti njemu.
Že pol ure Je sedel Jaroslav gori pod bukvo v razne misli potopljen ter te pripravlja/ kako lepo in navdušeno Ji bo govoril, kak n mehko (n topeč« bo klical njeno ime; Franjal
•Pa glej, le gret Srce, bodi mirno/ A Čakaj, ta tedaj se skrijem raje in polem pristopim:
Tako rekoč, te vda trenutni bojazni ter stopi v grmovje za bukev.
Franca pride, počasi po poti gor in nekako nemirno gleda okoli ter se usede na klop.
•Ali čuti, da sem tukaj? Morda me pričakuje.« ugiba skriti Jarntlav. .Kako Je lepaI Črni lasje in črne oči in pa ta vitka rast — oh. ti zlato dekle, kako te ljubim! Sedaj stopim pred le in li razodenem evojo Strast. Pa kaj gleda taka okoli? Ko bi me ugledala? Ne. Jat moram k njej — k njej — Pa zakaj mu Je zastala noga in zakaj mrmra srdit to ncpoetlčnn kletev: Da hi ga hudiči - Ta nerodni štorkljei. kaj hoče tu? i Vse mi Je —«
Jaroslav ni nič več mislil in nič vet govoril, le stal Je in gledal — da samo gledal.	,
Od druge strani namreč Je prišel on* .nerodni štorkljei«, sosedov Pavel, in France mu Je hitela z veselim vzklikom naproti-
•	Ali si vendar tu. ljubček mojU ln goro*
poljub je končal srčni pozdrav.	. ..
Poslušalec za bukvo je stal in 0,edd'i čutil ni nič drugega, kot da je strašno 0,r\ ljufan in nesrečen.	.
.Pa ti. nebeška poezija, ti mi le _ ost d nešl» Je vzdihnil reslgnirano. .Cuj. čuj, kose razgovarjatal*	«
»Zakaj te ni bilo sinoči k nom. PaveJ »Opravili sem imeli Kaj si počela? A' ti je Miha spet kako pesem deklamiralP Oh, ti ne veš, kako je ta človek site« Vedno mislim, da mu malo moigan manJsJ ln kaka lazi za menoj, da se ga ne morij ubraniti. Včeraj mi Je bral neko pesem, L jo ie o meni skoval. Ce mu še ne man)*’ koleščka v glavi, ga bo kmalu izgubil:	,
.In pa o Triglavu in o Savi — ali o nič ne pojeN	u
•Oh, kaj pa. na stotine Jih ima (n v*®( oni Jaroslav Pndgolovški, čigar pesmim »*" se le toliko smejali, to je naš Miha:	,
.On Je to? - Mislil sem, da je b®1 pameten:
•	Pa dejal Je. da ho le več pesmi "
svetlo dal:	„/
•	Bog mu grehe odpusti, Jaz mu Jih
borni«	,/
•Zdaj pa pustiva tega trapa; morda ^ bo spametoval Povej mi raje Pavel, kaj počeli«	j A
Pozno zvečer Je le bilo. Lepa poml«",r noč Je prepregla s svojim pajčolanom no zemljo, brez Itevlla zvezdic se Je l*\^ laln na širnem nebu in odsevalo v Pn'°„i(r ki je sa nizkim holmom pomikal svoje V" ve v rodovitno ravnino.	„1
K raj potoka na bregu pa Je stal * * * * v *.f< Jaroslav in srdito dvigat roke kvišku ^ prisegat k vsem bogovom, da nikdar bo skoval nobene pesmi in da hoče % spel Miha Maček In nikdar več ne Jaros Pndgolovški.	_*(«
Pred njim pa Je švigal plamen In v'jt Je metal Miha vse svoje pesmi — vso ljubezen.	. , *
Vetrič Je zapihal in pepel je Pad!„t)t-vodo; po vodi pa Je splaval dalje — f* Kam? To Je premišljeval tudi Mih* A to je bil zadnji poetični sen nadepoln mladeniča.
CVETKE
irshe molij
JZ ZASAVJA
Slovesna akademija v počastitev velikega praznika
Za četrtek, 8. novembra, je bil za 7. uro zvečer napovedan začetek slavnostne akademije v počastitev Velike oktobrske revolucije v Delavskem domu v Trbovljah — a glej: ob napovedani uri je bila velika dvorana še prazna; tu in tam je prišel kak človek, ki pa je hotel v kino. Na odru so še de-korirali, v godbeni sobi so čakali godbeniki pripravljeni, prav tako pevci »Zarje«, ki so morali v ta namen zamenjati šihte — vse je bilo pripravljeno, le organizatorjev proslave ni bilo od nikoder ali pa vsaj tistih, ki bi po svoji funkciji morali priti.
Na odru čakajoči so rekli: »Počakajmo še malo, počakajmo do pol osmih, potem bomo pa kar začeli!« Za odrom se dva mladinca iz gimnazije pripravljata, da morda prvikrat nastopita kot recitatorja; oči se jima svetijo, saj je to zanje dogodek.
Ura je bila pol osmih zvečer — dvorana pa prazna. Le 15 ljudi je samevalo in čakalo v sprednjih vrstah velike dvorane, zadaj pa sta se dva dolgočasila ali kratkočasila z branjem časnikov.
»Začeli bomo!« — je dejalo vodstvo proslave (ki ga sploh ni bilo blizu) — in res je bilo nekaj minut čez pol osmo uro zvečer, ko sta duh in ideja Velikega oktobra zaplavala po dvorani Delavskega doma...
O, ideja Velike oktobrske revolucije
—	kako te cenijo Trboveljčani! Duh Oktobrske revolucije je pa vseeno napolnil veliko dvorano Delavskega doma in proslava se je začela; godba je zaigrala Internacionalo, govornik je bil zelo kratek, nato spet še enkrat godba
—	in duh Velikega oktobra je odšel spet za eno leto iz Trbovelj z željo, da če se bodo Trboveljčani prihodnje leto morda spet odločili, da proslavijo Veliko oktobrsko revolucijo, da v tem primeru napravijo to slavje na prostem, kjer bo več prostora, da se bo ta duh laže razjokal nad revolucionarnostjo vseh tistih Trboveljčanov, ki imajo polna usta kulture m velikih, zvenečih besed — samo na nepravem mestu.
V Zagorm pa |e bilo drugače
V petek, 9. novembra, so imeli v Zagorju slavnostno akademijo ob obletnici Oktobrske revolucije. Dvorana je bila premajhna za okrog 490 udeležencev proslave, tako da so mnogi zaradi pomanjkanja prostora odšli.
Proslava je bila zelo skrbno pripravljena. Odprl jo je sekretar MK KPS, tov. Franc Ludoviko, referat o pomenu Oktobrske revolucije pa je imel tov. Otmar Pečar.
Inženir ■ ki ni bil inženir
2e večkrat se je kje v svetu zgodilo, da se je kak nastopač — ali »hohštapler«, kakor rečemo po domače — izdajal za inženirja, ki ni bil inženir. In tak primer smo imeli pred nedavnim v podjetju CRD v Trbovljah Ta naša mlada strojna tovarna je potrebovala za svoj konstrukcijski biro strojnega inženirja, ker je odšel eden njenih inženirjev k vojakom. CRD so se v tej zadevi obrnile na svojo generalno direkcijo v Ljubljani, ki jim je v dobri veri poslala tovariša I. T., elektroinženirja za šefa konstrukcijskega biroja CRD. Upravni odbor tega podjetja pa seveda ni mogel sprejeti tega moža za šefa svojega konstrukcijskega oddelka, ker je bil ta gospod elektroinženir, biti pa bi moral seveda strojni inženir. Kljub temu pa ga je ljubljanska direkcija poslala v Trbovlje in mož je bil nastavljen kot inženir v navedenem tovarniškem oddelku.
