Ljudski časnik vest socializma! BREZICE: DVA FESTIVALSKA VEČERA Brežice so letos prvič prizorišče prireditev festivala „Revolucija in glasba“.. Na sporedu sta dve glasbeni prireditvi. V ponedeljek, 25. novembra, bo v prosvetnem domu večer samospevov. Nastopili bodo: sopranistka Ueana Bratuž-Kocjan, baritonist Samo Vremšak, tenorist Rajko Koritnik in basist Ivan Sancin. Naslednji večer bo na istem odru drugi komorni koncert, prav tako ob 19. uri. Občinstvu se bodo predstavili: Milka Evtimova - alt, Mitja Gregorač - tenor, Zdenka Novak — klavir, Pavel Šivic — klavir, Tomaž Lorenz - violina in Srečko Zalokar — viola. Nastopil bo tudi ansambel komorne scene. Pred začetkom obeh gostovanj bo kapelska pihalna godba odigrala promenadni koncert. Brežice bodo s festivalskima večeroma počastile tudi bližajoči se praznik ^republike. „ DON PASOUALE" V ČRNOMLJU Glasbena mladina Bele krajine je 23 petek, 22. novembra, pripravila ob 11.30 v Prosvetnem domu v Črnomlju gostovanje ljubljanskih °Pernih pevcev, ki bodo izvedli komično opero Gaetana Donizettija »Don Pasquale“. Nastopili bodo: Ladko Korošec, Sonja Hočevar, Marcel Ostaševski, Rajko Koritnik M Drago Čuden. Na klavirju jih bo spremljala Zdenka Lukec. Mladini se obeta velik umetniški užitek. S. M. Do konca tedna bo prevladova lo zelo nestalno vreme s pogostimi padavinami, vmes pa bp le kratkotrajno izbolj^ J\je. Večjih ohladitev še ne bo. Prebivalci metliške občine praznujejo svoj občinski praznik v spomin na zmago na Suhorju, kjer so partizani v noči od 25. na 26. november 1942 uničili sovražno postojanko. Z zmago na Suhorju se je začelo tudi novo obdobje gospodarskega in družbenega razvoja tega predela Bele krajine. Letošnje praznovanje sicer ni povezano z odpiranjem novih gospodarskih obratov, teh bo več prihodnje leto, so pa občani pripravili več drugih prireditev. Osrednja bo v torek, 26. novembra, ob 12.30 na Suhorju. (Več na 11. strani). Tak je zadnje dni položaj na poplavljenih poljih ob Savi: voda odteka, toda ogromne količine blata na poljih, posejanih s koruzo in zasajenih s sladkorno peso, povzročajo veliko težav. Na skoraj 2,3 milijona hektarih zemlje smo imeli rekordno letino koruze: 8,7 milijona ton. Pa vendar: po podatkih zveznega sekretariata za kmetijstvo so v prvih dneh novembra obrali koruzo na komaj 37 odstotkih polj in sladkorno peso na 46 odstotkih od skupaj 105 tisoč hektarov. Pomagajmo vsi ljudje, ker stroji le težko pridejo na razmočena polja. Posnetek je narejen blizu Slavonskega Broda. (Foto: J. Splichal) Povezovanje je še trd oreh Za naslednjih 5 let so v Posavju predvideli združevanje kmetijstva, bančništva, transporta, kovinarstva in konfekcije - Nič odlaganja Na zadnjem posvetu so bili predstavniki iz vseh treh občin enotnega mnenja, da mora Posavje priti najprej do skupne bančne institucije, ker je od tega odvisna učinkovitost povezovanja drugih področij. Na pragu velikih investicij v jedrsko elektrarno in Celulozo bi morali dobiti v Posavju svojo bančno podružnico. To območje je zdaj razdeljeno na dve banki: dolenjsko in ljubljansko. Regija se bo v prihodnje naslonila na tisto denarno hišo, od katere lahko več pričakuje. To bo pokazala analiza, naročile pa jo bodo vse tri občinske skupščine. V razpravi so člani opozorili, da bi kazalo spodbuditi povezovanje še v gostinstvu in trgovini, strinjali so sc pa tudi s predlogom, da je treba nekaj premakniti tudi v srednjem šoLstvu. V konfekcijski industriji so že napravili prvi korak z namenom, da bi poenotili propagando, raziskavo tržišča in druge službe v vseh JAKCU PRIZNANJE ZA £NAMKE Prejšnji teden je Dušan Požar, predsednik DS PTT Ljubljana, izročil akademiku, slikarju Božidarju Jakcu posebno priznanje za .izredne zasluge in napore pri oblikovanju jugoslovanskih znamk. Jakac je v obdobju 1949 - 1974 oblikoval 51 osnutkov, #5 znamk in 3 bloke ter naredil osnutke za 11 spominskih ovitkov. Jakčeva ustvarjalnost pri oblikovanju poštnih znamk sega v NOB, saj je že na Bazi 20 poskušal napraviti partizansko poštno znamko; dela zaradi sovražnikove ofenzive ni dokončal. KOLINSKA: ZA PRAZNIK S PODVOJENO PREDELAVO Dodatna linija za predelavo krompirja francoskega dobavitelja v mirenski tovarni je v glavnem že postavljena. Omogočila bo podvojitev zmogljivosti predelave krompirja v pire. Sedaj je v tovarni'zaposlenih 78 delavcev, z novo linijo bo dela še za okrog 15 delavcev. V tovarni si izredno prizadevajo odkupiti kar največje količine krompirja, ki ga ponujajo kmetje, ker je pač tako dobro obrodil. Računajo, da bo nova linija lahko pričela delati že za praznik republike. podjetjih te stroke od Metlike do Novega mesta, Krškega in Radeč. V Posavju bo nosilka povezovanja sev-niška Lisca. V transportni panogi naj bi se čimprej združila brežiški Prevoz in krški Transport. Nosilec povezovanja je Prevoz. Obema kolektivoma priporoča medobčinski svet ZK, naj pri nadaljnjem združevanju upoštevata želje krške občine po investitorju novega poslovnega hotela ter interese potniškega prometa v Posavju. Tovarna Kovinarska iz Krškega bo nosilka združevanja te panoge v Posavju in navzven. Oblika povezovanja mora zagotoviti razvojno perspektivo v okviru slovenske elektro-kovinske industrije. V kmetijstvu bodo najprej izpeljali poslovno tehnično sodelovanje, o čemer so vse štiri posavske kmetijske organizacije pripravljene podpisati sporazum. Tu gre predvsem za to, da sc ne bodo več razhajale pri investicijah in gradile vsaka po svoje. JOŽICA TEPPEY NOVO MESTO JE VAŠA BANKA V Posavskem muzeju v Brežicah bodo danes zaprli razstavo Slikarstva od baroka do impresionizma. Dela velikih mojstrov tega obdobja so bila na ogled obiskovalcem od 25. oktobra dalje. Na sliki: obiskovalci razstave v grajski dvorani, v okolju, ki je dalo umetninam zares dostojen okvir. (Foto: Baškovič) Čas združenih interesov Spet smo pred pomembnim dogodkom, pred volitvami delegacij v samoupravne interesne skupnosti. V dolenjski regiji so se sporazumeli, da bodo odprli glasovalna mesta na iste dni: 6. decembra bodo volitve v TOZD, 8. decembra pa v krajevnih skupnostih, torej čez dobrih štirinajst dni. Vse pomembne listine za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti so pripravljene in v razpravi, od sporazumov dalje. Obveljale bodo, ko bodo podpisane. To opravilo naj bi vsekakor opravili pred samimi volitvami. Večje število interesnih skupnosti bo treba oblikovati do konca leta, ker morajo s 1. januarjem samostojno zaživeti. Zakaj ustanavljamo samoupravne interesne skupnosti in zakaj jih bo dolga vrsta? O tem smo lahko že marsikaj slišali in prebrali, obširno pa je ta vprašanja razčlenil Edvard Kardelj v začetku oktobra. Odgovori na ta vprašanja se ponujajo tudi iz vsebine samoupravnih sporazumov kot temeljnih listin za ustanovitev samoupavnih interesnih skupnosti Katere so osnovne značilnosti teh sporazumov? Ne glede na to, katero občino imamo v mislih, je treba reči, da lahko interesne skupnosti po vsebini in razmerju med samimi skupnostmi razdelimo v več skupin. Najprej moramo omeniti tiste interesne skupnosti, katerih skupščine bodo podobno kot zbori občinskih skupščin samostojno odločali o zadevah. Take skupnosti bomo ustanovili za vzgojo in izobraževanje, znanost, kulturo, zdravstvo in socialno varstvo. Drugo skupino interesnih skupnosti bomo ustanovili za področje družbenih dejavnosti: pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaposlovanje, telesno kulturo, otroško varstvo itd. Njihove skupščine ne bodo imele takih pristojnosti kot prej omenjene. V skupščine samoupravnih interesnih skupnosti te in prejšnje skupine bodo šle delegacije pri krajevnih skupnostih ali delegacije pri TOZD za negospodarsko področje. Tretjo skupino interesnih skupnosti bodo ustanovili delavci na področju gospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena. (Take bodo: stanovanjska, komunalna, gozdarska, energetska, vodnogospodarska in druge skupnosti. V skupščine teh skupnosti bodo šle tako imenovane ,,gospodarske“ delegacije pri krajevnih skupnostih in TOZD.) Na koncu bodi podčrtano še to, da bodo vse pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih odnosih v samoupravnih interesnih skupnostih urejene s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi, njihovimi statuti in drugimi samoupravnimi pred-Pisi- I. ZORAN JUBILEJ LISTA IZ POBRATENE OBČINE Tednik Naša reč, ki izhaja v Leskovcu - središču občine, pobratene z novomeško — je te dni proslavil 30-letni-co izhajanja. Osrednjo slavnost so imeli 9. novembra v veliki dvorani doma sindikatov v Leskovcu, kjer sta se sestala izdajateljski svet in delovna skupnost lista. Najzaslužnejšim so izročili priznanja. Čestitkam tedniku Naša reč se ob jubileju pridružuje tudi uredništvo Dolenjskega lista. Izreden učni uspeh v Sevnici Doslej najboljši uspeh po vojni - V lanskem šolskem letu je izdelalo kar 98,3 odst. učencev, na boštanjski šoli celo 99 odst.! V minulem tednu je sevniška izobraževalna skupnost posredovala delovnim organizacijam na območju občine zajetno knjigo, ki med ugotovitvami celotnega učno-vzgojnega prizadevanja šol, staršev učencev in temeljne izobraževalne skupnosti prikazuje tudi učne uspehe. Učni uspehi v minulem šolskem letu so tudi v drugih dolenjskih občinali dobri in izenačeni: Brežice 96,80 odst., Krško 96,63, Novo mesto 96,30, Trebnje 96,04, v Črnomlju ter Metliki je izdelalo po 96 odst. učencev. V sevniški občini je napredek v primerjavi s predhodnim letom za 3,10 odst. boljši. Ob tem je treba poudariti, da ta uspeh ni bil dosežen v najboljših delovnih razmerah. Šolnikom v sevniški občini ni uspelo vključiti v podaljšano bivanje toliko učencev, kot bi bilo potrebno, ker jim manjka šolskega prostora, manjka pa tudi učiteljev in denarja. V povprečju so šole na območju občine vključile v dopol- nilni pouk več kot tretjino učencev. Znatno se je nadalje zmanjšal osip. V občini imajo kar 675 vozačev, Vendar so kljub temu dosti učencev vključili v prostovoljne aktivnosti. Šolske malice so postale že nepogrešljive. V minulem šolskem letu jih je prejemalo 97 odst. učencev. ,Skrb prosvetnih delavcev za širšo vzgojno dejavnost je očitna tudi s prizadevanji za šolo v naravi, ki so jo med počitnicami za učence 4. razredov pripravili že drugič. A. 1. I TONE SVETINA GALERIJA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV TREBNJE-S LOVEN I JA 23 XI. - 5. XII. 1974 galerija likovnih samorastnikov V Trebnjem spet odpira vrata. V soboto, 23. novembra ob 17. uri, bo generalpodpolkovnik Rudolf Hribernik— Svarun odprl razsta-Vo kiparskih del pisatelja To-neta Svetine, avtorja „Stebra upora od Gubca do Gubčeve ^Je41, ki stoji pred trebanjsko šolo. O umetniških prizadevanjih bosta sprego-yorila sam avtor razstave in Pr«f. Zoran Kržišnik. Sveti-n°4ve misli iz „Poezije upo-?*“ bosta recitirala Zvonka 111 Jože Falkner. Razstava bo °dprta do 5. decembra. Na Tone Svetina med Ustvarjanjem. ^. ' tedenski mozaik Ko )e minuli teden govoril v Združenih narodih vodja Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat, so radovedni novinarji opazili nekatere zanimive podrobnosti. Tako Arafat za govorniškim odrom generalne skupščine ni imel kravate okoli vratu, na glavi je imel tradicionalno belo-čmo palestinsko pokrivalo (ruto), za pasom pa tok za revolver - toda prazen. V Združene narode je priletel zaradi varnosti kar s helikopterjem in se spustil na trato pred palačo... posebnosti, ki zaslužijo pozornost... Posebnost pa je tudi, če se nekdo odreče milijonom, ki bi jih moral dobiti. To se je zgodilo s sevemovietnamskim diplomatom Le Duc Thojem, ki je skupaj z ameriškim državnim sekretarjem za zunanje zadeve dr. Henryjem Kissingerjem dobil lanskoletno Nobelovo nagrado za mir. Toda medtem ko je Kissinger nagrado dvignil (vendar pa jo ni obdržal, temveč je z njo ustanovil sklad za šolanje otrok, katerih očetje so padli v vietnamski vojni), jo Le Duc Tho ni. Ker pa predvidevajo pravila Nobelovega sklada, da denarna nagrada zapade, če jo odlikovanec ne dvigne leto dni po podelitvi - Le Duc Tho pa jo ni - so dolarji (okroglo 70.000) ostali v Stockholmu. Le Duc Tho je svojo odločitev, da ne sprejme Nobelove nagrade, ki jo je dobil za mirovna prizadevanja v Vietnamu, obrazložil s tem, da v Vietnamu še ni pravega miru... načela, ki jih je vredno spoštovati... Tačas pa ima predsednik Gerald Ford, ki se trenutno mudi na obisku na Japonskem, tudi nekatere privatne skrbi. Tako, na primer, že razmišlja kje bo prebil svoje zimske počitnice. Zanj je znano, da vsako jutro plava vsaj dvajset minut in da je tudi sicer aktiven športnik - in tudi smučar. Doslej je vedno smučal v neki dolini v zvezni državi Kolorado, kjer je imel hišico, toda ameriška tajna služba je ugotovila, da te hišice ni mogoče primemo zavarovati. Zato terja, da si predsednik izbere drugo začasno počitniško bivališče. Izbor je padel na hišo milijonarja iz Teksasa, v kateri bo Fordova družina prebila zimske počitnice in - plačala milijonarju za to najemnino... Neutemeljeni očitki Špekulant, kdor hoče dobro vnovčiti pridelek? Nekateri radi iščejo špekulante med kmetovalci. S takimi očitki jih obmetavajo, kadarkoli jim kaj ne ugaja, četudi se ne prepričajo, ali bi to lahko dokazali. Tako se ustvaija lažno mnenje, daje med kmetovalci več špekulantov kot med drugimi ljudmi, oziroma da veliko težav povzročajo prav oni. Ob letošnji visoki ceni koruze so nekateri trdili, da so tega krivi špekulanti, ki nočejo prodati svojega pridelka, da bi izsilili še višjo ceno. Ob določitvi intervencijske odkupne cene, 1,85 din za kg letošnjega pridelka, spet očitajo tistim pridelovalcem, ki je ne bodo prodali po taki ceni, da so špeku- TELEGRAMI BONN - Bonn je v zadnjih dneh ponovno opozoril partnerje v EGS, da svetu v bližnji prihodnosti grozi resna kriza, ki bi jo spremljali močna recesija in brezposelnost. Kancler Schmidt bo na vrhovnem sestanku zahodnoevropske skupnosti v Parizu 9. in 10. decembra ,zadnjikrat” skušal prepričati partnerje, da bi se hudi svetovni krizi izognili le, če bi dosegli soglasje o skupni politiki. KAIRO - Ameriški senator Edward Kennedy je v Kairu izjavil, da bi ZDA in Igipt s skupnimi močmi lahko zagotovila ozračje za mir na Bližnjem vzhodu. Kennedy je v Kairo dopotoval iz Amana v okviru obiska nekaterih evropskih in bližnjevzhodnih držav. RAVALPIND1 - V Ravalpindiju so se začela pakistanko-indijska pogajanja o letalskem prometu med državama. Pakistan in Indija sta že podpisala sporazum o vzpostavitvi poštnih, telegrafskih in telefonskih zvez in o ponovnem potovanju državljanov iz ene v drugo državo. lanti. Na blagovni borzi v Novem Sadu se zdaj prodaja koruza namreč po višji ceni, kot naj bi po sklepu zveznega izvršnega sveta plačevale za njo materialne rezerve. Z žigosanjem pridelovalcev s špekulanti cene ne bomo znižali. Treba bo odkriti prave vzroke, zakaj je koruza predraga, in se lotiti tistih. Živinorejci in tovarne krmil so ocenili razmere na trgu takole: ko je bila spomladi odkupna cena koruze okoli 1,50 din kg in bi nekako ustrezala živinorejcem in pridelovalcem, so se pojavili izvozniki. V nekaj tednih je cena zrasla preko 2 din za kg. Pozneje je rasla še naprej. Torej so izvozniki in tisti, ki so odločali o izvozu, krivi, da je cena tako visoka. Pridelovalci so izkoristili le svojo pravico, da jo prodajo po najvišji možni ceni. Ali je to špekulacija? Primerjajmo! Ko je zvezni izvršni svet dovolil zvišati ceno premoga do 50 %, jo je rudnik zvišal do najvišje dovoljene meje. Nekaj dni pozneje pa so o tistem rudniku poročali, da v prvem polletju ni imel izgube pri gospodarjenju. Ali je torej upravičeno zvišal (Iz zadnjega „PAVLIHE") TOKIO — Začetek vojne, državnega prevrata? Niti približno! To je samo del skupine demonstrantov, ki so včeraj na tokijskih ulicah protestirali proti prihodu ameriškega predsednika Geralda Forda, ki je prišel na štiridnevni uradni obisk na Japonsko. Protestanti, ki sodijo v eno izmed levičarskih japonskih političnih strank, so opremljeni s čeladami in bambusovimi palicami. Znano je, da demonstranti na Japonskem skoraj vedno nataknejo čelade, kadar gredo demonstrirat, kajti japonska policija je znana po svoji „nežnosti” v takih primerih. (Telefoto: UPI) HOOOO KUK,// L - Vidiš, tudi pri nas se sliši beseda delavcev! ceno tako visoko? Nisem slišal, da bi mu kdo očital špekulacijo, saj ni prekršil predpisov. Za kmetijske pridelke pa cene niso omejene, torej kmetovalci tudi ne kršijo predpisov. Nekateri so šli tako daleč, da so živinorejcem naprtili celo krivdo, zakaj cena govedine ni bila znižana. Baje zato, ker so priglasili več dopitane živine, kot so je imeli v hJevih. Pozneje se je celo pokazalo, da to ni bilo res. Živinorejce so ožigosali s špekulanti. A kaj so zagrešili? Živino bi radi prodali po taki ceni, kot so jo po določitvi zveznega izvršnega sveta morale plačevati materialne rezerve. Od sredstev, ki jih je republika nameravala dati za pocenitev mesa, ne bi dobili čisto nič. To bi koristilo le porabnikom, ki bi dobili cenejše meso. Pri žigosanju s špekulanti je treba stvari dobro oceniti. Res je, da je za uspešnejšo živinorejo potrebna cenejša koruza. O ustrezni ceni bi se morali dogovoriti živinorejci in pridelovalci. Najlaže pa se bodo dogovorili takrat, ko bosta ponudba in povpraševanje na trgu usklađeni. Takrat bo odkupna cena koruze najbliže pridelovalnim stroškom. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Razprave o tem, kakšna bo naša gospodarska politika v prihodnjem letu, so v teh dneh postale že zelo konkretne na vseh ravneh -tako na zvezni kot na republiških. Gre za razprave o pripravljenih osnutkih resolucij od družben o-ekonomski politiki za leto 1975, za začrtane smeri razvoja in gospodarjenja za drugo leto, za uskladitev naših potreb oziroma želja in realnih možnosti. ' Republiški izvršni svet je prejšnji petek že obravnaval osnutek republiške resolucije o družbeno-ekonomski politiki za naslednje leto — ter je podprl predlagano usmeritev v razmeroma visoko gospodarsko rast, za kakršno bi se kazalo zavzemati - kot so poudarili v razpravi - tudi na zvezni ravni. Ta usmeritev pa bi se morala opirati na hitrejši razvoj proizvajalnih sil, na pospešeni razvoj samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov in na hitrejše odpravljanje vzrokov pereče inflacije. Izhodišča za gospodarjenje v.letu 1975 naj bi bila v Sloveniji - če jih povzamemo iz osnutka republiške resolucije — naslednja: Predvideno je, da bi v prihodnjem letu v Sloveniji pri 3-odstotnem naraščanju produktivnosti dela realni osebni dohodki zaposlenih narasli v povprečju za 1 odstotek (v tem pogledu se osnutek zvezne resolucije razlikuje od republiške, saj predvideva rast OD v državi v povprečju za 2 pa naj bi skupna poraba v prihodnjem letu porasla za 4 % manj kot bi znašala rast nominalnega družbenega proizvoda, splošna poraba pa kar za 7 % manj. V celoti naj bi se prihodnje leto družbeni proizvod povečal (v primerjavi z letošnjim letom) za 33 odstotkov. Udeležba reprodukcijskih sredstev v bruto dohodku bi se morala pri takšni gospodarski politiki v prihodnjem letu povečati Dribližno za 1,6 odstotka. In še: izvoz naj bi prihodnje leto narasel v Sloveniji za 8 odstotkov v primerjavi z letošnjim, uvoz pa za 6 odstotkov - torej naj bi nekoliko zmanjšali sedanjo precejšnjo neusklajenost v zunanji menjavi. Investicije v drugih pomembnih vprašanjih, brez katerih si učinkovite resolucije ni mogoče misliti. Prejšnji teden - v sredo - je zasedala republiška skupščina, ki je sprejela zelo pomemben „zakon o volitvah41, nanašajoč se gospodarstvu naj bi se povečale za 15 % - na bližnje konstituiranje samoupravnih inte-prednost pa bi dali poleg energetike, proiz- resnih skupnosti. Ta zakon (skupaj z dru-vodnje hrane ter področju surovin in pro- gimi, ki jih bo skupščina še pravočasno meta še modernizaciji slovenske industrije, sprejela) pomeni temelj za oblikovanje SIS, Ob razpravah -o gospodarski politiki za kot to določajo ustavna določila, tfer pomeni prihodnje leto so prejšnji teden na skupni Gospodarjenje v prihodnjem letu seji predstavnikov republiških gospodarskih zbornic v zvezni zbornici poudarili, da je vsestranski realizem pri ocenjevanju naših trden okvir za izvedbo politične akcije zvezi z volitvami in konstituiranjem SIS. To akcijo moramo izvesti — kot je znano — do konca tega leta. Še ta mesec bodo razpisane volitve in bodo pripravljene kandidacijske konference v temeljnih samoupravnih skupnostih, od 1. do 8. decembra pa bodo v temeljnih samoupravnih skupnostih neposredne volitve, na katerih bodo izvoljene delegacije. Do konca deccmbra naj bi že konstituirali SIS po vseh občinah, regijah in v republiki. Gre za tiste SIS - naj poudarimo - ki po ustavi enakopravno sodelujejo v našem novem delegatskem skupščinskem sistemu, torej za SIS na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva. Republiška skupščina je prejšnji teden tudi izrazila soglasje za sprejem (zveznega) zakona oziroma dveh zakonov o premijah za kmetijske proizva- razen tega možnosti bistvenega pomena pri oblikovanju jalce: za premije za pitana teleta in junce ter za politike za leto 1975 - saj bo brez tega, kot premije za pšenico. so poudarili, ostala zvezna resolucija samo spisek naših želja in potreb, ki pa jih, žal, ne bo mogoče vseh uresničiti. Poudarili so, da v sedanjem osnutku tega dokumenta (zveznega) ni dovolj jasnih besed o izvajanju za letos začrtane gospodarske politike, da ni ocen,' koliko je bila uspešna letošnja protiinflacijska akcija. Premalo je povedanega o politiki cen za prihodnje leto, o delitvi in Predlagano je, naj bi živinorejcem plačevali premijo do 3 dinarje za pitano mlado živino pri kilogramu žive teže - in to za količine, ki bodo šle v prodajo od 1. oktobra letos do 31. marca prihodnje leto. Tako bi živinorejcem zagotovili ceno za meso v znesku 18 din za kg žive teže (15 din za kg kot tržno ceno in 3 din kot premijo). Premije za pšenico pa bi bile naslednje: za trdo pšenico 30 par pri kg (poleg zajamčene odkupne cene 2,30 din za kg) in za mehko sorto pšenice 20 par pri kg (poleg zajamčene cene 2,10 din za kg). Na Bližnjem vzhodu znova rožljajo tankovske gosenice, svetovna javnost pa z veliko zaskrbljenostjo spremlja poročila, ki prihajajo s tega področja. Kdove katerič že se vsiljuje stara dilema: ali bo tu vojna — ali mir? Minuli teden pa se je medtem v Generalni skupščini Združenih narodov zgodilo nekaj izjemnega. Prvič v zgodovini svetovne organizacije je na govorniškem odru stal govornik, ki ne predstavlja neke države. To je bil Jaser Arafat, vodja Palestinske osvobodilne organizacije, ki je prišel v New York, da bi v Združenih narodih odpri razpravo o palestinskem problemu. Njegov govor, trajal je pol drugo uro, je bila prva prilož nost v zgodovini svetovne orga nizacije, da o Palestincih spre govorijo ne kot o miloščine po trebnih beguncih, marveč naciji, ki si želi izboriti svoj enakopraven prostor pod soncem. Bistvo Arafatovega govora, ki so ga tudi nekateri med njego vimi nasprotniki ocenili kot bri ljantnega, sta bili dve stvari Prvič: ponujena roka sprave („Prišel sem z oljčno vejico v eni in puško bojevnika za svobodo v drugi roki. Nikar ne dovolite, da bi moral izpustiti oljčno vejico ...“) in predvidena zamisel o možni rešitvi bližnjevzhodnega problema. („V novi palestinski državi bodo lahko brez slehernih razlik in enakopravno živeli tako Arabci kot kristjani in Židje,“ je rekel vodja Palestinske osvobodilne organizacije). Slednje je kajpak dokaj dvoumno, saj ne pove jasno, kaj bi se naj zgodilo z Izraelom, je pa vendarle doslej najbolj jasna opredelitev Palestincev, kar smo jih imeli priložnost slišati. Vse doslej so se namreč zavzemali samo za uničenje Izraela, ki je po njihovem mnenju umetna država na njihovem zgodovinskem nacionalnem ozemlju. Arafatov govor je bil pomemben prodor palestinskih zahtev v Svetovno javnost, ki je ne samo sprejela Arafata za vodjo Palestincev, marveč posredno priznala temu narodu tudi pravico do samodoločbe in domovine. Pri tem so sicer izraelski predstavniki v Združenih narodih poskušali okvalificirati nastop palestinske delegacije v Združenih narodih kot nastop morilcev in teroristov, toda to je imelo kaj malo uspeha. V svetovni javnosti se je namreč počasi, a vendarle izoblikovalo mnenje, da trajnega miru na Bližnjem vzhodu ne bo dokler ne bo pravično rešen problem Palestincev, natančneje rečeno - dokler ne bodo dobili čisto konkretnih možnosti, da ustanovijo svojo državo. tedenski zunanjepolitični pregled ] Kje, kako in kdaj — to so seveda podrobnosti, ki jih v tem trenutku prav nihče na svetu ne more rešiti, ki pa morda tudi niso tako izredno pomembne v sedanji fazi Najprej je treba doseči načelno soglasje prizadetih« predvsem pa seveda Izraela, ki je vse doslej odločno odklanjal (in tudi v Združenih narodih ta teden) možnost, da bi na za-hodnem bregu reke Jordan in morebiti v Gazi kdajkoli lahko ustanovili palestinsko državo-To je nevzdržno stališče -kakor je nevzdržno stališče tistih, ki se zavzemajo za uniče- BLIŽNJI VZHOD: VOJNA ALI MIR? nje Izraela. Država Izrael je stvarnost, ki jo ni mogoče zanikati in kakršnekoli govorice o tem, da jo je treba uničiti, so norost. Toda hkrati je povsem jasno, da je norost tudi odrekanje pravice do samostojne države Palestincem - kar počne Izrael. Edina prava in pravična pot bi bila, da bi oba naroda, Izraelci in Palestinci, živela v miru in imela možnost svojega lastnega razvoja. Tega jpa ni mogoče doseči, dokler se Izrael ne umakne z zasedenih ozemelj in dokler Arabci ne priznajo, da ima Izrael pravico do lastnega obstoja na nekem delu ozemlja« ki ga sedaj zaseda - namreč na tistem, ki mu je bil določen kot domovanje leta 1947 s sklepom Združenih narodov. TELEGRAMI RIM - zunanji minister Moro. mandatar za sestavo nove italijanske vlade, bo skušal sestaviti dvobarvno vlado krščanskih demokratov in republikancev. Tako je bilo sporočeno z direkcije krščansko demokratske stranke po dvanajstdnevnih poskusih zunanjega ministra, da bi zbliia* levosredinske stranke. VARŠAVA - Po novem plaču* nem sporazumu, ki so ga podpisali v Varšavi, bosta Jugoslavija in Poljska uveljavili konvertibilni način plače; vanja v medsebojni blagovni menjavi od januarja prihodnjega leta. MOSKVA - V Moskvi se mudi na prijateljskem in delovnem obisku iranski šali Reza Pahlavi. Prvi dan so sc z iranskim šahom v Kremlju p<£ govarjali generalni sekretar ('K K” SZ Leonid Brežnjev, predsednik pre* zidija vrhovnega sovjeta ZSSR Nikolaj Podgomi, predsednik ministrskega sveta Aleksej Kosigin in zunanji minister Andrej Gromiko. 22 stanovanj so razdelili svojim delavcem minuli teden v metliški BETI. Čeprav je bilo več kot 50 prošenj, se za 2,7 milijona dinaijev ni dalo storiti več. Na slavnostni podelitvi ključev so se zavzeli za še bolj načrtno reševanje stanovanjskega vprašanja. (Foto: Vesel) 10. novembra je nastopila v Šeško vem domu v Kočevju prva dama jugoslovanskega humorja Nela Eržišnik. Razen nje se je kočevski publiki predstavil tudi vokalno-instrumentalni ansambel 777 iz Reke. Kljub razmeroma dragim vstopnicam je bila dvorana nabito polna. (Foto: F. Brus) Slovesno za petnajsto obletnico. Na sliki: tabornice med nastopom na jubilejnem občnem zboru odreda Matije Gubca v soboto, 16. novembra v. Brežicah. Brežiški odred je s svojo delavnostjo zaslovel po vsej Sloveniji in prejel številna priznanja. Leto 1975. bodo taborniki začeli s podvojeno delavnostjo in se tako pridružili praznovanju tridesetletnice osvoboditve. Upajo, da se jim bo uresničila tudi želja, da bi ustanovili taborniško organizacijo po vseh osnovnih šolah v občini. (Foto: Jožica Teppey) SRCE IN OŽILJE STA PRVA Iz podatkov samoupravne skupnosti zdravstvenega varstva je razvidno, da je do letošnjega oktobra nataliteta ostala na približno isti ravni kot lani. Na 1.000 ljudi je 16,54 rojstev, medtem ko se je umrljivost prebivalstva zmanjšala od 10,47 na 9,41 na 1.000 prebivalcev. Umrljivost dojenčkov pa je dosegla najnižjo stopnjo v dosedanji zgodovini Dolenjske. Med vzroki smrti so na prvem mestu bolezni srca. Sejmišča NOVO MESTO - Na ponedeljkovem sejmu je bil zelo živahen promet, cene pa so v Drimeijavi s prejšnjim ponedeljkom ostale nespremenjene. Naprodaj je bilo 353 mlajših in 67 starejših prašičev, kupci pa so odpeljali 358 živali. Prodajalci so iztržili 300 do 420 dinarjev za mlajšega prašička in 430 do 680 za starejšega. Brežice - v soboto so*ha sejem pripeljali 567 prašičkov, mlajših od tri mesece, in 43 starejših. Gospodarja je zamenjalo 508 živaU. Kupci so odšte-k.,po 19 dinaijev za kilogram &ve teže mlajših prašičev in po 14 dinaijev za kilogram žive teže starejših. Črnomaljski rekord v »bolniški« Izredno velik odstotek zaposlenih zdravstvenih zavarovancev iz črnomaljske občine, ki zelo pogosto zahajajo k zdravnikom ter ostajajo v bolniškem staležu, je postal pereč družbeni problejn v občini. Na nedavnem posvetovanju, ki ga je pripravil občinski izvršni svet, so podrobneje spregovorili o „bolniških" ter sprejeli nekatere sklepe, ki naj bi te probleme vsaj omilili. . Zaradi zdravniškega staleža množica izgubljenih delovnih ur Odstotek zdravstvenih zavarovancev, ki so izkoristili bolniški stalež, je v črnomaljski občini največji v regiji ter tudi visoko nad povprečjem naše republike. Poglavitni „krivci44 za to so zaposleni v „Beltu44, kani-žarskem rudniku, „Begradu44 in Gozdnem gospodarstvu. Vsak zaposleni v „Beltu44 je bil na primer lani povprečno po 29 dni v bolniški, zato so izgubili okrog 180.000 delovnih ur. Ta podatek je še bolj zaskrbljujoč, če vemo, da je 70 odstotkov vseh članov kolektiva starih od 20 do 40 let. V „Beltu44 so doslej premalo storili za boljše delovne raz- Kmetijski kotiček Za zdravo rast teleta Da bo več mleka in prirast mesa večji, naj krava teli vsako leto. Tako piše v vsakem govedorejskem priročniku. Za jalovke m prostora v hlevu. Toda tele se od teleta razlikuje, kar je odvisno od dednih lastnosti, prav tako pa tudi od načina vzreje, ki je sama po sebi zelo zahtevno opravilo. Vzreja zdravega, vitalnega teleta, sposobnega za razplod ali Pitanje, se začne pri krmljenju krave matere. Ob koncu brejosti Je poleg dobre osnovne krme priporočljivo pokladati tudi močna krmila, do dva kilograma na dan. Dva meseca pred porodom brejo kravo prenehamo molsti, potem je vime prav pripravljeno za sprejem mladiča. Tele je spočetka kaj občutljivo bitje. Godi mu svetel, zračen del hleva, vendar brez prepiha ali pretirane vlage. Najbolj primerna toplina je od 16 do 18 stopinj. Takoj po telitvi naj krava tele obliže, škodljivo pa je sesanje popkovine. Mlezivo naj mlada žival dobi čimprej, brž ko je za to sposobna. Če tega prvega mleka ne dobi takoj, začne lizati dosegljive predmete in se lahko z njimi okuži. Mlezivo namreč vsebuje mlečnokislinske bakterije in beljakovino globulin, to pa so zajetne snovi, ki varujejo žival pred razmnoževanjem gnilobnih “akterij, povzročiteljic prebavnih motenj. Ugotovili so, da vse-“Hje mlezivo pol dneva po telitvi le Se polovico zaščitnih snovi, **to ne varuje več živali tako kot takoj po telitvi. Naravno je in tudi najbolj preprosto, če tele mleko sesa. Pri ni bojazni, da bo mleko namesto v siriščnik zašlo v vamp, ki še ne deluje, kot bi bilo treba. V vampu mleko zastaja in se kvari, gnije. To povzroča nadaljnje nevšečnosti, driske in prebavne motnje. Mleko zaide v vamp, če tele preveč hlastno ^ampa, to pa se rado zgodi pri pitju iz vedra. Zato je pripo-r°Čljivo napajanje s cucljem; pri tem je treba zlasti paziti, da mleko ne bo prehladno, temveč naj ima telesno temperaturo krave. Od starosti 14 dni dalje naj ima tele na voljo TL - starter V^očno krmilo) in najboljše seno. Inž. M. L. I ** * * \ * mere, za zaščito na delovnih mestih. S podobnimi problemi se srečujejo tudi v Gozdnem gospodarstvu, kjer je bilo v letošnjem septembru več kot 17 odstotkov sekačev v bolniškem staležu, ter v rudniku Kanižarica, kjer je bilo do konca oktobra letos vsak mesec povprečno 16 odstotkov rudarjev na bolniški. Na posvetu so soglasno menih, da so te številke zares prevelike, da pa ne smemo preiti v drugo skrajnost in tako poostriti „dajanje bolniške44, da bi bili prizadeti tisti, ki zdravljenje in počitek zares potrebujejo. V črnomaljski občini so se lotili reševanja teh vprašanj prvi v Sloveniji. Na posvetu se je izkazalo, da je le skupen pristop lahko uspešen, največ pa bodo morale storiti OZD in TOZD same (urejanje delovnih razmer, kontrola idr.). Zapiranje Škarij Odpiranje Škarij med cenami kmetijskih pridelkov in cenami industrijskega blaga, še posebej reprodukcijskega materiala za kmetijstvo, je svetovna značilnost vsega povojnega obdobja. Razlika je v tem, da je odpiranje „Škarij44 pri nas še posebno veliko. Višje cene — spodbuda kmetovalcem S tega stališča je treba ocenjevati napore republiških izvršnih svetov in zveznega izvršnega sVeta, ki so bili to leto usmerjeni k popravljanju cen kmetijskih pridelkov, s tem pa tudi k preprečevanju, da bi se „škarje44 še bolj odpirale. Spomnimo se le minimalnih odkupnih cen in premij za mlado pitano govedo! Zveznega izvršnega sveta ni motilo vprašanje, ah bodo njegovi ukrepi vedno dovolj, učinkoviti, saj se zaveda, da bo pravilno ravnovesje cen še nekaj časa odprto. Zaradi tega so tudi nedavno določene nove intervencijske cene za poljščine le začasen ukrep, ovira za še večje odpiranje „Škarij44, spodbuda kmetovalcem, da bi pospravili čim več' pridelkov, prav tako pa tudi zagotovilo večje varnosti kmetijskih proizvajalcev. Tak namen ima tudi sklep ZIS, da podaljša regresiran odkup pšenice do 31. decembra, in prepoved izvoza koruze. Zdaj pripravljajo tudi postopek in način premiranja govedi. Premijo 3,00 din od kilograma naj bi dobili rejci. Tako bodo rejci imeli zagotovljenih 18,00 din za kilogram dobavljene in prodane mlade pitane govedi od 1. oktobra letos do 31. marca prihodnjega leta. Z istim ukrepom naj bi zagotovili tudi tudi premijo 30 par za kilogram trde in 20 par za kilogram mehke pšenice. Tako bi znašala zajamčena cena mehke pšenice 2,10, trde pa 2,30 din. Po tem predlogu ZIS naj bi sprejeli zakon o premijah, denar za premije pa naj bi zagotovile republike. S. KUHAR Le moški ponoči V osmem sklepu VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, ki govori o delovnih in življenjskih razmerah delavcev, stoji zapisano: „Sindikati bomo analizirah in dajali pobude, da se s samoupravnimi sporazumi o medsebojnih razmeijih delavcev v družbenem delu primerno in skladno z zakonodajo uredijo in uresničijo pravice iz dela v zvezi z delovnim časom, s podaljšanim delom in v zvezi z nočnim delom.44 Kaj to pomeni glede nočnega dela? Predvsem naslednje. Jugoslavija je podpisala mednarodno konvencijo o ukinitvi nočnega dela žensk, vendar morajo še mnoga dekleta in žene ponoči na delo. Zlasti v tekstilni industriji, kjer je po zadnjih podatkih še 8.000 takih delavk. Delegatka te industrije je na kongresu odločno zahtevala, naj čimprej odpravimo nočno delo žensk, vendar načrtno, s programi, tako da ne bo trpela delovna organizacija in njena donosnost poslovanja. BREZ BESED (Sedem dni, Maribor) Konec nočnega dela za ženske: zahteva mednarodne konvencije Predlagala je, naj bi namesto žensk ponoči delali možje, ki lažje prenašajo težje delovne razmere. Nočno delo naj bi tako in tako bilo potrebno le v takih primerih, kjer to zahteva narava dela ali izredna intenzivnost naložb v delovno mesto. Že če bi bile delovne naprave v Sloveniji izkoriščene v dveh izmenah, bi bil to izjemen uspeh; zdaj so namreč izkoriščene le v eni izmeni in četrt ali natančneje: 10 ur. M. L. Proti koncu meseca Mršava pokojnina Upokojenci negodujejo. Res je negodovanje značilnost starejših ljudi, kar pa ne pomeni, da je družba, mi vsi skupaj, lahko ravnodušna do njihove stiske. V stiski pa živijo mnogi naši upokojenci, celo povečala se jim je. Nekaj je narobe v tem, da so slovenski upokojenci na najslabšem. Lani se jim je - govorimo seveda v povprečjih - pokojnina v bistvu zmanjšala za 2,1 odstotka, če s cenami popravimo njeno vrednost. Letošnji drnec cen je še bolj razvrednotil- nominalno povečanje pokojnin. Pričakujejo, da sc bo njihova resnična vrednost zmanjšala še za 4,7 odstotka. To je na sindikalnem kongresu v Celju zatrdil delegat društev upokojencev. Po zadnjem povečanju znaša povprečna pokojnina 1.895 dinarjev, kar je samo 63,7 odstotka povprečnega osebnega dohodka. To je najmanjši odstotek v Jugoslaviji in tudi manjši, kot je bil prejšnja leta, četudi imajo slovenski upokojenci najdaljšo povprečno pokojninsko dobo. Ker pokojnine ne dohajajo cen in plač, čeprav bi jih morale, je upokojencem gotovo ena novoletna želja skupna: s prvim januarjem, ko bo nova valorizacija, naj bi pokojnine vsaj toliko pomaknili navzgor, da se življenjska raven upokojencev ne bo zmanjšala, kot se je letos in lani. To je pravična želja, če že ne zapišemo: zahteva. Tako je menil tudi republiški svet ZSS, ki je podprl stališče, da bi upokojencem dvojno zvečali pokojnine, tako da bi po novem letu znašale 67,,9 odstotka povprečnega osebnega dohodka zaposlenih. M. L. vredno ic znpistMti Kot so po eni strani duhoviti dovtipi in karikiranje obveščanja v samoupravni družbi, tako je po drugi postalo kaj resno dejstvo, da prav informiranje, ki mu svoj čas nismo pripisovali tolikšnega pomena, utegne zavirati razvoj samoupravljanja. Neveden človek ne more dobro odločati, delegat brez ustrezne informacije konec koncev ne more imeti politične moči. Zato obveščanje v delegatskem sistemu ne more in nc sme ostati tako, kot je bilo prej. Toda kako delati po novem? Čeri, na katere lahko nasedemo, je mnogo. Zasipanje delegatov s kupi „učenih materialov“ doseže nasproten učinek od zaželenega• - dezinformacijo. To In naša vloga? ugotavljamo tudi v naših občinah. Mnogi delegati se ne znajdejo, ne zmorejo prebrati gradiva, ostajajo ne-obveščeni. Pretok informacij navzgor je onemogočen, ker je že navzdol nastal „kratek stik“. Potem se zgodi, da ima strokovni delavec v upravi, ki je gradivo pripravil, v bistvu večjo moč kot množica delegatov. Dalje: informacija mora vsebovati primerjalne podatke, možne rešitve, različna stališča; to pa jo naredi obsežnejšo. Začaran krog je mogoče presekati tako, da informacije posredujemo v dveh oblikah: zgoščeni in celoviti. Delegat naj dobi oboje, ne-delegat pa samo prvo. Ob takem stališču se laže znajde tudi časnik. Jasneje vidimo, kje je v delegatskem sistemu mesto Dolenjskega lista. Očitneje je postalo, da v dolenjskih občinah -kljub veliki razširjenosti -ne bo mogel nadomestiti drugih nujnih oblik informiranja in da mu tega ni mogoče šteti v zlo. Časnik, urejevan in pisan po novinarskih načelih, objavlja lahko predvsem jedrnate, zgoščene informacije, le izjemoma pa celovite. Upoštevati je tudi treba, da se ne more odpovedati drugim nalogam (izobraževalni, vzgojni vlogi, razvedrilu ipd.), ki bodo tudi v prihodnje sestavni del časnika, kot pravi tudi njegova temeljna vsebinska zasnova. M. LEGAN * V-1- -M A - '&* •■•' v\,-' ' -• v:.