Izvirni znanstveni članek ◆ Original Scientific Article
https://doi.org/10.26493/2712-3987.20(40)83-100
© Authors
Ergogeni Učinki Glasbenega Tempa In Zmogljivosti  
Pri Rekreativnem Teku 
ergogenic effects Of music tempo AND performance IN 
recreational running
Eva Hrastar 
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
eva.singing@gmail.com
Jerneja Žnidaršič
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
jerneja.znidarsic@um.si
Povzetek: V prispevku se osredotočimo na področje fiziološkega in psihološkega odziva 
posameznika na poslušanje glasbe pri športno-rekreativni dejavnosti, natančneje na po-
vezavo med glasbenim tempom in srčnim utripom. S pomočjo analize obstoječe litera-
ture smo izpeljali optimalne pasove tempa glasbene spremljave, ki imajo lahko ključno 
vlogo pri vzdržljivosti in dojemanju napora med vadbo oz. ergogenem učinku glasbe. S 
pilotno raziskavo smo želeli podati izhodišča za morebitne nadaljnje raziskave in ugoto-
viti, ali poslušanje glasbe lahko učinkuje na posameznika med krajšo športno-rekreativ-
no dejavnostjo do te mere, da je zaznana sprememba v srčnem utripu posameznika med 
tekom in po njem. 
V eksperiment je bilo vključenih 11 zdravih posameznikov moškega spola, starih med 21 
in 29 let. V okviru eksperimenta smo na osnovi predhodnih intervjujev in opravljenega 
testa »shuttle run« sodelujoče razdelili v eksperimentalno (šest kandidatov, povprečne 
starosti 25,17 leta) in kontrolno skupino (pet kandidatov, povprečne starosti 24,20 leta). 
Kontrolna skupina je tekla (3 km) brez glasbene spremljave, eksperimentalna skupina pa 
je tekla (3 km) ob glasbeni spremljavi v tempu 115 utripov/min. Glasbeno spremljavo je 
vsak posameznik izbral iz nabora ponujenih skladb. Postopek meritev srčnega utripa so 
vsi kandidati izvajali po enakem protokolu, nato je bilo izvedeno končno testiranje s po-
novitvijo testa »shuttle run«. Rezultati raziskave v srčnem utripu niso pokazali statistič-
no značilnih razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino. Pri tem je bilo pri eks-
perimentalni skupini po teku vseeno zaznati manj utrujenosti, prav tako pa so njeni člani 
dosegli boljše končne rezultate telesne vzdržljivosti v primerjavi s kontrolno skupino. V 
nadaljnjih raziskavah bi bilo treba zagotoviti sodelovanje več posameznikov in pridobi-
ti možnost uporabe profesionalnih merilcev srčnega utripa, ki bi omogočili natančno in 
nemoteno izvedbo eksperimenta. 
Ključne besede: poslušanje glasbe, rekreativni tek, ergogeni učinek glasbe, glasbeni tem-
po, srčni utrip
g
la
sb
en
o
pe
da
g
o
šk
i z
bo
rn
ik
 ◆ 
le
tn
ik
/v
o
lu
m
e 
20
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
40
84
Abstract: In this paper, we focus on an individual’s physiological and psychological reaction 
to listening to music during recreational sports, but more specifically on the connection 
between musical tempo and heart rate. With the help of existing research studies, we se-
lected the optimal tempo ranges of musical accompaniment that can play a crucial role in 
physical endurance and perception of physical exertion while exercising, or the ergogenic 
effect of music. We conducted a pilot study to provide a starting point for possible future 
research and to find out whether listening to music can influence a person during a shorter 
recreational sport to the point where a change in their heart rate before and after running 
can be detected. In the experiment, we divided 11 candidates (aged between 21 and 29) into 
an experimental group (6 candidates, with an average age of 25.17 years) and a control group 
(5 candidates, with an average age of 24.20 years), based on the preliminary interviews and 
the shuttle run test we conducted. The control group ran (3 km) without musical accom-
paniment, while the experimental group ran (3 km) with the musical accompaniment at 
115 bpm tempo. Each candidate chose their musical accompaniment from a list of availa-
ble songs. The procedure of measuring heart rate was performed equally for all candida-
tes. Then the final testing took place together with the repeated shuttle run test. The rese-
arch results did not prove any statistically typical differences between the heart rate of the 
experimental group and the control group; however, the experimental group showed less 
fatigue after the running activity and achieved better final results in physical endurance 
compared to the control group. For future studies, it would be necessary to provide more 
candidates and have the possibility of using a professional heart rate monitor. The latter 
would allow the experiment to be carried out precisely and without difficulties.
Keywords: listening to music, recreational running, ergogenic effect of music, musical 
tempo, heart rate
Uvod
Ljudje glasbo zaznavamo na različne načine, pri čemer je pomemben del odziva naše telo, ki se odziva na več načinov (gibalni odzivi (miganje z glavo, nogo, prsti) in čustveni odzivi), ki se lahko dogajajo zavedno ali 
nezavedno. Patel in Iverson (2014, v Tormodstatter Færøvik, 2017) sta v razi-
skavi odzivov na slušne dražljaje predpostavila, da bi bil odziv telesa lahko na-
povedano in ne spontano dejanje. Telo se na glasbo med drugim odzove zara-
di sistema motoričnega načrtovanja v možganih, ki želi predvideti čas utripov. 