Ta novi inženir je dobil nalogo, da skonstruira načrt separacije za rudnik Velenje. Mož je začel z delom in ga opravljal več kot šest mesecev. Med tem časom pa se je po upravi CRD v Trbovljah začelo šušljati, da novodošli gospod sploh ni inženir. To pritajeno govorjenje je prišlo seveda na uho članom upravnega odbora CRD, ki se je začel za to zadevo zanimati. Zahteval je od tega novega moža, naj predloži svojo inženirsko diplomo ali pa njen overovljen prepis, kakor je to v navadi V primeri nastavitve.
Na prvi poziv je novi gospod odgovoril, »da je to malenkost, ki jo bo takoj uredil«. Cez teden dni so ga tamkaj Ponovno poklicali, kaj je s predložitvijo terjanih dokumentov, mož pa je odgovoril, da je že pisal po svojo inženirsko diplomo. Ko so ga vprašali, kam je pisal po diplomo, se je vprašanju izmaknil. Seveda je bil ta izmik na stavljeno yprašanje sumljiv. Ponovno so ga tretjič poklicali, da že vendar uredi vprašanje predložitve svojih strokovnih dokumentov; ko so mu to rekli, je ta mož dejal, da uprava CRD ni izpolnila proti njemu svojih obveznosti, namreč glede stanovanja in podobno.
Zadeva novega inženirja v CRD je Načela dozorevati in prišla je seveda na kulminacijsko točko: postavili so mu ultimat, da predloži do določenega roka svojo inženirsko diplomo ali pa njen
overovljen prepis; hkrati pa je vodstvo CRD opozorilo generalno direkcijo v Ljubljani, kakšnega »ptiča« je poslala v Trbovlje. V vprašalni poli, ki jo je ta mož končno izpolnil, je navedel, da je leta 1928 diplomiral na univerzi v Ljubljani. Vprašanje na to ustanovo pa je prineslo odgovor, da gospod I. T. na ljubljanski univerzi sploh ni nikoli delal diplomskega izpita. Generalna direkcija v Ljubljani je moža poklicala na odgovor, ki pa se mu je izmikal; končno je dejal, da je diplomiral na Dunaju. Pa tudi od tamkaj je prišel na vprašanje enak odgovor kot z ljubljanske univerze.
Upravni odbor CRD je poklical tega gospoda na zagovor ter mu dejal, da je zadnji rok mesec dni, da uredi vprašanje svojih strokovnih spričeval. Med tem časom pa .se je odigralo že drugo dejanje te svojevrstne drame v konstrukcijskem biroju CRD, kjer je ta lažni inženir delal načrte strojnih naprav za Velenje; posebna komisija je ugotovila, da so vsi načrti tega »inženirja« zanič in da sploh ne pridejo v poštev.
Lažni inženir je bil končno razgaljen kot slepar, poleg tega pa so prihajala od povsod negativna poročila; zvedelo se je, da je bil ta gospod pred vojno agent za prodajo radioaparatov in tako dalje, poleg tega pa, da je sam študiral. Po vojni je bil na rudniku Raša, kjer pa je prišel na svojevrsten način do tega, da so ga res vodili v personalnem oddelku kot inženirja in na podlagi tega tudi na generalni direkciji v Ljubljani, od koder so ga nič hudega sluteč poslali v CRD v Trbovljah, kjer bi ta mož verjetno prav lahko dočakal celo penzijo, če bi ga bili nastavili kot šefa konstrukcijskega biroja, kjer bi v tem službenem svojstvu od-kazoval inženirska dela drugim. Ker pa je bil postavljen pred nalogo, da opravlja taka dela samostojno, se je vse njegovo inženirstvo izkazalo, da mu ne pripada ta akademski naslov.
Na podlagi teh ugotovitev mu je upravni odbor CRD odpovedal službo, njegovo delo pa poveril drugemu mlademu inženirju iz Ljubljane, ki je napravil potrebne načrte za Velenje v 14 dneh, medtem ko jih je lažni inženir delal 6 mesecev, ki pa so se na koncu izkazali kot neuporabljivi.
Ni bilo poslušalcev
Poverjeništvo za kmetijstvo pri OLO Trbovlje je hotelo v Tednu tehnike prirediti na važnejših sektorjih našega okraja predavanja iz veterinarske in kmetijske stroke. Tako so bili KLO Izlake, odbor OF in KZ istotam pismeno obveščeni, da bo dr. Artenjak, uslužbenec poverjeništva, dne 6. t. m. predaval tamkaj o navedenih vprašanjih. Kljub pismenemu in telefonskemu sporočilu pa omenjeni naslovi niso bili zmožni organizirati udeležbe, tako da je bilo ob prihodu predavatelja zbranih vsega skupaj 5 ljudi, za katere se razumljivo ni izplačalo imeti predavanja.
Tudi KLO Dol pri Hrastniku, odbor OF in KZ tega krajevnega odbora so bili obveščeni, da bo tamkaj 7. novembra zgoraj navedeno predavanje; poleg tega je uslužbenec kmetijskega poverjeništva osebno obiskal in obvestil KLO Dol, Marno in Turje o tem predavanju, vendar tudi v tem primeru ni prišlo več kot 8 poslušalcev. Seveda se ni izplačalo predavati tako majhnemu številu udeležencev.
Tudi zadnjo soboto je bil trboveljski trg slabo založen
Slika trboveljskega trga se je v zadnjih tednih močno spremenila, saj je trg od dneva do dneva prazen.
Preteklo soboto si dobil tamkaj čebnlo po 80 din, jajca po 20—21 din, kašo po 100 dinarjev, jabolka po 35 din, zelje po 15 din in solato po 50 din.
Mestna trgovina na trgu je prodajala hruške po 20 din, jabolka po 25 din in solato po 22 din.
V poslovalnici drž. posestev v Trbovljah so imeli mast po 260 din kg, zelje po 12 din, kislo zelje po 20 din, solato po 22 din, kostanj po 24 din. papriko po 18 din, svežo slanino po 240 din, telečje in goveje meso po 150 din, sveže svinjsko meso pa po 200 dinarjev.
Zadružni sklad Trbovlje (Toman) je prodajal sir po 390 din, otrobe po 17 din, ješprenj po 45—50 din, kostanj po 20—24 din, solato po 24 din in jabolka po 28 din.
Trgovina zadružnega sklada Krško (Raz-boršek) je imela jabolka po 25 din. novo vino po 60 din liter, sir po 400 din. moko OG po 80 din, otrobe po 17 din. paradižnike po 8 din in svinjsko meso, sveže po 210 din.
TELOVADNI DOM V TRBOVLJAH
in še kaj
»V Trbovljah smo s telovadbo na tleh!« — te besede se slišijo zelo pogosto v velikem zasavskem revirju. In te besede drže. Že večkrat smo o tem pisali. Zakaj so Trbovlje s telovadbo popolnoma na tleh, pa je več vzrokov; eden izmed glavnih je vprašanje telovadnice, ki se v Trbovljah že rešuje od osvoboditve dalje in po dolgih šestih letih še vedno ni urejeno. V to vprašanje sta v zadnjem času posegla MK KPS in MLO Trbovlje. Ako se bodo njuni sklepi izvršili in ne bo ovir, pomislekov in nasprotovanj od OLO Trbovlje in prizadetih, so dani izgledi, da se bo to pereče vprašanje v Trbovljah le premaknilo z mrtve točke.