^ — V soboto dopoldne na partizanski Frati: 175 tabornikov in tabornic posluša pripovedovanje Nika Šiliha o začetku partizanstva na Frati ter na Dolenjskem (Foto: Lojzek Retelj) 9. kongres mladine V Domu sindikatov v Beogradu se je danes zbralo blizu tisoč delegatov na 9. kongresu Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Kongres bo zasedal na plenarni seji in v komisijah do sobote, 23. novembra. Tokrat zborujejo mladi iz vseh republik in pokrajin po uspešno opravljenih republiških mladinskih kongresih in pokrajinskih konferencah. Najvišji republiški in pokrajinski zbori mladine so doživeli velik odmev med mladino in v vsej javnosti. Od prvega kongresa hrvaške mladine poleti- do zadnjega kongresa srbske mladine je bila opazna široka aktivnost mladih iz mest in vasi. Mladi v Sloveniji smo to še posebno čutili v pripravah na slovenski mladinski kongres, ki je bil v prvih dneh oktobra letos. Nanj smo se temeljito pripravili, saj so priprave trajale skoraj poldrugo leto. Stališča in sklepi 9. kongresa slovenske mladine že odmevajo v delu mladih družbenopolitičnih delavcev. Dokončni sodnik sprejetega sklepa je družbena praksa in ta že potrjuje, da je bila začrtana pot aktivnosti mladine pravilna. Mladi zborujemo v pomembnem družbenem trenutku, ko so v središču vseh dogajanj prizadevanja za dosledno uresničevanje ustave m sklepov kongresov Zveze komunistov. Kaj pomeni bitka za življenjsko perspektivo mladega kmeta, delavca, dijaka in študenta? To pomeni bitko za poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov, v katerih bo tudi mlada osebnost svobodna in gospodar svojega dela, svoje usode in usode svojih otrok. To bo tudi rdeča nit dela delegatov na kongresu. Čeprav smo iz različnih krajev, smo vsi mladi enotnega mišljenja, da je naša perspektiva tudi v bratstvu in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter v neuvrščeni zunanjepolitični usmeritvi. Kongres bo ob koncu svojega dela sprejel statut nove organizacije, akcijsko-politični program in resolucijo o mednarodni aktivnosti in sodelovanju Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Od 94 slovenskih delegatov je trinajst delegatov iz devetih občin širše Dolenjske. Zavedajoč se odgovornosti pred vsemi mladimi ter celotno jugoslovansko družbo, ne pozabljamo besed Ivana Cankarja: „Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glejte, na vaših plečih bo slonelo življenje.“ LOJZE RATAJC V s Po stopinjah očetov, bratov 175 tabornikov in tabornic iz štirih enot v novomeški občini je s partizanskim pohodom na Frato počastilo bližnji državni praznik SFRJ V soboto, 16. novembra, je občinska Zveza tabornikov Novo mesto pripravila partizanski pohod na Frato, posvečen letošnjemu dnevu republike. Udeležilo se ga je 175 tabornikov in tabornic, medvedkov in čebelic iz štirih dolenjskih taborniških enot. Odred gorjanskih tabornikov (OGT) je zastopalo 98 udeležencev, Odred mladih kurirjev iz OŠ Bršlin (OMK) 17, Odred samotnega hrasta iz Šentjerneja (OSH), 27, iz Čete prijateljev zelenega gozda (Straža) pa je prišlo 32 udeležencev. Na Frato, to znamenito postojanko prvih novomeških partizanov iz SREČANJE DOMSKIH DELAVCEV V soboto, 16. novembra, so sc prvič v letošnjem šolskem letu zbrali na Mirni gori domski delavci-vzgoji-telji in prvikrat z njimi tudi administrativni delavci dijaških domov iz ožje Dolenjske in Zasavja. Na dopoldanskem občnem zboru so pregledali opravljeno delo v minulem šolskem letu ter izvolili novo vodstvo in troje komisij, ki bodo med posvetoma z odborom sprejemale delovni načrt domov, tekmovanj mladine, razpored predavanj in drugo. JANEZ DOLENC jeseni 1941, so prišli taborniki in tabornice iz raznih smeri: iz Mirne peči. Straže in Novega mesta. Najmlajši taborniki - medvedki in čebelice - so odšli na pot iz Prečne, do tja pa jih je potegnil avtobus „Gorjancev11. - Na Frati nam je ob tabornem ognju obudil svoje spomine na prve dni partizanstva znani novomeški prvoborec tovariš Niko Šilih, zdaj glavni direktor podjetja Jugotekstil iz Ljubljane. Tako smo zvedeli od udeleženca NOB in enega prvih dolenjskih aktivistov ter partizanov, kako se je začela revolucija v naših krajih. Da bi bilo srečanje še prijetnejše, so se ekipe posameznih enot pomerile v taborniških veščinah: zadevanju cilja in spoznavanju rastlin. Po Več spodbud naložbam Posvetu medobčinskega sveta SZDL v Kostanjevici 14. novembra so prisostvovali predstavniki občinskih skupščin, interesnih skupnosti in večjih delovnih organizacij, da bi skupaj oblikovali pripombe k dolgoročni politiki razvoja Jugoslavije ter spregovorili o izhodiščih za družbeni plan Slovenije do 1980. leta. Slišali smo na primer, da je izredno raznoliko Jugoslavijo težko predstavljati v povprečju in da so nekatere ključne stvari, kot je ener- getika, prepuščene v reševanje republikam, čeravno je to zelo drago. V razpravah o slovenskem razvoju so se udeleženci med drugim ustavili pri izredno velikem deležu investicij v energetiko, ceste in surovinsko področje, ki malo vračajo. Poudarjena je bila misel, da sc mora Slovenija s svojo proizvodnjo vklopiti v ostalo Jugoslavijo in postati pobudnica prodora v svet. Opozorili so šc na potrebo po večji pomoči nerazvitim območjem Slovenije, spodbujanju investicij v te kraje in po enotni rizični skupnosti zdravstvenega varstva itd. J.T. zanimivem boju sta si prvo mesto v zadevanju cilja razdelili ekipi iz odreda MK in ČPZG, ki sta desetkrat zadeli v črno! V spoznavanju rastlin je zmagala ekipa tabornic iz OGT, ki je dosegla vseh 16 možnih točk, druga je bila ekipa OMK, tretja pa ekipa šentjernejskih samotnih hrastov. Polni lepih vtisov, saj smo se dolenjski taborniki po mnogih letih ponovno zbrali v tako velikem številu, smo sc razšli z željo, da v odredih in četah nadaljujemo naše delo. T. D. IN STAREŠINE ZA KOZJANSKO Občutek solidarnosti je ob vsakem trenutku prisoten med pripadniki Jugoslovanske ljudske armade. Tokratna solidarnostna akcija za pomoč prizadetim na Kozjanskem je še posebno uspešna. Na pobudo občinske konference Zveze komunistov brežiške občine so se organizacije Zveze komunistov v garniziji Cerklje vključile v zbiranje denarne pomoči. V dobro organizirano akcijo so se vključili tako vojaki, starešine, kot tudi občani, zaposleni v garniziji. Zbrali so 36.681 dinarjev, poleg denarja pa so nekateri prispevali tudi obveznice posojila za izgradnjo cest v SR Bosni in Hercegovini, tako da znaša celotni znesek, namenjen Kozjancem, 36.981 dinarjev. Ob tem moramo nedvomno še posebej omeniti solidarnost vojakov, saj so kljub skromnim prejemkom prispevali pomemben delež; nekateri so prispevali tudi po 60 din, mnogi so odstopili celotno .vojaško plačo*. DUŠKO MARAŠ 48 stanovanj zgrajenih solidarno Kočevje: prihodnje leto jih bo spet zgrajenih najmanj toliko - V petih do osmih letih bodo rešeni vsi najnujnejši stanovanjski problemi 48 družin z manjšimi dohodki in mladih družin je dobilo 14. novembra v občini Kočevje odločbe za vselitev v nova stanovanja, zgrajena z denarjem iz solidarnostnega stanovanjskega sklada. tudi manj srečnih družin. Stanovanja so zgrajena iz prispevkov za solidarnostni stanovanjski sklad, kijih Stanovanja, ki so v treh blokih, še niso popolnoma dokončana, vendar bo prvi blok vseljiv predvidoma še ta mesec, naslednja dva pa do konca leta, če ne bo kakšnih izrednih ovir. Med temi stanovanji bo 25 dvosobnih, 19 enosobnih in 4 garsonjere. Če bi gradili večja stanovanja, bi jih bilo seveda manj in zato bi bilo plačujejo vsi zaposleni in upokojenci, pa tudi zasebniki. Veljala bodo po šc nepopolnih podatkih okoli 10 milijonov. Razen tega jc ta sklad prispeval 420.000 din za gradnjo štirih stanovanj za učitelje v Vasi-Fari in za 3 PROSTA DELOVNA MESTA! Klinični center v Ljubljani— TOZD Klinična bolnišnica za pediatrijo objavlja prosta delovna mesta 10 SREDNJIH MEDICINSKIH SESTER Pogoj: Končana srednja šola za medicinske sestre vseh smeri. Samska stanovanja so na razpolago. Rok za zbiranje ponudb je 10 dni. Vloge je nasloviti na odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Klinične bolnišnice za pediatrijo, Ljubljana, Vrazov trg 1. stanovanja za Rome v Zeljnah, ki jih še gradijo. Predsednik solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Kočevje Stane Zemljak je v krajšem nagovoru pred podelitvijo odločb poudaril, da so bila vsa stanovanja razdeljena v skladu s pravilnikom, čeprav so nekateri skušali priti do odločb tudi po „zvezah". Če bo kdo dobil dvosobno ali enosobno stanovanje, pa je odločalo predvsem število družinskih članov prosilca in njihovo zdravstveno stanje. „Zavedati se morate, da so stanovanja, za katere ste danes dobili odločbe, zgrajena s prispevki vas in vseh vaših delovnih tovarišev, sc pravi vseh delovnih ljudi v občini. Zato jih tudi lepo vzdržujte in varujte!" jc poudaril Stane Zemljak, ki je ob zaključku zaželel vsem prejemnikom odločb, da bi v novih stanovanjih srečno, zdravo in zadovoljno živeli. Ob zaključku velja omeniti še eno misel predsednika Zemljaka, in sicer, naj vsi ob vselitvi v nova stanovanja predajo ključe izpraznjenih stanovanj komisiji za dodeljevanje stanovanj, ki jih bo spet pošteno razdelila najbolj potrebnim občanom. Dogajalo se je namreč, da so v preteklosti nekateri dajali ali celo prodajali ključe znancem in drugim, ki so sc nato v izpraznjena stanovanja vselili brez odločb in ne da bi počakali na odločitev komisije. J. PRIMC Stane Dolanc: Ne se skrivati za splošnimi gesli Občinski komite se ne more skrivati za kakimi splošnimi gesli in deklaracijami. Občinski komite ne more resolucije republiškega ali zveznega kongresa kratko in malo prebrati v osnovni organizaciji. Dolžnost občinskega komiteja je, da to politično direktivo in stališče preoblikuje za svoje razmere, okoliščine, možnosti in potrebe. Naša politična akcija mora izhajati iz teh naših razmer, potreb, možnosti itd. Komite pa ne sme biti samo organizator, ne sme samo prilagajati in konkretizirati vsega tistega, kar prihaja iz centra republike, temveč mora biti hkrati tudi analitik, organ, ki bo združeval politična stališča, ki prihajajo iz naših osnovnih celic, in jih sporočal centru. Po drugi strani pa mora biti komite pobudnik političnih akcij ne samo v Zvezi komunistov, temveč tudi v omenjenih stikih s Socialistično zvezo, mladino, drugimi družbenimi organizacijami, samoupravnimi strukturami. (Sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS na seji kbmiteja ZK v Titovem Užicu) Zvone Dragan: Brez boja živeli z inflacijo Začeli smo vse bolj brez pravega boja živeti z inflacijo, se v miselnosti, psihologiji in praksi navajati nanjo in jo s tem avtomatsko tudi neprestano spodbujati. Navadili smo se na skokovito popravljanje cen, upravičeno in neupravičeno, tako da se s cenami pokrivajo vse, tudi neracionalne, neekonomične in nerentabilne gospodarske dejavnosti, različne nerealne potrošniške ambicije in podobno. Čeprav nismo nikoli priznali, da soglašamo z inflacijo, da jo podpiramo — nasprotno, prepričevali smo se nenehoma o tem, da je treba ravnati stabilizacijsko — pa se je kljub temu čedalje bolj poglabljala razlika med deklaracijami in prakso, tako gospodarskih subjektov kot nosilcev ekonomske politike. Lahko bi celo postavili tezo, da je naraščajoča inflacija zadnjih let v dobršni meri tudi izraz naše politične nemoči, da bi se odločneje spopadli z njenimi izvori in nosilci. Vse preveč smo se zadovoljevali z različnimi pokazo-valci poprečnega stanja. (Podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS v zadnji številki Teorije in prakse) SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža, očeta in starega očeta JAKOBA SIMEONOVA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje in ga pospremili do njegovega zadnjega doma. Še posebna zahvala dr. Levstiku iz Krmelja za dolgo zdravjjenje, sindikalni podružnici Kolinska Mirna, Gradis Jesenice, Zvezi borcev Tržišče, tov. Močanu za poslovilni govor pri odprtem grobu ter župniku za opravljeni obred, še enkrat vsem skupaj iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerki Mimi in Lojzka z družinama, sinovi Karel, Slavko, Lojze in Franci z družinami in drugo sorodstvo Zgornje Vodale, 11. novembra 1974 ZAHVALA , Ob smrti našega dragega moia, očeta, starega očeta in brata ALOJZA KOŠIRJA partizansko ime RIS rezervnega kapetana I. klase iz Gor. Straže se najlepše zahvaljujemo Štefki Dragan in Rezki Vitaševič za njuno pomoč in skrb. Prav tako sc zahvaljujemo dr. Zivkoviču za večletno zdravljenje in zdravstvenemu osebju novomeške bolnice pljučnega oddelka, Frankovi za denarno pomoč, podjetju Novo-Ics za razumevanje, vence ter pomoč, župniku za cerkveni obred ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje in vence. Vsem šc enkrat najlepša hvala! Žalujoči: žena Neža, otroci Angelca z družino, Micka z možem Jožetom, Lojzka, Joža, Ludvik in Lojze, bratje in sestre Gor. Straža, 11. novembra 1974 To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! TEČAJ IKEBANE NA GRMU Na naši šoli imamo v okviru hortikulturnega društva tudi tečaj ikebane. Ikebana je vrsta aranžiranja cvetja, ki je doma na Japonskem. Tečaj na naši šoli vodi Andreja Murn, ki ima že veliko izkušenj in nam zato veliko pove, pokaže in nariše. Zmeraj, kadar pridemo, nas na tabli čaka narisan nov stil, po katerem naj bi se ravnali. Kajpak ga lahko upoštevamo le, če imamo primerne vaze in rastline, sicer pa si izberemo svobodni stil ali pa si rože sposodimo pri sosedu. Upam da se bom naučila vsaj toliko, da bo naš dom vedno krasilo nekaj ikeban. LILJANA KAPŠ, literarni krožek osnovne šole Grm, Novo mesto ^ v KRMELJ: RAZPIS REFERENDUMA Na razširjeni seji koordinacijskega odbora krajevne organizacije SZDL v Krelju so sprejeli sklep o razpisu referenduma o samoprispevku za asfaltiranje cest, kar pripravljajo tudi v sosednjih krajevnih skupnostih v Šentjanžu in Tržišču. Pogovo-nh so se tudi o bližnjih volitvah delegatov samoupravnih interesnih skupnosti, za kar so evidentirah 16 kandidatov. B D ODMEVI NA ČLANKE ODMEVI NA ČLANKE ODMEVI NA Še: »Vroča juha neke mlačnosti« »Pristojni organi bi morali najti krivca, če so Požunove obtožbe resnične, sicer pa kaznovati Požuna zaradi klevetanja!« V pogovoru s piscem članka „Vroča juha neke mlačnosti44, kije bil objavljen v zadnji številki Dolenjskega lista, sem odklonil izjavo v zvezi s sporom med Požunom in Auerjem, ker se nisem maral vmešavati, vendar me je vsebina članka prisilila, da kot občan povem svoje mnenje in ovržem trditve v članku, ki so v zvezi z mojo službo gradbenega in urbanističnega inšpektoija. O zadevi nisem hotel izjaviti ničesar, ker se mi zdi, da je bilo zaradi tega prelitega dovolj črnila in preveč brezplodnih razprav. Mislim, da bi morali zadevo reševati pristojni organi, da bi jo rešili strokovno in nepristransko, tako kot v primerih drugih občanov. Ne vem, zakaj so v tem primeru naredili izjemo. Požunove obtožbe so težke, zato jih ne bi smeli reševati laično. Pristojni organi bi morali najti krivca ali krivce, če so Požunove obtožbe resnične, v nasprotnem primeru pa kaz- se ne bom skrival za druge, kot to počno nekateri. STANE KOČEVAR, gradbeni in urbanistični inšpektor, Sevnica ***** Na sliki z leve proti desni sta s Tolstega vrha 7. zakonca Janez in Terezija Šiško »Da« po 50 letih zakona »,Kako se počuti človek, ko po 50 letih skupnega življenja Pred matičarjem še enkrat reče *“• Janez Šiško si je ob tem vprašanju pogladil brke in se pridno zasmejal, njegova žena ^ija, ki je držala v nam«šju velik šop rdečih nageljnov, pa je odgovorila, da zelo dobro. Zlato poroko sta zakonca £»sko s Tolstega vrha 7 pri Orehovici praznovala kar doma. „V . “rogu svojih otrok, vnukov, prijateljev in gostov se počutiva še najbolje,“ sta poudarila oba. tako je bila majhna prijazna Kuhinja 16. novembra ob 15. uri za. Vs.e kar pretesna. Domača rniza je bila polna jedi in pijače, rrav tako kot pred 50 leti (10. novembra 1924), ko sta se vzela Janez Šiško, rojen 3. junija 1900 Dol. Suhadolu, in Terezija ranko, rojena 29. maja 1898 v •»rastju. V zakonu se jima je ro-uo šest otrok, dva pa sta kot partizana padla v vojni. Janez Šiško, ki ga ljudje še danes poznajo kot priljubljenega družbenopolitičnega delavca, je bil med vojno partizan in kočevski odposlanec, prejel pa je tudi priznanje OF, ki mu ga je podelila občinska konferenca SZDL iz Novega mesta. Janez je še danes živahen mož, zelo rad prebira časopise in razmišlja o dogodkih po svetu. Tudi njegova žena, čeprav je nekoliko šibkega zdravja in težko hodi, je živahna. Oba sta močno vesela, kadar sc doma zberejo otroci. Pogledati deset živahnih vnukov in vnukinj, ki se razposajeno igrajo, lovijo, pojejo ah prepirajo, pomeni za oba slavljenca pravo radost. In na koncu: zakoncema ob visokem jubileju čestita tudi uredništvo Dolenjskega lista, kajti Janez Šiško je ob rojstvu našega tednika zanj napisal prvi uvodnik. novati Požuna zaradi kleveta-nja^ Članek je bil bolj škodljiv kot koristen, saj je avtor z njim dal prav tistim, ki so že vnaprej predvidevali, kakšen bo končni razplet spora. Tudi je sprožil še več govoric. Pisec je našel dva grešna kozla: res je vse prizadete krenil po nosu, toda glavna krivica sva Požun in jaz. Požun zato, ker si je ob hiši zgradil pomožni objekt na tujem svetu, čeprav ima za to gradnjo vsa potrebna dovoljenja (kar je bilo leta 1966 redkost), In pa ker je hotel, da bi nemoteno prišel okoli hiše po svojem, dokupiti del velike parcele, ki jo je štiri leta pozneje v celoti kupil Auer, današnji Požunov sosed. Auer je plačal za pretežni del parcele po 2 din za kvadratni meter (parcela ima cca 1300 m2), torej .ceno, ki velja za kmetijsko, in ne za stavbno zemljišče. Reakcija preprostega delovnega človeka Požuna je razumljiva. Drugi krivec sem jaz, ker sem dovolil Aueiju zidati v nasprotju z lokacijsko dokumentacijo. Piscu sem povedal, da sem 1971 naredil inšpekcijski ogled te gradnje. Povedal sem mu, da sem ugotovil, da je gradnja usklajena z lokacijsko dokumentacijo. Nisem mu pa povedal, da je bila pravzaprav lokacijska dokumentacija usklajena z dejanskim stanjem in da obstajata v resnici dve zazidalni situaciji, kar pa sem ugotovil šele letos, ko sem na zahtevo javnega tožilca raziskoval zadevo. Obstaja namreč še ena zazidalna situacija, s katero je dejanska lokacija popolnoma nasprotna, kot trdi tudi Požun. Zakaj dve zazidalni situaciji, kdo je zahteval in kdo naročil drugo, nisem mogel ugotoviti. Ponavljani pa, da nisem imel vzroka za ukrepanje. Sem na izpostavljenem delovnem mestu in moram velikokrat ukrepati v škodo občanov; zaradi tega sem izpostavljen očitkom in celo napadom. Torej sem primerna oseba, da name zvalijo krivdo drugih. V tem primeru pa ne maram požreti tega, kar so skuhali drugi. Če pa bo dokazana tudi moja krivda, Ko je krsta padla na tla Še vedno pod vtisom skrajno mučnega dogodka sem se odločil, da vam opišem primere, ki nikakor ne morejo biti čast v tovarni pogrebne opreme „MENINA “ iz Kamnika. Gre namreč za naslednje: 21. 10. 1974 je bila pokopana Katarina VRŠČAJ iz Črnomlja, C. heroja Starihe. Ko so nosači hoteli krsto s pokojnico dvigniti na voz, so se odlomile ročke na krsti, krsta je padla na tla in se po pripovedi prisotnih pogrebcev - odprla. 5. 11. 1974 je bila pokopana Marija ROMŠEK iz Vel. Lahinje pri Črnomlju. V tem primeru so nosači krsto dvignili v sobi, da bi jo nesli iz hiše. Toda takoj, ko so jo dvignili, so se odlomile ročke, krsta s pokojnico je padla na tla in se odprla. In končno: 5. 11. 1974 sem pokopaval lastno mamo, Stanislavo KOLBE-ZEN iz Črnomlja, Sadež 15. Kaj sem doživel, kaj žena in otroci in kaj so doživeli svojci in pogrebci, je težko opisati. Ko so nosači dvignili krsto s pokojno mamo z voza in jo hoteli pred pokopališčem v Vojni vasi položiti na nosila, so se odtrgale tri ročke in krsta je zgrmela na sredo ceste. Kaj naj rečem na vse to? Vsekakor nič pohvalnega o MENINI. Mislim, da gre tudi tu nekaterim le za dober zaslužek brez trohice odgovornosti. Sprašujem se, kako bi reagiral nekdo, ki te krste izdeluje, če bi njegov dragi zletel na cesto, kot so moja mati in ostali pokojniki, katerih primere sem opisal. Pripomnim naj še to, da stane krsta pribl. 220.000 Sdinf FRANC KOLBEZEN Črnomelj, Sadež 5 PROSTA DELOVNA MESTA trimo trebnje TREBANJSKA INDUSTRIJA MONTAŽNIH OBJEKTOV Na podlagi 37. člena Statuta „Trimo" Trebnje delavski svet razpisujč (reelekcija) v delovno mesto individualnega izvršilnega organa in vodilnih delovnih mest: 1. GLAVNEGA DIREKTORJA 2. DIREKTORJA FINANČNO-RAČUNSKEGA TORJA 3. DIREKTORJA RAZVOJNO-PROJEKTIVNEGA TORJA 4. VODJO PLANSKE SLUŽBE SEK- SEK- Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad 1) visoka ali višja izobrazba strojne, ekonomske ali organizacijske smeri — 8 let prakse, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih — moralno-politično neoporečnost — predložiti program razvoja podjetja. Ad 2) visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri in 8 let prakse. Ad 3) visoka ali višja izobrazba ekonomske ali statistične smeri in 8 let prakse Ad 4) visoka ali višja strokovna izobrazba strojne, gradbene ali ekonomske smeri in 8 let prakse. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili v roku 1& dni od dneva objave na: „TRIMO" (razpisna komisija), Prijati jeva 12, 68210 Trebnje. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 15 dni od zaključka razpisa. Inflacijska podgana gloda Še eno pismo razočaranega varčevalca - Vsak dan prinaša izgubo - Kaj na stara leta? Še en „norec“ se pridružuje besedam, ki jih je napisal v pismu bralcev, objavljenem v zadnji številki Dolenjskega lista „Varčevalec" in jih odobrava. Take resnice Dolenjski list še ni zapisal, odkar izhaja, berem ga pa že od prve številke naprej. Ali moramo res biti vlagatelji žrtev hude inflacije? Če je že inflacija svetovni problem in seje manjša država ne more ubraniti, naj sc njeno breme razdeli na vso skupnost, ne pa da nekateri zaradi inflacije z lahkoto odplačujejo kredite, si lahko kupujejo drage predmete, mi varčevalci, ki smo verjeli v poštenost in najpravičnejšo, socialistično družbeno ureditev, pa propadamo. Vsak dan nam prinaša izgubo. Posebno starejši ljudje, ki smo težko delali in si ves čas pritrgovali, da bi imeli v starosti za kak priboljšek, z žalostjo gledamo, kako naše prigarane, vložene bankovce gloda inflacijska podgana. Zatorej predlagam, da hranilnice preimenujemo v zapravljalnice, in kreditne banke v loterijske igral- nice z možnostjo gotove obogatitve. Tisti, ki so špekulirali s krediti in so obogateli, nas imajo upravičeno za norce. Tudi mi spoznavamo in čutimo krivico na svoji koži in v svojem žepu. Lahko bi še pisal in dokazoval posamezne krivične primere, a sem tako žalosten nad takim početjem, ki enim ponuja bogastvo, drugim pa beraško palico, da mi zmanjkuje besed. Rad bi zvedel, zakaj je tako. Kdor mi to lahko pojasni, mu obljubljam, da mu zapuščam vse svoje od inflacije uničeno beraško premoženje. Ne bi se jezil, ko bi bil kakšen delomrznež, toda 50 let sem gospodaril in delal na kmetiji. Če bi vedel, da bom doživel tako razočaranje, bi si prihranil vsaj mučenje v gestapovskih ječah ... Tesno mi je pri srcu, zato prosim, da naj bo moje pismo anonimno, da se mi ne bi hinavski socialisti smejali v brk, češ, prav ti je! RAZOČARANI VARČEVALEC V obveznem šolanju: nad 80 Romov dn *h razPrava®1 na sestankih predstavnikov občinske skupščine, zbeno-političnih in družbenih organizacij, šol, izobraževalne upnosti, centra za socialno delo SO Novo mesto, občinskega ora. Rdečega križa ter zavoda za zaposlovanje v Novem mestu jmo v juliju 1971 sklenili, kako se bomo skupno zavzeli za načrtno iz^matično reševanje problema življenja, zaposlovanja, dela in ,.evanJa R°mov> zlasti mladih iz družin Romov na celotnem močju občine Novo mesto. Nekaj dni po sprejetih sklepih smo se odpravili v najštevilnejše naselje Ciganov na našem območju, to je Žabjek pri Novem mestu. Sestanek s Cigani je bil množičen. Sodelovanje v diskusiji je bilo prav zadovoljivo in Cigani so postavljali zahi-mive predloge, vprašanja pa tudi zahteve. Njihove želje so seveda bile, naj bi jim zboljšali bedno življenje, Komi (Foto: S. Mikulan) naj bi jim priskrbeli zemljišče za gradnjo stanovanjskih hišic, in seveda upoštevali želje glede na njihove prijateljske odnose in sorodstvene vezi. Želeli so, naj bi se moški pa tudi za delo sposobne žene primerno zaposlili. Tudi na redno obvezno izobraževanje svojih otrok so pristali brez kakršnihkoli posebnih ugovorov, le da bi dobili možnosti za primernejše oblačenje v času obiska šolskega pouka in da bi se izboljšala prehrana ter uredili pogoji za učenje. Taka posvetovanja so sc nadaljevala še v drugih taborili - v Pogan-cih, v Šmihelu in Ruperč vrhu ter sc povsod končala uspešno. Za posamezna področja smo naloge različno izvajali in izvedli. Ustrezni organi, odgovorni za izobraževanje, za socialno skrbstvo in zdravstvo ter občinski odbor RK smo prevzeli priprave za redno osnovno izobraževanje mladih iz teh družin. Evidenca centra za socialno delo je izkazovala preko 100 šoloobveznih otrok, živečih na območju občine Novo mesto. Vse te je bilo treba pripraviti za šolo, čeprav so bili mnogi do tedaj daleč, daleč od šole in nanjo niso niti pomislili. Vendar je bila zavzetost organizatorjev in Romov tolikšna, da so bili uspehi kmalu zelo vidni. Prva naša misel, da bi te otroke izobraževali nekje ločeno, nam ni uspela. Staro poslopje nekdanje osnovne šole v Mirni peči je bilo v razpadajočem stanju, adaptacija bi bila silno draga, kopalnice ne bi bilo, jedilnice in kuhinje tudi ne, pa tudi redni prevozi od šotorov v raznih njihovih naseljih in nazaj nam ne bi uspeli. Odločitev za šolanje v krajih, kjer prebivajo, nam je uspela. Skupno s ciganskimi družinami smo sc strinjali, naj vse osnovne šole vpišejo v obvezno šolanje tudi otroke družin Romov v krajih, kjer je njihovo „stalno" bivališče. Zaradi takih skupnih sklepov menda družine Romov v Suhi krajini še danes nimajo stalnega bivališča, otroci pa tudi ne obveznega izobraževanja. Skupaj smo se še dogovorili, da bomo otrokom Romov, ki se bodo vključili v obvezno šolanje, pomagali z oblačili, z dopolnilno šolsko prehrano, z učbeniki in ostalimi učnimi pripomočki in da bomo vsem omogočili vsakodnevno kopanje v topli vodi, ko bodo prispeli v šolo, če jim dom tega ne bo mogel nuditi. Rekli smo, da jim bomo pomagali tudi s prevozi v šolo in nazaj. V Šentjerneju, Orehovici in Birč-ni vasi, pa tudi v Šmihelu in Škocjanu je bil redni šolski obisk Romov v več primerih že uveden, v času našega sistematičnega priza'devanja zanje pa se je izboljšal. Posebno velik uspeh je bil že isto leto dosežen v Žabjeku in v šoli Bršlin, kjer prej ni bilo primerov rednega šolanja otrok Romov. Od tedaj so vsako leto redni in novi vpisi, prejšnji novinci pa nadaljujejo šolanje skupno z ostalimi šolarji v višjih razredih. Na tej šoli je danes všolanih 45 otrok Romov. Po 7 otrok Romov obiskuje osnovni šoli v Šmihelu in Birčni vasi, 11 v Šentjerneju in v Orehovici, 4 v Škocjanu, 1 v Otočcu, ostali pa v posebni osnovni šoli v Šmihelu. V obvezno šolanje nismo uspeli zajeti večine tistih otrok Romov, ki so bili stari nad 12 let in do šolskega leta 1971/72 v šolo niso bili vključeni. Posebno vprašanje je obvezno šolanje otrok družin Romov v Suhi krajini, kjer nimajo izbrane ali določene lokacije stalnega prebivanja, kjer njihovi družinski poglavarji nimajo redne zaposlitve in se zato po stari tradiciji selijo tudi iz občine v občino. Naj bi se tudi za njih, kakor za vse ostale, čimprej pozanimali skupno ustrezni organi: za zaposlovanje, za stanovanjske zadeve, za zdravstvo in socialno skrbstvo, za izobraževanje in še drugi z območij dolenjskih občin, da bi tako poleg drugih vprašanj življenja Romov rešili tudi vprašanje rednega obveznega šolanja vseh šoloobveznih otrok Romov. Za izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti Novo mesto IVAN GRAŠIČ i »d* IK POHODI ŠOLARJEV Vsi učenci od 1. do 8. razreda osnovne šole Kočevje so imeli 31. oktobra športni dan. Organizirali so , več pohodov in orientacijskih pohodov v okolico mesta, nekateri so šli tudi na Rog in po pobočju Stojne. Člani FKK so šli na pohod s kamerami in posneli lepo število jesenskih motivov. V torek, 29. in sredo, 30. oktobra, pa so pionirji obiskali gro bove padlih borcev, jih okrasili s cvetjem in prižgali svece. V. I. SESTANEK PRED PRVO REDNO SEJO Na enem izmed zadnjih sestankov predsedstva občinske konference ZSM Metlika, na katerem so bili tudi predstavniki-delegati iz treh osnovnih organizacij, so se člani predsedstva še enkrat seznanili z vsemi sklepi 9. kongresa socialistične mladine. Komisiji za pripravo prve redne letne konference so dali nalogo, da mora pripraviti dober program dela, ki se mora ravnati po smernicah kongresa. Na sliki: udeleženci seminarja med poslušanjem enega izmed predavanj. Za otroke čimveč dobrih igrišč Na tridnevnem seminarju ZPM Slovenije: hitreje ustanavljati vzgojno-var-stvene ustanove v bolj naseljenih krajih - Čimveč dobrih igrač Zveza prijateljev mladine Slovenije je prejšnji četrtek, petek in soboto pripravila v novem hotelu na Otočcu tridnevni seminar delavcev Zveze prijateljev mladine. ju, ki je bil Na seminarju, ki je bil sestavljen iz predavanj, dela po interesnih skupnostih (svet za delo s pionirji, svet za delo s starši in svet za predšolsko vzgojo) in z zaključnega seminarja, na katerem so ocenili tridnevno delo, so sodelovali predsedniki in sekretarji občinskih ZPM, mentorji, delavci ZPM Slovenije in nekateri gostje. Drugi dan se je seminarja udeležil tudi Vlado Beznik, podpredsednik SZDL Slovenije, ki je spregovoril o družbeni vlogi Zveze prijateljev mladine. Ko so se udeleženci seminarja pogovarjali o predšolski vzgoji in varstvu, so opozorili, da je potrebno hitreje ustanavljati nove vzgojnovar-stvene ustanove v bolj gosto naseljenih krajih, kjer so zaradi večje zaposlenosti obeh staršev iz dneva v dan večje potrebe po takih prostorih. Pogovarjali so se tudi o velikih možnostih, ki jih imajo Društva prijateljev mladine ob sodelovanju staršev in ob strokovni pomoči strokovnjakov pri ustvarjanju igrišč za otroke. Vse udeležence so opozorili na priročnik ZPM - „Otroška igrišča1*. Prav tako, kot so za otrokov razvoj potrebna igrišča, ne bi smeli pozabi- ti tudi na dobre igrače, ki so ena od osnovnih potreb predšolskih otrok. Ker postajamo narod z velikim številom starejših oseb, bi na pod- SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME Planinska sekcija novomeške gimnazije bo v soboto, 23. novembra, pripravila sejem rabljene smučarske opreme, ki bo od 9. do 12. ure v gimnaziji. Člani sekcije vabijo na sejem vse dijake, dijakinje in profesorje, ki žele kupiti ali prodati del smučarske opreme. DELOVNA AKCIJA MLADIH IZZAMEŠKEGA Mladinke in mladinci iz Zameške-ga so v nedeljo, 10. novembra, pripravili delovno akcijo. 15 mladih je posipalo 5 kilometrov ceste od Zameškega do Šentjerneja. Za nadaljnje delo naj bi poskrbela KS Šentjernej, ki pa se svoje naloge še ni lotila. Mlade iz Zameškega sedaj zanima, ali so cesto posipali zastonj. (D. J.) ročju pomoči tem osebam lahko koristno zaposlili še več mladih podmladkarjev Rdečega križa in cicibanov. Svet za delo s starši je poudaril, da mora to postati del vsebine dela Zvez in društev prijateljev mladine. Zato se morajo ustanavljati sveti oziroma aktivi za delo s starši pri občinskih Zvezah in društvih prijateljev mladine, ki bodo imeli važno vlogo pri vzgoji njihovih staršev, ki postaja v našem času vedno bolj potrebna. 