Rešitev vprašanja fizkulturnega doma je skrajno nujno. Zaradi tega je bil storjen sklep, da se okrajno sodišče, ki uraduje sedaj v prostorih trboveljskega telovadnega doma, preseli v stavbo Vojnega odseka, vojaška pisarna na OLO in stanovalci v tej hiši pa da se presele 'v poslopje, kjer so sedanje pisarne OK KPS. Glede pisarne javnega tožilstva, ki ima tudi uradne prostore v fizkulturnem domu v Trbovljah, je v načrtu, da se nastani v stavbo, kjer uraduje notranji odsek OLO Trbovlje, seveda če bo ta odsek privolil v ta načrt. Rešiti bi bilo treba še vprašanje prostorov množične organizacije OF, Okrajnega sindikalnega sveta in Ljudske prosvete, ki so tudi nastanjeni v tem telovadnem domu; ti naj bi se preselili v novozgrajeni Dom partije. Edino odprto vprašanje bi bila še rešitev prostorov Ljudske tehnike in Zadružnega sklada, ki imata tudi svoje pisarne v fizkulturni stavbi.
Tak je torej načrt in sklep. Če hočemo torej vprašanje telovadnega doma v Trbovljah končno spraviti s sveta, da bo ta veja športa v trboveljski dolini spet oživela, je nujno, da se opusti dosedanje cincanje, premišljevanje in omahovanje, in načrt dosledno izvede. Akoravno je prišlo do tega sklepa malo pozno, bo še vendar mogoče preko zimskih mesecev marsikaj storiti, da bodo spomladi, ko se začenja spet glavna sezona telovadcev,, spet pričeli
Ameriški barvni film ..ŠEHEREZADA"
N. A. Rlmskl-Korsakov. eden Izmed velike ruske »pctorlce« skladateljev, ki je črpala snov za svoja dela Iz neizmerne zakladnice ruske narodne pesmi In zgodovine, se je rodil leta 1844 v Tihvinu kot potomec stare plemiške rodbine. Svojo življenjsko pot jo začel kot mornar. Od leta 185* do 18*2 je bil gojenec pomorske akademije v Petrogradu, pozneje pa Izvrsten oficir vojne mor narlce. Toda njegovo glavno zanimanje Je bila glasba. Leta 1871 je zapustil floto In postal profesor kompozicije na petrograj-skem konservatoriju. Umrl Je leta 1908.
Ameriški film »Šeherezada« je navdahnjen z glasbo Rlmskega-Korsakova Njegovo življenjsko zgodbo so prikrojili po svoje v ozko časovno razdobje, ko je bil kot pomorski kadet s šolsko ladjo na potovanju okrog sveta. To je v celem filmu pravzaprav edini točen podatek Iz njegovega življenja. Takrat je zložil svojo prvo simfonijo, ki je tudi prva ruska simfonija sploh.
če spregledamo to napako filma, da nam ne prikaže življenja tega skladatelja povsem zgodovinsko resnično, lahko rečemo, da je film spretno zrežiran, barvan film, v katerem uživamo poldrugo uro zares odlično In brezhibno zaigrano muziko, zaradi katere je film vreden ogleda. Problemov, ki jih mora premagovati ta veliki skladatelt v svojem življenju, film ne rešuje, pač pa nam Rim-skega-Korsakova prikaže na operetni način, s čimer se film prikupi marsikakšnemu povprečnemu kinematografskemu obiskovalcu.
Simpatični Jcan-Plerre Aumont v glavni vlogi ln Yvonne de Carlo kot Cara-Šerehcza-da, ki zasluži vse priznanje kot plesalka, sta ustvarila v tem filmu dva lika, ki ju gledalci ne bodo kmalu pozabili. K pristnosti okolja pripomore Brian Donlcvy v vlogi starega »morskega volka«, kapitana Vladlmlra Grigorjevlča.
Film bo na sporedu v kinu Trbovlje v naslednjih dneh.
prihajati v fizkulturni dom telovadci, ki stoje sedaj ob strani. Telovadnica in poleg nje nahajajoče se letno telovadišče bosta spet oživela in upati smemo, da bo v Trbovljah tudi v tem pogledu v bližnji prihodnosti res drugače.
Rešitev vprašanja telovadnega doma v Trbovljah se zavlačuje vse predolgo. Intervencij in obljub je bilo mnogo, uspeha pa nobenega. Sedaj pa so izgledi, da se bo to vprašanje le uredilo.
■ Preko tisoč mladincev v Trbovljah ni moglo in ne more gojiti telovadbe v ustrezni meri, in sicer mladina dveh osnovnih šol s 750 učenci rudarska in industrijska šola s 400 gojenci, nadalje slušatelji Delavskega tehnikuma ter šola učencev v gospodarstvu, kar da skupaj 1330 mladincev, ki doslej niso imeli telovadnice. Vse te šole imajo v svojem učnem načrtu telovadbo, ki pa je niso mogle gojiti v ustrezni meri.
Dobro je, če si ogledamo vprašanje telovadnice v Trbovljah še z druge strani, in sicer v pogledu pripravljanja mladine za vstop v službo JA. Da smo V Trbovljah z odlaganjem in zavlačevanjem rešitve vprašanja fizkulturnega doma in telovadnih prostorov slabili obrambno moč naše Armije je neizpodbitno. Že misel na sam ta moment in greh nujno terja od poklicanih, da takoj storijo svojo moško dolžnost in spravijo s sveta to vprašanje, ureditev tega problema pa terja še nekaj drugega: na stotine mladincev pohajkuje danes v Trbovljah po cesti, zahaja v gostilne, se vdaja in navaja na pijančevanje in se po naših številnih plesiščih — oprostite izrazu — uri v nespodobnih plesih. Vse premalo mislijo v Trbovljah naši odgovorni činitelji, da v državi, ki hoče zgraditi po naukih Marxa, Engelsa in Lenina socialistični družbeni red, mladina ne sodi v gostilne in kraje, kjer ima priložnost, da se moralno kvari in zastruplja, marveč da sodi vse drugam, to je v razne kulturne in izobraževalne ustanove, v Ljudsko univerzo, v čitalnice, v Ljudsko tehniko — v prvi vrsti pa v telovadnico, kjer se bo mladina krepila telesno, da bo zdrava in krepka ter sposobna za velike napore, ki jih terja od človeka neusmiljeno življenje. Tudi v Trbovljah ob vseh mogočih prilikah tako radi govorimo o graditvi socializma, o ustvarjanju lepše in svetlejše prihodnosti naši mladini. Vse te besede, kakor so lepe, pa bodo ostale le prazne besede — ali fraze, če hočete — dokler ne bomo storili za mladino tega, kar smo ji dolžni. Med tem, kar smo v Trbovljah dolžni mladini je, da vendar že enkrat rešimo vprašanje fizkulturnega doma in telovadnih prostorov.
Še nekaj besed. Telovadno društvo v Trbovljah še letos ni imelo občnega zbora, akoravno smo že v novembru; ni ga bilo, ker nima nihče veselja do dela v telovadnem društvu. Vsi pravijo: »Dajte nam prostore, pa bomo delali!« — Prav imajo!
Z rešitvijo vprašanja fizkulturnega doma bo v Trbovljah spet zaživela telovadba. Vsi, ki jim je pri srcu skrb za mladino in njeno telesno vzgojo, bodo sklep MK KPS in MLO Trbovlje podprli in pomagali, da se ta sklep tudi moško izvede.
Planinsko društvo Trbovlje
obvešča svoje članstvo in ostale prijatelje narave, da bo 27. novembra ob 18.30 uri redni letni občni zbor društva v rudniški restavraciji v Trbovljah. Odbor vabi vse na čim številnejši obisk občnega zbora.
KINO TRBOVLJE
bo predvajal ameriški barvni
»h. ..ŠEHEREZADA"
Predstave od petka do ponedeljka.
Naslednji teden angleški barvni film »Rdeči čeveljčki«.
Prosto po Scottu«	1
‘4.
Črni bratje
Krtmlnatnl roman
j.	»Ne bi vam rad pokvaril razpoloženja,. J: menil naposled »Mogoče Je to, kar ste j”1 povedali, prav dober predlog. Vendar ml 11 Žal, da moram kljub temu vztrajati n« j„nlem prejšnjem sklepu. Ko pridejo zvečer
ostali člani naše družbe, se bomo takoj tem pogovorili.«
k.	. i?oda jaz vara zagotavljam, da vam lah-»1 J**lf Ilnlllater pove vse. kar vas zanima *,®tl« ladijskega tovora.«
1- Merrlvale Je nevoljno skrčil obrvi. »Saj sli,'*®- kar sle predlagali, prav lepo, a opro-n,u® ml, dragi gospod Caldrvell, da vam že enkrat ponoviti: ne moremo ve-ra«l' ni vae to morda kakšna past Mo-biti previdni. Res, gospod C«ldwell, ne foj, drugače, kakor da končni odločitev pre-du večera.«	...
n„-"o- Morili,« je rekel Merrlvale, ko ata »s!"ej® črna brata suma sedela v drogi sob.) v.-?* In povej ml odkritosrčno, kal misliš o eV*l zgodbi.«
Č«> Morili Je dolgo premišljal, preden Je za-
1 »ovorltl:
da « kočotn govoriti resnlro. moram reči, CRi5®m enkrat ali dvakrat zasumil, čo sl ni ‘djrell vse zgodbe Izmislil.«
Vzkni °rlll. tl prekašaš samega sohe!« Je tvcii nH Merrlvale zbadljivo. »Ko le C“ld-pr«L »ovorll o svojem predlogu, sem Jaz "v tako sumil, du nekaj .......... —-
^rati toreJ ml'tllS’ da le H»niT,l<9. *®m prej mislil,« Je priznal Mor-re..® »Ždaj se ml na zdi. da bo le nekaj
ni v vse
redu.« samo pre-
’Kak0 nilsllšf« »Ker
leno posedal
trn	nisem spal. ko sl tl
tna.ii? h, dragi Morili, temveč delal, sem Vreti .J dognal Spominjaš se, da le Cald-IJoli mimogrede rekel, da sl je hi! tisti Ralf H0lL,st*r ti*jel stanovanje pod svojim Ime-T-P n> 8*. cesti. To sem sl dobro zapomnil podrobnosti so včasih važne...«
»Ne razumem to prav ...«
»Veš, takoj po pogovoru a Caldwellom sem telefoniral nn poštni urad, pod katerega sodi tudi telefonsko omrežje 86. ceste, ln v eni minuti zvedel, da Je res na tej cesti stanoval neki Ralf IlolUster In Imel prav kratko časn svoj telefon.«
Morili Je prltrjcvaje pokimal.
»S tem,« je nadaljeval Merrlvale, »so sicer Caldivellovl podatki potrjeni, toda ne vemo še, ali je ta Holllster človek, k| mu smemo zaupati. Odkrito priznam, da scin glede Holllstra zelo nezaupljiv. Caldnell Je pripovedoval, da mu je Holllater pomagal skrit! ladijski tovor. Kako Je bilo mogočo, da Ilolllslcr ne b| bil Izvedel, kal Je pomagal Caldwellu skrltlf Zaku! le Caldnell sploh potreboval pomočnlkaf To ml ni čisto razumljivo.«
»Tako mislim tudi Jaz.«
»In kako more biti Caldnell prepričan, da se bo Holllster no petih letih spomnil, kam jo dal prepeljati tovor, ki o njem sploh ni vedel, kaj Je vsebovali Seveda ve Ilolll-ster za primer In nedvomno je med Caldvvel-lom In Hollstrom neki dogovor, neki naklep. Toda kakšenf Ta negotovost me zelo moti Imam občutek, da se int zaradi tega Cald-ivella zibljejo tla pod nogami...«
Dolgo sta nha molčala ln premišljevala. Nat« Je spregovoril Merrlvale počasi ln poudarjajoče-
»Frančiška mora priti acm! Izvleči mora lz njega, kaj Je na vsej zadevi. Imam že načrt.«
Morili Je zmajal z rameni. »No, ln čo ne doženc nič hudega, čo Caldnell res tako misli, kakor le govorili«
»Mislim.« Je dejal Merrlvale počasi, »da tudi ta ugotovitev ne spremeni dosti na za-devl. Vedno bolj sem prepričan, da Jo Cald-ncll vso preveč navihan In nam nevaren človek. Mislim, da ga zaradi tega ns bomo spravili 6ei mej«.«
Postalo Je popoldne. V posebnem stanovanju tretjega nadstropja sta Barnes ln Ward še vedno stražila gosta-jetnlka.
Bilo je Izredno lepo popoldne proti koncu meseca novembra Sončna svetloba se jo v širokih žarkih vsipala v sobo. Milo sc jo svetila temna politura mize sredi prostora v primeri s kričečimi barvami nekoliko čud-ne obleke, ki jo je Imel na sebi stražar Ward. Tiho Je tiktakala ura. Zdelo se j®, kakor M hllo tiktakanje uro edini šum v vsej hiši. Toda ta mir je bil težak, poln še neznanih možnosti, obetajoč nesrečo.
George Caldrvell .1® stal negibno ob oknu. Dve url Je hodil n®utrudno Iz sobe v soho, od okna do okna. BU Je kakor ujet tiger, k| Je še v polni moči.
Najprej sta ga Barnes in Ward skrbno opazovala, a ko nista videla na lijem nič sumljivega, Je njuna pazljivost počasi otopela. Govoril ni Caldwell še z nobenim Izmed njiju.
Ura je odbila tretjo uro. Se tri ali štiri ure, pa se bo Allan \Valker vrnil lz Chlka-ga. V tem času Je treba še mnogo storiti, kajti povratek Walkerta mora neogibno dovesti do usodnega zaključka, iln odprtega boja. Ce ne bo končal tega, kar mora še napraviti dn Walkerjevcgn prihoda, ne bo preostal« drugega kot uporaba repctlrne pištole s tulečimi duindumsklml naboji
Nato Je gledal skozi okno. Nn prečni cesti, ki je kakšnih šestdeset metrov daleč tekla desno ob treh posamezno stoječih hi šah. Je bila zaposlena skupina brzojavnih delavcev. Z vedno večjo pozornostjo Je opazoval može.
Morda lahko napiše listek ln ga vrže skozi okno. da ga bo veter morda zanesel prav do mož. Ko je pogledal po obeh svojih stražarjih. Je nekdo potrkal na vrata.
Ward Je odprl. Neki moški, očitno eden Izmed stražarjev na hodniku. Je stal poleg mlado dame, ki je v njej Caldvvell takoj spoznal zagonetno Frančiško.
Mož je precej slišno zašepetal Barnesn:
»Gospodar Je naročil, da morata vidva, tl In \Vard, atorltl vse. kar bo zapovedala gospodična Frančiška.«
Zenska se Jo obrnila h Caldwellu, ki Je precej presenečeno gledal vanjo.