00 ZSMS TUDI V PODGRADU V nedeljo, 10. novembra, so se po dolgem času zopet zbrali mladi s Podgrada in v svojem kraju ustanovili osnovno organizacijo Zveze socialistične mladine Slovenije. Delegatka IX. kongresa ZSMS Branka Bukovec je v novo organizacijo sprejela 30 mladink in mladincev, ki so se odločili, da bodo v organizaciji odslej delali bolj vestno. Predsednik organizacije bo še naprej Jože Kastelic, ki je Bukovčevo seznanil o prvi akciji mladih na Podgradu. V teh dneh bodo preuredili kletne prostore v osnovni šoli, v katerih se bodo lahko srečevali tako mladi, kot tudi starejši občani. (B. B.) KAKO 2IVIMO?—i Nagrada obvezuje Zdenka Strajnar je učenka osnovne šole v Dolenjskih Toplicah. V šoli je pridna, razen tega pa pomaga urejevati šolsko glasilo Rog, ki je prejelo na srečanju pionirjev dopisnikov v Vinici prvo nagrado - pisalni strojček. Zdenka nam je o delu v novinarskem krožku na njihovi šoli povedala: „V-uredništvu nas dela šest, naša mentorica pa je tovarišica Zora Može. Kot vsak krožek ima tudi naš delovni načrt, ki smo ga sprejeli na pionirski konferenci. In kako smo sprejeli prvo nagrado? Vsi, ki delamo v „uredništvu", smo se je razveselili, saj je lepo priznanje, če dobiš v tako hudi konkurenci slovenskih osnovnih šol nagrado za najboljše glasilo. Zavedamo se, da bomo težko popovili uspeh, toda nagrada je obveznost, da bomo tudi vnaprej resno delali. Kakšen je naš načrt? V glasilu moramo zajeti vse važne šolske novice, predstaviti najboljše učence, skrbeti moramo za stenski časopis in ga primemo urejati. Prav tako moramo paziti na naše naslednike, ki bodo prevzeli naše delo. Na sestankih smo se žc večkrat pogovarjali, da bi bilo prav, ko bi pripravili predavanje, na katerem nas bi povabljeni novinar seznanil z osnovnimi novinarskimi zvrstmi. Pridobljeno znanje bi nam olajšalo delo pri šolskem glasilu, ki bi tako postalo še boljše.1* Mladi radi plešejo —— ------------------------------ Novomeški plesni klub: odslej tudi športni ples Ni dolgo tega, ko je nekaj mladincev v Novem mestu, sicer aktivnih športnih plesalcev pri študentskem plesnem klubu v Ljubljani, začelo razmišljati o ustanovitvi plesnega kluba v Novem mestu. Pod vodstvom Dušana Podkrižnika, ki je sedaj predsednik novomeškega kluba, je zastavljeno delo hitro in dobro steklo. Uspeh pride z resnim delom V soboto, 16. novembra, je imela občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Novo mesto v kinodvorani Doma JLA 1. sejo po IX. kongresu slovenske mladine. Na seji, ki se je je udeležilo 110 delegatov osnovnih organizacij ZSMS, je bilo več kot 100 gostov, med njimi sekretar občinskega komiteja Janez Slapnik, predstavnik novomeških borcev Jože Butara in predsednik Zveze socialistične mladine Slovenije Ljubo Jasnič. Takoj po pozdravnih besedah je spregovoril Marjan Pavlin, predsednik občinske konference. V referatu „Pomen in vloga Zveze socialistične mladine v nadaljnjem razvoju samoupravnih socialističnih družbenih odnosov v novomeški občini“ je poudaril, da imajo tudi mladinci veliko zahtevnih nalog. Uresničili jih bodo lahko samo z resnim, doslednim in dobro organiziranim delom. Natt) so delegati osnovnih organizacij sprejeli delovni program OK ZSMS Novo mesto in za predsednika občinske konference izvolili zopet Marjana Pavlina, za podpredsednika Borisa Dularja in za sekretarko Jano Kapler. Prav tako so izvolili novo predsedstvo občinske konference, člane odbora za pritožbe in nadzornega odbora občinske konference. Vsi delegati in gostje so navdušeno pozdravili tudi govore Jožeta Butare, Janeza Slapnika in Ljuba Jasniča. Že aprila so pripravili prvi tečaj. Med mladino je vzbudil precej zanimanja. Tečaj se še ni dobro končal, ko so pripravili s; pomočjo ljubljanskih tovarišev republiški plesni turnir; bil je eden najboljših v letošnjem letu. Takoj po tem turnirju -ogledalo si ga je več kot 250 Novomeščanov — so pripravili nov plesni tečaj. Precej mladih so morali odkloniti, ti pa se bodo lahko naučili prvih plesnih korakov v začetku decembra. Prihodnji mesec bo klub začel gojiti tudi športni ples, ki ima v Jugoslaviji vse več privržencev. V dveh plesnih tečajih se je do sedaj naučilo plesati okoli 200 mladih Novomeščanov. Veliko zaslug za to gre tudi vodstvu Doma JLA, zlasti načelniku, ki je poskrbel, da so v njihovih prostorih tečaji nemoteno potekali in da je novomeški plesni klub sploh zaživel. Sedaj bodo mladi plesalci poskušali v sodelovanju z Domom JLA poskrbeti za rednejšo in mladini primemo zabavo. V obliki družabnih plesnih večerov, na katere bodo vabili tudi starejše, bodo poskušali „plesno kulturo“ v Novem mestu, kdaj kasneje pa tudi po drugih mestih, dvigniti na višjo raven. KVIZ OB 22. DECEMBRU Komisija za SLO, ki deluje pri občinski konferenci ZSMS Črnomelj, bo pripravila v počastitev dneva JLA kviz tekmovanje „Obramba socialistične Jugoslavije**. Čeprav čas za prijavo ekip še ni potekel, je prijavljenih zelo veliko ekip. (V. S.) G NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA D PREVENTIVA JE CENEJŠA... Kako znajo delavci in delavke ravnati z gasilskimi aparati, ki visijo ali bi vsaj morali viseti v vsakem prostoru v tovarnah? Ali so gasilski aparati napolnjeni, pregledani, ali niso morda že zastareli? Kako bi delavci ukrepali, če bi v njihovem oddelku zagorelo? Kako v tovarnah izvajajo požarno preventivne ukrepe? Na zgoraj našteta vprašanja naj bi odgovorila današnja akcija, ki sva jo tokrat pripravila s pomočjo poklicnega gasilca, komandirja novomeških gasilcev tovariša Franca Zorana. Skupaj smo obiskali pet novome&ih podjetij! V LABODU SE POŽARA NE BOJIJO Labod ima z novomeškimi gasilci posebno pogodbo, v kateri piše, da jih morajo gasilci poučiti o požarni varnosti, skrbeti, da bodo gasilni aparati pri njih redno pregledani in polni. V enem izmed Labodovih oddelkov: „Kaj bi naredili, če bi naen?-krat izbruhnil požar? Zame to ne bi bil problem!“ je odvrnil delavec pri stroju za rezanje, „saj sem bil včasih gasilec in tudi v Labodu sem že gasil. Največjo paniko ponavadi naredijo ženske, ki o ravnanju z aparati niso poučene. Pri nas je nekoliko drugače. Novomeški gasilci so nam vse natanko razložili. Imamo dobro in pogumno ekipo gasilk, ki je na nekaterih tekmovanjih osvojila precej prvih mest in se izkazala z odličnim gasilskim znanjem.14 Podobno so delavci na zastavljeno vprašanje odgovarjali tudi v drugih obratih te tovarne. NA NOVOMEŠKI POŠTI „Ste pri vas že imeli kdaj tečaj o požarni varnosti? “ smo vprašali delavca pri mizi za sprejem paketov. Odgovoril je, da o čem takem še ni slišal ter da z gasilnim aparatom ne zna dobro ravnati. Povprašali smo, kje je šef ah njegov namestnik. Takoj ko je prišel, nam je pokazal gasilne aparate. Toda v vseh oddelkih pošte nismo našli gasilnega aparata, ki bi bil popoln. Ne samo da aparati že dalj časa niso bili pregledani (po pravilih bi morali biti pregledani vsake pol leta), tudi vsebina aparatov za gašenje ni bila primerna. Če bi na pošti tisti dan, ko smo izvedli akcijo, izbruhnil požar, ga tudi poklicni gasilec ne bi mogel preprečiti. Ugotovitev, ki je vredna, da bi o njej delavci na pošti trezno premislili. V tej ustanovi imajo namreč vsak dan velike količine denarja, da o vrednostnih pismih, brzojavkah, paketih in ostalem sploh ne govorimo! (Tik pred zaključkom redakcije so nam s pošte v ponedeljek dopoldan telefonirali, da imajo pri njih gasilsko vajo, v kateri demonstrira gašenje z gasilnim aparatom 6 članov njihove gasilske enote. Dodali so, da pri njih le ni tako slabo, kakor je menila „posadka", ki je z akcijo obiskala tudi pošto. Kljub temu menimo, da zapisa „Na novomeški pošti" ne smemo spremeniti. Tu se opiramo na mnenje komandirja in gasilskega strokovnjaka Franca Zorka, ki se je s tekstom strinjal.) V IMV V Industriji motornih vozil imajo svojo industrijsko gasilsko enoto. Pričakovali smo, da bo tu vse v redu. Že pri vratarju smo opazili tri gasilne aparate. Pregledani so bili, pa tudi viseli so na dovolj vidnem mestu. Razen tega so bili nad vsakim aparatom pritrjeni opozorilni letaki, na katerih so bili natančno opisani najvažnejši podatki o aparatu. Ko smo želeli govoriti še z dežurnim gasilcem, ga nikakor nismo mogli priklicati. Po polurnem čakanju smo obupali in akcijo nadaljevali v Eli. ELA - POSNEMANJA VREDEN PRIMER Tako, kot se delavci v tem podjetju spoznajo na svoje delovno mesto, tako dobro, kot poznajo svoj stroj, poznajo tudi gasilne aparate vseh vrst. Vodja izmene nam je povedal, da imajo v podjetju večkrat tečaje o požarni varnosti in da so imeli zadnjega pred kratkim. Po vsa- kem tečaju pripravijo tudi izpite o varnosti pri delu. Torej: podjetje, v katerem imajo odlično organizirano protipožarno „tehniko44, ki jo v glavnem predstavljajo v gasilstvu strokovno dobro podkovani delavci. O tem, da so na tem področju res strokovnjaki, nas je prepričal tovariš Zoran, koje delavcem postavil nekaj vprašanj, na katera je vedno dobil pravilne odgovore. STANOVANJSKO PODJETJE DOMINVEST Stanovanjsko podjetje Dominvest je lastnik skoraj vseh prostorov oziroma objektov v Novem mestu. Stanovalci so dolžni Dominvestu plačevati najemnino, ta pa je dolžan nuditi uporabnikom objektov kar največjo varnost. Zanimalo nas je, kako je v njegovih objek' tih poskrbljeno za protipožarno varnost. Ker popoldne ustanove ne delajo, smo najprej obiskali rotovž. Brez težav smo našli dva aparata za gašenje. Prvi je bil star že nekaj let in te vrste gasilnih aparatov ne uporabljajo več. Tudi drugi ni bil dosti boljši, ker ni bil pregledan v za to določenem času. in kako je po blokih? Slabo! Kot kaže, so odgovorni pozabili in še vedno pozabljajo predvsem na starejše stanovanjske bloke. Zato bi bil že skrajni čas, da bi povsod tam, kjer so gasilni aparati neuporabni, zastareli ali pa že prazni, čiinprej poskrbeli, da se nadomestijo s pravilnimi. LAŽNI POZIVI Ob koncu današnje akcije je o protipožarni varnosti Franc Zoran povedal naslednje: „V Novem mestu smo na področju požarne varnosti močno v zaostanku. Podjetja, s katerimi imamo pogodbo o sodelovanju, so v tem pogledu precej napredovala, kajti vso skrb za varnost so prepustila nam. Sproti jih obveščamo o novostih na tem področju, opravljamo preglede aparatov in od časa do časa pripravljamo izobraževalne tečaje, ki so vedno dobro obiskani. Veliko podjetij je naše sodelovanje zavrnilo. Prav pri teh pa je videti zanemarjene in zapuščene aparate, med delavci je veliko neznanja pri rokovanju z njimi. Sama gasilska služba je v Novem mestu dobro organizirana in dobro opremljena. Poleg gašenja ima veliko dela tudi s prometnimi nesrečami, kajti tudi pri nesrečah večkrat pride do požara. In kaj me pri mojem delu moti? Nespametne igre nekaterih, ki nas kličejo na pomoč. Ko pridemo na mesto, kjer naj bi pogasili požar, naš ljudje začudeno gledajo. Lažne prijave so tiste, ki me motijo. Tiste, ki to počenjajo, prosim, naj dobro premislijo, preden zavrtijo našo telefonsko številko. In še nasvet za tiste, ki z nami še nimajo pogodb, in ostale občane: prav gotovo je, da je preventiva precej cenejša kot pa kasnejše odpravljanje posledic. Zato predlagam, naj imajo pri vseh tovarniških telefonih na vidnem mestu zabeležene najnujnejše telefonske številke, in sicer milice, bolnice in našo! B. KRŽE J. PEZEU ■■■■■■m V IMV so bili gasilni aparati na vidnem mestu in pregledani kultura in izobra- ževanje r > _____ V Novem mestu letos spet niso podelili Trdinove napade. Spet pravimo zato, ker tudi lani ni bilo pričakovane slovesnosti. S tem, da gre takole v pozabo priznanje za pomembne dosežke na kultumo-umetniškem področju in drugih področjih, se ni knko sprijazniti. Težko bo opra-vičiti to napako. Prvič zavoljo tega, ker se ni nihče potrudil uresničiti določilo iz statuta občine, ki govori o podeljevanju takih priznanj, in drugič, ker poteka letos dvajset let, odkar so bile Trdinove nagrade ustanovljene in prvič podeljene. Namesto da bi se za ta jubilej še posebej potrudili, so se odgovorni sprijaznili s tem, da o teh nagradah ni več slišati. Kam vodi vse to in kdo ima koristi od tega? Je občina s petnajstim narodnim dohodkom na prebivalca v Sloveniji prišla že tako na kant, da jo mora reševati denar, pripravljen za nagrado? Če to ni res, kaj je potem vzrok, da so odgovorni nenadoma presekali *wo nit skoraj dvajsetletne tradi- Oskuben jubilej . Naj ne izzveni kot natolcevanje, kar se pri poskusu odgovora na to vprašanje piscu tega zapisa nastavlja pod pero, namreč to, je vse nas že v zadnjih letih podeljevanja prevzela zadrega s pomislekom, ah nismo s tem, ko smo potisnih v roke nagrado že vsakomur, ki je imel zgolj ime, razvrednotili prvotnega pomena tega priznanja. Ce se s tem strinjamo, pa se moramo navsezadnje sprijazniti še z dejstvom, da i j® tudi ob jubileju bolje nič dati kot dati devalvirano. Sicer pa: ah v tem našem ljubem kulturnem prostoru res ni vec nikogar, ki bi mu lahko brez predsodka dali kulturno priznanje . Ali ni v tem tudi nekaj naše vsesplošne malomarnosti (morda tudi nevoščljivosti?), da se nismo vsi skupaj dovolj trudili Pikati dovolj zaslužnega člo- V J. JUS arije ob razstavi Veliko obiskovalcev se je udeleži-° p»etk?.ve otvoritve slikarske razstave Marijana Pliberška v Krškem. O ^etniku je govoril prof. Nande Kazboršek iz Zagorja, ki je poudaril, p je v Krško prišel še posebno rad: udi zaradi Valvasorja, ki je na Izla- I pri Zagorju preživel otroška eta, v Krškem pa končal svoje živ-jenje. V umetniškem programu so astopiii solisti ljubljanske Opere: ®I>ranistka Sonja Hočevar, tenorist j^ajko Koritnik in basist Rudolf rancl. Spremljala jih je pianistka Zdenka Lukec - Čuden. .KRŠKO: PRIHODNJE LETO M‘RI RAZSTAVE - V Krškem so se odločili, da bodo poslej prirejali anj likovnih razstav, pa boljše, rako snujejo za prihodnje leto v ga-icnji le štiri take prireditve. Ob otvoritvah bodo bogati kulturni sporedi. BRESTANICA: RAZSTAVA SKUPINE „RELIK“ - V galeriji na Pod pokroviteljstvom Novoteksa bodo v torek, 26. noVtembra, ob 18. uri odprli v Dolenjski galeriji razstavo slikarskih del udeležencev 4. dolenjske slikarske kolonije. Na sliki: Andrej Pavlovec, „stalni“ komisar kolonije, med pripravljanjem razstave ex tempore poleti v izložbi Mladinske knjige na novomeškem Glavnem trgu. Ko učenec ne bo več tovorna žival Je celodnevna šola uresničljiva že jutri ali je to za zdaj le želja? O tem je za naš list razmišljal Slavko Smerdel iz Krškega V zadnjem času precej slišimo in beremo o celodnevni šoli in tudi o tem, naj bi že v letošnjem drugem šolskem polletju prešlo na tak način vzgoje in izobraževanja (kajpak poizkusno) okoli 40 slovenskih osnovnih šol. Seveda so uvajalci celodnevne šole mislili tudi na Dolenjsko, osnovna šola Jurija Dalmatina v Krškem pa je ena tistih, ki naj bi preizkusila novost med prvimi v Sloveniji. Ravnatelj Slavko Smerdel je v pogovoru rad povedal marsikaj zanimivega o tem. „Kaj je pravzaprav celodnevna šola? “ si je na začetku sam zastavil vprašanje. „Gre za to,“ je začel odgovor, „naj bi vsi duševno in telesno razviti učenci uspešno končali osnovno šolo v normalnem času. Vemo, da so zdaj znatno na boljšem učenci, ki obiskujejo enoizmenski pouk, ki torej prihajajo v šolo dopoldne, ko jih utrujenost še ne pesti. Bistvo celodnevne šole je torej enoizmenski pouk z dodatnim urnikom vzgoje.“ Slavko Smerdel „Očitno gre za to, da bi učenci tudi domače naloge naredili v šoli? “ „V šoli bi opravili vse naloge in torb ne bi nosili domov, razen ob petkih. To bi bila znatna razbremenitev. Zdaj na primer obširni predmetnik zahteva, da natlači učenec četrtega razreda v torbo kar za 8 kg zvezkov, knjig in drugih pripomočkov! Temeljito učenje ob sedanjih pogojih ni možno, saj presega učenčeva zaposlenost 42 tedenskih ur, dostikrat pa je tudi 56 ur premalo. Če bomo hoteli doseči boljši uspeh, bo nujno iz učnega načrta vse nepotrebno črtati. „Če prav razumem, pri vas ne zavračate te novosti? “ „Mi smo zanjo. Sami smo prišli do tega, da je nujno učne pogoje Jože Horvat - Jaki: PTICA, barvni kamzug, 1973' brestaniškem gradu se te dni predstavljajo s svojimi deli člani trboveljske skupine likovnih amaterjev Re-lik.' , NOVO MESTO: KONCERT KRANJSKIH PEVCEV - V počastitev dneva republike bo 28. novembra ob 19. uri v novomeškem Domu kulture glasbeni koncert, na katerem bo nastopil pevski zbor „France Prešeren** iz Kranja. Zbor bo kmalu slavil 30-lctnico ustanovitve; vodi ga prof. Peter Lipar. LJUBLJANA: NARAVOSLOV- NA FOTOGRAFIJA - Pod pokroviteljstvom Mladinske knjige so odprli prejšnji teden v razstavni dvorani Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani četrto razstavo naravoslovnih fotografij in barvnih diapozitivov. KOSTANJEVICA JAKČEVA GALERIJA - V Kostanjevici se pripravljajo na otvoritev Jakčeve galerije v okviru samostanskega kompleksa. V njej bo stalna umetniška zbirka del Božidarja Jakca, Eodarjena Kostanjevici. Otvoritev o še ta mesec. KOČEVJE: JUTRI „PIKA NOGAVIČKA** - Jutri bo tu na obisku Mladinsko gledališče -Pionirski dom iz Ljubljane z Lind-grenovo „Piko nogavičko**. Obiskovalci si bodo to mladinsko delo lahko ogledali ob 13.30 in 17. uri. učencev izenačiti. Poglejte: letos imamo na šoli 950 otrok, od tega kar 340 vozačev. Gotovo učenec, ki se vozi, nima takih možnosti kol njegov vrstnik, ki ima do šolskih vrat le nekaj minut hoje. V oddelkih podaljšanega bivanja so zdaj le otroci zaposlenih staršev, kar je nedvomno premalo.*1 „Osip je boleča točka. Kaj menite o tem? “ „Zvezni in slovenski partijski kongres sta se zavzela za odločne ukrepe. Da je osip huda vrzel v osnovnošolskem izobraževanju, ni treba posebej poudarjati. 30<>NXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVCvXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XX' Ž Mikulin — presenetljiv poraz Za Inles so nastopili: Kersnič I, Abram, Abrahamsberg, Mikulin 6, Kersnič II, Sile 7, Andoljšek, Ambrožič 3, Tanko 1, Kersnič III, Radič 6 in Erčulj. PRVA ČEŠČA VAS Tekmovanje v občinski nogometni ligi sc je končalo z zasluženo zmago Češče vasi. Tako je ta ekipa osvojila v trajno last lep pokal, pokale pa sta dobili tudi drugo in tret-jeuvrščena ekipa. Vrstni red: 1. Češča vas, 2. Mirna peč II, 3. Bršlin II, 4. Smolenja vas, 5. Bučna vas, 6. Šmihel, 7. Žabja vas, 8. Regerča vas. Tekmovanje je bilo ves čas zanimivo, za zmagovalca pa sc ni vedelo do konca zadnje tekme, kajti v primeru, da bi ekipa iz Bršlina v zadnji teknii zmagala (igrala je neodločeno), bi osvojila prvo mesto. m. ■M lili Nepričakovano: Inles ob točki V zaostalem srečanju v Murski Soboti so igralci Poleta tesno premagali goste iz Ribnice SEVNICA - Prejšnji teden je b.j! na igrišču TVD Partizan v Sevnic rokometni turnir šolskih športnL društev. Nastopile so ekipe Bošta nja, ŠŠD Kroj (poklicna oblačiln; šola) in ŠŠD Zvezda iz Sevnice. ^ prvih dveh tekmah so igralke Bošta nja in Kroja močno premagale ŠŠL Zvezdo, v finalni tekmi, ki je bil; izenačena in zanimiva, pa so bile bo ljše igralke Kroja, ki so zmagale šele po dveh podaljških. Rezultat je bi 9:8. Najboljše igralke so bile Popovičeva, Plazarjeva, Zveglipeva, Jerajeva in sestri Popler. Prvouvrščena ekipa je dobila pokal, ostali dve ter Plazarjeva pa diplome. (V. A.) BRŠLIN: OB DNEVU REPUBLIKE KOŠARKARSKI TURNIR V počastitev dneva republike pripravlja košarkarsko društvo Bršlin iz Novega mesta v petek, 29. novembra, v telovadnici osnovne šole v Bršlinu košarkarski turnir. Na srečanju, ki se bo začelo ob 8. uri, se bodo pomerili prvoligaško moštvo novomeškega Novoteksa, najboljša ekipa v dolenjski košarkarski ligi Loka 74, vrsta Črnomlja in domači Bršlin. Organizatori tumiija vabijo ljubitelje košarke, da si srečanja naštetih ekip ogledajo v čim večjem številu. KRMELJ - Ob sevniškem občinskem prazniku je rokometno društvo „Svoboda" iz Krmelja organiziralo turnir za „Pokal 13 talcev11. Na turnirju so nastopili rokometaši iz Novega mesta, ekipa Partizana iz Laškega, ekipa krmeljskih veteranov in „Svoboda" Krmelj. Posamezni rezultati: Novo mesto - Laško 22:11, „Svoboda” Krmelj - Veterani 14:9 in Krmelj - Novo mesto 20:22. Pokal so zasluženo osvojili rokometaši iz Novega mesta, ki so na tem rokometnem srečanju pokazali še najboljšo igro in največ rokometncgji znanja. Drugo mesto je pripadlo igralcem Svobode, tretje rokometašem laškega Partizana, četrto pa domačim Veteranom. (B. D.) NOVO MESTO - V prijateljski trening tekmi med ekipo Elana in reprezentanco mladinske občinske lige so po lepi in izenačeni tekmi zmagali igralci Elana z 2:1. Zadetka za zmagovalce sta dosegla Jerman, za mladinsko reprezentanco pa Avbar. (M. G.) ČRNOMELJ - Gimnazijci iz Črnomlja bodo ob dnevu republike pripravili košarkarski turnir, na katerem bodo nastopile ekipe gimnazij iz Novega mesta, Duge Rese in Črnomlja. KOČEVJE - V zaostali prvenstveni tekmi dolenjske rokometne lige sta se v Kočevju pomerili ekipi Gradišča in domačih rokometašev. Po odlični igri Žerjava, kije dosegel 10 zadetkov, so zmagali domači igralci z 22:13. (Z. F.) ŠENTJERNEJ - Novomeški nogometni klub je prejšnji teden pripravil nogometni turnir, na katerem so nastopile ekipe Šentjerneja, Garnizona in Elana. Rezultati: Garnizon - Šentjernej 3:1 (zadetke sta dosegla Turk 3 in Luzar 1), Elan -Šentjernej 4:1 (zadetke so dosegli Pavlin, Skulič, Grabič, Brčič in Dje-misijevič), Elan - Garnizon 2:2 (zadetke so dosegli Skulič, Brčič in Turk 2). Vrstni red: 1. Elan, 2. Garnizon, 3. Šentjernej. (M. G.) KAJ, KJE, KDO? V osmem kolu SOL bodo novomeški igralci odbojke gostovali pri odbojkarjih Mežice, ki so kar pet prvenstvenih srečanj zaključili v svojo korist. Igralke Krke - zdaj so z dvema zmagama na sedmem mestu - se bodo v šestem kolu v telovadnici osnovne šole v Bršlinu pomerile z igralkami Maribora, ki so do sedaj štirikrat zmagale. Mlade igralke Kočevja, ki igrajo v drugi slovenski ligi vse bolje, se bodo doma pomerile z novogoriškim Merkurjem, kije sedaj na prvem mestu. Ce bo reprezentantka Levstkova ob pomoči svojih soigralk zaigrala tako, kot zna, potem bi lahko igralke Kočevja dosegle še eno važno zmago. V________________________ Raztresen človek — Menda no boš trdil, da si si kot slamnati vdovec drugače sušil nogavice? Polen|»ki list | pred 20 leti Mojstri potvorb O KOMUNAH SE PRI nas že nekaj časa obširno razpravlja. Vendar razprave na nekaterih mestih kažejo, da ljudem le še ni povsem jasno, za kaj gre. Seveda so se tudi pri tem pojavili stari, „preizkušeni" mojstri potvorb, ki tolmačijo že samo besedo komuna tako, kot jim ustreza. Besedo komuna so gladko raztegnili na komunizem in s tem begajo nevedne ljudi prav tako, kot sojih v času, ko smo začeli graditi zadružne domove z govoricami, da bomo imeli v njih skupne kotle za hrano in celo skupne postelje. O vrednosti takih izmišljotin so se naši ljudje lahko temeljito prepričali, da so brez vsake cene. Tako je tudi s tolmačenjem komun. PREJŠNJI TEDEN je Dolenjska dobila novo podjetje - v Novem mestu so izročili svojemu namenu farmacevtski laboratorij „Krka“, prvi v Sloveniji in četrto tovrstno podjetje v državi. Modemi obrat, ki je velika pridobitev za Dolenjsko, so si ob začetku redne proizvodnje zdravil ogledali zastopniki sorodnih podjetij v državi in drugi visoki gostje. Novo podjetje je nastalo v zelo kratkem času; po izjavi strokovnjakov je najmodemešje opremljeno, brezhibno urejeno v prav vsakem oziru. VOLČJA NADLEGA je najhuje zlo naših lovišč, pa tudi domačih živali. Ni jih veliko pri nas, vendar je škoda po njih precejšnja. Je pa ta zverjad zelo prebrisana in jo je težko dobiti pred cev. Že kak mesec dni so volkovi čisto po mesarsko gospodarili na sektorju med Dolenjskimi Toplicami in Uršnimi seli. Med drugim so raznesli in raztrgali sedem psov. Celo po priklenjene pse so prihajali v vas. KRKA, KI se vsa tiha in sanjava vije okrog Novega mesta, je v zadnjem kratkotrajnem deževju zelo narasla in postala nevarna. Njeni valovi so preplavili bregove in ogrozili oba lesena mostiča. (IZ DOLENJSKEGA LISTA 19. novembra 1954) J PO SVIJU OKOU „UBOGI“ DIREKTOR - Nekemu direktorju iz Osijeka je delovni kolektiv odobril mesečni dodatek 1400 dinarjev za uporabo njegovega zasebnega avtomobila v službene namene. Znesek niti ni velik, če vemo, da* stanuje direktor blizu 30 kilometrov od mesta službe. Vsekakor pa je prevelik, če dodamo, da ga na delo in z dela, pa tudi po drugih službenih opravkih vozi šofer s službenim avtomobilom! PREZGODNJE VESELJE -Tisti, ki so si na Hrvaškem zadovoljno meli roke ob podražitvi naftnih derivatov, ker so priredili svoje avtomobilske motorje na plin, se zdaj kislo nasmihajo. Njihov račun, da se bodo vozili ceneje, je padel v > odo z odločitvijo izvršnega sveta .abora. Ob registraciji vozila morajo plačati še „plinski dodatek" v znesku 2.500 dinarjev. TRDOVRATEN - Neki nemški zakonski mož se je po vsi sili hotel ločiti, žal pa ni mogel dobiti dokazov, da ga žena vara. Zasledoval jo je in odkril, da se je sešla z ljubimcem v hotelski sobi. Toda nihče mu ni hotel odpreti vrat; tudi policaja, ki so ju poklicali zaradi razgrajanja, nista hotela skruniti nedotakljivosti hotelskih sob. Toda mož se ni dal. Zaupno je povedal, da nosi žena s seboj vohunske dokumente. In strah pred vohuni je pomagal: policaja sta vdrla v sobo, kjer so našli dokaz o nezvestobi, vohunskih dokumentov pa ne, ker si jih je varani soprog kar izmislil. BISTROUMNA — Malo znana ameriška igralka, ki počasi že leze v leta, ki jih težko in z občutkom laži imenujemo „mlada“, je našla dober odgovor na vprašanja novinarjev. Angie Dickinson mirno odgovori, da ne ve točno, koliko je stara, ker se čas od minute do minute spreminja. HOROSKOP - Prav zanimiv je primer nekega Francoza, ki si je želel pogledati v prihodnost. Kupil je enega boljših horoskopov in pogledal, kaj ga čaka v bližnji prihodnosti. V horoskopu je med drugim pisalo tudi: „Bodite previdni! Denar trošite za ničvredne malenkosti! “ PREPIR - Ameriška zakonca Engelbert sta se vozila po avtocesti in soproga seveda ni mogla molčati. Njeni napotki o dobrem in pravilnem šofiranju so moža tako razjezili, da je ustavil avto in hotel vreči ženo ven. Toda tega ni storil, na parkirišču je namreč stalo opozorilo, da ni dovoljeno metati iz avtomobilov odvečnih predmetov. ZAŠČITNE MERI! - V Londonu so obsodili borko za ženske pravice Catherino Grcgory, ker sojo zasačili, da je skušala pretihotapiti na zasedanje britanskega parlamenta polno bombo solzilnega plina. Njenega izgovora, da nosi bombo vedno s seboj za obrambo pred moškimi huligani, sodniki niso upoštevali. Ako bi jo oprostili, bi to pomenilo, da v britanskem parlamentu sede huligani. Kaj takega pa strogi angleški sodniki nikakor ne bi hoteli niti pomisliti. V brambo naše narodnosti (Družba) sv. Cirila in Metoda nosi v sebi vesoljne Slovenstvo — a najmileji so jej ta tre-noteic rojaki onstran Karavank. Zakaj? Zato, ker smo storili za nje do sedaj najmanj. Vendar pa jim je materina beseda tako ljuba kot nam vsem drugim Slovencem, in ohraniti jo žele sebi in svojim potomcem prav tako, kot to želimo vsi mi. Že dolgo je iz navedenega vzroka v namenih družbe slovenska ljudska šola v Velikovi-ci na Koroškem. Rojaki po vseh pokrajinah našega ozemlja! Naša velikovška zadeva vam bodi pri srci tako, kot so vam pri srci vaše najože rodbinske zadeve. Slovenci! S tem činom bodemo stopili mogočnim korakom naprej V pro-speh in brambo naše narodnosti v ljubljeni slovenski domovini. (Z mrazom) upamo, se bode tudi naša kupčija s prašiči bolj poživila, dasi tudi sedaj ni slaba. Prodajajo se letos ščetinarji mnogo draže, nego poprej; na živo vago imajo tako ceno, ka-koršno vlani zaklani. Železnica nam je v tem gotovo donesla veliko korist. Čul sem, da teden za tednom odvede iz kolodvorov od Straže do Velike Loke ndd 400 glav prašičev. Jasen dokaz je to, da se je kmetom poprijeti prašičjereje, kolikor nam le dopuščajo naša borna sredstva. (V ee 1 i k o tatinsko) derhal so zasačili pred nekaterimi dnevi blizo Ljubljane, kjer so se shajali v koči neke sedemdesetletne žene. Pred hišo je bilo par voz nakradenega blaga, katero so tudi zajeli. Tatove, a ne vse, so v Ljubljani zaprli. Preiskava bo gotovo nelepo tajnost spravila na dan. Kakor sc kaže, rokovnjaštva na Slovenskem ni še konec. (Vijolice) v pozni jeseni je na naše uredništvo poslala neka gospodična iz Šent Jerneja. Vijolica se je razcvetela na njenem vrtu. Sploh je to jesen zaradi nenavadne gorkote marsikje pokazalo sc razno cvetje. (IZ DOLENJSKIH NOVIC 1. decembru 1894) Sonce tudi masira Uveljavlja se svetlobna masaža - Sonce zdravi Sonce je vir življenja na našem planetu. V trenutku, ko bi ugasnilo, bi bila usoda vsega živega zapečatena. Toda sonce je tudi zdravnik. Znano je, da redno predajanje delov kože vplivu sončnih žarkov blagodajno vpliva na človekovo zdravje. Manj znano pa je, da so v Sovjetski zvezi začeli načrtno, in znanstveno utemeljeno zdraviti nakatere bolezni s pomočjo sonca oziroma s svetlobo. Gre za tako imenovano svetlobno masažo. V glavnem mestu kazahstanske sovjetske republike Alma — Ati že nekaj let deluje poseben center za helioterapijo, s katero zdravijo obolele za astmo, bronhitisom, različnimi kožnimi obolenji in vnetjem hrbteničnega živca. Zdravljenje je v veliki večini primerov zelo uspešno. Pri svetlobni masaži uporabljajo zdravniki sončno svetlobo, ki jo več zbiralnih zrcal dovaja v posebno napravo, kjer se večkrat ojači. Tako ojačeno svetlobo poseben reflektor usmeija na posamezne dele telesa, Svetloba ni enakomerna. V reflek-toiju se njena jakost spreminja, tako da z različno močjo „pljuska“ po telesu. Nihanje svetlobe deluje kot masiranje, v katerem se družita tako toplota kot ultravijolično žarčenje. Čeprav sam postopek reagiranja telesa na svetlobno masažo še ni povsem raziskan, je nedvomno, da je masaža učinkovita in zdravilna. Svetlobna masaža je prešla poskusne stopnje in je tik pred tem, da se široko uporabi* Znanstveniki že pripravljajo centre za zdrav-jenje s sončno svetlobo tudi v tistih predelih Sovjetske zveze, kjer sicer ni veliko sončnih dni. Vse več upanja pa je, da bodo svetlobno masažo uporabili tudi v poljedelstvu. Ugotovili so namreč, da zelo ugodno vpliva na rast kulturnih rastlin. I I m i Delati pa ne Nergamo in nergamo, kako da je vse drago, kako da pada življenjska raven, toda ob vsem našem nerganju smo pozabili - delati. Da, tako je to. Toliko govorimo, načrtujemo, kritiziramo in drugače pleteničimo z jezikom, da preprosto ni več časa, da bi nekaj tudi postorili. Tako sem se zadnjič odpravljal na pot proti morju, da naberem nekaj soli, ne toliko zaradi potrebe, kot iz stare navade. In ti tako zjutraj privežem kobilici tovorno sedlo na hrbet, ko izza ovinka pride sosed Jaka. „Kam pa, Martin? “ me pobara. „I, po sol. Dehti je treba, “ sem mu odgovoril. „Martin, ti si pa prismoda! Kaj boš po sol lazil, saj je je v trgovini na kupe. Pa pomisli, kakšno vreme te na poti lahko čaka, pa kobilica ti lahko oboli, tudi ti sam nisi več tako trdnega zdravja. Navsezadnje pa greš mogoče še zaman tja k morju in lahko da soli ni. Pomisli na stroške potovanja, pomisli, da soli, četudi jo dobiš po volji, verjetno ne boš mogel razprodati. Ostala ti bo v vrečah in se strdila v kamenje. Raje odpelji kobilico v hlev, z menoj pa stopi na polič rdečega. Se bova pomenila o sedanjih časih in o malomarnosti. “ Take je krožil sosed Jaka. Prav prizadeven je bil videti, nekako hudo delovni videz je dajal, čeprav je roke globoko v žep tiščal in na daleč pljuval. „Pa resno misliš, kar govoriš, sosed Jaka? “ „Resno, seveda resno! Veš, vsa tti resnost se mi je zažrla v kri, ko je je toliko okoli. Preden kaj storiš, dobro premisli, pretehtaj, odtehtaj, pritehtaj in podobno, pa boš videl, da se delati ne splača. Mar ni tako? “ Nič nisem več rekel, ampak sem pognal kobilico proti morju. MARTIN KRPAN Šah utruji fj Pet ur šahiranja utrtli kot 15 rund boksanj? Če stoji ob njeni strani tujec, bo njen smeh redkejši. Grenki nasmeh nemških nevest Nemke, poročene s tujcem, na težki poti Sodobna Zahodna Nemčija se ob vsej svru silni gospodarski rasti srečuje ž vprašanjem, ki bi ga najraje kar preskočili. V ozadju tega vprašanja stojijo tuji delavci, moč, ki je v veliki meri omogočila in še omogoča rast nemškega gospodarstva in dviganje življenjske ravni Nemcev. V Zahodni Nemčiji dela 2,6 milijona tujih delavcev. To je veliko število mladih mož, zato ni nič čudnega, da se dviga tudi število porok tujih delavcev z Nemkami. Samo lani je bilo sklenjenih 17.000 mešanih zakonov, torej kar 3,5 odstotka vseh sklenjenih zakonskih zvez. Tu pa se začne težava. Nemški zakoni so taki, da otrokom iz teh zakonskih zvez onemogočajo dobivanje štipendije, omejene pa so jim tudi razne olajšave v okviru socialne pomoči. V Nemčiji je sedaj že četrt milijona mešanih zakonov in okoli 350.000 otrok iz takih zakonskih zvez. Nemajhno število, ki opozarja, da prihaja do socialne, nepravičnosti in skoraj že do diskriminacije. V nasprotju z Nemci, ki sklenejo zakonsko zvezo s tujko, so Nemke v enakem primeru deležne poroga javnosti, doživljajo prezir in sramotenje ter celo nadfevanje označb „seksualna potrebnica“, „pohotnica41, „narodna izdajalka". Ves birokratski stroj je tako utečen, da dela preglavice tujim zakonskim partnerjem pri pridobitvi državljanstva, medtem ko tuja soproga Nemca avtomatsko dobi nemško državljanstvo, njeni otroci pa vso zaščito. Poročni nasmeh mladih Nemk tako kaj kmalu v njihovi lastni domovini postane grenak. Te dni se končuje v Mo: veliki šahovski dvoboj, ki določil nasprotnika sedanjei svetovnemu prvaku Robei Fischerju. Že nezanimiva borf se je v svoji končnici prevesila rzredno razburljiv boj, v kal? rem najjasneje prihaja na d*, da se moči mladega Karpo1 rušijo in da je skoraj pov# izčrpan. Marsikomu, ki ne pozi dobro šahovske igre, se zdijo1 trditve golo izgovarjanje in f vlečene za lase. Le kako more kdo povsem izčrpati, samo lepo sodi, vleče figure ' razmišlja? Nekaj drugega I vrhunska atletika ali profesi’ nalni boks, kjer tekmovalci tf-nično trošijo ogromno energij' Žal je tako mnenje p o v#1* zgrešeno. Tu se močno trošijo moči v. Znanstveniki so namreč # pred leti ugotovili skoraj nevtf jetno dejstvo: igranje vrhunske ga šaha je izredno naporno ^ četje. Po napornosti ga lalv1 primerjamo z vsemi vrhunskih športi in celo z boksom. Seve^ gre za drugačen napor, saj igfa' ci šaha izgubljajo moči zara“ dolgotrajne in izčrpavajoč koncentracije ter miselni napora. Toda posledice so en3 ke. Tako šahovski velemojstf kot, denimo, borec za našlo svetovnega prvaka v boksu st po končanem tekmovanj' močno izčrpana. Nekaj® znanstveniki pa so celo ugotov li, da se šahist po petih ur^ igranja počuti tako izčrpane# kot boksar po petnajstih rufl' dah boksanja. Vsekakor bi ten1 trditvam težko verjeli, ko bi njimi ne stalo dolgotrajno f znanstveno neoporečno razis kovanje, analiziranje in ugotav' ljanje. V zadnjem času so prišle dan nekatere ugotovitve 0 vrhunskem šahu, ki pa dobfC poznavalce samo spravljajo v smeh, čeprav ni mogoče reč>: da niso presenečeni. Ameri^' psihoanalitiki so „ugotovili, ^ šahisti s šahovsko igro simboli* no ubijajo svoje očete, mate*6 ipd. Toda to je že pesem, ki hitro izpeta. 