»Fnslall sn me. da se o neki reči pomenim z gospodom Caldvcllom,« je pojasnila. »Bar-nea ln Ward, prosim vaju, 7a čakata znnaj
na hodniku. Vrata ni treba zakleniti. Ce vaju bom potrebovala, bom pozvonila.«
šofer Barnes je dvomeče gledal zdaj žensko, zdaj letnika, nato pa je le ubogal.
»Prav, gospodična. Zaradi varnosti vzemite mol revolver.«
Frančiška se je nasmehnila ln pogledala Caldnella. »Ne verjamem, da bi potrebuvalu orožje.«
Barnes je še razmišljal. »Tudi prav, go-spodlčnu. Toda ostanite vsaj v bližini zvo-ntlne naprave.«
Zdaj se je glasno zasmejala. »Gotovo, hoda lilkar se ne bojte, Barnes. Torej vi in vaš tovariš ostanita, prosim, znnaj pri vratih.«
Oba moža sta šla In ženska je stopila tiho k vratom ln poslušala. Slišala je samo zamolklo, nerazumljivo mrmranje. Nato stopila spet sredi sobe in si izbrala stol.
Je bil v Caldnellovo presenečenje enako oddaljen od zvonllnega gumba ln vrat.
»Prav gotovo naju ne bosta čula,« je rekla še vedno se smehljaje Caldvvellu.
Ta se ni prizadeval praT nič, da bi akril svoje začudenje. »Mislim .. ne razumem čisto dobro ...«
Prijazno ga je povabila, naj g« nsede blizu nje.
»Takoj boste razumeli, zakaj sem dobila dovoljenje za pogovor z vami. To dovoljenje sem sl pa Izposlovala le zalo, ker vam moram povedali nekaj zelo važnega ln ...« pri tem je začela govoriti šepetale, »nobeden ................... sluti, '

kaj gospod
vam bom Caldvvell,
izmed onih drugih ne povedala. Toda sedite, kajti malfl časa Imava.«
Caldnell se je usedel njej nasproti.
»Oni so me vprašali, je šušljala vsiljivo, »kaj hi hllo storiti z vami. Ne morejo se namreč odločiti glede v»s No, jaz sem Jim pa rekla, da bi rada še prej govorila z vami, preden se končno odločijo.«
»A tako,« je rekel Caldnell dvoumno.
»I)a. Upam, da ne boste poskušali pobegniti.«
»Ne, prav gotovo ne.«
»Te je prav. Mislim, da bo najin pogovor za naju oba zel« koristen.«
Caldnell je krčevito ugibal, kaj hoče žensk« od njega Nekaj ga le v njenem načinu, kako je prišla k njemu, motilo. Zlasti se mu je zdelo sumljivo, da Je oba stražarja
tako brez nadaljnjega poslala proč.
»Mislim, gospod Caldnell,« ga je ženska pogledala od pet do glave, »da niste preveč navdušeni za pogovor z menoj. Ce jo tako, vas nočem nadlegovati.«
»Nikakor ne, gospodična,« ji je zatrdil presenečen.
»Vem,« je rekla ln ga pogledala odkrito v oči. »da ste ln da še boste slišali o meni neugodne reči. Upam pa, da niste ln ne boste vsega verjeli.«
Opazoval jo je zamišljeno. Napravljala je nanj vtis ženske dobrega okusa, celo vtis Izrecne odličnosti Vtis, ki se ni nikakor ujemal z njegovimi prejšnjimi predstavami o njej.
»Mnogo reči gotovo ni rea,« Je rekel, da bi Jo pomiril.
»Veseli me, da ste to rekli. Veste, rada bt se z vami pomenila ... Saj ne boste šteli za vsiljivost, če vam zastavim nekaj osebnih vprašanj?«
»Ne.«
»Potem ml pa novejte, prosim, kaj ai obetate od tega, da ste prišli semkaj.« je si Ula vanj, »Vem. da so vam jo bili strašno zagodli. Štiri leta ste zaradi njih odsedeli. To se ne da več popraviti.«
Caldnell je zmajal z glavo. »Nikar ne govoriva o tem. Toda kal bi ml radi pravzaprav povedali t«
Frančiška se Je sklonila bliže k njemu Njene oči so se bliskale in v šepetu Je zvenel njen glas še bolj zagrizeno-
»Kaj naj vam povem? Zakaj sem prišla k vam? Ker se mt je prav tako zgodilo... Prav tako, gospod Moravec. Rada hi zbežala tem zverem ... in jim vrnila milo za drago... Toda prej moram biti prosta...«
Pogleda obeh sta se srečala. Ženska Je prestrašena opazila, da so bile njene besede brez učinka. Poskusila je svojo vlog® dalje Igrati.
»Dolga leta so me strahovali ... Večkrat sem hotela proč, a so me Imeli v oblasti. Razen tega sem pa morala skrbeti za svojo mlajšo sestro, ki je študiralo. Zanjo sem potrebovala denar. Moja sestra je ugledna ln se bo gotovo kmalu dobro omožila. Žan,
&
le zaradi nje sem ostala pri tej družbt... daj Pa ne maram več... Mnogo vem o tej družbi, gospod Moravec ... Midva skupaj bi lahko,..«
''Po
VVi
9pgvt
Zaslužena zmaga gostov - toda previsoko izražena
LOKOMOTIVA (Zagreb) : RUDAR 6:1 (5:6) V prvem kolu tekmovanja za pokal FLRJ se je moštvo Rudarja minulo nedeljo srebalo na domačem Igrišču z Lokomotivo lz Zagreba, članom I. zvezne lige. Na zmago Rudarja sicer ni nihče računal, vendar ni nihče mislil, da bo tako budo poražen.
Rudar le nastopil v zelo spremenjeni postavi: Ahlin, Kolar, Butkovec, Sore, šorcl,
fbUTS. rm. U11U, UUIOI , UUiniMCLt OU1 C, a
Blatnik, Klančišar, Koritnik, Ameršek, Kos ln Gačnik
Gostje lz Zagreba so takoj v prvih minutah Igre močno pritisnili; moštvo Rudarja se ni znašlo ter igralo raztrgano ln nervozno, kar je Imelo za posledico že v 4. minuti prvi gol. Po 19. min. je bilo stanje že 4:9; en gol so gostje dosegli z U-metrovko. Vse je kazalo, da bo Rudar doživel katastrofo, vendar se je igra nmlrila ln je domače moštvo s premišljenimi kombinacijami prihajalo pred gol Lokomotive, toda samo do šestnajst-
Rudarja II. Igrali so po točkovnem sistemu.
V prvi igri sta se srečala Retje ln Bratstvo; tekma se je končala neodločeno 1:1, kar je za mlado moštvo Retje uspeh. V drugi Igri je Rudar II premagal Retje z nizkim rezultatom 1:9. Kot finalista sta se srečala Bratstvo ln Rudar II. Po boljši Igri je zmagalo Bratstvo z 2:9 ln sl s tem osvojilo prehodni pokal.
Kvalifikacijske tekme za vstop v Slovensko ligo
Proletarec : železničar (Postojna) 4:1 (1:0)
Minulo nedeljo sta sc srečala v prvenstveni tekmi v Zagorju domači Proletarec ln Železničar iz Postojne. Rezultat igre je bil 4:1 za zagorsko moštvo.
Igra je bila precej napeta, včasih celo surova. Ze v prvih desetih minutah je bil Izključen Igralec Železničarja (leva zveza), v drugem polčasu pa sta bila Izključena dva Igralca Proletarca. Moštvo Proletarca bi lahko zaigralo z večjim rezultatom, če bi bili Igralci bolj disciplinirani
Sodil je zadovoljivo tov. Berlot lz Ljubljane Po njegovi zaslugi ni prišlo do pretepa, ker je bil dovolj energičen, da je držal Igro do konca v nokah.
MNOŽIČNI SESTANEK ZVEZE VOJNIH VOJAŠKIH INVALIDOV V TRBOVLJAH
Dne 9. t. m. je imela Zveza vojnih vojaških invalidov v Trbovljah ob 16. uri po-
poldne na vodenski šoli množičen sestanek, ki so se ga člani udeležili polnoštevilno.
Sekretar okrajnega odbora te zveze Je odprl to zborovanje, prebral dnevni red. hkrati je pa obrazložil navzočim, da si bodo izvolili Mestni odbor Zveze vojnih vojaških invalidov, ki je nujno potreben zaradi visokega števila članstva.
Nato je govornik poročal o samem delu te organizacije ter o političnih in gospodarskih vprašanjih naše države. Dotaknil se je tudi nove Uredbe Invalidskega zakona, dodatkov za otroke itd. Po končanem poročilo je sledila diskusija, ki je bila na višini. Dobro pripravljeni sekretar je vsakemu pojasnil, kako si uredi svojo težkoče po
novi uredbi. Sledile so
volitve, ki so jih izvedli s 100-odstotnim glasovanjem. Ob tej priliki so opravili važno nalogo, t. j. izvolitev poverjenikov po terenih mesta Trbovlje; za vsak teren je bil izvoljen po en zastopnik, invalid ali vdova, ki odgovarjajo za člane svojega terena. Sklenili so nadalje, da se člani (invalidi ali vdove) obračajo informativno najprej na terenskega poverjenika in poverjenika na Mestnem odboru te zveze. Tolmačili jim bodo vse izdane ter tekoče uredbe in zakone, ki zadevajo invalide ln vdove iz prve svetovne vojne in NOV. saključku
Ob Z;
sprejeli še sledeče skleda še v teku R dni snidejo novoizvo-
ljen/odborniki, da postavijo Mestni odbor
zveze; 2. da se skličejo vsi poverjeniki terenov (I,—XVII.), ki dobe smernice za nadaljnje koordinacijsko delo: S. da se množičnega sestanka, kadar bo sklican, udeleže vsi člani polnoštevilno.
Prijatelji plesa! Pozor!
V sredo 21. £1. 1951 ob 7. zvečer v Domu kulture v Trbovljah
pričetek
PLESNIH VAJ
Prireja jih MKUD »Preporod« Vabljeni!
Poroka v ječi
V kapelici ječe Regina Coeli v Rimu se je pred kratkim poročil neki italijan-
ski milijonar z 18-letno deklico, ki je zaposlena v nekem krojaškem salonu. Milijonar se imenuje Luigi Tirone in še mora izdržati kazen 13 mesecev od 16-letne ječe. Obsodili so ge pred leti zato, ker je kot poročnik italijanske armade med prepirom udarili svojega predpostavljenega s stolom po glavi. Drugače je dedič velikega premoženja, ki znaša 420 milijonov lir. Njegova nevesta Maria Cicconi je bila učenka neke samostanske šole, v kateri so deklic^ pisale tolažilna pisma kaznjencem Svojega moža je obiskala prvič pred dvema mesecema v ječi.
metrskega prostora, kjer pa se Je nehala vsa umetnost: ni bilo strelca na gol. V 26. minuti je Lokomotiva povišala svoj uspeh na 5:6; od teb petih gotov ima na vesti vratar najmanj tri.
V drugem polčasa Je Radar zaigral velikim poletom in stalno ogrožal vrata i
z
na-
sprotnika, žal pa so številne priložnosti ostale brez uspeha. Vse je pričakovalo, da
bo ostala igra ob rezultatu prvega polčasa, kar bi bil uspeh za Rudarja, vendar ni bilo tako; gostje so zabil) pred zaključkom igre še en gol In z njim postavili končni rezultat na 6:9, ki 1e seveda previsok, kajti po Igri bt domače moštvo zaslužilo vsaj časten gol.
Slovensko mladinsko prvenstvo
Rudar: Iskra (Kranj) 1:0 (1:0)
Mladinci Rudarja so bili tudi v nedeljski Igri proti Iskri v Kranju zmagoviti. Zmaga 1:9 je sicer nizka, vendar pomembna, saj so ostali mladinci Rudarja doslej še nepremagani ln vodijo v prvenstvu zahodne skupine. — Teren za igr*, je bil Izredno težak. Mladinci Rudarja so Imeli več kot štiri petine Igre v svojih rokah, vendar Jim ni uspelo doseči večji rezultat Stanje Ikre 1:9 je bilo postavljeno že v prvem polčasu. — Sodnik Šegula je sodil odlično.
Tekmovanje v počastitev 10. obletnice JA
MEDOKRAJNO TEKMOVANJE OKRAJNIH LJUDSKIH ODBOROV V TRBOVLJAH
Sindikat OLO Trbovlje in državnih ustanov okraja Trbovlje je v nedeljo, 11. novembra, organiziral medokrajno tekmovanje okrajnih ljudskih odborov v osmih disciplinah. Na tekmovanje so bili povabljeni okraji Cel je-okolica. Dolnja Lendava, Trebnje ter Krško in Kamnik, ki pa sta udeležbo odpovedala. Tekmovanje je bilo v okviru tek-
movanja na čast 10-letnice JA. Sodelo-................ '	— ;ki
Bratstvo — zmagovalec brzo-turnirja v počastitev JA
NK Rudar je organiziral v nedeljo, dne 11. novembra, v počastitev desetletnice JA nogometni brzoturnlr s sodelovanjem Brat-
stva lz Hrastnika, kluba Retje Iz Trbovelj ln ko
'a je ržaoi
Petnajstletni Darmin Cooper drži o rokah pokal, ki ti g. priboril na derby dirki >Soap Box< (zaboj za milo) o dr Ohio, ZDA. Poleg pokala si je mladi Darmin pridobil pravico na brezplačno štiriletno šolanje na visoki šoli. Derby Soap Box ie svojevrstna dirka vozil, napravljenih iz delov embalažnih
je svojevrstna dirka vozil, napravljenih zabojev. V vozilu ne sme biti nobenega pogonskega stroja. Novi prvak v tej tekmi je prevozil 279 metrov v 28,97 sekundah (navzdol). Vsi tekmovalci, predstavniki Nemčije, Kanade, Aljaske in ZDA so dobili poleg diplom tudi zapestne ure.
valo je 169 tekmovalcev. Tekmovali so v šahu, teku na 100 metrov in 60 metrov, vsiljenem maršu na 8 km, kegljanju, streljanju, odbojki, namiznem tenisu in balinanju. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, kar je v veliki meri zasluga tov. Karla Rupnika.
V	šahu so tekmovali vsi štirje okraji z osmimi tekmovalci. Zmagale so Trbovlje; 6ledi Dolnja Lendava, Trebnje in Celje-okoliea. V teku na 100 metrov je kot skupina dosegla prvo mesto ekipa iz Dolnje Lendave, drugo Celje-okolica, tretje Trebnje in četrto Trbovlje; med posamezniki je bil najboljši Stanejčič Branko (okraj Celje-okolica) v času 12,8 sek.
V	teku na 60 metrov (ženski člani) so bile prve Trbovlje, drugo Celje-okoliea, tretje Trebnje, medtem ko Dolnja Lendava ni tekmovala. Med posameznimi je biila najboljša Silva Železnik (Trbovlje) v času 8 sek.). Pri vsiljenem maršu v dolžini 8 km proti Čečam in nazaj je bilo skupinsko najboljše Celje-okoliea, nato pa Trbovlje in Dolnja Lendava, medtem ko Trebnje ni sodelovalo.