7 20. To vrvenje okrog tudi novopečenega viteza, je h kovaču in umeril mu je pogledati. Se vročega je mo* j njim domov, da se postavi pi*® „Kaj noriš! Saj se ne zna$ ^ Klara, on pa nazaj: ,JMi sodelovati!44 In sta se odpeljala na travi** je že trlo ljudstva. Sam cesar je mbot Martin Južna - ponos Bele krajine Belokranjski človek in belokranjske vasi so med drugo svetovno vojno preživeli veliko hudega. Po tem so si vsi kraji podobni. Dragomlja vas je ena izmed tistih, zaradi katerih prihajajo nekdanji borci še vedno zelo radi med Belokranjce. Kot številne druge vasi je bila za sovražnike nerazumljivo dobro organizirana. Kadar koli so vdrli na dvorišča hiš, kadar koli so požigali in zverinsko mučili, vedno so dobili v obraz podoben odgovor: „Kje so partizani? Ne vemo, v naših krajih jih niso videli!“ Ljudje so molčali, trpeli in na skopi zemlji delali — za partizane! V Dragomlji vasi se je rodil Martin Južna, narodni heroj, ki je komaj 24 let star padel za našo svobodo. Bela krajina je z njim dobila še enega heroja, njegovo odlikovanje pa je pomeni- Martin je večkrat prišel iz Novega mesta v Dragomljo vas kar peš, saj je bil močno navežan na dom. Sele kasneje, ko je začel popravljati motorje, je bil doma skoraj vsako nedeljo. Na sliki: Martin s svojim prijateljem. lo za vse vaščane v Dragomlji vasi in okolici tudi odlikovanje za njihov drobni, a tako pomembni boj proti sovražni-ku. Skrčen in morda malo suhoparen zapis v knjigi „Narodni heroji“ o Martinu Južni pove naslednje: „Rojen 18. novembra 1919 v Dragomlji vasi pri Metliki v majhni kmečki družini. Oče je zgodaj odšel v Ameriko, delal tam v rudnikih in že pred vojno umrl.✓Južna se je izučil za mehanika. Že kmalu po okupaciji je začel delati za NOB, zbiral je orožje in municijo ter kot mehanik popravljal puške. V širši okolici je pripravljal teren za oboroženo vstajo. Aprila 1942 je vstopil v I. gorjansko četo, kjer je bil vse do vstopa v Cankarjevo brigado, do septembra 1942. V brigadi je bil komandir čete, avgusta 1942 pa je postal komandir čete Belokra-jinskega odreda. Odlikoval se je s hrabrostjo v mnogih borbah, kjer je bil za zgled ne samo borcem svoje edinice, ampak vsemu odredu. Tako je na primer spomladi 1942 pri napadu na semiški tunel zavzel v naskoku italijanski bunker. Ob povratku čete s Korduna - Pisaro-vine je zavzel ustaško gnezdo na progi Zagreb—Karlovac in istega dne s četo napadel žandarmerij-sko postajo pri Sv. Ani pri Kra-šičih. To postojanko so že prej imeli dva dni obkoljeno borci XIII. proletarske brigade. Koje prišla Južnova četa, je ob belem dnevu z jurišem zavzela šolo in po kratki borbi strla odpor ustašev in žandarjev. Novembra 1942 je njegova četa sodelovala v sklopu XIII. proletarske brigade pri napadu na postojanko Suhor pri Metliki. Tuje njegova četa z jurišem zavrnila izpad belogardistov iz goreče postojanke ter uničila vse bežeče sovražnike. Južna je bil kot komandant III. bataljona Cankarjeve brigade 29. junija 1943 pri Radoviči težko ranjen in je naslednji dan umrl. V zgoraj naštetih in še mnogih drugih borbah se je izkazal kot zelo hraber jurišač in bombaš ter bil pogosto vzgled vsem ostalim borcem.“ In kaj pravijo o Martinu njegova sestra Marija Krištinc, njen mož Jože, ki je bil med vojno znan aktivist in je zdaj nosilec spomenice 1941, in osnovnošolec Darkr* Marija Krštinc: „Bili smo revni. Oče je bil mali posestnik in čevljar, mati pa gospodinja. Martin je bil najmlajši, imela pa sem še dva brata. Doma smo bili skoraj vedno sami. Oče je stikal za zaslužkom, mati pa je delala na njivah. Martin še niti shodil ni, ko se je oče po dolgih pogovorih z mamo odločil in odšel v Ameriko. Nikoli več ga nismo videli. Kljub temu pa le ni bilo tako slabo. Na slabi zemlji smo delali vsi. Tudi Martin je pomagal. Pri delu je bil vedno tih. Nasploh je bil zelo miren fant in je rad veliko bral. V šoli je bil vseskozi odličen. Zato je odšel v Novo mesto v uk k mojstru Škodlju, kjer se je izučil za avtomehanika. Tik pred začetkom vojne je odšel služit vojake v Veliko Kikindo. Kot je kasneje pripovedoval, je delal v neki delavnici za popravilo avtomobilov. Samo mesec dni je. bil vojak, kajti po aprilskem napadu sovražnikov je pobegnil domov. Več kot mesec dni seje skrival, preden je prišel do doma. Bil je popolnoma spremenjen: sestradan, izčrpan, opraskan. Povedal je, da je moral, da se je izognil Nemcem, tudi po več ur na dan plavati. Po vsej verjetnosti je preplaval vse tri mogočne reke: Tiso, Donavo in Savo. Bil je popolnoma črn od ozeblin. Takrat smo se vsi bali, da bo umrl. Toda takoj ko je okreval, je začel zbirati stare puške in jih popravljati. Nekje v gozdu je imel skrito ,delavnico*. Ves prosti čas je ostal tam. Za okupatorje ni hotel delati. Že 1933 sem se poročila z Jožetom, ki je bil partizanski aktivist, in prav z njegovo pomočjo je začel Tjne sodelovati s partizani. Vedno je prosil, da bi ga vzeli v ,,gozd“, toda partizani so potrebovali dobrega orožarja. Kar do 14. maja 1942 je moral ostati doma, nato pa se mu je uresničila največja želja - odšel je v partizane. Martin je bil pogumen borec in kmalu je postal četni komandir. Nato je moral za nekaj časa v bolnico, kajti v enem izmed (nadaljevanje na naslednji strani) 11 26. NOVEMBER PRAZNIK METLIŠKE OBČINE - —— - Pogled na novi del Metlike, kjer nastaja urejena stanovanjska soseska Za letošnji občinski praznik prisrčno pozdravljamo vse prebivalce našega območja. Hkati čestitamo kolektivom za dosežene uspehe in jim želimo še mnogo novih delovnih zmag pri prizadevanju za lepši jutrišnji dan! SKUPŠČINA OBČINE METLIKA OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZSMS in vodstva drugih organizacij ter društev v občini SREČNO ZA PRAZNIK! V noči od 25. na 26. novembra 1942 se je zgodilo tisto, česar sovražnik ni pričakoval. Sovražna postojanka na Suhorju je padla, njihovi načrti so bili za vedno-uničeni. S to partizansko zmago so se podrle misli o organizaciji sovražnih postojank pod Gorjanci. Tega dogodka se vsi radi spominjamo, ker je to bila prva večja zmaga nad močnim sovražnikom in začetek poti v novo in lepše življenje. Ko se danes ozremo nazaj v zgodovino in primerjamo naš položaj takrat in danes, ne moremo preko tega, ne da bi rekli: „Pa je le res!“ Res je, da je iz siromašnih belokranjskih kmetov nastajala strnjena vrsta borcev, oficirjev in herojev, kakor je tudi res, da so v povojnem času mstajale nove vrste ne samo kmetijskih, temveč tudi industrijskih proizvajalcev. Nekdaj nepomembni kmet in delavec je začel organizirati in razvijati pod vodstvom KPJ in ZKJ ljudsko oblast, vključevati se kot enakopraven v družbeno-politično življenje ter reševati svoj socialni položaj. Ogromen razvoj od Su-horske partizanske zmage pa do danes je na vsakem koraku očiten. Ni več razlik med ljudmi, kot so bile nekdaj. Zdravstveno varstvo je urejeno za vse enako. Šole so odprte za vse tiste, ki se hočejo izobraževati, izgrajeni so bili industrijski in drugi objekti in dane možnosti za zaposlovanje pretežnega dela odvečne delovne moči, ki ni imela možnosti za življenje na kmetijah. Pet- rolejke so zamenjale električne svetilke, makadamsko cesto asfaltirana prevleka, stare šole so se umaknile novim, bolj sodobnim, naše vasi in mesta je povezal avtobusni promet, mnogi so dobili stanovanja v sodobnih stanovanjskih blokih, mnogi pa so sami zgradili stanovanjske hiše s pomočjo družbenega posojila. Lahko bi našteval še in še. Naša nedavno sprejeta nova ustava pa je uzakonila to, česar ni storila nobena na svetu. Z njo je naš delovni človek postal ustvarjalec in upravljalec. Začetki delegatskega sistema na vseh ravneh pa so jasen dokaz demokratizacije našega sistema in vrednotenja naporov naše revolucije. Zato je prav, da si ob takih praznikih pokličemo v spomin vse tisto, kar smo naredili v preteklosti, istočasno pa, da smo previdni proti vsemu tistemu, kar bi nam na kakršen koli način skušalo omalovaževati ali okrniti pridobljeno. Še je pred občani naše občine več odprtih vprašanj, še so težave, ki grenijo naše življenje, vendar menim, da nam je prizadevnost občanov, ki žive na področju občine največje jamstvo, da jih bomo rešili oziroma premagali. Želim našim občanom v imenu občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij srečno in veselo praznovanje 26. novembra, praznika občine Metlika, in 29. novembra, dneva republike, ter obilo delovnih zmag. FRANC VRVIŠČ AR predsednik ObS Metlika Martin je naš junak Ob letošnjem metliškem občinskem prazniku se bo osnovna šola na Suhorju poimenovala po narodnem heroju Martinu Južni. Kaj vedo otroci te šole o mladeniču iz Dragomlje vasi, ki je žrtvoval svoje življenje za svobodo in po katerem nosi njihov pionirski odred ime? MARIJA IVEC: „V tretjem razredu smo se učili o našem narodnem heroju Martinu. Bil je zelo pogu-nien, zato je hitro napredoval in uspešno vodil partizane .. VERICA MIHELČIČ: »Martin Južna je bil komandir bataljona. Umrl je zato, ker je bil hudo ranjen ...“ JANEZ KRAMARIČ: „O Martinu smo doma spraševali starše, veliko zanimivega pa smo se naučili v šoli. Martin Južna je naš junak .. IVAN MALENŠEK: „V Novem mestu se je Martin Južna učil za mehanika. Že takrat je bil zelo priden in zaveden Slovenec . ..“ PETER STOJ ANI Č: „Naš junak je padel 1943. leta. Pred vojno je popravljal puške, v vojni pa je bil med najbolj junaškimi borci.. ANICA PLUT: „Martin Južna, ki je bil doma v Dra-> gomlji vasi, je narodni junak. Umrl je zaradi hude rane. Vsi se ga zelo radi spomnimo, saj se po njem imenuje naš pionirski odred ...“ MILENKA DAMJANOVIČ: „Takoj, ko je bil Martin hudo ranjen, so ga tovariši odpeljali v bolnico. Rana je bila preveč huda in Martin je umrl že drugi dan ... STANKO STEPAN: ^„Martin Južna je umrl zaradi izdaje. Zadel ga je drobec granate, ko so Italijani iz Metlike s topovi streljali na Radovico .. .“ ANICA KOŠIR: „Martin Južna ima na pokopališču spomenik, ki nas spominja na našega narodnega heroja. Tovarišica je rekla, da bomo tudi na naši šoli dobili spominsko ploščo, na kateri bo zapisano herojevo ime ...“ VLASTA POPOVIČ: „Martin je bil zelo dober mehanik. Znal je popravljati puške, kar je bilo za partizane zelo važno, saj so imeli v začetku malo orožja. TONČKA KLEMENČIČ: „Martin Južna je. bil komandir Gorjanske čete, bil pa je tudi komandant III. bataljona Cankarjeve brigade. Rodil se je v revni kmečki družini, ki je bila med vojno zelo zavedna . . Modernizacijo ceste v Buši nji vasi opravlja Transportno gradbeno podjetje iz Metlike in uporablja pri delu sodobno mehanizacijo. TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE METLIKA Opravljamo in nudimo: TRANSPORTNE STORITVE — prevoz gradbenega materiala NIZKE IN VISOKE GRADNJE OBRTNE STORITVE — mizarstvo, kovaštvo, pleskarstvo, vodovodne in elektro instalacije, kamnoseštvo, proizvodnja gramoza in kamna Poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik občine in dan republike! KONFEKCIJA KOMET METLIKA KOLEK! IV KONFEKCIJE KOMET ČESTITA ZA PRAZNIK OBČINE IN DAN REPUBLI KE IN PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE! "trutJLl Zaupanje, ki si ga je pridobila KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA pri občanih, predvsem pa pri zasebnih kmetovalcih, prinaša vsako leto nove uspehe. Metliška vinska klet je postala osnovni faktor povezovanja vinogradniške proizvodnje v vsej Beli krajini. Zato ni naključje, da je sedanja investi cija namenjena proizvodnj vina. V objektu, ki ga gradi jo pri vinski kleti, bodo pol nilnica, skladiščni prostori prodajalna vina in družben prostori za potrebe kolekti va in vsega članstva zadruge. Dopolnili bodo tudi opremo in naprave za predelavo grozdja, zamenjali še preostali del vinske posode in drugo. Z novo naložbo bo v naslednjih letih KZ Metlika zajela v odkup in predelavo vse tržne presežke grozdja v vsej Beli krajini. Na ta način bo kolektiv zadruge odigral pomembno vlogo, ki jo ima na področju pospeševanja vinogradništva in kmetijstva na tem območju. Sicer pa je zadruga v zadnjih letih obnovila v zasebni lasti več kot 150 h3 vinogradov. Največji uspeh je dosegla letos z zložbo kompleksa 22 ha vinograda na Plešivici nad cesto proti Metliki pri Lokvicah. Takšne zložbe ni zaslediti nikjer v Sloveniji, pri metliški kmetijski zadrugi pa bodo s tako obliko še naprej pospeševali in kreditirali vinogradništvo. KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA s svojimi samoupravnimi enotami vinska klet, mesarija, lastna proizvodnja, kooperacija in trgovina čestitata svojim članom, sodelavcem in vsem občanom za praznik občine in dan republike. V Rosalnicah ima KOMET moderne proizvodne prostore. Do prihodnjega leta, ko bo kolektiv praznoval 15-letnico obstoja, bodo pri tovarni zgradili tudi nove upravne prostore. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ MARTIN JUŽNA JE NAŠ (nadaljevanje s prejšnje strani) spopadov z belogardisti je bil ranjen. Na Rogu, kamor so ga odpeljali v bolnišnico, je bil tudi ranjen. Kako se mi je smilil, ko je kasneje pripovedoval, kako je bilo med veliko ofenzivo! Več kot sedem dni je ležal pod neko skalo in lizal mah, da bi premagal peklensko žejo. Takoj ko se je vrnil, je nadaljeval z junaškim bojem. Še naprej je vodil četo, ki sojo belogardisti dobro poznali. In nato smo 29. junija 1943 zvedeli, da je hudo ranjen . . . Nismo verjeli, da bo umrl, toda rana, ki mu jo je zadal drobec italijanske granate, je bila prehuda. Brigadni zdravnik tovariš dr. Mihelčič mu je dal injekcijo morfija in naročil, da Letos bi imel Tine 55 let. Prav gotovo ne bi pustil, da bi se o njem kaj, napisalo, saj je bil zelo skromen fant, fant, ki so ga imeli vsi ljudje nadvse ' radi . . “ JOŽE KRŠTINC: „Dobro sem ga poznal, Tineta, saj sem se pri njih ženil. Ne vem, kako bi ga opisal. Že toliko let je, kar sem ga zadnjič videl. Vedno je bil preudaren. O vsaki stvari je razmislil. Ni bil nasilen, kajti vse je znal povedati z besedami. Kmetijska zadruga Metlika gradi pri vinski kleti nove proizvodne in družbene prostore. Investicija znaša 7 milijonov dinarjev in bo predvidoma zaključena maja prihodnjega leta. KZ METLIKA: NALOŽBA v vinogradništvo Tineta poslavljali, je pred njegovo rojstno hišo govoril Jože Borštnar. Iz vseh okoliških vasi so mlada dekleta prinesla vence in cvetje. Celo iz Sel pri Jugorju so prišli, da so lahko zadnjikrat videli junaškega mladega borca . . .“ DARKO JUŽNA: ,,Moj stari oče mi je pravil, da sta bila z Martinovim starim očetom bratranca. Torej sva si s Tinetom, kot mu še zdaj pravimo * mmm Martin Južna v partizanih! ga morajo takoj odpeljati v bolnišnico v Radatoviče. Toda tam je podlegel. Od tam so ga pripeljali domov. Tako smo ostali samo še trije, 21. oktobra pa je padel še drugi brat. Jože Krštinc: „Kot 15-letnega fanta se ga spominjam. Bil je zelo razgledan, za delo pa priden. Škoda, ker je moral že tako mlad umreti, kajti z njim smo izgubili velikega človeka in prijatelja V spominu mi je. bolj od takrat, ko smo se začeli organizirano bojevati proti sovražniku. S kakšnim žarom se je bojeval, kako je sovražil okupatoije! Nikoli pa ne bom pozabil tistega dne, ko smo zvedeli, da je smrtno ranjen. Matije takrat šla v Radatoviče, da bi videla ali kako pomagala svojemu najmlajšemu sinu, toda zvedela je, da je že umrl in da so ga odpeljali domov. Ko smo se od Darko Južna: Martinom sva sorodnika, pa čeprav daljna. Na to sem zelo ponosen!11 pri nas, le v sorodstvu in sem nanj zelo ponosen, prav tako tudi na Martinovega brata, kije padel le nekaj dni kasneje. O obeh smo veliko slišali doma, v šoli pa so nam tovarišice učiteljice povedale veliko zanimive-ga‘ Po Martinu se imenuje naš pionirski pdred, kot pravijo, pa se bo po občinskem prazniku tudi šola. Kar prav je tako, saj si naš Martin to prav gotovo zasluži . . ..“ A >BETI< ZA PRAZNIK • NOVI PROIZVODNI PROSTORI V ČRNOMLJU • PRIZNANJA ZA 10-LETN0 DELO V KOLEKTIVU • KLJUČI ZA V NOVA STANOVANJA • NOV STROJ V TOZD BARVARNA • ZLATA KOŠUTA NA SEJMU V BEOGRADU • MODNE REVIJE V BEOGRADU IN METLIKI Nagrajeni model TOSCA in ZLATA KOŠUTA Jkti Letošnji praznik republike bo kolektiv BETI praznoval z otvoritvijo novih proizvodnih Prostorov v TOZD konfekcija v Črnomlju. V sodobno urejeni dvorani teče proizvodnja izdelkov na dveh tekočih trako v'h, kasneje pa nameravajo namestiti še, tretjega. Sedaj je v črnomaljski BETI 240 zaposlenih, z namestitvijo še tretjega traku pa bo imelo zaposlitev več kot 300 ljudi. Dosedanje Prostore so preuredili v skladišče, sanitarije in obrat družbene prehrane. Ob tej priložnosti bo 72 zaposlenih v BETI prejelo za 10-letno zvestobo kolektivu posebna priznanja. Mi V TOZD BARVARNA v Metliki so letos dobili nov raz--tezalni sušilnik. Doslej so imeli 'e en tak stroj in na njem niso ^ogli opraviti vsega dela. Stroj Je sodoben, opremljen z elektronsko regulacijo pri vhodu, z avtomatsko regulacijo temperature, z avtomatskim namakanjem, pletenino reže vzdolžno ln prečno ter odstranjuje pripravljene bale. Pri stroju je za-9otovljena delovna varnost in je enostaven za vzdrževanje. Po- služujejo ga trije delavci: vodja in dva pomočnika. Stroj je veljal okoli 6 milijonov dinarjev, denar pa so prispevale vse TOZD v Beti. Nova naprava je velika pridobitev pri proizvodnji pletenine, hkrati pa odslej na njem opravljajo storitve tudi za druge naročnike. Mi Pred dobrim tednom je bila v BETI nenavadna slovesnost: izročili so ključe novih stanovanj tistim članom kolektiva, ki so jim bila dodeljena. Za težko priborjena stanovanja — 14 jih je v novem bloku, 6 v raznih blokih-in nekaj v zasebnih hišah — je kolektiv dal blizu 2,7 milijona dinarjev. Čeprav je bilo prosilcev več kot 50, se tokrat ni dalo narediti kaj več. Prav zato so se ob podeljevanju ključev zavzeli, da bodo v'prihodnje še bolj načrtno reševali stanovanjske probleme. Ne samo socialnim stanovanjskim težavam, tudi kadrovskim težavam bo v tej zvezi potrebno posvetiti več pozornosti, saj je le z zagotovitvijo stanovanja mogoče pritegniti strokovnjaka v Metliko. Ko je glavni direktor Miro Gošnik čestital srečnim dobitnikom stanovanj, je med drugim poudaril, da morajo biti odslej nosilci podub za nadaljnje akcije za pridobivanje stanovanj in morajo hkrati krepiti pristne in humane medčloveške odnose v kolektivu. Ne samo s postavljanjem zahtev, ampak s človeško obravnavo posameznih problemov se odlikujejo pravi borci za pravice delavcev. 28. novembra bodo slavnostno izročili namenu nove proizvodne prostore TOZD KONFEKCIJA v Črnomlju. (Foto: M. Vesel) Mi Strokovna žirija za perilo je na 15. mednarodnem sejmu v Beogradu MODA V SVETU podelila Belokranjski trikotažni industriji BETI najvišje priznanje, ZLATO KOŠUTO, za žensko spalno srajco TOSCA. V vzorčnem oddelku v Ljubljani so za nastop na sejmu v Beogradu pripravili kolekcijo spalnih srajc in pižam iz polsa-tena v rjavi in turkizni barvi in izdelke okrasili z bogato francosko čipko. Modeli so krojeni široko in po zadnji svetovni modi. Drugo priznanje, ki so ga prejeli ob tej priliki, pa je najvišje priznanje MLADIH POTROŠNIKOV IZ BEOGRADA'za pižamo VESNA. Izdelek je v rjavi barvi, enostaven, z ozkimi naramnicami in s široko krojenimi hlačnicami. Avtorica obeh nagrajenih modelov je Andreja Vodnik, ki že tretje leto dela v vzorčnem oddelku BETi v Ljubljani. Ključe novih stanovanj sta srečnim dobitnikom izročila direktor kadrovskega in splošnega sektorja Drago Žvab in predsednik DS podjetja Toni Gašperič Posnetek z revije v Metliki ^aztezalni sušilnik je nova pridobitev TOZD BARVARNA v metliški BETI. Denar zanj so prispevale vse TOZD. V času sejma je bila v hotelu „Jugoslavija" tudi modna revija za kupce iz vse Jugoslavije. Pokazali so modele vse konfekcijske proizvodnje: vsakdanje in športno perilo, spalno perilo, kopalke, bluze in izdelke iz lastne metraže. Posebno lepe so letos kopalke, ki so jih izdelali iz uvoženih materialov. Pripravili so največ nepodloženih kopalk, kakršne sedaj nosijo mlada dekleta. Tudi bluze so posebnost in so izdelane iz lastnih materialov. To so lahka pletiva z modernimi vzorci. Metrsko blago — pletivo diolen loft so prikazali z modeli, ki so jih izdelali v vzorčnem oddelku in so bili lepa dopolnitev proizvodnega programa naše znane tovarne Beti. Revija je vsestransko lepo uspela in gostje so bili zadovoljni s tem, kar jim je Beti predstavila. Pomembno pa je tudi to, da bodo Vsi prikazani izdelki v redni proizvodnji in na ta način dostopni slehernemu kupcu. » Za dan republike in praznik občine želi kolektiv „Beti" vsem delovnim ljudem mnogo delovnih uspehov pri nadaljnjem razvoju naše socialistične samoupravne družbe. m h m // i Pogled na predilne stroje v sedanji predilnici. Ko bo spomladi nared nova naložba, bo metliški Novoteks imel najmodernejšo predilnico. Moviftok? NOVOTEKS TOZD PREDILNICA METLIKA KOLEKTIV NOVOTEKSA-TOZD PREDILNICA METLIKA ČESTITA OBČANOM IN VSEM PREBIVALCEM BELE KRAJINE ZA PRAZNIK OBČINE IN DAN REPUBLIKE! IAJ VIATOR.TOZD DEM KRAJIN« Til VAM PRIPOROČA^ V METLIKI obiščite hotel BELA KRAJINA in gostilno NA DRAGAH. Nudimo domače krvavice in druge belokranjske posebnosti ter metliško črnino. V HOTELU JE OB SOBOTAH PLES! POJE ANDREJ PLEVNIK! Kolektiv VIATOR-TOZD BELA KRAJINA čestita občanom Metlike za praznik in jim hkrati priporoča svoje gostinske in prevozne storitve! Transportno gradbeno podjetje „TCP" METLIKA objavlja prosto delovno mesto KV AVTOKLEPARJA Z ENOLETNO PRAKSO Prijave pošljite na naslov podjetja. Edina revija za Slovence po svetu, njihov stalen most z domovino je revija RODNA GRUDA Naročite jo tudi svojim sorodnikom v tujini! RODNA GRUDA 61001 Ljubljana, p. p. 196 Cankarjeva 1 /II PROSTO DELOVNO MESTO KONFEKCIJA „KOMET" METLIKA odbor za medsebojna razmerja razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: Kandidat mora poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je diplomirani ekonomist in ima 4 leta delovnih izkušenj, - da ima višjo šolsko izobrazbo ustrezne smeri in 6 let delovnih izkušenj, — da ima srednjo šolsko izobrazbo ustrezne smeri in 8 let delovnih izkušenj, - da je moralno in politično neoporečen. Razpis velja 15 dni po objavi. EMmOM DI^SET DINARJEV PAVLIHOVA PRATIKA spet je prispela; Se bolj je vesela, ie bolj je debelal Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis — enota Agromehanika Cesta JLA 1. tel. 24-778, 23-485 -X t 4* O >v Priljubljene male hribovite in vinogradniške traktorje PASQUALI — TOMO VINKOVIĆ vam nudimo do 25. decembra 1974 na kredit. Udeležba po dogovoru od 30 do 50 %, ostalo kredit od 18 do 24 mesecev. Kreditira se tudi vse priključke. Rezervne* dele za te traktorje dobite v naši trgovini v Kranju na Koroški c. št. 25, tel. št. 24-786, lahko pa naročite rezervne dele pismeno z označbo kataloške številke, nakar vam jih pošljemo po pošti najkasneje v dveh dneh. Iz lastnega proizvodnega programa vam nudimo na kredit pod gornjimi pogoji: — izkopalnike krompirja — škropilnice 200, 300 in 500 litrov (40 atm. pritiska) — kultivatorje z drobilci — polavtomatske sadilnike za krompir. Na kredit tudi lahko kupite vse ostale priključke in traktorje LJRSUS, DKUTZ itd. >VXXXXXVVVXXXVCVX>^XXXXXXXXVVVVXXXXXXXVSXXXX^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXV LICITACIJA! AVTO-MOTO DRUŠTVO Novo mesto razpisuje JAVNO LICITACIJO (ustno), ki bo 24. novembra 1974 ob 9. uri v Gasilskem domu, C. Herojev 27, Novo mesto, za odprodajo dveh avtomobilov zastava 750, letnik 1972, v voznem stanju. Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti 10% kavcijo. Ogled vozil bo mogoč pred licitacijo. Družbeni in zasebni sektor sta pri licitaciji enakopravna. ^x\xxxxxxxxx>xxxxxxxxxxv^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxv^ I PROSTO DELOVNO MESTO! ^ Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu | EMONA Ljubljana, Ž TOZD Zdravilišče Čateške Toplice, fro \w>>/ KoteksT&buK ^st. 19^ KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV,! Koteks Tobus tudi letos odkupuje svinjske kože. Pri vzreji prašičev pazite, da se njihova koža ne poškoduje. Nepoškodovane in nerezane kože imajo pri odkupu večjo vrednost. Svinjske kože oddajte najbližji zbiralnici Koteks Tobus ali kmetijski zadrugi, kjer odkupujejo tudi kože drugih živali. ČESTITAMO POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER! razpisuje prosto delovno mesto RECEPCIONERJA s xxxxxxxxxxxxxxxxxxv .XNVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX’/ y iiiviuju Iinvii nvnvaiiu jiuuiiju juiu Siliču ^ | ter tri leta delovnih izkušenj. Obvladati morajo en tuji jezik. | | Poskusno delo dva meseca. Nastop dela 1. 12. 1974. Razpis \ £ velja do zasedbe delovnega mesta. r / 5.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>Ž REZAN LES! Obveščamo potrošnike rezanega lesa (deske, morali, trami), da imamo na žagi Pogance maloprodajo tega lesa samo vsak petek v tednu. Ravno tako samo ob petkih opravljamo razrez lesa za domačo uporabo zasebnim lastnikom gozdov. TOZD „Gozdarstvo" Novo mesto r Rešitev prejšnje križanke 1 lL — T — — — «— — » is _L K : m n t ;■ S P 0 n t N i c A N vr T A H i H e T e R R «’ A R. R A P 0 R Tj fer K T A K T z? S£ N 0 e >p 0 _Pj L A V_ p v i. Jss UMU A R. e Al T 0 N f T 0 T fe T T D \ L T c Sl A R. J_ s !b \ A S 1 N« ... ** R p 0 N A N C m T T IT T ■mT e N €. i s e T A p** _M N ««< T i T 7T M i“L _K 0 T ELAN ZOLA TROPSKI VETER DOBA LOŠC OSTANEK PO GORENJU POHIŠTVO DL STISKAL- NICA RANO- CELNIK JAREM PLATINA > > LISAST PRASI C LAPONSKO JEZERO PEROCI SUNEK KRIČANJE ZAVOJ mm (Ne)resnice z napako Po predstavi so glodalci (gledalci) vdrli na oder. Prestavili (predstavili) so ga kot zglednega sodelavca. Na slikah je izpražena (izravna) tesnoba. Vsi so zavračali take malenkostne in povrhu še prazne sode (sodbe). Nabral: J. JUST l^llllllllliiiiiiHliililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiimniinn,,,,,,,,,,,,,!,!!,!,,,,,!!!,!,! | Policaj je bežal pred policaji | Vzgojitelj v domu prizadete mladine s temno preteklostjo ujet - Aretacijo so neposredno beležile tudi televizijske kamere RIM. CESAR (CESTA) DL PREDNOST PO CASU ŠIROK PLAŠČ LETOVIŠČE PRI OPATIJI ŠABAC ITALANTlCNA mmm FR. SURREAL SLIKAR etW NOVEC PLESEN DL LIRSKA PESEM AN ML PTICA UJEDA IZMEČEK VULKANA NADAV WW GO/D RIJEKA VRSTA GOLOBA POGORJE VIS' DALMACIJI REKA V SZ V080DN0 POSESTVO SRBSKO M. IME DL imunimi Deset let je bil Jack Clou-ser, „lisjak s Floride“, na begu pred policijo. Kar osem dolgih let je bil na listi FBI, s katero išče zvezna policija v ZDA „deset najbolj razvpitih zločincev". Potem je možakar odnehal: na stopnicah ministrstva za sodstvo Floride se je prostovoljno predal policiji. „Končno bi rad imel mir,“ je dejal pri tem. Toliko let so se pred organi pregona v ZDA že dolgo ni nihče skrival. Tudi Jacku Clouserju se to ne bi posrečilo, če ne bi bil v petdesetih letih sam policaj. Poznal je luknje v tej službi in tako se mu je posrečilo, da je skoraj celo desetletje vodil svoje nekdanje kolege za nos. Leta 1961 so Jacka pognali s policije zaradi „nasilja v službi in stikov s podzemljem44. Dva meseca kasneje je potrdil pravilno oceno svoje nravi: napadel je dva obiskovalca kina v rojstnem mestu Orlando, ju potolkel na tla, orooal in odpeljal. Kmalu so prizor so videli milijoni gledalcev ameriške televizije: | Jack CIoser se je prostovoljno predal svojim nekdanjim | kolegom-policajem. ""Hlinim ga ujeli; 30 let zapora mu je prisodilo sodišče! Jack pa si je naredil drugačen načrt: začel je igrati norca, prišel v bolnišnico in ob prvi ugodni priložnosti pobegnil. V Meksiki, južni Ameriki in Kanadi, kjer je delal, seje počutil še dokaj varnega, domotožje pa ga je nato pripeljalo nazaj v ZDA. Takoj mu je bila policija za petami in nikjer ni delal dlje kot dva meseca. Leta 1967 se je preselil na zahodno obalo, si spremenil ime in barvo las. Postal je vzgojitelj v zavodu za duševno prizadete otroke. Šele zdaj si je „privoščil44 tudi edini prestop zakona, odkar je pobegnil iz bolnišnice za živčne bolezni: poročil se je z dekletom Margy, čeprav ga je doma v Orlandu čakala žena z dvema otrokoma. Nemirna vest pa je Clou-serja pripeljala do prostovoljne vrnitve v zapor. Da ga ne bi nekdanji kolegi „po pomoti ustrelili44, je postavil ministru za pravosodje pogoj: „Predal se bom, toda le, če bo navzoča tudi televizija . . .“. Prav po amerikan-sko se je tako tudi zgodilo: .............................................................. m...........................................Hlinili..........um........... Smrt pluje po morju Tankerji - ploveče bombe - Kako z varnostjo S sodobno tehnologijo jc ladjedelnicam uspelo izdelati ogromne tan-keije za prevoz tekočih goriv, plina in drugih tekočin, tako da po morskih poteh plujejo prave gore. Toda te ploveče gore niso tako nedolžne, kot so videti. Ne samo da predstavljajo precejšen problem pri onesnaževanju morskih voda, zaradi svojega tovora so huda nevarnost tudi za pristanišča in okoliško prebivalstvo. Zemeljski plin je ob podražitvah nafte postal cenjeno in iskano gorivo. Potrošnja se mu je zelo povečala, s tem pa se je močno povečal tudi morski promet tekočega plina. Toda prav tankerji, natovorjeni z utekočinjenim plinom, so najbolj nevarni. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo v vprašanji varnega prevoza vnetljivih snovi, so resno zaskrbljeni, ker ne vedo, kako bi lahko vnaprej preprečili katastrofo, ki bi jo povzročila nesreča takega tankerja v pristanišču. Utekočinjeni plin bi namreč v primeru nesreče izpuhtel iz tankerja in kot ogromen oblak, dolg nekaj kilometrov, zaplaval nad pristaniško okolico. Že najmanjši ogenjček bi bil dovolj, da bi se ta oblak vžgal. L^hko si mislimo, kaj bi ogromna goreča zračna odeja povzročila. Gotovo ne bi za njo ostalo nič živega. Na to jc opozorila manjša nesreča nekega tankerja v amsterdamskem pristanišču. Iz njega je puhnil oblak razredčenega plina in se vžgal. Na srečo so požar ob samo eni smrtni žrtvi takoj pogasili, toda strokovnjaki so sc le zamislili. Povečal pa se je tudi prevoz klora, izredno strupenega plina. En sam tanker ga prepelje več, kot gaje bilo spuščenega v prvi svetovni vojni. In če tak tanker doživi nesrečo? Paradižnik v srednjem veku a i Iztegnilo za seboj .aradajzarja. Odšel a 8a je bilo veselje m odhlačal z o. tii“ h ga je oštevala a8ati _ važno je ^ pestom, kjer se 111 vsa gospoda z njim. Nestrpno so se vitezi prestopali na robu travnika. Zapele so trombe in zagnali so se v boj prvi junaki. Topotala so kopita, vihrale so perianice, tolkla so kopja ob oklepe in valjali so se v konjskih figah premaganci. Trajalo je ves popoldan in na večer se je vedelo: grof Helebarda, ta bo zmagovalec! En sam vitez je še čakal tam na robu travnika. Naš Paradižnik! Pripravili so dvigalo, da ga posade na konja, Paradiž- nik pa je zamahnil z roko: „Kar s temle „konjičkom" poizkusim! In je naš Paradižnik sedel v svoj kabriolet pa vrgel v prvo, drugo in tretjo . .. „Oho, Paradižnik!** so zaklicali meščani. „In kar v avtu! Kako domiselno!** Na drugi strani travnika je spodbodel svojega belca grof Helebarda. Visoko je dvigal kopje z zastavico. Naproti mu je vozil naš junak prav tako z zastavico na kopju. Na zastavici je sijal rdeč paradižnik, grb viteza Paradajzaija .. . PO POTEH NASTANKA PISAV OD ČRTE DO ČRKE Kako se je razvjla pisana informacija Kadar merimo dosežke človeškega duha in njegovo veličino, nam prihaja na misel predvsem napredek tehnike. Občudujemo polete v vesolje, računalnike, kibernetične stroje, nuklearne reaktorje in druge naprave, ki presenečajo z mogočnostjo in popolnostjo. Toda tisti resnično največji dosežek človeštva, brez katerega bi ne bilo ne družbenega ne tehnološkega napredka, prezremo, preneznaten in preveč samoumeven se nam zdi: to je knjiga oziroma pisava. Že znameniti Italijan Galileo Galilei je zapisal v svojem delu „Dialogo dei massimi sistemi44 tole misel: „In grem mimo številnih čudovitih odkritij človeštva ... a kako presega vse občudovanja vredne iznajdbe duh tistega, ki sije izmislil pripomoček za sporočanje misli vsakomur, pa naj si bo prostorsko ali časovno še tako odmaknjen ... In s kakšno lahkoto. Z različnim povezovanjem kakih 20 znamenj na listu papirja.44 Izum pisave je odločilno posegel v zgodovino kulture in civilizacije, ker je omogočil prenašanje znanja in kopičenje silne energije človekove misli iz roda v rod. Kako pomemben je bil ta korak za človeštvo, nam dovolj jasno pove že to, da so nekateri odlični znanstveniki mnenja, da bi lahko vso človeško zgodovino delili na dva dela: v prazgodovino in pisano zgodovino. Kje bi danes še bili, ko bi ne imeli tega veličastnega pripomočka? Prenašanje izkušenj in znanja bi bilo omejeno na zmožnost posameznika. Znanje bi se nabiralo izredno počasi, ogromno pa bi ga bilo izgubljenega za vedno. Brez možnosti fiksiranja misli v trajne materiale, bi svet ostal v pravem pomenu besede zaplankan, ozek in omejen. Knjiga pa ni odigrala odločilne vloge samo v splošnem razvoju človeštva; krojila je tudi usode narodov. Tisti narodi, ki niso uspeli razviti svojega duha do take mere, da je iz njegovih potreb nastala pisava, so izginili v brezimnem morju zgodovine in jih danes poznamo samo po imenu. Pa tudi v novejši zgodovini je bila knjiga ena osnovnih tvoriteljic naroda. Lep primer za to smo ravno Slovenci, ki smo se obdržali brez lastne politične tvorbe samo zato, ker smo se stalno potrjevali s pisanimi dokumenti od Trubarja in Prešerna do Kajuha. Narod, čigar duhovna vrednost je spravljena v knjigah, se ne da kar tako uničiti in izbrisati. In spet zanimiv podatek, ki potrjuje navedene misli. V utopističnih načrtih nemške nacistične vlade je bil zasnovan propad ruskegaTiaroda tudi z določilom, da bodo Ruse obsodili na nepismenost. Blazneži nacističnega uničevalnega stroja so pravilno sklepali, da bi to bilo izredno močno orožje, ki bi kmalu zabrisalo sledove nekega naroda. NASTANEK PISAV Pot, ki jo je moralo človeštvo prehoditi, da je ustvarilo pisave, je dolga in sega daleč nazaj v preteklost. Najbolj splošno določeno lahko rečemo, da je pisava, oziroma njeni zametki, nastala takrat, ko se je družba že toliko organizirala, da je potrebovala boljši način medsebojnega sporazumevanja. Danes znane najstarejše civilizacije, ki so razvile svoj način pismenega sporočanja, so: mezopotamska, egipčanska, kretska, hetitska, indijska, kitajska, srednjeameriška in velikonočna. Pismene ostanke in spomenike omenjenih civilizacij je moderna znanost v veliki meri že preučila in razjasnila, še vedno pa so za nas nerazjasnjena skrivnost pisava, ki je nastala na Kreti, v Srednji Ameriki, na Velikonočnih otokih. Seveda so pisave teh civilizacij že izdelane, medtem ko sami začetki pisave leže v nekaterih posebnih oblikah, ki jih strokovnjaki imenujejo embrionalne (zarodne) pisave. Nekatere teh oblik so se še danes ohranile v primitivnih družbah, tako da raziskovanja plemen, ki žive vzporedno z današnjim razvitim svetom tako rekoč še v kameni dobi, veliko pripomorejo pri proučevanju, kako se je razvila in nastala pisava. Razen v primitivnih družbah pa so nekatere oblike embrionalne pisave ohranjene tudi v visoko razvitih družbah. Pomislimo samo na vozel na robcu, ki predstavlja znamenje, ki naj nas na nekaj spomni. Še nedolgo tega je na Dolenjskem veljalo, da pomeni skleda kuhanega sadja, ki ga kuharica prinese na mizo, čas, ko je treba oditi. V celi Sloveniji pa je veljalo, da so oženjeni moški nosili klobuke, neoženjeni pa kapo. Na ta način so ženske lahko „prebrale44, s kom imajo opravka. Lep primer iz naše zgodovine o prvotnih oblikah sporočanja so kresovi, ki so jih prižigali na hribih in gorah ter z njimi sporočali prebivalstvu, da preti turška nevarnost. V kmečkih puntih pa so se puntarji prepoznavali s petelinjim peresom. Ti drobci iz izredno bogatega seznama simboličnih dejanj in predmetov, ki so služili in še služijo sporočanju, nam dovolj zgovorno kažejo, kje je treba iskati začetek pisav. Najprvotnejša je prav gotovo posvetitev, oziroma določitev nečesa stvarnega kot nosilca nekega pomena. To je tisti prvi korak. Človek je v času, ko se mu je bistrila zavest, želel sporočiti svojim potomcem svojo krhko pojavnost, vtreti moč lastne zavesti v trajnejše oblike, kot je njegovo kratkotrajno telo. Pričel je rezati v kost, v kamen, v les, risati podobe. Iz tega časa, od katerega je minilo več deset tisoč let, imamo ohranjene čudovite slike, ki še danes uživajo splošen sloves. Leta 1875 so v Španiji odkrili podzemeljsko votlino Altamiro in na njenih stenah risbe in slike raznih živali. Umetniška izraznost slik je tolikšna, da je navdihnila celo vrsto modernih slikarjev. Zaradi izrednosti so dolgo celo menili, da so slike potvorba in da ne pripadajo našim daljnim prednikom. Toda zanesljiva metoda določanja starosti z ogljikovo radijsko analizo je dokončno potrdila, da gre za stvaritve, stare do 40 tisoč let. Podobne stvaritve so nekaj kasneje našli v Franciji v Lascuxu, pred nekaj leti pa tudi v Sahari in v votlini Addur na Siciliji. Strokovnjaki so poskušali ugotoviti namen teh slik ter se razdelili v več taborov. Edini jja so si bili, da ne gre samo za okrasitev bivalnih prostorov. Se največ privržencev in potrdil pomožnih znanosti je dobila smer, ki meni, da so slike služile religioznim obredom. Tedanji človek, ki je živel od lova, je verjetno narisal žival, ki jo je ubil, ter s tem zapisal svoje dejanje, obenem pa mislil, da mu bo slika pomagala pri nadaljnjem lovu. Za nas je najpomembnejše to, da je lovec dejanje, ki seje zgodilo, narisal, oziroma zabeležil. POTA IN STi{/ Zakaj ne za mladino? Dežurni poročajo ZBIRALEC AVTOMOBILSKIH DELOV - 12. novembra ponoči je nekdo nasilno odprl pokrov osebnega avtomobila Marjana Kruljca v Vrhovčevi ulici in odnesel razdelilno kapo s kabli vred. Malo kasneje pa sta izginila iz osebnega avtomobila Ivana Muhiča dinamo in razdelilna kapa. Lastnik, ki je sicer doma iz Malega Podljubna, je pustil avto v parku pred železniško postajo v Bršlinu. Se mrtvemu ne da miru - Neznanec se je polotil spomenika na pokopališču v Prečni. Jožica Mrkšič iz Bršlina je ugotovila, da je nekdo poškodoval družinski spomenik in da je naredil za 1.000 din škode. DRUŽINO JE PODIL - Miličniki iz Dol. Toplic so 13. novembra zvečer pridržali do iztreznitve 42-letnega Staneta Žagarja iz Uršnih sel. Žagar se je opil, potem pa doma razgrajal, da je morala vsa družina zbežati. Prijavljen je sodniku za prekrške. HOTEL JE TEPEŽ - 16. novembra zvečer so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Ramiza Sale-toviča iz Zavidovičev, začasno zaposlenega v Novem mestu. Saletovićje vinjen razgrajal v gostišču „Na trgu“ in se hotel tepsti tudi z gosti. Moral bo pred sodnika za prekrške. SPEČEGA OKRADEL - Milan Rajak je 16. novembra popoldne spal v sobi samskega doma SGP JJjonir v Novem mestu, neznan zlikovec na mu je medtem iz suknjiča vzel denarnico s 1.000 dinarji in boni za hrano. PRED GOSTILNO OB RADIO -16. novembra zvečer je Jože Dežman iz Mačkovca parkiral avto pred gostilno Kos v Ločni, nekdo pa mu je iz avta ukradel radio. Istega večera je izpred iste gostilne izginil tudi moped modre barve NM 55-820, last Franca Jožefa. OVIRAL PROMET - 15. novembra zvečer so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 36-letnega Franca Godino iz Dol. Stare vasi, ker je vinjen oviral promet v Žabji vasi. RAZGRAJAČ TUDI V SEMIČU -15. novembra so na hladno postavili Viljema Pirša iz Semiča, ker je razgrajal v hotelu Smuk. Pirš je razbijal steklenino in nadlegoval strežno osebje. 