V	kegljanju so bili najboljši Trboveljčani, za njimi Dolnja Lendava in tretji Celje-okoliea; med posamezniki je bil najboljši Josip Kepo iz Dolnje Lendave, ka je dosegel 77 točk.
Streljali 6o moški in ženske: Prl moških ekipah je doseglo prvo mesto Trebnje, nato Celje-okoliea, Dolnja Lendava in Trbovlje, pri ženski ekipi pa prvo mesto Celje-okoliea, nato Dolnja Lendava, Trbovlje in Trebnjo.
V odbojki so v moški skupini dosegle prvo mesto Trebnje, drugo Trbovlje, tretje Dolnja Lendava in četrto Celje-okoliea. Pri ženskah pa 6o bile pr^® Trebnje, nato Celje-okoliea. Dolnja Lendava, medtem ko Trbovlje niso nastopile.
Kaj smo napravili v „TEDNU TEHNIKU"
Predavanja na Ljudski univerzi v Zagorju
Ljudska univerza v Zagorju bo začel a z delom. Prvo predavanje je napovedano za 16., drugo pa za 30. novembra. Predavali bodo strokovnjaki iz Ljubljane o atomski energiji in o radarju.
Za obe predavanji je že sedaj zanimanje. To pa ni prav nič čudnega, če pomislimo, kakšno vlogo igra vprašanje uporabe atomske energije, ki lahko prinese človeštvu nesluteno korist, lahko pa tudi propast in uničenje sveta.
Tudi o radarju smo že marsikaj čuIt. Je to naprava, ki omogoča gledanje v
daljavo ob vsakem času in vremenu, tudi v megli. V zadnji vojni je odigral radar važno vlogo pri odkrivanju sovražnih letal, gibanju podmornic sovražnika itd. Radar je važen pripomoček v vojnem in civilnem letalstvu, uporabljajo ga v navigaciji in še v druge namene.
Ker bodo predavanja lahko razumljiva in vsakomur pristopna, naj vsak izkoristi to lepo priložnost, da se še naprej izobražuje in spoznana s sodobnimi iznajdbami in problemi. Kot vstopnino bodo slušatelji prispevali prostovoljne zneske po svoji uvidevnosti.
Akoravno so se v trboveljskem okraju malo pozno lotili priprav za izvedbo Tedna tehnike, se je vendar še precej napravilo. Dosežene uspehe je pripisati okoliščini, da so bili pravočasno postavljeni sektorski odbori za izvedbo Tedna tehnike, in to v Zagorju, Hrastniku, Radečah in Trbovljah.
Najbolje so svojo nalogo opravili v Zagorju, Radečah in Hrastniku, medtem ko so Trbovlje slabo odrezale. Razen Izložbe CRD in izložbe pri Klenovšku ni bilo nikjer zunanjega videza, da smo v Tednu tehnike. V okviru DIT je bilo pretekli četrtek v rudniški restavraciji v Trbovljah filmsko predavanje »Gradnja elektromotorjev v tovarni Rade Končar« ter film »Premog in ljudje«, ki pa je bilo, če izvzamemo udeležbo gojencev rudarske industrijske šole in Delavskega tehnikuma, slabo obiskano.
Mnogo bolj je uspelo predavanje »O vojni tehniki« obveznikov predvojaške vzgoje v soboto 10. novembra. Lep program je izvedla trboveljska gimnazija, ki si je v Tednu tehnike uredila fizikalno, kemično in tehnološko zbirko ter popravila nekaj učil. Dijaki nižje gimnazije so imeli demonstrativen prikaz o delovanju avtomatskega orožja v okviru predvojaške vzgoje; imeli so nadalje predavanje tov. inž. Franja Štefeta o »Predelavi premoga« in napravili so ogled tovarn in laboratorijev v okraju Trbovlje.
A N 1 M l V O S 1 1
Tovarna avtomobilov Kreissler v Detroidu je izdelala avtomobil iz prozorne plastike, tako da gledalci lahko opazujejo delovanje motorja.
Znanstvena raziskavanja v ZDA so dognala, da pomanjkanje bakra v hrani dojenčku lahko povzroči močne poškodbe centralnega živčnega sistema in druge slabe posledice. Materinsko mleko ima dovolj bakra, medtem ko ga v kravjem mleku ni dovolj.
Odkar se je začela vojna na Koreji do danes, so ameriške železnice povečale svoj vozni park za 2529 novih lokomotiv. Od teh je 2502 diesel-lokomo-tiv, 14 parnih in 13 električnih.
Premogov prah za hišno uporabo. Naše gospodinje se mnogokrat jezijo nad premogom, češ da ga je sam prah in noče goreti. Nasprotno angleške gospodinje zelo rade jemljejo premogov »prah«, ki pa je v resnici v grudah Angleži so zelo štedljivi ljudje, dodajmo še njih dobro razvito industrijo, pa bomo razumeli, kaj je s tem premogovim prahom.
V Velesu je tovarna za proizvodnjo goriva. Ta tovarna dela poleg drugega tudi gorivo iz premogovega prahu. Pra-
Zasavčani!
Naročajte »ZASAVSKI VESTNIK« sinovom, znancem in sorodnikom, ki služijo vojaški rok v Jugoslovanski armadi! Hvaležni vam bodo za pozornost in novice iz domačih krajev.
Predplačajte »ZASAVSKI VESTNIK« za svojce, znance-in prijatelje, ki živijo v raznih krajih Jugoslavije!
Razveselite z domačimi vestmi, partizanskimi spomini in dogodki iz zasavskih krajev slovenske izseljence-Zasavčane v Ameriki in drugih delih sveta! Naročajte jim »ZASAVSKI VESTNIK«!
hu odvzamejo nekatere snovi, kot je premogov plin in smola, vendar je ta premog iz prahu enakovreden črnemu premogu visoke kalorične vrednosti. Po prehodu te tovarne v državne roke, proizvede letno 300.000 ton — tokrat ne »premoga v prahu«, temveč več premoga iz prahu.
Zena, ki je neobčutljiva za nahod. Zdravniki v Harwardu na Angleškem se že dolgo časa vrtijo okoli gospe Chaffey, ki je popolnoma neobčutljiva za nahod. Poizkusili so ji z injekcijami vcepiti bolezen in jo spravili v dotiko z ljudmi, ki imajo hud nahod, toda brez uspeha. Gospa Chaffey ni zanimiva samo z medicinskega stališča, temveč tudi za ves ostali svet, kajti v Angliji zboli letno 45 milijonov ljudi za nahodom. Zdravniki upajo, da bodo na tej ženi odkrili tajno, kako dobivajo ljudje nahod in zakaj.
Skok v svobodo V stockholmski luki je neki poljski mornar skočil s palube v morje, da bi se s plavanjem rešil v svobodo. Ostali člani posadke so ga kljub temu ujeli in ga odvlekli nazaj na ladjo. Nesrečneža so silovito pretepali, tako da so ljudje, ki so na obali videli ta prizor, poslali policijo h kapitanu ladje, ki je naposled le dovolil, da so močno pretepenega mornarja poslali v mestno bolnišnico. Mornar je zaprosil švedsko oblast, naj mu da politični azil, ker je prepričan, da bi ga na Poljskem ustrelili, če bi ga vrnili nazaj.
Kovačeva kobila je vedno bosa.. Vsi meščani Melbourneja se smejejo na račun treh ljudi, ki so bili kaznovani s 70 funti globe zaradi izmikanja pri plačevanju davka. Razlog tej veselosti je ta, da so ti trije grešniki davčni svetniki.