5ENTLENART: MOTORIST V aVTO - 15. novembra zvečer je Franc Slak iz Cumovca z avtom zavijal proti črpalki, ko je naproti pripeljal motorist Anton Žmavc iz Krškega. Ta je trčil v avto in se laže poškodoval, gmotne škode pa je za 6.000 din. V oktobru šest mrtvih V prvem mesecu veljave novega zakona: manj kršitev, pač pa 73 odvzetih vozniških dovoljenj na novomeškem območju Prejšnji mesec je bilo na območju novomeške uprave javne varnosti 109 prometnih nesreč, od teh je bilo '5 zelo hudih, saj so teijale smrt 6 oseb. Lanski oktober je na novomeškem območju zahteval samo 2 smrtni žrtvi, i Huje in laže poškodovanih je bilo 47 ljudi. Ugotovitve kažejo, da je na nekatere nesreče vplivalo slabo vreme, vozniki pa niso vožnje prilagodili slabim razmeram na cesti. Prehitevali so na krajih, kjer ni preglednosti, pa tudi v močnih nalivih, na spolzki cesti in v megli. Od 1. oktobra dalje, ko je začel veljati novi zakon o varnosti cestnega prometa z zagroženimi hujšimi kaznimi, je bilo na območju občin Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj odvzetih 73 vozniških dovoljenj. Kar 54 voznikov je oddalo knjižico zaradi vinjenosti; 13 jih je preveč nogo tiščalo na plin; 6 pa zato, ker kljub očitnim znakom vinjenosti niso hoteli na pregled, da bi strokovno ugotovili prisotnost alkohola. Prometna milica je izvedla oktobra kar 11 akcij. Sodnikom za PRODAJAL„ZLATO" 18. novembra se je v Novem mestu pojavil prikupen in dobro oblečen mladenič, star 20 let, doma iz Beograda. Zoran Simič, delavec brez zaposlitve, je skušal v našem mestu goljufati občane, kar se mu je v dveh primerih tudi posrečilo. Prodajal je namreč ženske „zlate“ zapestnice. Tako je sprevil v denar eno za 100 din, drugo za 230 din. Ko so ga prijali, je imel tri primerke takih „zlatih" predmetov še pri sebi. Seveda so bili kupci ogoljufani, kajti Simičeve zapestnice so iz navadne rjaveče kovine. prekrške so predložili uvedbo postopka zoper 96 voznikov in 3 delovne organizacije, 199 voznikom pa je bila na kraju samem izrečena denarna kazen. Miličniki so imeli oktobra veliko dela posebno na avtocesti Ljubljana- Zagreb. Razen kršitev, ki so jih ugotavljali v akcijah, so še v vsakodnevnem nadzoru zalotili več kot 400 kršiteljev cestnoprometnih predpisov. Pred sodnika za prekrške bo moralo 45 tovrstnih kršiteljev, drugi pa so morali odpreti denarnice kar takoj na cesti. CIK ZANETIL OGENJ 12. novembra okoli 4. ure ponoči je izbruhnil požar v stanovanjskem bloku Nad mlini 17 v Novem mestu. V prostorih pod stopniščem v kleti, kjer so stanovalci shranjevali otroške vozičke, sani in podobno, je izbruhnil plamen. Zajel pa je tudi popolnoma nov pralni stroj in oljno peč, ki sta bila tudi spravljena pod stopniščem. Na srečo so ogenj ljudje opazili in poklicali na pomoč gasilce, vendar so stanovalci oškodovani za najmanj 5.000 din, prav toliko pa bo veljalo beljenje počrnelih sten. Vse kaže, da sc je vnel papir, v katerega je bil zavit pralni stroj, kamor je nekdo malomarno odvrgel cigaretni ogorek. DVA VLOMA V SEVNICI V noči na 17. november se je po sevniškem predmestju klatil vlomilec. Skozi okno je vdrl v bife Zofke Rozman v Bregu, kjer je vse premetal in iz predala v točilnici odnesel drobiž. Isto noč pa so stanovalci prepodili tudi moškega, ki je razbil steklo na bifeju Jenčič v Loki. Hotel je priti v lokal, a se mu ni posrečilo. ZA HRBTOM JE BIL Kako so tatovi spretni in ljudje naivni, pove primer Igorja Hodnika iz Novega mesta. 17. novembra zvečer se je zadrževal v hotelu Kandija, predse na mizo pa je postavil tranzistor. Samo za hip je stopil k točilni mizi, toda ko se je vrnil, transistorja ni bilo več ... ŽEPAR NA POSTAJI Denarnice in torbice je bolje držati tesno pri sebi, kajti na novomeški avtobusni postaji je na delu žepar. Prva žrtev je bil Rahman Kovač, delavec podjetja Gradis. V ponedeljek, 18. novembra, mu je nekdo na avtobusni postaji izmaknil denarnico s 540 dinarji. Seveda je oškodovanec takoj prihitel na milico po pomoč. Brez strahu po temi domov Leto dni in 10 mesecev strogega zapora čaka Bo-rivoja Jančiča zaradi poskusa posilstva Letos poleti so Krčanke živele v strahu, posebno ženske, ki so se zvečer vračale iz službe domov. Govorili so o moškem, ki napada in hoče storiti silo. Tega nepridiprava so dobili in pred novomeškim okrožnim sodiščem ga je doletelr (udi kazen. Borivoj Jančič, doma iz okolice Surdulice v Srbiji, je bil zaposlen na delovišču Pionirja v Krškem, letos 7. junija zvečer pa je ob parku na Dolenjski cesti s pištolo stopil pred 48-letno žensko, ki je šla nič hudega sluteč iz službe domov. Tri dni zatem se je zvečer lotil nove akcije. Tokrat je na Zdolski cesti, prav tako s pištolo, napadel 17-letno dekle. Od obeh žensk je Jančič zahteval, naj se mu vdasta toda obe sta bili toliko prisebni in močni, da sta se mu uprli in pobegnili. Ostalo je torej pri poskusu posilstva. Zanj je bil tudi obsojen. Jančič je pred senatom, ki mu je predsedoval Janez Smolej, krivdo zanikal. Ni mu pomagalo, kajti ženski sta ga prepoznali, po drugi strani pa se je podrl tudi alibi, ki ga je navajal za čas, v katerem je bilo storjeno eno od teh kaznivih dejanj. Sodišče ga je spoznalo za krivega, mu prisodilo 1 leto in 10 mesecev stro-, gega zapora, odvzeli pa so mu tudi pištolo, za katero je sicer imel orožni list. Sodba še ni pravnomočna. Anton Jakša iz Vojne vasi pri Črnomlju pelje domov steljo. Takih prizorov in takih voz je te dni vsepovsod dovolj na cestah. Z vozovi vred pa nastaja nevarnost več: če je vprega o mraku neosvetljena, se kaj lahko vanjo zaleti avto. Minuli teden je bilo že nekaj takih nesreč. (Foto: R. Bačer) n rfe med o mamii V naši družbi predstavlja zakonska zveza osnovo družine, zato uživa zaščito države. Medtem pa zakoni ne prepovedujejo polnoletnim osebam, da žive, kot bi bile poročene. Taki odnosi so lahko začasni, konkubinat pa postanejo, če so trajni. Taka skupnost med moškim in žensko je zaradi trajnosti in še nekaterih drugih lastnosti povsem podobna življenju, ki ga imata zakonca. Razlika je le v tem, da konkubinat ni osnovan na zakonu in ni priznan. Taka skupnost se osnuje na svobodnem pristanku moškega in ženske in iz nje izhajajo tudi otroci, nastaja družina, toda lahko se razdre brez vseh formalnosti, kar tej skupnosti daje pečat nestalnosti. Ker konkubinat ne uživa pravne zaščite, v njem često prihaja do sporov in preki- nitve. Kadar so vmes še otroci, se stvar zaplete. Po zakonu mora oče otroka, rojenega izven zakona, sorazmerno s svojim zaslužkom prispevati k stroškom za porod in k vzdrževanju otrokove matere tri mesece pred porodom in tri mesece po porodu. Če pa oče nezakonskega otroka ne prizna za svojega, ima pravico do zahteve ugotavljanja očetovstva. Prav tako imajo roditelji do otrok, nih zadevah pa sodišča postopajo, kot zahteva zakon. Skupnost dveh partnerjev, ki ju ne veže zakon, pravno ni priznana, neglede na to, koliko časa traja. Tak odnos tudi nima delovnega značaja, zato ne more biti osnova za pridobitev lastninskih pravic, niti ne more eden od članov take skupnosti zahtevati, naj sc mu preda imovina odsotnega partnerja. Eden od drugega tudi ne Kaj je konkubinat? rojenih v konkubinatu, enake dolžnosti, kot jih imajo sicer starši zakonskih otrok. Kar zadeva stanovanjske pravice, je sodna praksa zavzela stališče, da po smrti ali trajni prekinitvi uporabe stanovanja enega od članov zunajzakonske zveze pripada stanovanje drugemu, če je bil njun odnos dolgotrajen in so se iz te skupnosti rodili otroci. V vseh ostalih spor- moreta zahtevati sredstev za vzdrževanje, niti razdelitve skupno pridobljene imovine. Konkubinat z mladoletno osebo pa je prepovedan in pomeni kazensko dejanje. Še posebej kaznivo pa je, če roditelji ali skrbniki mladoletne osebe dopuščajo ali celo nagovarjajo mladoletnika, naj živi v konkubinatu. Piše sodnik M. L. Eksplozija na njivi 14. novembra sta 47-letna Alojz Avguštinčič in njegova 41-letna žena Vilka iz Lokev pri Dobrniču v gozdu grabila listje. Okoli poldneva sta si zakurila, pripravila nekaj hrane in se ob ognju odpočila. Ko sta malicala, sta bila s hrbti obrnjena k ognju, nenadoma |)a je močno počilo in oba sta bila ranjena. Sama sta šla k zdravniku v Trebnje po prvo pomoč. Kot so ugotovili, sta Avguštin čičeva zakurila na kraju, kjer je v zemlji ostalo eksplozivno telo še iz časa vojne. To sklepajo po tem, ker so v okolici nađi nekaj aluminijastih in jeklenih drobcev. OBISK V VIKENDIH V noči na 16. november je bilo vlomljeno v dve zidanici v vinski gorici nad Mačkovcem. Vlomilec je najprej obiskal zidanico Franca Zi-berta. Preiskal je vse prostore in odnesel nekaj odej in pijače, nato pa vlomil še v Kašnikovo zidanico, ludi tam so našli vse prebrskano. Kot so ugotovili, je v zidanici Antona Kašnika nepovabljeni gost popil nekaj pijače, pojedel več konzerv in odšel. Kdo je vlomilec, še ni znano. ŠTIRJE ŠOBILI 15. novembra zvečer so štirje neznanci na hodniku hotela „Kandi-ja“ v Novem mestu napadli Novo-meščana Jožeta P. Ko so ga močno obrcali, so mu vzeli Še suknjič z denarnico, v kateri je bilo okrog 30, din. Napadeni je oškodovan za okrog 800 dinarjev. Šolarji v osnovnih šolah so že deležni izdatne prometne vzgojer saj obravnavajo to snov pri rednem pouku pa še v krožkih. Potem menda mislimo, da smo opravili, kajti redke so srednje poklicne in strokovne šole, ki nadaljujejo prometno vzgojo. Ravno v obdobju od 14. do 18. leta pa dekleta in fantje radi sedajo na mopede, poizkušajo voziti avto ali traktor, pa so brez teoretičnega in praktičnega znanja. Nesreče se vrstijo. Kaj menijo o prometni vzgoji srednješolci sami, so povedali: BOGDANA ILlClN, dijakinja administrativne šole v Novem mestu; „Pri nas prometne vzgoje nimamo, krožka tudi ne. Po osnovni šoli o tem nisem nič več slišala. Zanima nas pa, posebno vožnja. Ce bi imeli v šoli tečaj ali krožek, bi bilo najbrž dosti prijav.“ VERA KOVAČIČ, dijakinja ga mesta, doma iz Šentjerneja: „Kolo vozim, pony tudi, avto poizkušam voziti. Prometne predpise poznam, ker zanje dandanes ve že vsak mladi človek, kaj več pa o prometu ne vem. V osnovni šoli smo se to učili, ampak so se s tem ukvarjali bolj fantje kot me dekleta. Mislim, da bi bila uvedba prometne vzgoje na srednjih šolah dobra stvar. “ TATJANA VELlCKOVlC, dijakinja srednje ekonomske šole v Črnomlju, doma iz Kočevja: „Vozim kolo, brat me je že učil voziti avto, prometne predpise še kar poznam, vendar to ni dovolj. Po mojem bi bila prometna vzgoja tudi v srednjih šolah potrebna. Zlasti bi nam bilo všeč, če bi imeli še tečaje za vožnje z mopedi ali z avtom. Tudi kot pešci nismo dovolj previdni, saj nekateri kar šinejo čez cesto, ne da bi pogledah na levo in desno.“ R. B. $ por?. fifl zbiranja sto možnosti z\0oA J soraf%$>m tako d°li skupaj * široko m 1 i W ENOTNO ZA VSE OTROKE -Občinska Zveza prijateljev mladine bo letos dovolj zgodaj začela akcijo zbiranja prispevkov za novoletno pogostitev in obdaritev otrok. S tem želi preprečiti dvojno ali trojno obdarovanje nekaterih, medtem ko bi bili drugi pozabljeni. SKUPNOST ZA GOZDARSTVO - Do konca leta bo na območju Gozdnega gospodarstva Brežice ustanovljena samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo. V njej bodo predstavniki kmetijstva, lesnopredelovalne industrije, turističnih in lovskih organizacij, vodne skupnosti, krajevnih skupnosti, zemljiških skupnosti in društev za varstvo okolja. Iz Posavja bodo volili delegate, ki bodo zastopali interese turizma in varstva okolja. PREVOZ PRED SLAVJEM. -Kolektiv transportnega podjetja Prevoz Brežice bo konec meseca slavil 20. obletnico obstoja podjetja. 188 delavcev je letos ustvarilo 33 mili- jonov dinarjev dohodka. Za nakup novih tovornjakov so namenili 5,55 milijona dinarjev, za delavnice 1,85 milijona. Do konca leta bodo kupili še deset vozil za 50 ton nosilnosti. Sedanja nosilnost vozil za prevoz tovora je .1300 ton. NUJNE SO PREUREDITVE. -V Savudriji, kjer je poleti letovalo 184 otrok, kapacitete niso bile izkoriščene. Občinska Zveza prijateljev mladine meni, da se potreben dolgoročni načrt za preureditev in razširitev obstoječih zgradb, ki naj bi se ga lotili skupaj s počitniško skupnostjo in z delovnimi organizacijami, med katerim računajo zdaj še zlasti na Salonit iz Anhovega. VOLITVE RAZPISANE. - Po temeljnih organizacijah združenega dela so delavski sveti razpisali volitve delegacij za šest interesnih skupnosti, ki naj bi bile 6. decembra. Ta čas tečejo kandidacijske konfcrcn-ce. BREŽIŠKE VESTI Pravica do treznega moža V Brežicah klub zdravljenih alkoholikov - Boj proti alkoholizmu je treba zasnovati na tem, da ima slovenska žena pravico do treznega moža, - je poudaril dr. Janez Rugelj ob ustanovitvi kluba zdravljenih alkoholikov v Brežicah. Doslej so bili zdravljeni alkoholiki iz Krškega in Brežic vključeni v novomeški klub, vendar jim je bilo to precej od rok. Skupina se je že nekaj časa sestajala v domu JLA v Brežicah. Klub šteje zdaj 24 članov, deset zdravljenih alkoholikov, njihove sorodnike in člane terapevtske skupine. Socialna služba je v zadnjih letih evidentirala 120 alkoholikov v brežiški občini. V dvanajstih primerih sta alkoholika oba zakonca. Večina teh ljudi je starih od 30 do 45 let, torej v dobi, ko je človek v normalnih razmerah najbolj produktiven. Iz teh družin izvira 280 otrok, vendar niso več vsi šoloobvezni. Seveda to še niso vsi primeri. Alkoholikov je v občini dosti več, le da niso evidentirani. Precejšen odstotek jih je tudi med kmečkim prebivalstvom, vendar jih tam kasneje odkrivajo, ker ti ljudje niso zaposleni in nimajo težav, s kakršnimi se srečujejo alkoholiki v delovni organizaciji. Razen tega svojci nasploh alkoholizem v družini dolgo prikrivajo. 7m to je dal dr. Rugelj nazoren podatek. Večina slovenskih žena se šele po devetih letih težav odloči in reče: - Zdaj je tega dosti. Preostane le dvoje, zdravljenje ali ločitev. -Dr. Rugelj je članom kluba izrazil željo, da bi ti s svojim urejenim življenjem vplivali navzven, predvsem na delovne organizacije, da bi alkoholike prepričevale in usmerjale k zdravljenju. Vsaka potuha alkoholiku se maščuje njemu samemu in družbi. Takoj je treba pogledati resnici v oč{ J. TEPPEY Konfekcija pod šolsko streho Otroška in ženska pokrivala iz Stare vasi si utirajo pot na tržišče Z medobčinskega posveta SZDL v Kostanjevici, na katerem so 14. dolgoročnega razvoja Jugoslavije, o izhodiščih za družbeni plan razvoja zasnovah regionalnega prostorskega razvoja Slovenije. (Foto: Jožica Teppey) g Dolgo pozabljeni Gorjan^ — ..........- ' I Jih V Sloveniji premalo spodbude za naložbe v nerazvitih!^ Gorjanci, predvsem prebivalci Črneče vasi in okoliških naselij, živijo zares skromno življenje, četudi uradno ni nihče priznal, da sodi pokrajina med manj razvite predele. Odnos do takih območij bo Slovenija morala spremeniti. Čudno se namreč sliši, da bi se kot pijanec plota držali samo občinskih meja in da ne bi priznavali nerazvitosti posameznim predelom v tako imenovanih razvitih občinah. Med zaostala območja sodi gotovo tudi ves gorjanski predel od hrvaške meje v brežiški občini do Kostanjevice in še dalje do Kočevskega. Tako smo slišali na zadnjem posvetu medobčinskega sveta SZDL Posavje v Kostanjevici. Iz teh ugotovitev lahko povzamemo, da predvsem zaradi dosedanjega odnosa do revnih hribovskih območij prizadevanja in pobude iz vrst prizadetega prebivalstva niso mogla roditi večjih uspehov. STANOVANJA ČIMPREJ Po sklepu občinske konference Z K so vse samoupravne delovne skupnosti v Krškem dolžne podpreti graditev stanovanj za kadre v občinski upravi, sodstvu, zdravstvu, šolstvu in kulturi. Program pridobivanja stanovanj za tovrstne kadre bo pripravil izvršni svet občinske skupščine. RAZSTAVA V KOSTANJEVICI PODALJŠANA V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici so zaradi velikega zanimanja občinstva podaljšali razstavo Sonje Lamutove do 3. decembra. Mlada umetnica doživlja povsod velik uspeh, v tem umetnostnem hramu pa so nanjo še posebno ponosni, saj jo je akademik ‘Božidar Jakac proglasil za obetajoče odkritje v svetu grafike. KLUB TUDI V KRŠKEM? Krška občina ima zaradi alkoholizma veliko socialnih problemov. Prav zat'6 so odborniki 1968. leta predlagali za alkoholike prisilno zdravljenje, v dobri veri, da mu bodo tako najlaže kos po vsej Sloveniji. Tačas se je uveljavilo zdravljenje na prostovoljni osnovi. Nekaj uspešnih primerov so imeli tudi v Krškem. Računajo, da jih bo sčasoma več, vsaj deset, da bodo tudi v tem kraju lahko ustanovili klub zdravljenih alkoholikov. Občinska skupščina mu je pripravljena dati vso podporo. Kolo napredka so ljudje sicer poskušali pognati naprej, vendar se jim je v Črneči vasi to posrečilo šele letos, tri desetletja po maščevalnem požigu vasi. Davek, ki ga je naselje plačalo za svobodo med zadnjo vojno, in prispevek, ki so ga po osvoboditvi dali za hitrejši razvoj domovine, predvsem industrije, je bil res velik. In njegovo povrnitev je prebivalstvo dočakalo šele letos. Z združevanjem denarja in dela, s pomočjo občinske skupščine, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti je zraslo v kraju toliko novosti, da so obeti za razvoj tega dela Gorjancev precej boljši kot doslej. Cesta jih ni le zbližala s Kostanjevico, ampak jim zagotavlja tudi boljšo prodajo kmetijskih pridelkov in jim odpira pot do zaposlitve. Delovnih mest pa bo več, če ŠOLA, VRTCI, TRGOVINE V prihodnjih petih letih računajo v Krškem na 500 do 600 novih delovnih mest. Številke so zares razveseljive, obenem pa tudi obvezujoče. Toliko na novo zaposlenih zahteva boljšo trgovsko mrežo, več strehe za malčke v varstvenih ustanovah, več prostora za šolanje otrok ter več možnosti za kulturno življenje ter razvedrilo. bodo podj^^0.«« stimulirana za vitih predelih. papir i* snietniall(" Star tudi drug * brez slab ,ke fodo ™ med °£?e %»$****, konca. M _ Akcije P°Mil- edin* kim de/ajd* fr stil na to, da/ha c/t> ■ učinkovitejšl> , bđ mTro* *”W jo Pri in hišnih si odlok ne 7dkai ne tako do PleCzbesedaml KRŠKE NOVICI „BRUCOVANJE" - Danes teden bo „Klub posavskih študentov44 organiziral v krškem hotelu „Sremič" tradicionalno družabno prireditev -brucovanj. Nanjo se že dobro pripravljajo, za finančno podporo pa so študentje poprosili tudi družbenopolitične in delovne organizacije, da bi si z dohodkom zagotovili tudi del sredstev za redno dejavnost kluba. ZE DVE SOLI - Delavska univerza je uspešno pričela izobraževalno sezono 1974-1975. Za prva latnika administrativne in srednjo ekonomske šole se je prijavilo skupaj 48 kandidatov, ki so že pričeli obiskovati predavanja. USPEŠEN ZAČETEK - Mladinski aktiv z Zdol, ki deluje šele leto dni, bo v kratkem javnosti prikazal uspehe tega organiziranega dela. Ta čas pripravljajo prvo številko svojega glasila z literarnimi, likovnimi in drugimi prispevki, za ,‘,Dan republike44 pa so obljubili pripraviti kulturni program. Sfi stavna sez°nJ y te dni izteka na v petek Sega' sli*«3 Ljubljane-do gost.n* še ."‘". jikot'0 ifi :) točenje njih urah- I°v»dn%n darle na prevzeli pionirk h rih 27. novembra bo poteklo leto dni, odkar so v poslopju nekdanje šole v Stari vasi odprli konfekcijski obrat tovarne Sešir iz Škofje Loke. Za šivalne stroje so sedle kmečke žene in dekleta, med katerimi ni bilo niti ene šivilije. Z veliko voljo so premagovale začetniške težave, zavedajoč se, da je prav od njih odvisna prihodnost novega obrata. — Ko bi bile pokazale premalo prizadevnosti, bi s tem celo sebi zaprle pot do kruha, a trudile so se, vsaka po svojih močeh in sposobnostih, da so zdaj odprle vrata še drugim, — je pohvalila njihovo delovno voljo Zdenka Jurkas, vodja obrata. Obdobje poskusne proizvodnje se izteka, — je pojasnjevala naprej. — Najpozneje prvega januaija bo stekla redna proizvodnja po normi. V pripravi so novi normativi in cenik za celotni oddelek konfekcije, v katerem sta vključena naš obrat in obrat v Gorenji vasi. RAZPRAVE PRED PODPISOM Priprave za ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti gredo h koncu. Delovna skupina pri komisiji za uresničevanje ustave te dni razpošilja v razpravo programe s področja izobraževanja, kulture, raziskovalne dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva. Podpis sporazuma o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti bo predvidoma 28. novembra. V. P. — Se boste tudi specializirali? 15 TABORNIŠKIH LET Na svojem 15. občnem zboru so se taborniki iz brežiške občine kritično ozrli na prehojeno pot, ob tem pa ponovili željo po številnejšem naraščanju, po večjem odzivu osnovnih šol, saj so za ustanovitev taborniške organizacije pogoji tudi drugod, ne le v Cerkljah in na Bizeljskem. Prepričani so, da bi ob večji podpori družbenopolitičnih organizacij uspešneje širili taborniško misel. Odred Matije Gubca iz Brežic šteje 300 članov, čebelic, medvedkov, starejših tabornikov in prijateljev tabornikov. Je eden najštevilnejših in najbolj delavnih v Sloveniji. Na jubilejnem zboru so podeljevali nagrade in priznanja posameznikom in skupinam, ki so se pri delu dobro izkazali, spomnili pa so se tudi štirih jubilantk, ki delajo v organizaciji vseh petnajst let. To so Rozika Bohinc, Marija Senica, Elica Rovan in Božena Češnovar. — Pravzaprav smo se že, saj izdelujemo predvsem otroška pokrivala iz blaga. Po vrstnem redu izdelujemo že štiriindvajseti artikel. Izdelki so zahtevni, zlasti za novinke, ki prej niso bile vajene sedeti za šivalnimi stroji. Od oktobra lani do danes (12. novembra) je deset delavk napravilo 26 tisoč otroških in ženskih pokrival iz raznovrstnega blaga, med drugim tudi iz umetnega krzna. — Boste sprejemali še nove delavke? — Še eno ali dve, nadaljnje sprejemanje pa je odvisno od plana oziroma od tržišča. Podjetje Šešir s svojimi izdelki ne polni skladišč. Mi ne delamo zalog, proizvajamo samo toliko, kolikor uspe komercialni službi prodati. Ravnamo se izključno po tržišču, in to je naš najzanesljivejši kažipot. J. TEPPEY Takole so še opremljene redke kuhinje v vaseh nad Kostanjevico. (Foto: Jožica Teppey) SAMO ŠE TELEFON Na Veliki Dolini pogrešajo telefonsko povezavo ob vsaki uri. Telefon sicer že imajo na krajevnem uradu, toda ta je odprt samo dopoldne, najdlje pa do 15. ure. Tefefona nimajo niti v šoli, zato bi ga krajevna skupnost rada napeljala nekam, kjer bo vsem dostopen. S kmetije v industrijo. Tako pot so ubrale delavke v mladem konfekcijskem obratu škofjeloške tovarne „Šešir“ v Stari vasi. Zanje še posebej velja izrek, da je vsak začetek težak. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH t«a „ Pnos^i vključujejo tudi udeležbo občanov na kraju samem, kar bo zbrani denar po v Bo-t0raZUmu * obogatilo. Večjim delom sledi še mnogo drobnih; tako je bilo tudi ob ‘•jeso ne^er* gospodaiji potegnili asfalt tudi na dvorišča. Na sliki: kmet Jucil med cestne delavce pri delih na dvorišču. (Foto: Železnik) ^krajevnih skupnosti po novem vkoncVn,m sPorazumom prihodnje leto 4,3 milijona dinarjev - Do r^^Jtetletnega obdobja kar 28 milijonov - Velike potrebe I* Idr & #; i' /F A d it t i pil >Miih ^ Pf‘za^evaJ°» da bi veliko pobudo občanov v HcjfL.v°d* 11 krajevnih skupnosti, obogatili z novim tfcUui J®) ki ga ie nrinpda iKtnvn Ohpinclfi i7vreni evpt vPrašai sveta AvSga P[edl°g novega SM"“uma’po S3 Je prinesla ustava. Občinski izvršni svet V ^neo^1^11 novembra posebno sejo. Ovseni ,kraJevnih novo i i * / % i y, v V 'i 0 , s. nske skup-?>«eh°n?na raz' Kip’ , fll UsH-SnKtch S J ',^-Hadc" V?1'0"" (&"£Snskc vSNolc 1 svet ko#r,pomb’ K^Spied,a- K %jl°dfagih?1 novih teh ceS°?cbih- 'fSMVAUE J*?\ sk°da bi Je že J'“Porab-e grajen. Nčellc bi |vNiš \>K s°u ^*k^l4C,i Wk^niAkl I h J. .2 bo koristil predvsem delavcem samim v njihovih krajevnih skupnostih. Sedanji politični trenutek, predvsem pa ustavna določila postavljajo tak nesoli-daren odnos v ostrejšo luč. Pred predvidenem novem samoupravnem sporazumu, po katerem naj bi se vsako leto nabralo nad 4,3 milijona dinarjev, bi v šestih letih, kolikor naj bi sporazum veljal, zbrali kar 28 milijonov dinarjev. To pomeni veliko spodbudo za nadaljnje delo. Vsi dejavniki v občini ši prizadevajo, da bi novi sistem veljal že prihodnje leto, zato ne izgubljajo časa, saj morajo OZD in TOZD svoje zneske vnesti v finančne načrte, da bodo lahko izločile potreben denar po zaključnem računu. Navedena vsota denarja, ki naj bi ga po izračunih zbrali, bo potegnilo za seboj še dosti dela pri usklajevanju s potrebami. Teh je po programih za prihodnje leto, ki so jih krajevne skupnosti posredovale občinski skupščini, kar za 21 milijonov dinarjev. V posameznih krajevnih skupnostih gre za naslednje PLEMENJAKI PRIHAJAJO Zasebnim živinorejcem ni več vseeno, kakšne bike imajo tam, kjer še ni uvedeno umetno osemenjevanje. Če plemenjaki nimajo rodovnika, so prikrajšani za premije telet in celo mlekarna lahko zniža ceno mleku. Tako so že več mesecev na območju Primoža in Telč brez ustreznega bika, drugod pa so nezadovoljni zaradi pretežkih bikov. Veterinarji pravijo, da bodo bika za Rogačice dobili morda že v tem tednu. V Novi Gorici imajo naročene kar tri ali štiri, vendar jih ni lahko dobiti. IŠKI PABERKI ?ev.niSko cijo: <šs?II fct. Prirejajo UI ■ plesni ,d5bro SlianLUČ‘^j 4 [klubskega 2adnje ZA CRNOTOCE DVOJNO! Nekateri gostilničarji, ki plačujejo od svojega prometa davke, še bolj pa v nekaterih tovarnah, opozarjajo na črnotoče, kjer je mogoče dobiti alkoholne pijače kar blizu tovarniških plotov. Inšpektorji in miličniki jim bodo vsekakor stopili na prste. Največ uspeha bi bilo, če bi jim pri tem pomagali tudi občani. Če bodo kršitelje izsledili, si bodo nabrali kar lepe kazni: prvič, ker sploh ne bi smeli točiti, drugič pa še po novem odloku o prepovedi točenja in prodaje alkohola zjutraj. Kazni niso majhne! RAZSTAVA SE ODPRTA -Razstava del slikarja Hinka Smrekarja, ki jo prireja Narodna galerija iz Ljubljane v galeriji na sevniškem gradu, bo odprta vse do 1. decembra. Priznana dela tega slovenskega slikarja so na ogled vsak dan °d 10. do 12. ure in popoldne od 16. do 18. ure. ^1 VESTNIK 4 $ IFNoSe , r n« **8*5*3 avtorjev ■ *-a dim zneske: Blanca 1,4 milijona dinarjev, Boštanj 4,55 milijona, Bučka 234.000, Loka 1,32 milijona, Krmelj 1,19 milijona, Primož. 166.000, Sevnica 2,52 milijona, Studenec 162.000, Šentjanž 483,9Q0, Tržišče 1,45 milijona in Zabukovje 540,000 dinarjev. Šlo bo tudi za nekatere širše akcije, pomembne za vso občino, ki tudi ne bodo veljale malo denarja. S temi programi bodo šli na bližnje razprave delavcev na zborih, kjer bo govor o financiranju splošne in skupne porabe. A.ŽELEZNIK V sili sam? Kako je, če je gasilec nezavarovan S kmetom—delavcem Jernejem Metelkom iz Hude^ brezja se je pred več kot štirimi meseci življenje hudo poigralo: 1. junija je pomagal gasiti goreče gospodarsko poslopje pri sosedu Novaku. Curek iz gasilske brizgalne ga je vrgel s sesedajočega se poda tako nesrečno, da sije zlomil gleženj. Sedaj sicer že more okrog'hiše, v nogo ga pa še vedno močno hladi. „Žena sama vlači na po-lju,“ je potožil ob obisku 9. novembra. „Košnje je ostalo zunaj vsaj za polovico. Gotovo je temu krivo tudi vreme, vendar bi prav gotovo postorili drugače, če bi jaz lahko delal. Tudi z nadaljnjo gradnjo hiše bi bilo drugače. In se jc zazrl v nedokončano gradnjo. Močno ga prižgeva tudi to, da prejema le 80-odstotno plačo. Doslej je izdal 800 dinarjev samo za vožnje na Zdravljenja m Pre|ets‘!eča, da je Jernej, ki ima 9 ha veliko hribovsko posestvo, se delavec v Jugotaninu. Vendar bo moral tudi pri zdravstvenem zavarovanju še povrtati za kakšen dinar, ki mu gre. Hudo jc to, da gasilska društva lahko zavarujejo le malo število svojih članov. Občinska gasilska zveza zavaruje z muko vsakemu društvu le eno desetino, kar morejo, storijo se društva. Scvniško društvo je zavarovalo 35 članov. Jernej Metelko je delal pri gasilcih v Hudemu brezju. Ob reševanju pri po: žaru pač ni mislil nase. Gasilski poveljniki spričo tega, da rešujejo tudi z nezavarovanimi elani, gotovo nimajo lahkega dela.^ ^ JERNEJ METELKO: gospodar z berglami. Kdo bo ostal na davčni upravi? Vse večji obseg dela: uslužbencev pa vse manj ■ Brez strojev Odmerjanje dajatev ni prijetno delo, jasno pa je, da ga zmore številčno dovolj močna in strokovno usposobljena ekipa. Kot nam je povedala načelnica davčne uprave pri trebanjski občinski skupščini Mihelca Peskar, pa bo že doslej okrnjena služba verjetno izgubila še nekaj uslužbencev. Raznih obveznosti je vse več, postopki so vse bolj zapleteni, nazadnje je tudi ogromno dela z zbiranjem prispevkov za interesne skupnosti, npr. za zdrav- OBVEŠCANJE NI POCENI Izvršni svet trebanjske občinske skupščine je na zahtevo delegatov pripravil pregled stroškov razmnoževanja gradiva za seje občinske skupščine. Na eni od predhodnih sej so se namreč odločili, da bodo gradiva dostavljali vsem delegatom, ne le vodjem, ker bi bilo sicer seznanjanje z gradivom težavno. Izračunali so, da bi 384 izvodov skupščinskega gradiva (354 delegatov in 30 gostov) stalo za eno zasedanje tudi do 6.950,40 dinarjev! Pri desetih sejah na leto bi znašali stroški takega obveščanja kar 33.351,50 dinarjev. Ta denar bo treba dejansko zagotoviti v proračunu za prihodnje leto. Nekateri bi radi tudi pri tem varčevali, vendar brez podatkov ni mogoče odločati. MIRENČANI HOČEJO ODGOVORE Na zadnjem zboru občanov so negodovali nad vrsto stvari, ki se ne premaknejo, krajani pa sodijo, da gre za to nekaj krivde tudi na rovaš občinske uprave. Take zadeve so npr. mirensko pokopališče, nerešena kanalizacija v Zabrdju, zastonj v stanovanjski izgradnji z denarjem solidarnostnega sklada in oročenih sredstev in podobno. Odločno so zahtevali, naj jim predstavniki občine povedo, kako je s tem že na naslednjem kandidacijskem zboru. Čeprav menijo v upravi, da bi nekatera vprašanja lahko uredili kar sami na Mirni, gre pri nekaterih manjših stvareh tudi za upravne odločitve. Posluh za revne Letos 380 tisočakov, prihodnje leto že 460.000 dinarjev denarne pomoči Občinskim dejavnikom vsekakor ni mogoče očitati da zanemarjajo skrb za občane, ki jim manjka najnujnejših življenjskih potrebščin. Kot je dejal na seji občinske skupščine minuli četrtek tudi njen predsednik Slavko Kržan, bi bilo skrajno nečloveško, če bi v svoji skupnosti dopustili, da bi bil kdo ob življenje zaradi revščine. Težav seveda ne manjka. Občinsko podporo uživa 122 občanov; kar 45-im je ta denar edini vir za preživljanje; 56-im pa je to glavni vir čeprav imajo zemljo, kajti zaradi ostarelo&i in bolezni jc ne mor00 prebivalcev v občim. Oblike sosedske pomoči so v vrsti krajevnih skupnosti lepo razvite. _ Med predlogi za nadaljnje reševanje so delegati na zasedanju občinske skupščine minuli fetr^* sprejeli tudi priporočilo, naj soci alna služba uveljavlja svoje pravice pri tistih uživalcih družbene pomoči ki po smrti zapuste določeno premoženje. Tako nastali sklad bi pomenil dodati vir za preos ale obl -ke pomoči. Delegati želijo tudi pregled uživalcev denarnih pomoči po krajevnih skupnostih, saj bi tako morda komu še učinkoviteje poma- *a,i' A. 2. stvo in pokojnine kmetov. Celotna odmera za starostno zavarovanje kmetov je v primerjavi z minulim letom letos porasla kar za 54 odst. Ob tem je najhujše to, da kmetje to obveznost enostavno izenačujejo z davki, ne vidijo pa pravic, ki jih pri tem uživajo. To davčni službi samo še otežuje delo. MIHELCA PESKAR: „Posebno mladi radi primeijajo svoj dohodek v upravi z dohodki delavcev z isto izobrazbo v gospodarstvu. Zato izgubljamo ljudi, ki so se že lepo uveljavili.“ Ob tem je seveda občinski proračun vezan na davke; pri iskanju dopolnjevanih virov denarja v republiki pa se postavlja kot pogoj tudi uspešna izterjava davkov. Konec septembra je bilo izterjanih le 61,4 odst. davkov iz kmetijstva. Obrtniki so do konca septembra poravnali le 76 odst. obveznosti. Kot so na davčni upravi izračunali, je zaradi bolniških izostankov, dopustov, predvsem pa nezasede-nosti delovnih mest v omenjenem obdobju odpadlo toliko delovnega časa, kot znaša skoraj delo dveh uslužbencev. Poleg tega je trebanjska davčna služba na slabšem kot marsikatera druga, saj ne premore niti knjižnih strojev. A. ŽELEZNIK NIČESAR LE V IMENU DELAVCEV Na zadnji seji občinske konference ZK so med sklepi zapisali tudi zahtevo o prenehanju uresničevanja ustavnih odnosov le v imenu delavcev. Delavskim kontrolam je treba dati na voljo vse potrebne podatke, za te komisije ni tajnosti. Posebej bodo morale ocenjevati tudi uspešnost izvajanja sklepov in stališč samoupravnih organov, skrb za to akcijo pa morajo imeti tudi osnovne organizacije ZK in sindikata. V krajevnih skupnostih morajo oblikovati take odnose, da bodo v njih ljudje tudi čutili svojo varnost. Za samoupravne interesne skupnosti naj bi ustanovili skupne strokovne službe, kar bo tudi ceneje. | mm E ■ V ponedeljek so na viaduktu Ponikve že pričeli z betoniranjem; tako bo šlo vse do roka (15. decembra). Preusmeritev prometa z avtomobilske ceste skozi glavno trebanjsko ulico do ponedeljka, ko smo povprašali na postaji milice, ni terjala kakšno nezgode pešcev, predvsem otrok, kar so se najbolj bali. Večje težave imajo vozniki po cesti sami. Na sliki: uspešna priprava poškodovane plošče mostu za nadaljnja dela. (Foto: Železnik) IZ KRAJA V KRAJ SKUPŠČINA VEDNO POPOLDNE? - Delegati občinske skupščine so se na eni od sej dogovorili, da sc bodo sestajali na sejah vedno ob popoldnevih, tako da bodo izostanki od dela čim manjši. Seveda imajo tudi seje v popoldanskem času svoje slabe strani: delegati so zaradi izmučenosti od dela manj zbrani, delegati iz oddaljenih krajev nimajo prevoza, žene nimajo varstva za otroke ipd. Na seji minuli četrtek pa so sklenili, da bodo seje do nadaljnjega še popoldan, dokončno pa se bodo o tem odločali drugič. OTROCI SO IZNAJDLJIVI -Vsaka slaba stvar ima tudi svojo dobro. Trebanjski osnovni šoli močno manjka igrišče. Sedaj, ko je promet z avtomobilske ceste preusmerjen po mestnih ulicah zaradi popravil na viaduktu pri Ponikvah, je mladež našla primeren kraj za nogomet kar na začasno zaprtem delu avtomobilske ceste. DRAGA VODA - Tovarna za predelavo krompirja na Mijni je priklicala v kraj ekipo Geološkega zavoda, ki naj bi z vrtanji dognala možnost, da bi prišli do svoje vode vsaj za nekatere tehnološke postopke, ki terjajo največje količine vode, npr. za pranje krompirja. Da ta prizadevanja niso neutemeljena, povedo številke iz minulega predelovalnega leta: za vodo so plačali 262.000 dinarjev, za elektriko pa le 234.000 dinarjev! TREME MIE novi tovarniški hali črnomaljske BETI (na sliki) sicer že delajo, svečana otvoritev obrata pa bo šele pred praznikom republike. (Foto: R. Bačer) V novo leto brez sedanjih napak »Znate...« Nekoliko utrujeno sc je sklanjal Martin Dragovan iz Trnovca na svoji njivi. Letošnji pridelek repe je bil dober, in da ne bi v zemlji zgnil, sta ga z ženo tisto sredo, ko sem ju obiskal, pobirala že dobri dve uri. Ker je bilo dela precej, sta govorila kar med delom: „Jaz si bom naložil sedmi, žena šesti križ. Težko, težko se sklanjava, vseeno pa se vsakega kmečkega opravila razveseliva. Brez dela pri naši hiši ne moremo. Vzgojilo nas je. Tudi sin in hčerki so pridni. Človek je kar vesel, ko jih vidi, te mlade ljudi, kako delajo. No, pa tudi žalosten je, ko ve, da sc za kmetije, na katerih je vse več starih in ostarelih kmetov, ne bodo odločili. Da, delo v tovarnah je boljše, lažje, bolj čisto, več denarja prinese .. .“ „Znate,“ je v prijetni belo-kranjščini zapela Martinova žena, „meni je včasih kar žal, ker nisem šla v tovarno. Danes bi imela že pokojnino, tako pa moram še vedno krepko zgrabiti za delo, če hočem, da bova z možem med zimo počivala. Saj sami vidite, koliko dela naju še čaka! Okoli tono repe bova pobrala. Vso bodo pojedli prašiči. Včasih smo jo kisali, dandanes pa za to delo nimamo časa. Da, za kmete so danes hudi časi.. V teh dneh so se v vseh trinajstih krajevnih skupnostih v metliški občini zaključile razprave o nekaterih predlogih, ki so jih izdelale družbenopolitične organizacije v občini. Na zborih delovnih ljudi in udeležili v takem številu, v ka- občanov so razpravljali o novih statutih krajevnih skupnosti, o samoupravnih sporazumih o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti, o reorganizaciji krajevnih skupnosti, potrdili pa so tudi kandidatne liste za volitve delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Kaj so zbori pokazali? V nekaterih krajevnih skupnostih (v Drašičih, Metliki, Rosalnicah, na Suhoiju in na Jugoiju) zaslužijo občani ostro kritiko. Kljub odlični propagandi (o predvidenih zborih je pisal Dolenjski list, razen tega pa je vsaka hiša dobila še posebno obvestilo) se v zgoraj naštetih krajevnih skupnostih občani zborov niso kršnem bi se morali. Priti in razpravljati bi morali že zato, ker se je govorilo o statutih, ki za vsako krajevno skupnost pomenijo najosnovnejši zakon. Kljub temu so nekateri občani k osnutkom statutov, ki se bodo sprejemali do konca tega leta, prispevali precej koristnih pripomb. Potrdili so sporazume o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti, največ pripomb, ki pa žal nimajo trdne podlage, so imeli glede nove organiziranosti krajevnih skupnosti. Nekateri se namreč bojijo, da bodo z zmanjšanjem števila krajevnih skupnosti marsikaj izgubili. Na zborih so k nadaljnjemu delu spodbudili tudi volilne Metliška občina praznuje 26. novembra bodo na OŠ na Suhorju odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Martinu Južni Qb občinskem prazniku in dnevu republike, so občinska skupščina in družbenopolitične organizacije v Metliki pripravile zanimiv in pester program proslav in prireditev. Praznovanje občinskega praznika so začeli že 20. septembra delavci športniki, ki so svoje tekmovanje zaključili včeraj. 14. novembra so v avli osnovne šole v Metliki odprli razstavo „Kultura v NOB", občani, ki si je še niso ogledali, pa imajo čas za ogled do torka, 26. novembra. V počastitev obeh praznikov bodo v soboto, 23. novembra, ob 19. uri v domu Partizana nastopili pevci moškega pevskega zbora „Solidarnost" iz Kamnika. V ponedeljek, 25. novembra ob 17. uri, pa bodo v sejni dvorani občinske skupščine podelili najboljšim športnikom, ki so uspešno nastopili na delavskih športnih igrah, priznanja in diplome. Naslednji dan bo ob 10. uri v kino dvorani skupna svečana seja občinske skupščine in občinskega odbora ZZB NOV Metlika. Uro kasneje bo za vse udclcžence ogled novozgrajenih komunalnih objektov v krajevnih skupnostih Metlika - Suhor, ob 12.30 pa se bodo vsi zbrali pred osnovno *oIo na Suhorju. Na stavbi šole bo namreč odkritje spominske plošče narodnemu heroju Martinu južni. V sredo, 27. novembra, sc bodo praznovanja v metliški občini za- ključila. Ob 19. uri bo v domu Partizana svečana akademija v počastitev dneva republike, obenem pa bo tudi podelitev občinskih priznanj Osvobodilne fronte. Občinska skupščina in družbenopolitične organizacije vabijo vse občane, da se naštetih prireditev udeležijo v čim večjem številu. KRVODAJALCI PRESEGLI NAČRT Občinski odbor Rdečega križa v Metliki je 30. in 31. oktobra pripravil redno krvodajalsko akcijo, ki je zelo dobro uspela. Od 448 prijavljenih jih je k odvzemu krvi prišlo kar 398, 384 prostovoljcem pa so kri tudi vzeli. Tako je bil načrt, ki je predvideval 323 odvzemov, krepko presežen. Na občinskem odboru Rdečega križa pričakujejo, da bo odslej v novi občini še več krvodajalcev. komisije in odbore, saj bodo volitve v krajevne skupnosti že 8. decembra. Požar Lepi so ti zadnji jesenski dnevi. Polni sonca, čistega zraka in že kasnih jesenskih barv. Zato se nedeljski izlet po dolgotrajnem deževju na Gorjance še toliko bolj prileže. Nemalo Metličanov je tako zadnjo nedeljo z družinami odšlo proti Gorjancem. Ob prvem lepem prostorču ob cesti so se ustavili in utaborili. Kmalu je zaplapolal ogenjček in iz njega ogenj. Če ne ražnjiče ali čevapčiče, je družina pekla kostanj. Čas ob ognju, na soncu in ob pogovoru je kar prehitro minil. Do tu vse lepo in prav. Ko so se izletniki naveličali počitka v naravi, so odšli. Pozabili so na odprte konzerve, papirčke, pozabili na naravo in na - ogenj. Ta je še kar naprej plapolal. Še sreča, da tisto nedeljo ni bilo vetra ... In takih ognjev je za malomarnimi meščani ostalo veliko. Nekaj jih je pogasil skrbni kmet, nekaj vestni i vozniki, drugi so dogreli in sami ugasnili. In za konec: kaj bo z našim okoljem, če ga ne bomo sami čuvali? O varstvu okolja smo že toliko prebrali in slišali, do sedaj pa naredili prav nič. Ali ni eden izmed številnih dokazov za to prav „ogenjček“ na Gorjancih? Skrajni čas je že, da kaj ukrenemo, kajti do spoznanja, da je potrebno okolje res varovati, naši ljudje, kot zaenkrat kaže, še ne bodo prišli tako kmalu. 13. novembra je bila v Črnomlju seja občinske konference Socialistične zveze, na kateri so razpravljali o volitvah, sprejeli kadrovska merila za vodilne funkcije v interesnih skupnostih in ocenjevali delo le-teh v letošnjem letu in njihovih programih za leto 1975. Pripombe so izzvenele predvsem v misli, da bo v prihodnje potrebno finančne programe interesnih skupnosti spremeniti. Lani so namreč nekateri pokazali prevelik apetit in tako so dobili več sredstev, kot so jih lahko porabili, medtem ko je drugim interesnim skupnostim denarja manjkalo. Po mnenju razpravljalcev naj bi v prihodnjem letu to napako popravili tako, da bi nakaterim interesnim skupnostim prispevno stopnjo zmanjšali, drugim pa povečali, nikakor pa ne gre dodatno obremenjevati gospodarstvo, ker tega delovne organizacije ne zmorejo. Tudi za financiranje krajevnih skupnosti predlagajo ustreznejši način financiranja, kot je zdaj, ko so v glavnem vse vezane samo na proračunska sredstva. Nelogično je, daje za vseh <• > ZANJE NI PODRAŽITEV? Na območju črnomaljske občine prejema 12 rejnikov po 150 do 1.000 din rejnine, ki jih nakazuje skupnost socialnega skrbstva za stroške z osebami, za katere skrbijo. Kljub podražitvam so rejnine vse letošnje leto ostale neizpremenjene, zato predlagajo, naj bi vsaj v letu 1975 rejnine enkrat povečali. 11 krajevnih skupnosti na razpolago 800.000 din, medtem ko je na primer samo telesna kultura dobila milijon. Konferenca je sprejela tudi stališče, naj imata v bodoče skupnost zdravstvenega varstva in TIS po dva~zbora, ostale samo enega, zbori uporabnikov pa naj v vseh interesnih skupnostih štejejo po 21 članov. O tem pa se bodo dokončno izrekle interesne skupnosti same. Kažipot v razvitost Črnomaljci se hočejo v naslednji petletki po vsej sili prebiti iz nerazvitosti „V obdobju Od 1976 do 1980 mora črnomaljska občina kot nerazvito območje doseči tako razvojno stopnjo, da bo uvrščena med razvitejše občine v Sloveniji. Ta cilj mora biti nanehno prisoten med občani in zaposlenimi, v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. Tako piše v izhodiščih za sestavo občinskega družbenega plana, o katerem bodo v kratkem razpravljali tudi delegati vseh treh občinskih zborov. Da bi črnomaljske*, občino črtali z liste nerazvitih, bo potrebno še veliko truda. Predvsem bodo morah v organizacijah združenega dela poskrbeti za kar najboljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti ter za dokončanje predvidenih investicijskih objektov. Več pozornosti bodo morah posvečati geološkim in drugim raziskavam, ki naj bi pripomogle k večjemu in boljšemu izkoriščanju lastnih surovin. Nujno bo pritegniti strokovni kader in izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, doseči bo treba večjo storilnost. Hkrati z vsem naštetim pa bo v naslednjem obdobju nujno več vlagati v infrastrukturo: graditi ceste, vodovode, kanalizacijo, stanovanja, obenem pa hitreje razvijati šolstvo, zdravstvo, kulturo, socialo itd. Računajo, da bo leta 1980 v črnomaljski občini nekaj čez 17.600 prebivalcev in da bo od teh le 3.046 kmetov. Glavni nosilec raz- voja občine bo še naprej industrija, ki bi morala dosegati vsako leto 11-odstotno stopnjo razvoja. Plan predvideva večjo modernizacijo prometa, posebno zato, ker je občina oddaljena od razvitejših središč. Velik napredek bosta morala narediti trgovina in turizem, razcveteti se bo morala obrt. ČRNOMALJSKI DROBIR Pred svojim pragom... V Črnomlju na veliko urejajo mesto. Asfalt bodo dobile Zadružna cesta, Metliška in Trdinova ulica ter Železničarska cesta, medtem ko je pot proti Vojni vasi že posodobljena. Makadama že dolgo ni več, cesta pa je vseeno blatna in nesnažna. Bodo take tudi ulice, ki jim pravkar nadevajo asfaltno prevleko? Na to vprašanje je odgovoril Ivan Horvat, strokovni vodja del pri krajevni skupnosti Črnomelj: Kaj so pokazale razprave? Zbor delovnih ljudi in občanov najbolj uspel v Gradcu - Na zborih potrdili sporazume o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti „Občani ne bi smeli poznati samo pravic, ampak tudi dolžnosti do družbe. Dvorišča bi morali urediti tako, da nesnage ne bi z vozmi prenašali na asfalt. Da ne govorim o meteornih vodah, ki domala povsod nekontrolirano derejo po cestišču! Žlebove pustijo teči na cesto tudi taki, ki bi morali vedeti, da se to ne sme. Bojimo se, da bo tudi na novo asfaltiranih cestah nesnaga. Posebno na Zadružni ccsti je nekaj dvorišč, za katera močno dvomim, da jih bodo lastniki uredili. Pa tudi podjetja, ku uporabljajo razkladalno rampo na železniški postaji, bi morala poskrbeti za urejeno dovozno pot." - Mar nima krajevna skupnost možnosti, da z denarnimi kaznimi naredi red? „Možnost imamo, samo tega se izogibamo. Radi bi na lep način dosegli, da bi ljudje urejali dvorišča, kjer je mimo hiš asfalt. n o »Nekateri so dobili preveč, drugim jemanjkalo«, se glasi ocena SZDL za delo interesnih skupnosti v črnomaljski občini NE POZABITE! - V torek, 26. novembra, bo za krvodajalce iz črnomaljske občine odvzem krvi na novomeški transfuzijski postaji. Odhod ob 6.30 izpred postajališča pri gradu. UMRLI SO - Marija Romšek iz Vel. Lahinje, stara 67 let; Stanislava Kolbezen iz Črnomlja, stara 66 let; Jože Judnič iz Ručetne vasi, star 77 let, in Antonija Grahek iz Ručetne vasi, stara 67 let. ZAČETEK DEL - V industrijskem predelu mesta, kjer je zadnji dve leti zraslo več novih industrijskih objektov, so začeli graditi tudi novo pekarno. Zraven križišča ceste, ki vodi čez Stransko vas proti Semiču, že pripravljajo teren za gradnjo. TATJANA JE PELA - 12. novembra je imala novomeška pevka zabavne glasbe Tatjana Gros koncert za črnomaljsko občinstvo. Poslušalci so jo toplo sprejeli. CESTNO PODJETJE - V črnomaljskem Cestnem podjetju nimajo v planu nobenih novih del. Dokončujejo samo dela na cesti v Lokvah in na odcepu Tribuče - Adlešiči. Nova dela bodo začeli opravljati spomladi, ko se bo začela nova sezona. NESRAMEN ŠOFER Kljub temu da imajo v črnomaljskem Beltu svoj avtobus, šofer ne izpolnjuje pogojev, ki mu jih je določila tovarna v zvezi s prevozom delavcev. Šofer gorjanskega avtobusnega podjetja odloži delavce Belta že pri Lovskem rogu, namesto da bi jih peljal do tovarne. Zgodilo pa seje že tudi, daje peljal od 1MV samo eno potnico. Ali ne bi raje v tem času dclavccv pripeljal do tovarne? ■ UGODEN NAKUP - V črnomaljski in semiški podružnici IMV še vedno prodajajo razne lesene industrijske odpadke. Po izredno nizki ceni lahko kupite v teh podružnicah viseče omarice in razne deske, ki služijo lahko tudi za dekoracije v stanovanjih. Čistilnica bo - iz kemične čistilnice v Črnomlju so nam sporočili, da bo le-ta še naprej obratovala, torej ni tako, kot smo sporočili v prejšnjem črnomaljskem drobirju. Do pomote je prišlo zaradi neresničnih in nepreverjenih govoric nekaterih občanov. MERCATORJEVIH 25 LET Ob 25-letnici Mercatorja je bila v domu Partizana za zaposlene v Mercatorju gledališka predstava. Igralci Šentjakobskega gledališča so navdušili gledalce z Linhartovo veseloigro Veseli dan ah Matiček sc ženi. Ob tem ne bi bilo odveč predlagati, da bi od časa do časa pripravila tudi druga podjetja posebne predstave za svoje delavce. PRED VOLITVAMI - Od 8. do 11. novembra so potekale po krajevnih skupnostih razprave o volitvah delcgacin za samoupravne interesne skupnosti ter o novi organizaciji krajevnih skupnosti v občini. O samoupravnih interesnih skupnostih so razpravljali tudi v podjetjih. KULTURA MED NOB - V zgornji avli osnovne šole je bila prejšnji teden odprta razstava Kultura med NOB. Pripravil jo je Muzej revolucije iz Ljubljane v sodelovanju z Belokranjskim muzejem in bo odprta deset dni. prlplaSeni ljudje - p»: tresni sunek, ki so ga ljudje čutih prejšnjo sredo nekaj minut pred sedmo, je prestrašil ljudi, da so zapustili delovna mesta in zbežali na tovarniška dvorišča, stanovalci hiš in blokov pa pred stavbe. Na srečo ni bilo nič hujšega, le tu pa tam je odpadlo nekaj ometa s stropa. ZANIMIVA PROSLAVA - Pro- f slava za občinski praznik in dan republike bo v domu Partizana 28. novembra. Poleg domačih izvajalcev bodo na akademiji nastopih priznani umetniki iz Ljubljane. Vse ljubitelje lepega petja in besede vabimo na zanimivo prireditev. SPREHOD P0 METLIKI „Če je Martinov plašč v meglo zavit, bo vsak od nas še zime sit! Veste, Martin je bil letos res meglen . . .“ Tako se je odrezal metliški bencinski črpalki možakar, ki je nekaj dni po Martinu prišel kar po 800 litrov kurilnega olja. (Foto: Janez Pezelj) metliški tednik Na fotografiji so člani kolektiva Mercator—TOZD Trgopromet Kočevje, ki imajo nad 20 let delovne dobe pri tej delovni organizaciji in so zato prejeli zlate jubilejne spominske značke. (Foto: Primc) Šetinc v Fari Kolpska dolina ne sme izumreti 25-letnica Trgoprometa Lepa proslava ob jubileju - Priznanja in nagrade zvestim članom kolektiva - Koncert M. Dovžana Pred kratkim nas je obiskal Franc Šetinc, sekretar izvršnega komiteja CK ZKS. Komunisti Kolpske doline smo ga seznanili s stanjem pri nas, on pa nam je zatrdil, da je z gradnjo ceste Uvold-Brod na Kolpi nadvse zadovoljen. Menil je, da so prvi pogoj za razvoj nekega območja prav dobre prometne zveze. Komunistom Kolpske doline je naročil, naj vztrajajo pri zahtevah o vključitvi, razvojnega plana Kolpske doline v srednjeročni načrt občine in republike. Strinjal se je z nami, da kraji ob Kolpi ne smejo izumreti in da so jim vsi dolžni pomagati do ponovnega razcveta. Besede tovariša Šetinca so velika spodbuda za nadaljnje delo osnovne organizacije ZK Vas-Fara in vseh množičnih organizacij Kolpske doline. Tako bomo laže vztrajali pri izvrševanju težkih nalog za razvoj območja. M y0LF Kolektiv Mercatorja-TOZD Trgopromet Kočevje je pred kratkim svečano in prijetno praznoval 25-letnico obstoja. Proslava je bila v Šeškovem domu v Kočevju, udeležili pa so se je tudi predstavniki občinske J^skupščine, izvršnega sveta občine, družbeno-političnih organizacij in drugi gostje. V svečanem delu proslave so zbranim spregovorili direktor TOZD Trgopromet Jože Berlan, predsednik delavskega sveta Drago Pavuna in generalni direktor Mercatorja Adi Osterc. Podelili pa so tudi nagrade in priznanja za dolgoletno zvesto delo pri delovni organizaciji. Nagrade za 10-letno delo so dobili: Marija Petrovič, Zvonko Ober-star, Vinko Fabjan, Peter Tunjič, Miha Klarič, Franc Arko, Marija Du-rini, Slavko Turk in Branka Volf. Nagrade za 20-letno delo so preje- li: Erna Klepač, Marija Kovač, Cvetka Pelcar, Alojz Mihelič, Slavka Pogorelc, Jože Levstek in Anica Dupin. Jubilejne zlate spominske značke za 20-letno in večletno delo pri delovni organizaciji so prejeli razen tistih, ki smo jih našteli pri nagradah za 20-letno delo, še: Drago Pavuna, Anton Briški, Jože Hegler, Franc Ambrožič, Jože Rački, Jože Lakner, Franc Gore, Milan Lampe, Franc Kovačič, Pepca Arko, Herman Struna in Jože Berlan. V kulturno-zabavnem delu proslave je nastopil ansambel Mihe Dovžana s pevko Ivanko Kraševec in humoristom. Po proslavi je bilo v hotelu Pugled za vse člane kolektiva in goste družabno srečanje s plesom. J. PRIMC Sprejeti delovne programe Aktivi naj bodo »aktivnejši« STANOVANJA Gradnja družbenih stanovanj v kočevski občini je načrtovana le v mestu Kočevje, na podeželju pa ne. Zato se dogaja, da se na primer delavci Združenega KGP preselijo v mesto in si kmalu nato priskrbe službo v industriji. Tako kmetijstvo zgublja delovno silo. To se bo nadaljevalo tako dolgo, dokler ne bomo gradili družbenih stanovanj tudi na podeželju._________________ O delu organizacij in aktivov ZK so razpravljali na zadnji seji občinskega komiteja ZK Kočevje. Ugotovili so, da je velika večina organizacij razpravljala o vseh vprašanjih, za katere so bile zadolžene, in še o drugih, iz nekaterih zelo redkih pa ni dovolj poročil. Najbolj prizadevne organizacije so se sestajale enkrat . na mescc ali na dva meseca. Člani komiteja bodo tudi poskrbeli, da bodo v posameznih organizacijah, kjer tega še niso storili, sprejeli, oziroma dopolnili svoje akcijske programe. Menili so tudi, da naj bi se pogosteje sestajali aktivi komunistov borcev, sindikalnih delavcev in dele- gatov družbenopolitičnega zbora. Sekretar občinske konference SZDL Nace Karničnik je nato člane komiteja seznanil z nalogami SZDL v sedanjem obdobju in prihodnjih nakaj mesecih ter s sodelovanjem SZDL z ZK in drugimi organizacijami. Dogovorili so se tudi, da bodo na prihodnji seji občinske konference ZK, ki bo še ta mesec, sprejeli statutarni sklep o organiziranosti in delovanju ZK v občini; če bo pripravljen material, pa bodo razpravljali še o gospodarskih dosežkih občine v prvih devetih mesecih letos. J. P. Izhodišča v razpravi Priprave za program razvoja občine DROBNE IZ KOČEVJA . DIPLOMANT - Rajko Luzar, ki član TVD Partizan Kočevje že od 6- leta starosti, je pred kratkim diplomiral na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Diplomsko na-'°go je delal iz zgodovine telesne kulture na Kočevskem do leta 1914. Pismeno diplomsko delo je zagovarjal pri znanem zgodovinarju telesne Kulture prof. Dragu Stepišniku, lako diplomsko delo je za kraj sam 2elo koristno, ker bi šlo sicer veliko zgodovinskih zanimivosti v pozabo. Luzar se je specializiral za odbojko. Kočevski športniki mu iskreno čestitamo. - Zakaj pa nočeš več delati nadur? - Da se mi ne bi zgodilo pnako kot tistemu pri IT AS, ki Je zaradi za 3 dinaije prevelikih 0sebnih dohodkov prekoračil ’»cenzus“ in zgubil 3.000 din °troških doklad. RADIO V AVTU Potrdila za avtomobilske tranzistorje bodo morala biti izdana na' posebnem plačilnem potrdilu, ločeno od plačilnih potrdil za ostale radio aparate in televizorje v gospodinjstvu. To bo veljalo od 1. decembra dalje. Naročniki bodo dobili še ustrezna navodila. ZNAMKE - Dan republike bo počastila Skupnost J PIT z izdajo priložnostnih znamk. Serija se bo imenovala „Jugoslovanska umetnost skozi stoletja“. Na šestih znamkah bodo reprodukcije cvetja. Od slovenskih slikarjev bo zastopan Stane Kregar s sliko ,,Ostrožniki“. ZNAČKE - Nogometni klub Kočevje je izdal svoje društvene značke, in sicer v treh izvedbah. Zelo so lične. Vse imajo enako obliko. Ena je pozlačena, drugi dve pa sta posrebreni oziroma bakreni. Vsaka velja 10 din. V Kočevju je veliko značkarjev, zato si bo društvo denarno precej opomoglo, kar bo v korist množičnosti in kakovosti nogometa. SESTANKI UREDNIKOV? -Časopisov podjetij in društev, ki izhajajo večinoma mesečno, je v Kočevju precej. Dobro bi bilo, ko bi se njihevi uredniki sestali in izmenjali izkušnje, da bi bili časopisi čim boljši. KOČEVSKE NOVICE Na zadnji seji IS občine Kočevje, kije bila pretekli četrtek, so razpravljali o izhodiščih za pripravo srednjeročnega družbenega načrta razvoja občine v letih 1976 do 1980 in o vlogi delovne skupnosti uprave občinske skupščine v zvezi z izplačilom nadomestil voljenim in imenovanim organom. Osnutek izhodišč predvideva, da bo družbeni proizvod v občini naraščal od leta 1976 do 1980 po stopnji 7,6 odstotka ali za 0,2 odstotka več od predvidenega republiškega povprečja. Člani izvršnega sveta so ocenili izhodišča kot realna in v skladu s partijskimi sklepi ter zadolžitvami v zvezi z utrjevanjem gospodarstva in varčevanjem. Izhodišča namreč ne predstavljajo zbira želja, ampak so v njih upoštevane stvarne možnosti razvoja občine na vseh področjih. K osnutku izhodišč so imeli člani IS tudi nekaj pripomb, katerih glavna misel je bila, naj bodo izhodišča čimbolj jasna, da bo na njihovi osnovi laže izdelati program razvoja občine. Menili so tudi, naj bi le našla v njih svoje mesto tudi narodna obramba, predvsem SLO in civilna zaščita. O izhodiščih bodo v kratkem razpravljale še družbeno-politične organizacije in občinska skupščina. Izhodišča so pomembna za vse gospodarske panoge in negospodarska področja dejavnosti, za vse delovne in druge organizacije in skupnosti, za vse delovne ljudi in občane, zato jih bomo skušali na kratko prikazati tudi v našem časopisu. j prim^ ZADRUŽNIKI GRADE Zadružna gradnja 53 montažnih stanovanjskih hiš v Mestnem lo^u v Kočevju lepo napreduje. Vsi graditelji so dokončali temelje s prvo ploščo. l judi spodbuja ugodno vreme. Sprehod skozi skupščinsko sejo Zaključni računi proračuna in skladov za lani so pokazali presežek dohodkov nad izdatki - Izglasovana garancijska izjava Hydrovodu o čemer smo že podrobneje poročali. Izjava je bila izglasovana s pridržkom, da izglasuje enako občinska skupščina Kočevje in da bo Hydrovod odplačeval posojilo iz komunalnega sklada, ki se zbira na območju občin Kočevje in Ribnica. Nadalje je skupščina sprejela sklep o podpisu družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v Sloveniji (podpisal ga bo predsednik OS Cirik Grilj), sklep o podpisu družbenega dogovora o organizaciji kmetijske pospeševalne službe na kočevsko-ribniškem območju, razpravljala in sklepala pa je še o nekaterih drugih zadevah, o čemer smo že poročali ali poročamo v posebnih sestavkih. J. P. Na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine Ribnica so sprejeli tudi zaključni račun občinskega proračuna za lani, ki je izkazal 7,281.428 din dohodkov in 6,847.372 din izdatkov. Razlika 434.056 din je dohodek letošnjega proračuna. Delegati so vprašali, zakaj je bilo od načrtovanih 756.000 din za komunalno dejavnost porabljenih le 570.134 din. Pojasnjeno jim je bilo, da je bil dotok taks za motoma vozila v glavnem proti koncu leta, zaradi česar denarja ni bilo mogoče porabiti. Sprejet je bil tudi sklep o potrditvi zaključnih računov skladov za lani. Glede na dohodke so ostali neizkoriščeni pri nekaterih skladih omembe vredni zneski. Presežki dohodkov nad izdatki znašajo: sklad za vzdrževanje mestnega zemljišča NEUTEMELJENE GOVORICE Milan Asić, delegat Euro-transa, je v razpravi na zadnji seji zbora združenega dela ribniške občine med drugim dejal, da se del kolektiva Eurotransa, ki je bil včasih del kolektiva Stangrada, čuti zapostavljenega. Tako je opozoril, da so ob uvedbi stečajnega postopka vsi člani kolektiva Stangrada dobivali le po 500 din mesečnih osebnih dohodkov, potem pa so nekateri dobili izplačane polne osebne dohodke, le tisti, ki so pri Eurotransu, ne. Odgovoril mu je delegat Stangrada Ljubomir Vučkovič, ki je priznal, da je slišal za take govorice, ki se širijo po Ribnici, vendar niso resnične. Delavci Stangrada so namreč dobivali še dalj le po 500 din kot tisti, ki so odšli k Eurotransu. To se lahko vsak prepriča pri Službi družbenega knjigovodstva. 101.386 din, sklad za pospeševanje turizma 22.783 din, komunalni kreditni sklad 38.652 din, cestni sklad 170.748 din„ sklad stavbnih zemljišč 260.959 din in sklad skupnih rezerv 593.359 din. Najbolj usklajene dohodke in izdatke sta imela sklad za pospeševanje kmetijstva in sklad za pospeševanje in Financiranje telesne kulture, v katerih je ob koncu leta ostalo le 158 din oziroma 1.771 din. Presežki dohodkov nad izdatki so hkrati dohodki ustreznih skladov oziroma proračunov (TTKS) letos. Nadalje je skupščina izglasovala garancijsko izjavo Hydrovodu, in sicer za najetje posojila iz sredstev zavarovalnice Sava pri Ljubljanski banki v znesku 2,5 milijona dinarjev. Posojilo bo skupaj z drugim denarjem in prispevki porabljeno za razširitev vodovodnega omrežja za območje občin Kočevje in Ribnica, DODATNO ZA PM IN VOLITVE Po sklepu zadnje seje občinske skupščine Ribnica bo zaradi podražitve bencina, kurjave in povečanja drugih stroškov dobila postaja milice v Ribnici iz tekoče proračunske rezerve dodatnih 24.000 din, dodatnih 10.000 din pa bo šlo iz istega vira za financiranje volitev delegatov za samoupravne interesne skupnosti in za sklic zborov volivcev. STALNI IZVIR V Nemški vasi v ribniški občini sc je pojavil stalni izvir vode. Domačini so prepričani, da pušča vodovodna cev, zato so zadevo prijavili Hydro-vodu. Tam pa pravijo, da se je izvir lahko pojavil tudi zato, ker leži vas na glini. Vendar bodo zadevo kmalu podrobneje raziskali. Zvečali občinski proračun Novi dohodki predvsem za kritje podražitve Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji izglasovala spremembo občinskega proračuna, ki bo imel približno 518.000 din več dohodkov in izdatkov, kot je bilo načrtovano. Občinska skupščina Ribnica je namreč med tistimi, ki imajo občutno manjšo proračunsko porabo na prebivalca (526 din), kot je republiško povprečje (752 din). * f^ Brez denarja „Smo že v novembru, vendar krajevna skupnost Dolenja vas ni dobila za svojo dejavnost niti dinarja dotacije, predvidene z občinskim proračunom,“ je opozoril na zadnji seji občinske skupščine Ribnica delegat iz Lončarije. Predstavnik občinske uprave je pojasnil, da je občinski proračun v prvi polovici leta pač precej prazen. Glavni dotok dohodkov je šele od septembra dalje, zato se v proračunu zbere dovolj denarja šele prav novembra in decembra. Vendar bo treba najti boljši in rednejši način financiranja krajevnih skupnosti, ki so poleg TOZD in SIS (samoupravnih interesnih skupnosti) temelj našega samoupravnega sistema. Krajevna skupnost ne more in ne sme enajst mesecev spati in delati le decembra, ampak mora živeti od 1. januarja do 31. decembra, se pravi vse leto. Še posebno je reden dotok denarja skozi vse leto potreben zaradi komunalnih in gradbenih dejavnosti, s katerimi so se doslej pretežno ukvarjale KS, pa tudi v bodoče bo to ena izmed njihovih glavnih dejavnosti. Teh del namreč v decembru zaradi zime in mraza običajno sploh ni mogoče izvajati in tako ostanejo dohodki KS neizkoriščeni. J. PRIMC Največ tako pridobljenih proračunskih dohodkov so razdelili za povečanje osebnih dohodkov in materialnih izdatkov, pri čemer so upoštevali zvišanje # cen osnovnih življenjskih potrebščin. Zato so največje spremembe v izdatkih za delo državnih organov, se pravi občinskih in medobčinskih (sodišče, kataster, tožilstvo, inšpekcije) ter pri nadomestilih voljenim osebam. Občutno se je zvečala še podražitev za objave in razpise (za 90.000 din). Najbolj so se. zmanjšale negospodarske investicije, in sicer skoraj za četrtino. Vzrok temu je, da šo po sporazumu s samoupravno stanovanjsko skupnostjo prenesli iz proračuna odplačilo anuitet (obrokov posojil) za negospodarske investicije stanovanjskega gospodarstva. Preprsčiti poplave Na rob odloka o ob veznem čiščenju potokov in jarkov Občinska skupščina Ribnica je pred kratkim sprejela odlok, da so upravljalci, lastniki oziroma uporabniki obrežnih zemljišč ob vodotokih dolžni redno čistiti struge, to je odstranjevati neprimerno zarast in naplav-jene predmete, ki zapirajo pretok vode. Na bregovih struge so 'tudi dolžni gojiti tako zarast, ki je primerna za varstvo bregov. Za tiste, ki tega ne bodo spoštovali, so predvidene občutne kazni. Enake kazni so sprejete za tiste, ki bodo potoke in jarke onesnaževali. Sprejeti odlok zahteva torej od vseh občanov, da skrbe za vodotoke in njihovo čistost. Posebno pomembna pa je vodilna misel odloka: da bi zaradi čistih strug in požiralnikov voda neovirano in hitreje odtekala, s čimer bi preprečili poplave, ki so v zadnjih letih vse bolj pogoste, in s tem tudi škodo zaradi njih. Ogledi so namreč pokazali, da so požiralniki zamašeni z razno navlako. Seveda je treba odlok razumeti tudi tako, da „čiščenje obrežja in struge“ velja za manjše smeti in naplavine, ne pa za večje nanose (na primer več kubikov ali celo vagonov materiala), ki ga voda nanaša običajno vedno na isto mesto. Prav zaradi tega in še nekaterih drugih nejasnosti bo verjetno treba izdati še razlago tega odloka, ki bi predvsem povedala, kaj je dolžna čistiti Vodna skupnost Ljubljanica--Sava. J. PRIMC 0RTNEŠKI POROČEVALEC MEDVEDJI REZERVAT Ceje vse res, kar povedo naši okoličani, potem je ortneška pokrajina res po stala medvedji rezervat. Skoraj vsak trdi, da je že videl v raznih krajih medveda. Res je, da so kosmatini v Mali gori in tudi v Veliki gori, ki sega vse v slemeniške gozdove. Zato opozorilne table o medvedih niso zaradi lepšega in jih je treba resno upoštevati. NOVA EKIPA VAŠKIH MOŽ -Kot je bilo na zadnjem zboru volil-cev v Ortneku rečeno, moramo do 25. decembra zamenjati sedanje odbore krajevnih skupnosti z novimi. Izbrali so že nove kandidate in sestavili listo, ki jo bodo dali volilcem na izbiro. Med kandidati je največ mladih ljudi, kar je prav. Najbolje pa je, da zaupamo vodstvo pametnim, razgledanim ter pravičnim občanom naše skupnosti. NOVA PEKARNA - Novo pekarno imamo. Veseli in zadovoljni smo, da je sedaj kruha na pretek, in upamo, da bo tako tudi ostalo. Ljudje so v glavnem zadovoljni. Nekateri predlagajo le, naj bi bila skorja malo bolj zapečena. Črnega kruha in žemelj tudi vč&sih prehitro zmanjka. Spet drugi menijo naj hi za poskušnjo ponudili še polkilske bele in črne štruce. občan vprašuje r Aj. N V//medved ‘ odgovarja — Zakaj se je naša občina odločila za nakup helikopterjev? — Zaradi prometnih zvez s krajevnimi skupnostmi, ker so nekatere ceste povsem neuporabne. REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO V teh dneh potekajo v ribniški občini kandidacijske konference za volitve v samoupravne interesne skupnosti (SIS) in sestanki občanov, na katerih razpravljajo o reorganizaciji krajevnih skupnosti. Hkrati bodo razpravljali tudi o načrtih ravoja Slovenije in Jugoslavije ter načrtu razvoja občine v obdobju 1976 — 80. Delovni ljudje in občani raz- nesli tudi odločitev, koliko kra- Čevljarski most v Ribnici že dobiva novo podobo, vendar nekatere plaši, češ da je pod njim premajhna odprtina za vodo. Gradi ga SGP Grosuplje. (Foto: J. Primc) pravljajo tudi o programih SIS (objavljeni so bili v našem listu), ki bodo dokončno oblikovani na osnovi dogovorov med delovnimi skupnostmi in zainteresiranimi skupinami občanov. Programom dajejo tudi denarno osnovo tako, da razpravljajo in sklepajo o prispevnih stopnjah za te skupnosti. Sestanki občanov bodo pri- Kaj bo na dnevnih redih do julija? Seveda bodo na sejah občinskih zborov razen naštetih tudi druge pomembne naloge in tekoče naloge, ki jih še ni mogoče predvideti Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji sprejela okvirni delovni program svojih zborov do julija prihodnjega leta. Poglejmo posamezna področja: SPLOŠNE ZADEVE: delo skupščine in skupščinskih organov v prvih 6 mesecih in letu dni, uresničevanje smernic neposrednih nalog občine za letos in sprejem smernic za delo v prihodnjem letu, delo oi-ganov javne varnosti, sodelovanje pri izvedbi volitev v SIS, sprejem aktov za podeljevanje priznanj in nagrad občine, delo počitniške skupnosti Ribnica in še nekatere druge zadeve. FINANCE: proračun občine, financiranje in usklajevanje programov interesnih skupnosti, družbeni dogovori o financiranju splošne in skupne porabe v letu 1975, normativni akti s področja davkov in taks, neproračunsko financiranje nekaterih skladov in finančni načrti občinskih skladov, uresničevanje proračuna in še nekatere zadeve. PLANIRANJE: priprava in sprejem srednjeročnega načrta razvoja občine za obdobje 1976/80 in program komunalnih del v KS. KOMUNALA IN URBANISTIČNO UREJANJE: akti sedanjih zazidalnih načrtov v reviziji in novih »Smetarska« vojna končana? Odlok o obveznem odlaganju smeti ter odpadkov na območju občine Ribnica so na zadnji seji občinske skupščine spremenili tako, da plačujejo občani, ki imajo na osnovi zakona o zdravstvenem zavarovanju status kmeta, polovično ceno za odvoz smeti. S to odločitvijo je verjetno končana dolgoletna ribniška „smetarska vojna“, v kateri se je hotel precejšen del občanov, predvsem Gorenjske ceste, izogniti plačevanju pristojbine za odvoz smeti, češ da se ukvarjajo s kmetijstvom in skoraj vse odpadke uporabijo doma za krmo, gnoj ali kaj drugega. Njihov predstavnik je hotel na skupščini doseči dru- gačno besedilo odloka, namreč, „da bi plačevali znižano ceno vsi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom". Teh pa je gotovo precej več kot tistih, ki so kmetijsko zavarovani. Spet drugi pa so menili, naj ne bo nobene oprostitve. Ta predlog so utemeljevali s tein, da je okolje vedno bolj onesnaženo. Delegati so posebno poudarili, da ni potrebna le kontrola o pobiranju pristojbine za odvoz smeti, ampak tudi kontrola, kako poteka pobiranje smeti, kam vse ljudje smeti odlagajo in tudi kontrola čistoče po naselju. Zaradi zasmetenih kanalov, struge Bistrice in drugih območij namreč prihaja tudi do občutne škode. zazidalnih načrtov, delo Komunale, gradbena dejavnost v občini in predlog spremembe urbanističnega programa občine. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO: delovanje samoupravne stanovanjske skupnosti, načrt stanovanjske graditve za leto 1975, povečanje stopnje prispevka za stanovanjsko gradnjo. GOSPODARSTVO: četrtletna analiza gospodarjenja, normativni akti s področja cen, turizma in gostinstva, organizacija inšpekcijskih služb na medobčinski ravni, delo inšpekcij, delo veterinarske postaje, ustanovitev in delo TOZD, ustanovitev turistične zveze, razvoj obrti, zasebnega in dopolnilnega dela, poročilo Stangrada v prisilni poravnavi, odstrel divjadi, delo kmetijske zemljiške skupnosti. DAVČNE ZADEVE: dogovor med občinami o davčni politiki, akti s področja davkov, poročilo komisije za ugotavljanje izvora premoženja in stanje v davčni upravi. NOTRANJE ZADEVE: ustanovitev požarnovarstvene skupnosti, poročilo komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu, požarnovarnostni načrt občine ter stanje družbene zaščite in samozaščite. VZGOJA IN. IZOBRAŽEVANJE: finančni načrt TIS, soglasje k sporazumu o ustanovitvi TIS in potrditev statutov, zaključni račun TIS za letos, vzgoja in izobraževanje na območju občine, delo delavske univerze Ribnica. OTROŠKO VARSTVO: ustanovitev temeljne skupnosti otroškega varstva (TSOV), delovni program in finančni načrt TSOV, delovni program in zaključni račun sklada za otroško varstvo za letos, delo vzgojnovarstvenih oddelkov letos. KULTURA: soglasje k sporazumu o ustanovitvi TKS ter njenemu programu dela in finančnem načrtu, poročilo o izpolnjevanju programa TKS. TELESNA KULTURA: soglasje k ustanovitvi TTKS ter k programu dela in finančnemu načrtu, poročilo o delu v preteklem letu. ZDRAVSTVO: priprave in ustanovitev temeljne skupnosti za zdravstvo, soglasje k ustanovitvi območne skupnosti, delovni program teh skupnosti in poročilo zdravstvenega doma Kočevje-Ribnica. SOCIALNO SKRBSTVO: ustanovitev temeljne skupnosti socialnega skrbstva, delovni program, socialno skrbstvo v občini, varstvo borcev in invalidov. ZAPOSLOVANJE: soglasje k ustanovitvi RZS 'Novo mestč in njenemu programu ter finančnem načrtu. ŠTIPENDIRANJE: sprejem družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju dijakov in študentov. jevnih skupnosti (KS) bo v bodoče v občini. Po sedanjem predlogu naj bi se njihovo število znižalo od 14 na 6. To je potrebno predvsem zato, da bodo KS kadrovsko usposobljene za opravljanje svojih nalog. Predlagano je bilo, naj bi bile v bodoče naslednje KS: KS Dolenja vas, ki naj bi zajemala dosedanje območje, KS Ribnica I, ki naj bi zajemala naselje Ribnico in Gorenjo vas, sedanje KS Otavice, KS Nemška vas, KS Goriča vas in KS Bukovica; KS Ribnica II, ki bi zajemala sedanje KS Jurjeviča, KS Dolenji lazi in KS Sušje, razen naselij Vinice iz Zapotok, ki bi se priključili KS Sodražica; KS Slemena, ki bi zajemala sedanje območje; KS Loški potok, ki bi zajemala sedanje območje; KS Sodražica, ki bi se ji pri- V KRATKEM SEJA ZBORA KS Še ta mesec se bo samostojno sestal zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ribnica. Razpravljal bo o urejanju cest in o delovanju ter predvideni reorganizaciji krajevnih skupnosti. ključile: še območje KS Gora in naselji Vinice in Zapotok. Razen tega pa v predlogu ni navedeno, kam naj bi se priključila sedanja KS Velike Poljane: ali h KS Ribnica II ali KS Slemena. O tem se bodo morali odločiti samo občani na zborih. Bojazen „Novi Čevljarski most v Ribnici bo imel premajhno odprtino. Vsa voda ne bo mogla pod njim, zato bodo v Ribnici še pogostejše poplave in več škode," je na zadnji seji občinske skupščine opozoril eden izmed delegatov, ki je dodal, da je že pred leti opozoril predstavnike Vodne skupnosti Ljubljanica-Sava in KZ Ribnica, da bodo zaradi neprimernih vodnih del v ribniški občini poplave, a so mu takrat vsi zatrjevali, da jih ne bo res. Pa so! Odgovorih so mu, da so strokovnjaki preračunali, da je odprtina dovolj velika in da bodo šle skoznjo vse vode, saj je večja kot pri obeh preostalih mostovih, ki sta nižja. Vendar pa je zaradi naplavin dno Bistrice višje kar za okoli 60 cm. Te naplavine bo treba odstraniti, pa bo možen večji in torej tudi hitrejši odtok vode. Razen tega bodo preuredili zapornice pri cerkvi tako, da jih j bodo znižali za 80 cm. Vsi ti ukrepi * bodo tudi preprečevali poplave. Novi Čevljarski most bo veljad okoli 720.000 din, cesta z obeh strani pa še okoli 800.000 din. Denar zanj bodo zbrali tako: 700.000 din posojilo, 150.000 din prispevek ZKGP, 150.000 din prispevek ITPP, ostali denar pa bodo zbrali na osno- vi samoupravnega sporazuma, ki so ga podpisale delovne organizacije. Doslej je dela precej oviralo slabo vreme. Ribniškim predšolskim otrokom se obetajo lepši časi. 2e prihodnje vrtec za 124 otrok. Zdaj pride na vsakega otroka le slabe 4 kvadratne znaša republiško poprečje. (Foto: J. Primc) leto bo predvidoma zgrajen no* m prostora, kar je pol manj, kot Priprave za gradnjo vrtca Kaže, da bodo ribniški otroci že prihodnje leto v novih prostorih Andreja Gelze, ki vodi vzgojnovarstveni zavod oziroma vrtec v Ribnici, nam gaje predstavila tako: Veliko otrok, malo prostora „V vrtcu imamo letos vpisanih 81 otrok, od tega 26 v oddelku male šole. Prošenj za sprejem je bilo več, a jih nismo mogli sprejeti, ker smo preveč utesnjeni. Republiško povprečje za vrtec je namreč 8 kvadratnih metrov na otroka, pri nas pa pride na Otroka manj kot 4 m. Odklanjamo tudi vse otroke do 2. leta, ker sploh nimamo prostora za ,jasli“ oziroma oddelek za dojenčke. V vrtcu imamo le eno stranišče. Nimamo niti enega igrišča oziroma prostora za telovadbo in rekreacijo vrtcarjev. V vrtcu smo dve vzgojiteljici, medicinska sestra in dve pomožni vzgojiteljici. Ker imamo veliko otrok in malo prostora, smo nekdanjo šolsko telovadnico preuredili v igralnico, v njej pa ima pouk tudi oddelek male Andreja Gelze: „Vrtec ni le naša želja, ampak je res nujen.“ šole. Vzgojiteljice iz vrtca učimo tudi v redni mali šoli, ki je pri osnovni šoli; le-ta pa nima dovolj kadrov. V vrtcu nam manjka še veliko vzgojnih pripomočkov in tudi igrač. Dobimo namreč malo denarja, vse pa je drago. Zdaj smo na razpotju: ali prej graditi novi zdravstveni dom ali vrtec? Za oboje in še za nekatere druge stvari namreč plačujemo samoprispevek. Na roditeljskih sestankih so starši predlagali, naj bi prej zgradili vrtec; enako željo je ugotovila nedavna anketa, ki jo je opravila občinska socialna služba. No- vi vrtec ni le naša želja, ampak je nujnost!“ Vrtec za 124 otrok Stanc Kromar, tajnik TIS: „Kakor mi jc znano, so bolj stvarne možnosti za gradnjo vrtca kot zdravstvenega doma, ker je za vrtec pač zagotovljenega več denarja. Tako imamo za vrtec na skladu za otroško varstvo okoli 1,5 milijona dinarjev, iz samoprispevka računamo na milijon di- Stane Kromar: „Pri družbenem dogovarjanju za SIS bomo skušali urediti še dodatno financiranje gradnje vrtca.“ narjev, nekaj bi morale prispevati še delovne organizacije, po ustnem zagotovilu Marlesovih predstavnikov pa so možnosti, da bi tudi oni dali posojilo. No- vi vrtec bi veljal, po približnih occnah okoli 5 milijonov dinarjev. Po sedanjem predlogu naj bi bil vrtec tipski, rrontažni, Marlesov izdelek. Imel bi 5 oddelkov za otroke od dveh do sedmih let starosti in dva oddelka , jasli“ za otroke do dveh let starosti. Vrtec naj bi bil tak, da bi ga kasneje lahko povečali še za dva oddelka. Vsak oddelek bi lahko sprejel okoli 20 otrok. Skupno pa bi v prvi fazi zgradili vrtec za 124 otrok. Prav v teh dneh pričakujemo Marlesove predstavnike, da se z njimi podrobneje dogovorimo. Se letos, najkasneje pa do februarja, moramo odkupiti zemljišče in pripraviti vso dokumentacijo za gradnjo. Odkupiti je treba tudi zemljišče za športna in rekreacijska igrišča za vrtec. Spomladi moramo začeti graditi. O tem predlogu bodo zdaj razpravljali občani, TIS, verjetno pa tudi občinska skupščina/1 Najprej vrtec, potem zdravstveni dom Pri občinski skupščini nismo zvedeli za dokončno odločitev, ali najprej vrtec ali zdravstveni dom. Poudarili so, da je nujno oboje, povsem gotovo pa je, da za oboje hkrati ne bo denarja. Prednost bo imel tisti, kdor bo zbral več denarja. Za novi zdravstveni dom je potrebnih okoli 12 do 15 milijonov, za novi vrtec pa okoli 5 do 5,5 milijonov dinarjev. Predlagali so tudi, naj bi vprašali Staneta Škrabca, predsednika sklada za zbiranje samoprispevka za območje Ribnice, komu bo sklad najprej dal denar: vrtcu ali zdravstvenemu domu. Tovariš Škrabec je odgovoril tako: „Naš sklep je tak, da bomo porabili denar iz samoprispevka najprej za vrtec, ki bo prihodnje leto že zgrajen; za zdravstveni dom namreč še ni niti dokumentacije. Vendar je predvideno, da bodo vzporedno potekale tudi priprave za gradnjo zdravstvenega doma (ZD), za katerega bodo še letos izdelani idejni načrti in načrt, od kod denar za gradnjo (finančna konstrukcija sredstev). Naslednje leto bo izdelan načrt za ZD in odkupljeno zemljišče zanj. Nato pa se bo skladno z zagotovljenim denarjem začel graditi ZD.“ J. PRIMC Iz 14 le še 6 krajevne skupnosti Občani v teh dneh razpravljajo in odločajo o reorganizaciji krajevnih skupnosti in ustanavljanju ter financiranju SIS n Trgovsko podjetje na debelo in drobno s servisi NOVOTEHNA NOVO MESTO UGODEN NAKUP VOZIL ZASTAVA S POPUSTOM OD 2.000,00 ND DO 6.000,00 DO 31. 12. 1974 ZASTAVA 101 . ZASTAVA 1300 ZASTAVA 125PZ Ndin 53.360,00 Ndin 49.370,00 Ndin 56.862,00 — Za omenjena vozila vam nudimo 40.000 Ndin kredita, z 10 odst. pologom — Pri nakupu za devize 10 % popusta za vozila Z 101, 125 PZ, Z—1300, LADA — Ugodni krediti za dostavne avtomobile RABLJENI AVTOMOBILI PO ZELO UGODNIH CENAH: Poleg novih vozil lahko kupite rabljene avtomobile: ZASTAVA 850 FURGON ZASTAVA 750 FURGON ZASTAVA 750 M — Cene rabljenih vozil so od 3.500 Ndii\ do 6.200,00 Ndin. Vse podrobnejše informacije lahko dobite v naših prodajnih mestih: Novo mesto, Glavni trg št. 11 Metlika — servis Trebnje — servis tel. 21-737 tel.77-197 tel. 83-025 KRAJEVNA SKUPNOST KRMELJ Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 29/72) in 21. člena statuta krajevne skupnosti Krmelj, na podlagi zbora občanov je svet krajevne skupnosti Krmelj na svoji seji 30. oktobra 1974 sprejel sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje rekonstrukcije in asfaltiranje ceste: a) Šentjanž — Krmelj — Tržišče z naseljem b) Krmelj — Gabrijele-Pijavice do ceste Sevnica-Trebnje I. Za celotno območje krajevne skupnosti Krmelj se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje rekonstrukcije in asfaltiranje cest skozi navedena področja. II. Na referendumu glasujejo vsi občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za območje krajevne skupnosti Krmelj. III. Referendum bo v nedeljo, dne 8. decembra 1974, od 7. — 19. ure na običajnih glasovalnih mestih; izvede ga volilna komisija krajevne skupnosti Krmelj po načelih splošnih volitev. IV. Samoprispevka so oproščeni občani od dohodkov, ki jih določa 10. člen zakona o samoprispevku za SRS. V. Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost rme|j GLASOVNICA *a referendum dne 8. decembra 1974 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranje cest na relaciji: a) Šentjanž—Krmelj—Tržišče z naseljem b) Krmelj—Gabrijele—Pijavice do ceste Sevnica-Trebnje Samoprispevek bi se plačeval za dobo petih let, t. j. od 1. januarja 1975 do 31. decembra 1979. Samoprispevek bi plačevali občani po naslednji stopnji: ®) občani v delovnem razmerju 1,5 % od osebnih dohodkov — netp b) upokojenci 1,5 % od pokojnin in invalidnin c) obrtniki — knjigaši 2 % od odmerne osnove dohodnine d) obrtniki - pavšalisti 2 % od pavšalne osnove kmetje 2 % od katastrskega dohodka Občani, upokojenci in delavci v delovnem razmerju, ki ustvarjajo osebni dohodek iz dveh ali več virov, plačujejo samoprispevek od vseh ustvarjenih skupnih dohodkov (dopolnilno delo, delo na domu) v znesku 1,5 %; kot pod a) navedem. GLASUJEM '••2A" „PROTI" Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo .,ZA" če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer Pa besedo „PROTI". VI. Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z °snutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo samoprispevka. VII. Gornji sklep o razpisu referenduma prične veljati naslednji dan po objavi v Dolenjskem listu. Predsednik sveta krajevne skupnosti Krmelj: ^ MILAN LEVSTEK, I. r. Izvršilni odbor Lovske zveze Kočevje razpisuje delovno mesto TEHNIČNEGA TAJNIKA Zaposlitev na delovnem mestu je pogodbena (civilno pravno razmerje), in sicer s skrajšanim delovnim časom do 12 ur na teden. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. srednja strokovna izobrazba in poznavanje blagajniškega ter administrativnega poslovanja; 2. opravljen lovski izpit in članstvo v lovski družini. Prednost imajo kandidati, ki vsaj pasivno obvladajo nemški ali italijanski jezik. Osebni dohodek po dogovoru. Možno je delo v popoldanskem času. Prijave pošljite na naslov Lovska zveza Kočevje do 15. 12. 1974. Vse potrebne informacije dobite pri predsedniku izvršilnega odbora Lovske zveze. LICITACIJA! Komunalno podjetje Novo mesto razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. NAKLADALNIK PEŠCI S TRAKTORJEM F-35 V VOZNEM STANJU, IZKLICNA CENA 25.000,00 din, 2. TRAKTOR IMT 555 V VOZNEM STANJU, IZKLICNA CENA 15.000,00 DIN, 3. MOPED V VOZNEM STANJU, IZKLICNA CENA 500,00 DIN, 4. VRTALNI STROJ KOBRA, IZKLICNA CENA 4.000,00 DIN, v ’ 5. MOTORNA ČRPALKA, IZKLICNA CENA 100,00 DIN, 6. BETONSKI MEŠALNIK, IZKLICNA CENA 2.000,00 DIN, 7. KOSILNICA, IZKLICNA CENA 50,00 DIN. Licitacija bo 23. 11. 1974 za družbeni sektor od 7. do 8. ure, za vse druge interesente od 8. do 11. ure. Ogled osnovnih sredstev je mogoč v garažah Komunalnega podjetja, Cesta herojev (Ločna), dan pred licitacijo od 8. do 12. ure. J KRAJEVNA SKUPNOST Šentjanž Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 29/72), 20. člena statuta krajevne skupnosti Šentjanž in na podlagi zbora občanov je svet krajevne skupnosti Šentjanž dne 4. novembra 1974 sprejel sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje rekonstrukcije in asfaltiranja ceste: Šentjanž — Krmelj; Krmelj - Tržišče z naseljem; Krmelj — Gabrijele — Pijavice do ceste Sevnica — Trebnje. I. Za celotno območje krajevne skupnosti Šentjanž se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje rekonstrukcije in asfaltiranje cest skozi navedena področja. II. Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku v celotnem območju krajevne skupnosti Šentjanž. III. Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1974, od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih, izvede pa ga volilna komisija krajevne skupnosti Šentjanž po načelih splošnih volitev. / IV. Samoprispevka so oproščeni občani od dohodkov, ki jih določa 10. člen zakona o samoprispevku za SRS. V. Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTJANŽ Glasovnica za referendum dne 8. decembra 1974 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranje cest na relaciji: Šentjanž — Krmelj; Krmelj — Tržišče z naseljem; Krmelj — Gabrijele — Pijavice do ceste Sevnica — Trebnje. Samoprispevek bi bil predpisan od 1. 1. 1975 do 31. 12. 1979, to je za obdobje petih let. Samoprispevek naj bi plačevali občani po naslednji stopnji: — občani v delovnem razmerju 1,5 % od OD — upokojenci 1,5 % od pokojnine — obrtniki 2 % od bruto doh. — obrtniki - pavšalisti 2 % od bruto doh. kmetje 2 % od kat. doh. Občani upokojenci in delavci v delovnem razmerju, ki ustvarjajo dohodek iz dveh ali več virov, plačujejo samoprispevek iz naslova pokojnine ali OD iz delovnega razmerja. Glasujem „ZA" „PROTI" Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA", če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedo „PROTI". Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo samoprispevka. VII. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Dolenjskem listu. Šentjanž, dne 4. novembra 1974 Predsednik sveta krajevne skupnosti Šentjanž: ALOJZ FLAJS, I. r. PROSTA DELOVNA MESTA! Odbor za medsebojna razmerja ZAVAROVALNICE SAVA - POSLOVNE ENOTE NOVO MESTO razpisuje prosta delovna mesta za: 1. VODJO SPLOŠNE IN KADROVSKE SLUŽBE IN REFERENTA ZA SPLOŠNE IN KADROVSKE ZADEVE 2. VODJO ŠKODNE SLUŽBE, SVETOVALCA IN REFERENTA 3. SNEMALCA RIZI KOV (ZUNANJI TRANSPORT IN KREDITI) 4. OSKRBNIKA PREMOŽENJA OZIROMA HIŠNIKA TER KUHARICE POGOJI: poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: višja šolska izobrazba upravne ali pravne smeri in 6 let delovnih izkušenj. Pod 2.: visoka šolska izobrazba pravne smeri in 6 let delovnih izkušenj po končani šoli. Pod 3.: visoka šolska izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj ter aktivno znanje angleškega jezika ali višja šolska izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj ter aktivno znanje angleškega jezika. Pod 4.: kvalificirani delavec — kuhar in 2 leti delovnih izkušenj. Kandidata za delovni mesti pod 1 in 2 morata imeti poleg že navedenih pogojev tudi ustrezne moralno-politične kvalitete. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavarovalnica SAVA-Poslovna enota Novo mesto, Glavni trg štev. 24 z oznako „Odbor za medsebojna razmerja". TRELES TREBNJE razpisuje prosto delovno mesto NOČNEGA ČUVAJA Nastop službe 1. decembra. KRAJEVNA SKUPNOST IR2ISCE Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 29/72), 20. člena statuta krajevne skupnosti Tržišče in na podlagi zbora občanov je svet krajevne skupnosti Tržišče dne 4. novembra 1974 sprejel s k l„e p o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje rekonstrukcije in asfaltiranje ceste: Šentjanž — Krmelj; Krmelj - Tržišče z naseljem; Krmelj - Gabrijele — Pijavice do ceste Sevnica — Trebnje. I. Za celotno območje krajevne skupnosti Tržišče se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje rekonstrukcije in asfaltiranje cest skozi navedena področja. n . Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku v celotnem območju krajevne skupnosti Tržišče. m Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1974, od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih, izvede pa ga volilna komisija krajevne skupnosti Tržišče po načelih splošnih volitev. Samoprispevka so oproščeni občani od dohodkov, ki jih določa 10. člen zakona o samoprispevku za SRS. V. Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST TRŽIŠČE Glasovnica za referendum dne 8. decembra 1974 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranje cest na relaciji: Šentjanž — Krmelj; Krmelj — Tržišče z naseljem; Krmelj — Gabrijele — Pijavice do ceste Sevnica — Trebnje. Samoprispevek bi bil predpisan od 1. 1. 1975 do 31. 12. 1979, to je za obdobje petih let. Samoprispevek naj bi plačevali občani po naslednji stopnji: — občani v delovnem razmerju 1,5 % od OD — upokojenci 1,5 % od pokojnine — obrtniki 2 % od bruto dohodka — obrtniki — pavšalisti 2 % od bruto dohodka — kmetje 2 % od kat. doh. Občani upokojenci in delavci v delovnem razmerju, ki ustvarjajo dohodek iz dveh ali več virov, plačujejo samoprispevek iz naslova pokojnine ali OD iz delovnega razmerja. Glasujem „ZA" „PROTI" Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA", če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedo „PROTI". Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo samoprispevka. VII. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Dolenjskem listu. Tržišče, dne 4. novembra 1974 Predsednik sveta krajevne skupnosti Tržišče: IGOR MALUS, I. r. Četrtek, 21. novembra - Marija Petek, 22. novembra - Cecilija Sobota, 23. novembra - Klemen Nedelja, 24. novembra - Flora Ponedeljek, 25. novembra — Katarina Torek, 26. novembra - Konrad Sreda, 27. novembra — Virgil Četrtek, 28. novembra - Jakob BREŽICE: od 22. do 25. 11. angleško jugoslovanski barvni film „Partizani". 16. in 27. 11. ameriški barvni film „Bolnica". ČRNOMELJ: 22. 11. francoski barvni film „Obsedeno stanje“. 24. 11. ameriški barvni film „Shamus, sla po nevarnosti**. 27. 11. italijanski barvni film „Velike avanture Skaramuše“. KOSTANJEVICA: 24. 11. francoski barvni film „Marsejski klan“. KRŠKO: 23. in 24. 11. ameriški barvni film „Diyja dežela**. 27. 11. danski barvni film „V peklu droge**. METLIKA: 21. 11. ameriški barvni film „Catch 22“. 22. do 24. 11. ameriški barvni film „Dnevnik jezne gospodinje*4 in angleški barvni film „Frenzy“. 27. do 28. 11. ameriški barvni film „Črni panterji v harlemu**. MIRNA: 23. in 24. 11. „Malori kot smrt“ NOVO MESTO: od 22. do 25. 11. francoski barvni film „Marseljski klan“. 24. 11. matineja „Podvigi slavnega mornarja Popaja**. 26. do 28. 11. angleški barvni film „Zadnji dnevi Hitlerja** RIBNICA: 23. in 24. 11. angle-ško-italijanski barvni film „Plačanec Indo Blak“. SEVNICA: 23. in 24. 11. italijanski film „Nepremagani Sam Valaš“. 27. 11. francoski film „Živeti pono-či“ ŠENTJERNEJ: 23. in 24. 11. „Uvodjenje u ljubav** TREBNJE: 23. in 24. 11. ameriški barvni kriminalni film, „Doktor detektiv" SLUŽBO DOBI GOSTILNA „MAJOLKA** v Krškem išče natakarico. Hrana in stanovanje preskrbljena. Informacije lahko dobite na telefon 71-345. PRIDNO in pošteno dekle ali ženo, ki ima veselje do otrok in gospodinjstva, sprejmemo v topel dom. Možnost šolanja. Dr. Janez Gor janc, Prevalje. SPREJMEM DEKLE, ki bi se rada zaposlila ali izučila v Ljubljani in ji pomagam. M. Koplan, Galjcvica 14, 61000 Ljubljana. STANOVANJA BODOČA ZAKONCA iščeta v Novem mestu garsonjero, enosobno stanovanje ali večjo sobo s souporabo kopalnice. Vprašajte od 15. do 18. ure. Naslov v upravi lis^a (2688/74). ZAČASNO oddam ogrevano sobo. Naslov v upravi lista (2704/74). GARSONJERO ali enosobno stanovanje vzamem v najem ali odkupim, najraje Nad mlini. (Delno gotovina, ostalo z odplačevanjem za čas 6 let). Vse drugo po dogovoru. Telefon 21-227. MLAD zakonski par išče opremljeno ali neopremljeno sobo, garsonjero ali enosobno stanovanje. Naslov v upravi lista (2615/74). ZDRAVSTVENI DOM Novo mesto išče v Dolenjskih Toplicah opremljeno sobo za zdravnika. Ponudbe pošljite na ZD Novo mesto. ODDAM opremljeno sobo starejši ženski, ki bi šla v skupno gospodinjstvo tričlanske družine. Ostalo po dogovoru. Informacije vsak dan od 16. ure dalje. Naslov v upravi lista (2731/74). ODDAM sobo in kuhinjo s souporabo kopalnice s posebnim vhodom. Plačilo za dve leti vnaprej. Naslov v upravi lista (2677/74). Motorna vozila PRODAM dobro ohranjen avto NSU 1000 C. Naslov v upravi lista (2682/74). PO UGODNI ceni prodam traktor Ferguson z enoosno prikolico in plugom. Jože Ratkovič, Gor. Brezovica 26, Šentjernej. PRODAM AMI 8, letnik 1971. Naslov v upravi lista (2685/74). PRODAM FIAT 600 v voznem stanju po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi lista (2692/74). PRODAM generalno popravljeno zastavo 750. Ogled vsako nedeljo popoldne pri Francu Železnikarju, Studenec 11, 68293 Studenec. PRODAM zastavo 750, letnik 1970. Ogled pri Matiji Gotcncu, Kristanova 34, Novo mesto, po 14. uri. ČZ 175 ŠPORT prodam. Vanja Berger, Volčičeva 19, Novo mesto. PRODAM FIAT 850 spccial, letnik 1968/69, zelo dobro ohranjen. Naslov: Martin Brudar, Bizeljsko št. 174, p. Bizeljsko. PRODAM avto Skoda 1000 MB, letnik 1967, prevoženih 60.000 km, neregistriran. Stane Kovačič, Nad mlini 45, Novo mesto, telefon 21-069. AMI 6/1966 zelo dobro ohranjen, garažiran, malo vožen, prodam. Naslov v upravi lista ali po telefonu (061) 42-782 (2730/74). PRODAM FIAT 750, letnik 1969. Drago Činkole, Dol. Kronovo 14, Šmarješke Toplice. PRODAM lepo ohranjen fiat 750. Alojz Kobe, Pristava 14, Stopiče. PRODAM avtomobil Lada, letnik 1972, registriran do avgusta 1975. Informacije na telefon 21-889. PRODAM fiat 750, registriran do oktobra 1975. Rabzelj, Gotna vas 65, Novo mesto. POCENI PRODAM FIAT 850 spccial, odlično ohranjen. Informacije na telefon 22-749. PRODAM PRODAM sedežno garnituro z dvema kavčema. Jež, Kristanova 28, telefon 22-757. UGODNO prodam kobminirano omaro in kavč v svetlem lesu. Naslov v upravi lista (2689/74). PRODAM novo garnituro za gumi voz in DKW motor. Jože Rupar, Klenovik 11, Škocjan. PRODAM po ugodni ceni električni štedilnik na 4 plošče in pečico, štedilnik na trdo gorivo Gorenje, peč Plamen in plinsko peč, vse v odličnem stanju. Hrastar, Bršlin 17. * DOBRO OHRANJENO rabljeno spalnico in divan poceni prodam. Mikelin, Nad mlini 24, Novo mesto. Ogled popoldne. PRODAM malo rabljen trofazni 200-litrski hidrofor. Peter Kržičnik, Grajska cesta 6, Kostanjevica. PRODAM rabljeno kopalno kad (dolžina 165 cm). Naslov v uoravi lista (2711/74). ZARADI opustitve kmetovanja prodam: motorno kosilnico 127 cm BCS z obračalnikom Maraton, dva gumi voza, 15 in 16 eolske gume, slamoreznico na ročni in motorni pogon, vetrnik na stresala (pajkel), gnojnično črpalko na motorni pogon, samsko konjsko opremo, načrt gospodarskega poslopja 12x10 m in drugo. Franc Tome, Tacenska 62, 61210 Šentvid-Ljubljana. PRODAM malo rabljeno kombinirano omaro za dnevno sobo. Cesta herojev 43, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno kompletno spalnico. Jožica Malkič, Črnomelj, ulica 21. oktobra 15/a. PRODAM dobro ohranjeno strešno konstrukcijo (grušt) 8,13 x 7,35 m. Poizve se na Ulici talcev 4 a ali telefon 21-760. UGODNO PRODAM kosilnico Alpina z žetveno napravo. Sandi Perko, Lapušnik, 68297 Šentjanž. KUPIM KUPIM rabljeno otroško posteljico. Naslov v upravi lista (2699/74). KUPIM starejši 2-strešni ali 4-strešni kozolec, lesen, masivno grajen, pokrit s slamo ali drugo streho. Pristop z lesenimi stopnicami, lahko tudi balkon. Poleg lahko kupim tudi zemljo. Ponudbe po-1 „KOZOLEC**. KUPIM dobro ohranjeno peč Kuepperbursch. Zoran, Trdinova 5 c, Novo mesto. POSEST PRODAM komfortno enostanovanj-sko hišo v Trški gori, v neposredni bližini avtobusne postaje. Po želji tudi nekaj vinograda. Dostop z vsemi vozili. Sporazum v ceni ugoden. Ogled vsak dan od 7. do 10. ure in popoldne od 18. ure dalje. Informacije po telefonu 21-219 Novo mesto. ZARADI STAROSTI prodam posestvo v Dol. Zabukovju št. 10 pri Trebelnem. Zemlje je 12 ha, sončna lega, sadni vrt, vinograd in gozd, vse v eni parceli. Hiša je vseljiva takoj, cena po dogovoru. Interesenti naj sc zglasijo pri Janezu Jarcu, Naklo 55, Gorenjsko. PRODAM starejšo hišo z vrtom in malo zemlje po ugodni ceni blizu Trebnjega. Naslov v upravi lista (2718/74). Oglasite se ob nedeljah dopoldan. 4 KM OD DOL. TOPLIC prodam 8 arov vinograda. Lepa sončna lega, dostop z vsakim avtom. Udovič, Cegelnica 22, Novo mesto. UGODNO prodam vinograd cca 10 arov, zidanico, prešo, sod in kad, v Golobinjeku. Informacije dobite pri Frančiški Dragan (pri Francu Ostermanu) Dol. Kamence 3, Novo mesto. _ ZDOMCI! Na Dolenjskem prodamo - enodružinsko hišo, zgrajeno do tretje faze. Ponudbe pod šifro „TAKOJ** V NAJEM oddam dve njivi, eno pa prodam. Naslov v upravi lista (2739/74). RAZNO SPREJMEM otroka v varstvo v dopoldanskem času. Naslov v upravi lista (2703/74). POROČNI PRSTANI! - Poročni prstan, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo trajen spomin na sklenitev vaše zakonske zveze! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! ODDAM garažo na Ragovski 34. Rems, Karlovška 2, Novo mesto. V NAJEM vzamem garažo kjerkoli v Novem mestu, raje v bližini Nad mlini. Ponudbe pošljite takoj pod „PLAČAM DOBRO** aaaismsi DRAGI mami MARIJI HUDE iz Malenške vasi pri Mirni peči za 75. rojstni dan še mnogo zdravih let želijo sin Lojze z ženo Mari ter hčerke Malka, Ančka in Jelka z družinami. mici- JOŽE KOŠIR, Brod 29, Novo mesto, prepovedujem vsako vožnjo po vseh mojih parcelah in sekanje po gozdu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ALOJZ UDOVČ, Dobruška vas 13, Škocjan, prepovedujem pašo kokoši po moji njivi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. PREPOVEDUJEM vožnjo in hojo po Grabljevčevi parceli na Koše-nicah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Franc Koncilija, Rumanja vas 33, Straža. AMALIJA ZAKRAJŠEK, Vrh nad Mokronogom, prepovedujem sekanje lesa v vseh gozdovih, ki so moja last. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. KRAJEVNA SKUPNOST Birčna vas poziva vse lastnike vinogradov v Ljubnu od Jeniča do Marofa, da popravi vsak ob svoji parceli vozno pot. V kolikor tega ne bodo upoštevali do 20. decembra 1974, bodo poklicani na zagovor. Sklep sveta KS Birčna vas z dne 17. novembra 1974. NUDIM VSE VRS lli ROLET, ŽALUZIJE, PLATNENE ZAVESE VSEH BARV. IZVRŠIM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI -DOBAVNI ROKI, SOLIDNE CENE. NAROČILA PREVZEMATA: BOGO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO, IN IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8, KRŠKO. SPOROČAMO, DA BOMO S SERVISNO DEJAVNOSTJO PRENEHALI DNE 23. NOVEMBRA 1974 ZARADI DALJŠE ODSOTNOSTI NAŠEGA STROKOVNJAKA. STRANKE PROSIMO, DA DVIGNEJO APARATE, KER POZNEJŠE ODDAJE NE ZAGOTAVLJAMO. ISKRA SERVIS, PREKOPA. Ob prerani in boleči izgubi naše drage žene, mame, hčerke in tete MARIJE KOŠOROG iz Koblarjev 16 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih. Prav lepa hvala godbenikom in župniku za opravljeni obred. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste našo drago ženo in mamo spremili na njeni zadnji poti do preranega groba. Žalujoči: mož Franc, hčerka Darinka, sinova Franci z ženo Nado in Mirko, mama, ata in drugo sorodstvo Ob prerani in boleči izgubi drage žene, mame in stare mame ROZALIJE LUŠTEK iz Ždinje vasi 34 se zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku in njen prerani grob zasuli s cvetjem, ki ga je v svojem življenju tako ljubila. Iskrena zahvala vsem, ki so nam izrazili ob njenem slovesu besede sožalja. Zahvaljujemo sc kolektivom SGP Pionir, tekstilni tovarni Novotcks, tov. usmer. naprav Iskra, duhovnikom za opravljeni obred, sosedom, sorodnikom in vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: mož Lojze, sin Lojze, hčerki Tinca in Rozi z družinami, hčerka Mari ter sin Jože in sestra Iskreno se zahvaljujem osebju brežiške bolnicc za hitro in uspešno posredovanje pri težki nesreči, ki sem jo imel 2. oktobra 1974. Pri žaganju drv sem si skoraj odrezal roko. Le pravočasnemu in strokovnemu posegu dr. Stanislava Vilmana se imam zahvaliti, da mije roka ostala. Prisrčna hvala tudi Tinetu Ženerju, da me je tako hitro prepeljal v brežiško bolnico. IRANC KINČIČ, BRESTANICA 68. ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi našega dobrega moža, očeta in starega očeta • MATIJE VIDMARJA mizarja z Dolža 42 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki so pokojniku darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo župniku za poslovilne besiide in družini Gazvoda, ki nam je stala ob strani ob hudi bolečini, kakor tudi pokojniku pred smrtjo. Hvala vam. Žalujoči: žena Cilka, sinova Jože in Matija, hčerke Anica, Cilka in Mimi z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tete in botre TEREZIJE MAKOVEC Herinja vas 1 I se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti-, tov. Rupniku /a poslovilne besede, hotelu Grad Otočec, Jermanovi tet duhovniku za opravljeni obred. Posebno se zahvaljujemo Gorjupovi in Bučarjevi mami, ki sta nam pomagali v hudih trenutkih in nam nudili vso pomoč. Žalujoči: Ivan, Julka z družino, Mimi z družino in Vida z družino ZAHVALA Ob prerani izgubi našega brata in strica JOŽETA DULARJA bivšega posestnika mlina iz Dvora pri Žužemberku sc najiskrenejc zahvaljujemo vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in vsem sosedom in prijateljem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi dr. Kocutarju in kaplanu iz Žužemberka za opravljeni obred. Žalujoči: sestri Angela in Verona z družino, bratje Lojze, France in Rudi z družinami ter drugo sorodstvo OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je pri izpolnjevanju 'delovne dolžnosti dne 15. novembra 1974 tragično preminul naš sodelavec SLAVKO SUSTAR gozdni de'avec Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delovni kolektiv TOZD Gozdarstvo Straža. ZAHVALA Ob prerani in tragični izgubi našega sinka, bratca, nečaka, vnuka in bratranca RAJCA LAVRINŠKA iz Gor. Pirošice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili k mnogo preranemu počitku, okrasili njegov grob z venci in cvetjem ter nam izrazili sožalje. Prav posebno sc zahvaljujemo učiteljem in učencem osnovne šole Cerklje, tov. ravnatelju, pevskemu zboru osnovne šole, sošolcem 7. razreda za slovo na domu in ob odprtem grobu. Iskrena hvala vsem sosedom in vaščanom, gasilskemu društvu Dol. Pirošica in župniku za opravljeni obred. Neutolažljivi: očka, mamica, sestrici Olgica in Milenca in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega sina, brata in strička MIRKA ŽEGARCA iz Zagreba sc iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje in ga pospremili do njegovega mnogo preranega zadnjega doma. Posebno sc zahvaljujemo podjetju „Dubrova** iz Zagreba, Nacetu Karničniku za njegove poslovilne besede in vsem sorodnikom, ki so nam globoko pretreseni stali ob strani. Žalujoči: mama Jelka, oče Špiro, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo Kočevje, Zagreb, Beograd. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto US TANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Frane Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Vlado Silvester, Eranc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Eranc Stajdohar in Ivan Živič . UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -- Devizni račun: 5 2100-6 20-107-3 2002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din. 1 cm na določeni strani 68 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mjHi oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. 7& vse druge oglase m oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 do 1.1. 1974 Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1 P~ otl 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem inestu: 52100-601-10558 Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo ines-lo. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Časopisni stavek, filmi m prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana RADIO LJUBLJANA PETEK, 22. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Slovenija je del Jugoslavije. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Andrej Šalehar: Reja svinj za veliko prirejo pujskov. 12.40 Popevke brez besed. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 16.50 Človek in zdravje. 10.15 »Signali11. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop-pops 20. 22.20 Besede ui zvoki iz logov domačih. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA 23. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Sedem dni na ^diu. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - čebelarstvo. 12.40 Ob bistrem potočku. 15.45 „Vrtiljak". 17.20 Gremo v kino. 19.40 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 21.30 Oddaja za naše Izseljence. NEDELJA, 24. NOVEMBRA: °-07 Veseli tobogan. 9.05 Še pomnite tovariši... 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.15 — 14.00 Naši poslušalci v DSt-^° pozdravljajo. 18.03 , Radijska igra - Žarko Petan: „Tri-kotnik“. 19.40 Glasbene razglednica 20.00 V nedeljo zvečer. 23.05 literarni nokturno. . PONEDELJEK, 25. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matica. 9.05 Pisan svet pravljic in z£odb. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. *2.30 Kmetijski nasveti - dr. Albin otritar: Dosedanje izkušnje ^jnetijskih ?emljiščnih skupnosti. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak44 *».40 Minute z ansamblom Dobri Znanci. 19.50 Lahko noč, otroci! *2.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. TOREK, 26. NOVEMBRA: 8.10 glasbena matineja. 9.05 Radijska ?°*a za srednjo stopnjo — •ugoslovanska socialistična kupnost narodov in narodnosti. tl-00 Poročila - Turistični napotki 23 naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Olga Štefula: Proizvodno-ekonomske značilnosti vaških gospodinjstev na slovenskem obalnem območju. 13.30 Priporočajo vam... 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak44. 19.40 Minute z ansamblom Weekend. 19.50 Lahko noč, otroci! 23.05 Literarni nokturno. SREDA, 27. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 11.00 Poročila Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Stanko Renčelj: Pospeševanje govedoreje na Krasu. 12.40 Od vasi do vasi. '13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak44. 19.40 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 22.20 S festivalov jazza. Četrtek, 28. novembra: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo -Partizansko gledališče. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti: inž. Jelka Krajgher: Misli ob zaključku Hortikulture. 12.40 S pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam... 15.45 „Vrtiljak44. 19.40 RADIO BREŽICE ČETRTEK - 21. novembra: 16.00 — 16.30 — Napoved programa, Poročila, šport in turistični napotki, Nove plošče RTB - 16.30 - 17.00 - Aktualnost tedna, obvestila in reklame - 17.00 - 18.00 -glasbena oddaja Izbrali ste sami SOBOTA — 23. novembra: 16.00 —.16.30 — Malo za vas — nekaj za vse — 16.30 — 17.00 — sobotno kramljanje, Jugoton vam predstavlja - 17.00 - 17.30 - Kronika, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, Za naše najmlajše, Iz naše glasbene šole - 17.30 - 18.00 -Domače zabavne na valu 192 m NEDELJA - 24. novembra: 10.30 - Domače zanimivosti - Poročilo s sej Občinskih konferenc ZK Brežice in Krško - Za naše kmetovalce: kmet. strojnik Stanko Cerjak - Zaščita kmetijskih strojev v nese-zoni - Iz naših delovnih kolektivov - Obiskali smo podjetje Prevoz v Brežicah - obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.00 - 16.00 - Občani čestitajo in pozdravljajo TOREK - 26. novembra: I6.00 - 16.30 - Napoved programa in srečanje z ansamblom Vandrovček, Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista , Novo v knjižnici - 16.30 — 17.00 — Tedenski športni komentar, obvestila, reklame in filmski pregled - 17.00 - 18.00 - Mladi za mlade Minute z ansambloma Bojana Adamiča in Jožeta Kampiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 23.05 Literarni nokturno. ČETRTEK, 21. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Na rižiščih v delti Iravadija. 10.05 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Lea Milharčič: Kakšen pomen ima varstvo rastlin glede na človekovo okolje? 12.40 S pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 „Vrtiljak". 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 23.30 Majda Sepe, naš nocojšni gost. TELEVIZIJSKI SPORED RADIO SEVNICA m inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo m e s t o Nedelja, 24. novembra: 10.30 reklame, oglasi in obvestila - 11.00 Kako je nastal naš državni grb — 11.10 po domače - 11.35 obiskali smo vzorno kmetijo - 11.45 nedeljski intervju - Sindikati po 8. kongresu ZSS — 12.00 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila - 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa Sreda, 27. novembra: 16.00 poročila — l6.10 reklame, oglasi in obvesti^- 16.30 po domače - 16.45 kotiček za šoferje - Pokvarjena jesenska romantika - 16.55 disco klub brez imena - 17.30 Mi mladi, kakšni smo, kaj hočemo, kaj moramo in kaj moremo (pomembni uspehi prizadevnih mladincev aeronavtično raketnega kluba VEGA iz Sevnice) - 17.45 poznamo mojstre resne glasbe (Peter I. Čajkovski -koncert za klavir in orkester št. 1 v B-molu op 23) — 18.00 zaključek programa Sobota, 30. novembra: - 16.00 Sobotni vrtiljak - 16.15 pet minut za ... - 16.20 EPP I. del - 16.30 poročila - 16.35 EPP II. del - 16.45 mini anketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTo PETEK, 22. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zagreb). 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg). 17.20 Kuhinja pri violinskem ključu: Kobilja jajca (Lj). 17.50 Obzornik (Lj). 18.05 Veseli planšarji - barvna oddaja (Lj). 18.35 Mozaik (Lj). 18.40 Električni bojler (Lj). 18.50 Človek in okolje (Lj). 19.10 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.10 Don Kihot - barvni film (Lj). 21.50 Propagandna oddaja (Lj). 21.55 TV kažipot (Lj). 22.15 TV dnevnik (Lj). 22.30 . Namizni tenis Jugoslavija : Švedska - posnetek srečanja v Beogradu (Lj). SOBOTA, 23. NOVEMBRA: 9.30 TV v šoli: Za vzgojitelje (Bgd). 12.55 Nogomet Bor : Sarajevo -prenos (do 14.45) (Bgd, Lj), v odmoru Propagandna oddaja (Lj). 17.35 Ansambel Otavija Brajka in Feniksi (Lj). 18.05 Obzornik (Lj). 18.25 Disneyev svet - barvni film (Lj). 19.10 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.00 Človek, ne jezi se (Zg). 20.30 Moda za vas, barvna oddaja (Lj). 20.40 Zabavno glasbena oddaja (Lj). 21.30 Barvna propagandna oddaja (Lj). 21.35 Tuja krivda - barvni film (Lj). 23.10 TV dnevnik (Lj). ČETRTEK, 21. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli (do 9.35) (Zg). 9.50 Kongres Zveze mladine Jugoslavije — prenos (Bg). 14.30 Francoščina (do 15.30) (Bg). 16.45 Košarka Borac : Radnički — prenos iz Čačka (Bgd, Lj). 18.15 Mozaik (Lj). 18.20 Svet v vojni - serijski dokumentarni film (Lj). 19.10 Barvna risanka (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3—2—1 (Lj). 20.10 M. Vitezović: Dimitrije Tucovič - TV nadaljevanka (Lj). 20.55 Kam in kako na oddih (Lj). 21.05 Četrtkovi razgledi: Domov (Lj). 21.35 Miniature: Lebič: Korant (Lj)., 21.50 TV dnevnik (Lj). NEDELJA, 24. NOVEMBRA: 8.30 Svet v vojni - serijski dokumentarni film (Lj) - 9.10 Otroška matineja: Zgodba o deklici Margareti, Življenje v gibanju, barvna filma (Lj) - 10.05 Poročila (Lj) - 10.10 Kmetijska oddaja (Bg) - 10.55 Proslava ob obletnici osvoboditve Kosova - prenos Priština (do 12.25), Nedeljsko popoldne: Prvi aplavz, Mešani pevski zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote, Za konec tedna — 1 7.40 Košarka Rabotnički : Crvena zvezda - prenos, v odmoru Moda za vas (Lj) - 18.15 Poročila (Lj) - 1 8.20 Vidocq - serijski barvni film (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TVD (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.35 3-2-1 (Lj) - 20.00 M. Božič: Človek in pol — TV nadaljevanka (Zg) - 21.05 Bra-ničevo — II. del oddaje Karavana (Lj) - 21.35 Športni pregled (Sa) - 22.10 TV Dnevnik (Lj) - 22.25 Namizni tenis Jugoslavija : Kitajska - posnetek iz Zagreba (Lj) PONEDELJEK, 25. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.30 TV v šoli: Zemljepis, Srbohrvaščina (do 10.35) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.30 TV v šoli -ponovitev (Bg) - 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bg) - 17.35 E. Majaron: V znamenju dvojčkov - III. del (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Moški pevski zbor iz Cerknice — barvna oddaja (Lj) - 18.40 Človek v družbi (Marksizem) (Lj) - 19.00 Odločamo (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 B. Shaw: Posli gospe Warre-nove - predstava MG Ljubljana (Lj) - 21.50 Sodobna oprema - barvna oddaja (Lj) - 22.00 TV Dnevnik (Lj) - 22.15 Polfinale v namiznem tenisu (Lj) TOREK, 26. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 TV v šoli (Sa) - 10.05 TV v šoli: Prirodoslovje, Glasbeni pouk (do 11.20) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 TV v šoli - ponovitev (Sa) - 16.05 TV v šoli - ponovitev (Bg) — 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) - 17.40 F. Forstnerič: Jabolko (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) — 18.10 Življenje v gibanju - barvni film (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) — 18.40 Ne prezrite: Reki in pregovori (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.44 3-2-1 (Lj) - 20.05 Nekaj postati - akt. dok. oddaja (Lj) - 20.40 Propagandna reportaža (Lj) - 20.45 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.55 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.00 T. Hardy: Mračni Jude - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.50 TV Dnevnik (Lj) SREDA, 27. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.50 TV v šoli (Otroški vrtec do 11.25) (Bg) - 15.25 TV v šoli: Glasbeni pouk, Otroški vrtec (Bg) - 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bg) - 17.25 Vikingi - serijski barvni film (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Po sledeh napredka (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Mladi za mlade - oddaja TV Sarajevo-(Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.30 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Film tedna: Umberto D -italijanski čelov, film (Lj) - 21.35 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.40 Miniature: J. M. Letclair: Koncert za violino in godala v D-duru (Lj) - 21.55 TV Dnevnik (Lj) ČETRTEK, 28. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 Francoščina (do 10.10) (Bg) - 14.10TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 Francoščina (do 16.10) (Bg) - 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bg) - 17.30 T. Seliškar: Bratovščina sinjega galeba, barvna nadaljevanka (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) — 18.20 Svet v vojni — serijski dokumentarni film (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 M. Vitezo-vič: Dimitrije Tucovič - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 10.55 Rof -vrednote nekega izročila (Lj) - 21.35 Revolucija in glasba (Lj) - 22.05 TV kažipot (Lj) - 22.05 TV Dnevnik (Lj) Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Šicl Zdenka iz Rudarske Drage - Roberta; Stanka Papež iz Vrha - Majdo; Marijana Kurnik iz Starega Grada - Dragico; Anđela Fabek iz Konščice - Renato; Rozalija Lesinšek iz Dednje vasi - Alenko; Pavla Ruklič iz Dubrave - Slavka; Zlata Furlan iz Črešnjic -Miroslava; Tatjana Kovačič iz Črnca - Barbaro; Jadranka Francetič iz Strmca - dečka; Biserka Vrabec iz Kraljevca na Sotli - deklico; Sonja Planko iz Brežic - Dagmar; Milena Resnik iz Mrčnih sel - Nado. ČESTITAMO! BR.KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Černelič Jožef, kmet borec iz Podgorja je padel na poti v gozd in si poškodoval prsni koš. Komočar Ivan, delavec iz Mrtvic, je padel z motorjem in si poškodoval glavo in levo roko. Kostrevc Franc, kmet borec iz Podgorja, je padel s podstrešja in si poškodoval rebra. UMRLI SO: Pretekli teden so v naši bolnišnici umrli: Šepetave Zdenko, sin kmeta iz Stare vasi, star 26 let; Fabekovič Bariča, upokojenka iz Klak, stara 71 let; Škrlin Stjepan, kmet iz Gor. Bistre, star 68 let; Žibert Ana, gospodinja iz Selc pri Raki, stara 74 let; Šinkovec Jožefa, obč. podpiran-ka iz Lukovca, stara 73 let. inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTo inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTO taipirkovič: osvobodili republiki pod gnrjanci ta njenem klrovskem junaku dinarju bakšetu 19 j... Prav v tistih dneh so govo- ,Ul o materi, ki soji sporočili, da ji je na Žumber-padel sin in so ga partizani pokopali z običaj-Častmi kot bojnega tovariša. Mati pa ga je Prihitela odkopat, ga umila, lepo oblekla in ga Jega čednega zopet nežno in ljubeče položila k adnjemu počitku. KRVNIK Z DREČO KAPO Št. Joštu so se legisti naglo utrjevali, da bi se branila tudi majhna posadka, ko bodo j^gi na pohodih. Kapetan Janko Debeljak jim je ^ Stopič poslal svojega agenta in zidarja Pavla ^raba, ki je v Šentjoškem cerkvenem zvoniku aglo sezidal strojniško gnezdo, cerkev pa so Pomenili v skladišče za italijansko vojaško robo. k V vas je patrulja prignala dva nova neznanca. ®Kli so, da sta brata, da sta partizana iz „udar-ga bataljona44 in da so ju ujeli nekje v bližini. j>J*o pripovedovanju priče Jožeta Zamide iz oh * so °^a č^ove^a v št. Joštu ločili in ju VsiLnali vsaJcega na sv°j konec vasi. Zasliševal je v^Ve8a zase nazadnje kapetan Dobrivoj Vasilje-tepel z ž‘lavko. Ko nista hotela &i,V°riti> je beli oficir ukazal, naj pride krvnik, u Je popoldne. Prikazal se je človek v rdeči J* 2 grozo so novinci, še nevajeni krvavih kru-su, oprezovali od daleč. Krvnik je zanetil ogenj. Potem je stopil k jetniku in mu surovo velel: „Hajdi, ^dpeljal ga je k ognju. Okoli vratu mu je vrgel y^ko vrvi in oba konca konopa držal v rokah. asUjević je žrtvi znova ukazal, naj govori. Jetnik je odgovoril, da ne ve ničesar. Takrat mu je krvnik potisnil glavo v plamene. Nesrečnež je kriknil, da bo govoril. Ko pa so ga potegnili iz ognja, ni vedel ničesar. Spet so ga vrgli na grmado in spet je jetnik presunljivo zarjul, da so ga lahko slišali do Stopič, češ da bo vse povedal. Spet so jetnika povlekli iz ognja in znova ni ničesar vedel. Se tretjič so ponovili grozljivi prizor in še tretjič je nesrečnik zatulil in nezavesten umolknil. Zadrdrala je strojnica in nezavestno telo prerešetala^ _ Ko je bil prvi brat mrtev, so pripeljali drugega. Tudi z njim se je ponovilo natanko vse, kar se je zgodilo s prvim. Tudi drugi ni ničesar povedal, ko so ga žgali, in tudi njega so nazadnje nezavestnega pokončali s strojnico. Resničnost Zamidovega,opisa mučenja v legi-stičnem taboru z ognjem potrjuje zaupno poročilo, ki ga je iz Št. Jošta poslal neznan legist, najverjetneje profesor Janez Grum iz Polja pri Ljubljani, političnemu in duhovnemu voditelju legije, kaplanu Nandetu Babniku v Šmihelu. V njem beremo; „Zelo slabo je vplivalo na fante, ko so pred justifikacijo mučili dva partizana. Najprej so ju pretepli z bikovko (Janko), potem slekli, privezali na kol in pekli na ražnju, da bi izsilili priznanje. Oba sta tulila od bolečin in prosila usmiljenja. Mučili so ju v glavnem Janko, poleg tega pa Milan (Kranjc), Cigo (Tomažič) in pokojni Gorazd (Klemenčič). Mučenje se je vršilo v bližini tabora, da so fantje videli in seveda še bolj slišali rjovenje mučenih. Takrat je morala v taboru zelo padla . . . Mučena sta prosila vode, pa jima niso dovolili dati. Končno soju ustrelili, vsa opečena po hrbrtu in trebuhu. Tulila sta in klicala Jezusa in Marijo na pomoč.“ (F. Saje, Belogardizem, 328-329; povzeto iz arhiva javnega tožilstva LRS, št. 92599.) Človeka, ki so ju v Št. Joštu mučili in ustrelili, nista bila niti brata niti partizana, kot so v opravičilo svojega hudodelstva lažno trdili legisti, ampak domačina s Potovega vrha. Tudi neki drugi viri imenujejo enega od njiju napak z imenom Franc Hren, pač po materinem priimku iz dmgega zakona. Neža Hrenova s Potovega vrha, sestra Alojzije Mihaličeve iz Blatnika, se je leta 1891 rodila v Ambrožičevi hiši v Brusnicah. S prvim možem Froškom, ki je v prvi svetovni vojni padel na ruskem bojišču, in Hrenom, je vzgojila dvanajst otrok. Trije so bili v partizanih. Leta 1914 se ji je rodil sin Franc Foršek. Hčerka Marija Hren je vzela Draga Novaka, mesarja iz Račjega sela pri Trebnjem. Fant je bil sirota brez staršev in ga je vzela za svojega lastnica znane mesnice Dolenc v Novem mestu. Tisti usodni dan 25. avgusta se jim je, po pripovedovanju Neže Hrenove, ob pol dveh popoldne usula na dvorišče truma legistov, veči-. noma Hruščanov. Našteli so jih petintrideset. Surovo so zgrabili domačega sina Franca Forška in njegovega svaka Draga Novaka. Sedemindvajsetletni Foršek, fant srednje postave, močan in rdečeličen, je bil samski mizar. Partizanom je zbiral hrano in jim pod imenom Valter pošiljal tudi poročila. Draga Novaka, ki je bil tri leta mlajši, je postavil za vaškega zaščitnika Milovan Zelen-Skala, ko se je gestapovec še prikrival pri partizanih. Sedaj je poslal ponj svojo tolpo, kakor je storil že s tesarjem Mihaličem in drugimi svojimi žrtvami. Forška in Novaka so legisti z debelo vrvjo od žrdi, ki sojo našli v hlevu, trdno zvezali. Postavili so ju k zidu, kjer sta morala čakati, da so pripeljali še vaščana Janeza Brudaija, kije bil v partizanih, pa so ga od tam odpustili in je živel doma na Potovem vrhu. Vse tri so odgnali v Št. Jošt. Isti dan so belogardisti vdrli tudi na Hrušico in aretirali gospodarja Franca Rukšeta. Brata je imel v gozdovih. Ko so njega samega legisti silili, naj stopi v njihove vrste, jim je Rukše rekel, da nima časa „uganjati njihove politike44. Kaj več o njem ni znanega. Njegova žena Nežka pozneje ni mogla zbrati nobenih dokazov, da bi mož podpiral Osvobodilno fronto ali partizane, ko si je hotela po vojni pridobiti pravice partizanske vdove. O usodi svojega moža je mnogo poizvedovala in sli- ’ šala, da po mučenju in streljanju nikakor ni mogel umreti in mu je stopiški kaplan Janez Urbanč s puškinim kopitom razbil glavo. Vsa štiri trupla, Forškovo, Novakovo, Brudar-jevo in Rukšetovo, so ležala ob živi meji pri vasi. Zmetali so jih na voz in odpeljali na pokopališče v Stopiče, puščajoč za vozom krvavo sled. Pokopali so jih ob škarpi med berače in samomorilce. Drugi dan sta stari Hren in hčerka Marija v Št. Joštu poizvedovala za odpeljanima fantoma. Stražar ju je surovo nagnal: „Ce se takoj ne pobereta domov, bomo še vaju zaklali, kakor smo ona dva.44 Marija Novakova je pozneje v Gubčevi brigadi res slišala, da so Foršku med mučenjem tudi porinili nož v hrbet in ga gonili po gozdu. Kakor je bilo pozneje pod domabranci in Nemci nevarno kazati zlate zobe, za časa belogardistov ni bilo dobro imeti harmoniko. Tudi k Hrenovim so po umoru domačih fantov prišli ponjo. „Kje pa imate sina? “ so se norčevali. Jože Kostrevc s Hrušice pa je ogovarjal vdovo Marijo, ki jo je našel zajokano pri vodnjaku: „Kaj boš jokala za takim grešnikom, ko ga boš še lahko dobila.44 Divje je tolkel s puško ob tla in rohnel: „Kar poklekni tukaj pred menoj in se spovej! Mi je dal stopiški kaplan to oblast: Danes sem že enega spovedal in ubil.44 Potem se je morilec obrnil k materi in ji zaklical: „Škoda, mati, da si rodila takega sina, ki je komunist.44 (Po pripovedovanju Neže Hren, Potov vrh, 17. julija 1959.) Ce Neža Rukše s Hrušice pripoveduje, da je njenemu možu s puškinim kopitom razbil glavo stopiški kaplan, je treba pritrditi, da je tiste dni nadomeščal odsotnega kurata Šinkarja v Št. Joštu res prav stopiški Janez Urbanč. Skrival se je pod lažnim imenom Dinko. Opisanim osmim umorom v Št. Joštu je prisostvoval tudi topliški kaplan Jakob Mavec z ilegalnim vzdevkom Žak. K belogardistom je pribežal, ko italijansko-legistična ofenziva ni dala obetanih sadov in je ljudska vstaja grozeče naraščala. 47 (1322) - 21. novembra 1974 DOLENJSKI LIST 23 fmw " i i ' A ' - : ■ ii*«v . ‘ : Jk Do vratu v fiziki Najin pogovor je bil tretja oblika spoznavanju. Še kot otrok sem navdušeno hodil na lutkovne igrice v novomeško osnovno šolo. Kajpak sem šele pozneje izvedel, da je bil duša lutkovnega delovanja tistih dni prof. Dušan Modic. V gimnaziji me je poučeval v za dijake verjetno najbolj osovraženih predmetih - matematiki in fiziki. In zdaj, deset let po gimnazijski maturi, sem lahko spraševal jaz njega. Tema V tem desetletju se je marsikaj spremenilo: laboratoriji na novomeški gimnaziji so mnogo bogatejši, na novo urejeni in modernejši. Le prof. Modic še enako zagrizeno kot takrat slcrbi za luči, usmernike, metronome, števce in množico drugih učil in pripomočkov. A to ni bil namen najinega pogovora, čeprav sva se ves čas vrtela v svetu fizike. Prof. Modic je namreč pred zaključkom postdiplomske-ga študija na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. „Ta edini študij za izpopolnjevanje srednješolskih učiteljev sem zagrabil z obema rokama. Fiziki - tehniki, ki se ukvarjajo z raziskovalnim delom, lahko hitro napredujejo, medtem ko se fizika učitelja na srednji šoli navadno konča s končanim študijem. Tako sem se z veseljem lotil študija, ki se mi je ponudil.“ Tako enostavno pove o študiju klasične in kvantne fizike, razvoju fizike, njeni metodiki, o demonstracijskem praktikumu, pedagogiki in didaktiki ter metodologiji pedagoškega raziskovanja. Pred njim je samo še magistrsko delo, za katero je vzel Moessbauerjev pojav. pogovora je ostala: fizika in vse, kar je v zvezi z njo. Kljub študiju je prof Modic močno obremenjen še z drugimi stvarmi: na gimnaziji poučuje fiziko in deloma tudi matematiko, hkrati je („upam, da res le začasno!' ) pomočnik ravnatelja. Mimo tega je podpredsednik slovenskega Društva matematikov, fizikov in astronomov, ki je lani decembra slavilo 25. obletnico obstoja. Za svoje delo v tem društvu je bil prof. Modic odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. Ni težko sešteti, da zahteva delo na toliko področjih fizike celega človeka. „ Včasih sem se ukvarjal z lutkami; imeli smo kakih' 200 predstav. Zdaj pa samo še za dedka Mraza pripravim majhno lutkovno predstavo -za otroke zaposlenih na gimnaziji. Za kaj drugega mi zmanjkuje časa... “Njegovi dve hčeri sta lutkovne igrice že prerasli, prof Modic pa sodi: „Zadnja tri leta nisem imel niti trenutka oddiha. A vidim, da tako ne gre več; poslej bom vsaj nedelje posvečal sprostitvi. “ In ko vrtam po njem, češ da vendar mora imeti kakega konjička, le pove: „Konjiček je, ko pripravim kak nov poskus v šoli, to je obenem tudi oddih; konjiček je tudi oprema šolskih laboratorijev.“ Skratka: 25-letno življenje profesorja fizike je na našem portretirancu pustilo tako neizbrisne sledove, da mu pomeni danes fizika službo, študij in prosti čas hkrati. Nedvomno je lahko srečen tisti, kdor tako polno združuje poklicno življenje s svojimi nagnjenji. J. SPLICHAL Jasmca: kmalu Radio Beograd V sodelovanju z znanimi jugoslovanskimi ansambli in mladino Kočevja in Ribnice bodo posneli mladinsko oddajo »Večer ob radiu« Motel Jasnica je edini prostor, kjer mladina iz Kočevja, Ribnice in okoliških vasi zagotovo lahko pleše in se zabava vsako soboto in nedeljo. Motel vztraja pri plesu, čeprav za to nima gospodarskih vzrokov. Vstopnina namreč nikoli ne krije stroškov za glasbeni ansambel. Razen tega mladi gostje, predvsem srednješolci, nimajo veliko denarja. Vendar se v motelu zavedajo, da se jim ta ,,žrtev“ splača, saj mladi pogosto prihajajo, veliko majhnih iztržkov pa odtehta nekaj velikih. Dokaz, da motel Jasnica skrbi za mlade, je tudi, da bo tu v prvi polovici decembra javno snemanje oddaje za mlade Radia Beograd „Večer ob radiu“, ki ga pripravljata novinarja Nikola Karakljajič in Rade Radenković, ki služi vojaški rok v Ribnici. Pri snemanju te oddaje NASTOP ZBORA IZ KAMNIKA V soboto, 23. novembra, bo nastopil v Domu Partizana pevski zbor iz Kamnika pod vodstvom Viktorja Mihelčiča. Poleg svojega rednega programa bo zbor zapel še štiri pesmi z metliškim oktetom. Tako sc vsem metliškim ljubiteljem zborovskih pesmi obeta lepa in zanimiva prireditev. AVSTRALIJA USTAVILA PRISELJEVANJE Avstralska vlada je sporočila, da je začasno prepovedala vseljevanje tujcem, ker bi na ta način rada omilila brezposelnost v državi. NE MAŠČEVANJE, AMPAK ŽILICA bodo razen mladih iz Kočevja in Ribnice sodelovali še znani ansambli ,.Grupa JU“, „Grupa CD“ in skupina Srdjana Marjanoviča. Gostje bodo še VIS „Škorpioni11 in orkester JLA iz Ribnice. \ R. R. Spet [e izginila ženska Medtem ko izginule Vlaste Vidmar iz Regerče vasi še vedno niso našli, pogrešajo od 5. novembra letos tudi 36-lento Ano Boltes iz Gabrja 63. Domači so jo najprej iskali pri sorodnikih in znancih, ko o njej nihče ni nič vedel, je mož izginotje prijavil milici. Pogrešana je mati petih otrok, Boltesova, ki j^ odšla od doma 5. novembra, je rojena 30. 8. 1938 v Pangerčgrmu, po poklicu je gospodinja. Vi- ln soka je okrog 168 cm, ima svetlo kostanjeve lase in je vitka. Oblečena je bila v temno moder plašč, pokrita z rdečo ruto s črnim robom in dvema rumenima črtama. Pod plaščem je imela pleteno zelenordečo obleko. Kdor bi karkoli vedel o pogrešanki, naj to sporoči na upravo javne varnosti ali najbližji postaji milice. DEČEK PADEL IZ VLAKA Huda nesreča se je pripetila 18. novembra ob 15. uri v Stari vasi. Iz potniškega vlaka je padel 9-letni Franci Vovk, ko se je vračal iz šole domov v Libno. Kot so ugotovili, so se med Krškim in Brežicami odprla vrata vagona, fant je padel ven in se skotalil po nasipu. Občani so ga našli na travniku z zlomljenimi rokami in poškodovano glavo. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico in kaže, da ni več v življenjski nevarnosti. NEZANESLJIVI STROPI Stara mokronoška osnovna šola je še vedno predmet ocenjevanj gradbenih strokovnjakov. Minuli teden je statik Splošnega gradbenega podjetja Grosuplje s posebno napravo' meril trdnost stropov na delu zgradbe, ki po mnenju ravnatelja Franja Videčnika niti ne izgleda v najslabšem stanju. Gradbeni strokovnjak sicer še ni dal svojega pismenega mnenja, vendar je ugotovil, da je nosilnost stropov le 30 odst.! Minuli teden je bil v Mokronogu že prvi lokacijski ogled za novo šolo, ki naj bi stala na prostoru za bencinsko črpalko. Pred novomeškim okrožnim sodiščem sta bila obsojena Ivan Preskar in Vinko Bulja, fanta iz Pisec. Zaradi stare lovske puške sta si naprtila sitnosti, kazen in sramoto. Jakob Šintek je imel doma v Podgorju staro loVsko puško, bolj kot zgodovinski predmet, ki pa je tudi še streljal, čc je bilo treba. Ta puška je zamikala Preskarja, kajti strast do orožja se je v njem že prej pokazala. S kolego B uljem sta splezala po lestvi na podstrešje Šintkove hiše, z nožem vlomila vrata in prišla do puške. Mimogrede je Bulja zagledal še orglice in je tudi te vzel. Puško je kmalu zatem Preskar preizkušal v gozdu. Oba sta dejanje sicer priznala, izgovarjala pa sta se, da" sta lastniku puške „zagodla" iz maščevanja, oziroma da sta puško vzela zavoljo varnosti. Sintek naj bi po njunem pripovedovanju prej nekoč s puško strašil vasovalce na vasi. Fanta sta bila videti skesana, njunim izgovorom pa sodišče vseeno ni verjelo. Ce bi se Preskar res bal Šintkove puške, bi lahko to prijavil, pa ni. Razen tega puške ni odvrgel, temveč jo je preizkušal. Sodišče je prisodilo Pre-skarju 6 mesecev zapora, pogojno za dve leti, Bulji pa 3 mesece zapora, pogojno za 1 leto. Sodba še ni pravnomočna. ŠPORTNA AKADEMIJA V BREŽICAH Jutri popoldne ob 17. uri bo v prosvetnem domu svečan zaključek delavskih športnih iger. Zmagovalcem v enajskih panogah bodo podelili prehodne pokale in priznanja, na športni akademiji pa bo razen domačinov nastopila tudi jugoslovanska gimnastična vrsta. Nekatere trofeje, predvsem medvedova, volkova in merjaščeva, so vzbujale še posebno pozornost. Grozljive lovske trofeje Izredno uspela razstava ob 20-letnici LD gora - Pobratenje z dolinskimi lovci Mala Ob 20-letnici lovske družine Mala gora so odprli 15. novembra v domu telesne kulture v Kočevju zanimivo razstavo. Na otvoritvi sta izmenjala predstavnika LD Mala gora in lovcev iz pobratene občine Dolina v znak lov skega pobratenja darili. Dolinski lovci so podarili malogorskim umetniško sliko jelena, malogorski pa dolinskim lesorez - kot je rekel predsednik LD Jože Boldan-Silni -„zloglasnega41 umetnika-lovca Viktorja Kobole, ki je izdelal že več slik in kipov, med drugim tudi kip „Vraga, ki polhe pasc“, simbol kočevskih polharjev. Otvoritve so se udeležili tudi župan pobratene občine Dolina, predstavniki občine Delnicc in Kočevja, lovske zveze in lovskih družin. V kulturnem delu programa je nastopila pevska skupina DORliMI pod vodstvom Iveta Staniča in harmonikarja Jure in Bojan. Obiskovalci razstave so o njej izrekah samo hvalo, saj česa podobnega sploh še niso videli. Mnoge zanimive trofeje so zgovorno govorile o bogastvu divjadi na Kočevskem. Za obiskovalce je bilo vse zanimivo, novo, posebno pa so jih pritegnile trofeje medveda, divjih prašičev, volka, pa tudi druge. Zanimiv je bil tudi kotiček, kjer so bile razstavljene v naravnem okolju nagačene živali, in kotiček, kjer so razstavljali filatelisti. j primC PUŠKA JE POČILA 15. novembra so pripeljali v .brežiško bolnišnico 15-let-nega Antona Zlobka iz Ga-zic. Fant je nekje prišel do stare puške in hotel v gozdu z njo streljati v tarčo, puška pa je eksplodirala in ga hudo ranila. Iz brežiške bolnišnice so Zlobka odpeljali v Zagreb, kjer mu bodo morali najbrž amputirati roko v zapestju. I nvalid na svetovnih tekmah M. Gorenc iz Hudega Brezja osvojil 15 medalj Kozeri ja} MOJA KRIVDA. MOJA VELIKA KRIVDA Repičani so živeli življenje kmetov. Pa je nekega dne pri-šlo tovarišu županu v predsedniško glavo, da ne bi bilo neumno, če bi tudi v Repičevi dragi zgradili kakšno manjšo tovarno, kjer bi se tolkli Repičani za vsakdanji kruh, in ne bi hodili okrog in po tujini prodajat svojo moč, pamet in zdravje. Ker je prišla misel iz najvišje repiške glave, so jo vsi soglasno potrdili in se oprijeli dela. V enem letu so spravili skupaj vso potrebno dokumentacijo, plačali vse pristojbine in za občinski praznik je tovariš župan zasadil prvo lopato v malce zmrznjeno zemljo z obljubo, da bo drugo leto ob tem času stala na tem mestu tovarna, ponos Repičeve drage. Tako je tudi bilo. Drugo leto, ob praznovanju občinskega praznika, so zabrneli stroji, lica Repičanov pa so se slavnostno svetila od ponosa kot s slanino namazane pisanice. Tovariš župan, ki sicer nikoli ni pil na svoj račun, se ga je od delovnega ponosa in uspeha tako nalezel, da je rekel kamnu dober večer. Navdušenje je trajalo toliko časa, dokler se niso nad streho Hitrotkala zbrali črni oblaki, ki so nosili v svojih vampih obilico dežja. Ko so ga sesipali na Hitrotkal, je teklo v proizvodne hale od vseh strani. „Tako ne gre, “ je sklenilo vodstvo Hitrotkala,** „preveč skrbi, denarja in znoja smo vložili v hitrotkalske zidove, da bi nam zdaj dež in vlaga uničila ves trud!“ Z napisano in ustno pritožbo so prihrumeli h graditelju nihove zgradbe in mu razložili, kje tiči zajec. „Naše podjetje Hitrozid odgovarja samo za zidove in streho, ne pa tudi za luknje, ki dovolijo vlagi vstop v zaprte prostore. S svojo pritožbo potrkajte na vrata Vlagismrti.“ In so potrkali. „Tovariši predstavniki Hitrotkala!“ je sladkobesedil tovariš direktor podjetja Vla-gismrt, „priznavamo svojo krivdo, vendar za napake ne moremo odgovarjati, ker so izvajali dela naši kooperanti. Zglasite se pri njih.“ Delegacija Hitrotkala je obiskala kooperante: drugega za drugim. Ti so sicer priznali del svoje krivde, toda za slab gradbeni material resnično ne morejo odgovarjati samo oni, zato nikakor ne bo odvexč, če delegacija obišče izdelovalce strešne opeke, ki so že na vratih povedali možem iz Hitrotkala, da bi opeko vsekakor bolje izdelali, če ne bi tolikokrat zmanjkalo električnega toka in vode. Delegacija za pritožbe se je vrnila v Repičevo drago več kot zadovoljna. Jožič Repič je s svetniškim sijem poročal: „Tovariši, skoraj vsi, ki smo jih obiskali s svojo pritožbo, so skesani priznali svojo napa-ko.“ Ob dežju pa so snažilke še naprej podstavljale posode pod vodne curke. TONI GASPER1C V pogovoru z Martinom, čeprav je 100-odstotni delovni invalid, ni zaslutiti zagrenjenosti. Vsem naoko-, li je dobro znan. Njegov koledar je poln športnih nastopov. Do sredine oktobra se je mudil na svetovnem prvenstvu invalidov v Londonu. Uspehe je dosegel na vseh treh atletskih orodjih, ki jih najraje uporablja. V metu kopje je bil tretji, v suvanju krogle in metanju diska pa drugi. Kakšno širino je to tekmovanje zajelo, pove najbolje podatek, da je 18 držav poslalo okrog 500 predstavnikov. Avgusta je bil v Rimu, v začetku novembra na košarkarski tekmi Slovenije s Hrvatsko v Zagrebu. Martin ne bi mogel tekmovati, če mu tega ne bi omogočalo slovensko DALMATINSKA VINA SE UVELJAVLJAJO V SVETU „Dalmacija vino“, eden od največjih proizvajalcev vina v Dalmaciji, bo letos izvozil v Kanado za 50 tisoč dolarjev vina vugava in kašte-Ict. Dalmatinska vina se namreč vedno bolj uveljavljajo na severnoameriški celini. Vrh tega je veliko možnosti, da sc bodo uveljavila tudi v Zediy njenih državah Amerike. Američani se zanimajo za kaštelet, plavac, prošek in nekatere druge vrste. Pričakujejo, da bo letos sklenjen dogovor med nekim podjetjem iz ZDA, ki bo ta vina uveljavilo na tržišču pod skupnim imenom „Adriatic**. Hkrati je opaziti povečano zanimanje za dalmatinska vina tudi v Sovjetski zvezi. Tam cenijo najbolj vino grk. Do konca leta bodo izvozili v SZ za 150 tisoč dolarjev dalmatinskih vin. društvo paraplegikov, društvo, ^ združuje ljudi s poškodbami hrbt^ niče. Športni uspehi ne pridejo sam1 po sebi. „Začetni uspehi po zdravljenju zaradi nesreče v trboveljskefl1 rudniku leta 1960 so bili skromni* orodje sem metal le nekaj metrov daleč. Sedaj poleti disk že tudi metrov, kopje pa 19. Kakšen mete* bom še napredoval,“ pravi o. svoj1 športni poti. Njegovemu invalidskemu vozičkj1 se pozna športna aktivnost; na vscl* krajih je opaziti znake varjenj3. Drugod imajo športniki za košarki posebne vozičke, tega v društvu & vso ekipo še ne zmorejo. Za Martinj in njegove vrstnike prihaja najtezj* letni čas, zima. Rad bi imel možnos* vaditi v kakšni telovadnici. % A. L MARTIN GORENC: „P^ večjimi nastopi imamo skupi** priprave v Ljubljani/*