Dober tek in zdrav želodec je moral imeti neki poljski delavec v Jutlandu na Danskem, ko je za stavo 5 šilingov
pogoltnil živo žabo. Dva dni pozneje je zaslužil zopet 5 šilingov na isti način.
Da bi preprečili tako početje in ker za to ni posebnih zakonov (zakonov za estetska vprašanja), so delavca postavili pred sodišče, kjer se je moral zagovarjati zaradi surovosti do živali.
Kaj je najstarejša hrana ljudi? Mnogi bi na to vprašanje odgovorili, da je najstarejša hrana kruh. Pa vendar ni tako Najstarejša hrana je med Najstarejši spisi kažejo to sled. Na starih egipčanskih slikah lahko zasledite čebelp. Zanimivo je tudi to, da Je med najstarejša hrana, vendar učenjaki vseh časov še dosedaj niso prišli na sled, kako čebele proizvajajo med. To umetnost poznajo samo čebele.
Pretresljiv sprevod je šel pretekli teden po najprometnejših ulicah Mvin-chena. Med zvonjenjem mrtvaškega zvončka in enoličnim bobnanjem je šla na čelu sprevoda smrt z veliko koso, za njo pa je šlo 217 črno oblečenih postav. Na koncu sprevoda je šel mrtvaški avto z napisom »Kdo bo naslednji?« — Sprevod je organizirala prometna policija, kajti Miinchen ima sorazmerno največje število smrtnih žrtev prometa med vsemi svetovnimi velemesti Samo lansko leto jih je bilo 217. Sprevod bi naj pripomogel k temu, da se šoferji spametujejo.
RAZGLAS
V Domu kulture sem izgubila denarnic«; prosim najditelja, da mi vrne legitimacijo in slike, denar pa obdrži.
Justina Adamič, Trbovlje 11-74
Podie/ia j
Razstava v Hrastniku
Hrastničani so pripravili lepo ureje-no fotorazstavo v svojem Puharjevem domu. Lepo so uredili izložbena okna ter predvajali vsak dan filme v dvorani Kemične tovarne. Teden tehnike so začeli v nedeljo, 4. t. m., z otvoritvijo razstave. V ponedeljek so predvajali film »O razvoju letalstva«, v torek so pa imeli predavanje o prvi pomoči pri Rdečem križu s predvajanjem film3 »Organizem človeka«.
V sredo, 7. t. m. so bila predavan)8 s filmi na dveh krajih: popoldne Pre' davanje »O tehniki letanja«, za fotoamaterje pa »O vlogi fotografije« 10 predvajanje amaterskih filmov. V ®e' trtek so ustanovili pionirski kro?®? Ljudske tehnike na gimnaziji ter ime11 predavanje »O pomenu Ljudske tehm' ke« s predvajanjem filma »Ekspedicij3 na Gronland«. V soboto, 10. novembr3’ so pa imeli isto predavanje na niz)1 gimnaziji na Dolu pri Hrastniku.
Tudi v Radečah so se lepo odrezali
V namiznem tenisu so dosegle prv0 mesto Trbovlje, nato pa sledijo Celje-- - ' -	' i. Me -
okolica in Dolnja Lendava. Med po*3' mezniki je bil najboljši Branko Stane;-čič (Celje) in Ferči Miler (Trbovlje),
V balinanju so favoriti izgubili so bili šele na četrtem mestu; prvi Dolnja Lendava, nato Celje-okoliea, Trebnje in Trbovlje.
Tekmovanje je trajalo ves dan, zmagovalci pa so bili razglašeni zvečer ? Domu kulture. Prvo mesto je dosegi® Celje-okoliea z 51 točkami, drugo Tr bovl je s 50 točkami, tretje Dolnja Lendava s 45 točkami in četrto Trebnje s 34 točkami. Zmagovalcu med okraji J® bil izročen lep kip treh rudarjev. Razdeljene so bile tudi diplome posameznikom in ekipam.	,
Predsednik sindikata OLO Trbovlje je naglasil velik pomen tega temko-vanja v počastitev JA ter poklical vs® k čim vztrajnejšemu delu. Govorili s® še zastopnik ObS Trbovlje, tajnik Re' publiškega odbora drž. ustanov, ob zaključku pa je Ignac Pernovšek, čia® Celja-okolice, izročil prireditelju tekmovanja, sindikatu OLO Trbovlje, lep kip Kovinarja.
Najboljši so bili v Zagorju
V Zagorju so se pravočasno lotil* organizacije Tedna tehnike ter pripra' vili bogat program, ki so ga tudi * celoti izvedli. Teden tehnike so odpr*1 radioamaterji, ki so uredili izložbena okna. V ponedeljek, 5. t. m. so napr8' vili pionirji prvenstveno tekmo z leta*' skimi modeli na hribu Gorica; v tore K so predvajali tehniške filme ob 9. in Izuri dopoldne ter 15. uri popoldne. D°e 7. novembra so napravile vse šole ekskurzijo in si ogledale mehanizirane naprave po obratih rudnika Zagorje-Elektrostrojni klub rudnika Zagorje Je v sredo 7. t. m. opravil montažo in popravilo žage na Mlinšah. Dne 9. novembra so predvajali poljedeljsko-teh' nični film v St. Gotardu, v Zagorju P3 so imeli v sindikalni dvorani predavanje o atomski energiji. Elektrostrojni klub na rudniku je poleg popravila žage na Mlinšah opravil še mehanizacij® keramične tovarne v Izlakah, poprav-liali so avto »Fiat« za avtoklub. Uredili so nadalje prostore za radioamaterski klub ter napravili izlet v litijsko predilnico. DIT v Zagorju je priredil
Za Teden tehnike so se dobro
pri-
pravili: v tovarni Izolit so prečistili^®
prostore, popravili tri motorje, dali pogon krožno žago, ki je bila prej n uporabljiva, uredili so tudi izložbo trgovini krajevnega magazina.
V papirnici so previli tri elektr®' motorje, brezplačno popravili moton^ gasilskega društva v Radečah ter n3' pravili ekskurzijo v tovarno celuloze Vidmu-Krškem. V tovarni »Peta« 8 popravili clrkularno žago ter dokon* uredili ventilacijske naprave, očistili tudi serijo obdelovalnih strojev.
Avto-moto društvo si 1e uredilo v® ni park. DES v Radečah je dokon® uredil cestno razsvetljavo na obm®® Radeč, center predvojaške vzgoje P3 a napravil v Tednu tehnike partiza®8 marš v St Janž.	go
Železničarji v Zidanem mostu imeli v Tednu tehnike razna strokov y predavanja. Gospodarska podjetja Radečah so v Tednu tehnike ure® .
svoje delavnice, na gimnaziji s® L imeli po eno uro posvečeno Tednu 1 nike in ogledali so si kurilniške nap ve v Zidanem mostu.
Ur».i« uredniški odbor - Odgovorni Stsne Šuštar — Naslov uredništva: Tn«’ j0i)
________  *r»—i n.  ................... _
uprav* rudnika Trbovlje lltartlnlk "■-TjJ.vUJ Atev «54 — Banani r«*un uri KB ................ “■ ‘ tlaka
Atev 614	- Tlak
karno
pravica« v Ljubljani — PoAtnira gotovini
četrtletna naročnina
polletna 120 din. celoletna 240 din
___ ceioieina um .	'
mr valet vratnik« Iftha.ia vaak
o do vaaketra pon©0
Dopiae »prejemamo ----------
do 12. ure dopoldne