Bazalni gangliji1 v možganih namreč sodelujejo pri odkrivanju in povezova-
nju slušnih dražljajev z motoričnim odzivom. Ti se aktivirajo tako za ustvarja-
nje ritmičnega gibanja kot tudi za zaznavanje ritmičnih zvokov (Tormodsda-
tter Færøvik, 2017). Potreben čas, ki ga telo potrebuje, da se odzove na glasbo, 
je približno 30 sekund. Vplivov na odzivni čas je veliko, med drugim emocio-
1 Bazalni gangliji so del možganskih struktur, ki sodelujejo pri kognitivnih procesih (načrto-
vanje gibov, učenje, čustveno vedenje) (Lanciego idr. 2012). 
Eva H
ra
sta
r, Jern
eja Žn
ida
ršič ◆ ERG
O
G
EN
I UČ
IN
K
I G
LA
SBEN
EG
A TEM
PA IN
 ZM
O
G
LJIVO
STI PRI REK
REATIV
N
EM
 TEKU
85
nalni spomin, zvrst glasbe in drugi stimulansi (Koelsch in Jäncke, 2015). Zara-
di tovrstnega procesiranja glasbe v možganih se dogajajo tudi razne spremembe 
na fiziološki ravni telesa. Ena izmed teh je sprememba srčnega utripa v odno-
su do glasbenega tempa. Hodges (2018) v svoji raziskavi navaja, da se ob poslu-
šanju glasbe spremeni srčni utrip. Pri tem ni nujno, da se ta poveča ob hitrem 
tempu glasbe in umiri ob počasnem. Sprememba srčnega utripa je pogojena 
z različnimi elementi, ne samo s tempom glasbe, pri čemer se fiziološki odzi-
vi lahko ošibijo, intenzivirajo ali ostanejo nespremenjeni (Hodges, 2018). Pa-
tel in Iverson (2014, v Tormodsdatter Færøvik, 2017) sta prišla do ugotovitve, 
da imajo ljudje najraje glasbeni tempo, ki znaša približno 100 utripov/min. Za-
nimivo je, da človeško srce, kadar ni pod vplivom hormonskih sprememb in 
avtonomnega živčnega sistema, povprečno utripne 100-krat na minuto. Glede 
na to, da se utrip srca in glasbeni tempo torej povezujeta v določenem razmer-
ju, nas zanima, ali je možno ta odnos prenesti na področje telesne aktivnosti, 
pri čemer ugotavljamo ne samo fiziološko spremembo, ampak tudi psihološko 
zaznavanje napora pri vadbi. Znano je, da glasba med nizkointenzivno špor-
tno-rekreativno dejavnostjo povzroča »distrakcijski učinek«. Zato lahko pri 
teku ali hoji (s sorazmerno nizko intenzivnostjo vadbe) poslušanje priljubljene-
ga glasbenega dela zmanjša vpliv stresa, ki ga povzroča utrujenost, in tako pove-
ča stopnjo »udobja« izvajanja vadbe (Yamashita idr., 2006). Sugunda in Dee-
pika (2017) nadalje ugotavljata, da poslušanje glasbe v počasnem tempu znižuje 
hitrost utripa srca in krvnega tlaka ter tako izboljša avtonomno regulacijo srca.
V raziskavi smo se osredotočili na zaznavo in glasbeni tempo v povezavi 
s športno-rekreativnimi dejavnostmi. Zanimalo nas je, ali lahko tempo glasbe 
vpliva na srčni utrip med tekom na 3 km ter ali ima glasba ergogeni učinek na 
človeka in lahko pripomore k boljši vzdržljivosti ter zmanjšanemu naporu ob 
rekreativnem teku. 
Optimalni glasbeni tempo ob športno-rekreativnih 
dejavnostih
Ko govorimo o vplivu tempa na telesno aktivnost človeka, se je treba zaveda-
ti pomembnosti občutenja tempa pri vadbi, za kar se pogosto uporablja izraz 
»občutiti utrip«. Tempo je torej lahko počasen, vendar če človek občuti hiter 
utrip, bo tudi telo zaznalo hiter tempo. Ravno zato moramo glasbo za tovrstne 
priložnosti izbirati premišljeno in do te problematike pristopiti kritično (Kara-
georghis, 2017). Razmerje med srčnim utripom in naklonjenostjo glasbenemu 
tempu pri vadbi, kjer je glasba asinhrona2 z gibom, je nelinearno, razpon naklo-
njenih tempov pa ostaja v pasu med 120 in 140 utripov/min ne glede na sinhro-
no3 ali asinhrono gibanje. 
2 Asinhrono gibanje – gibanje v utripu, ki ni istočasno glasbenemu.
3 Sinhrono gibanje – gibanje v utripu, ki je istočasno glasbenemu.
g
la
sb
en
o
pe
da
g
o
šk
i z
bo
rn
ik
 ◆ 
le
tn
ik
/v
o
lu
m
e 
20
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
40
86
Zaradi subjektivnega dojemanja glasbenega tempa pa je le-tega treba vsaj 
okvirno definirati. Počasen tempo nekateri avtorji definirajo kot 60 utripov/
min (Kellaris in Kent, 1994, v Tormodsdatter Færøvik, 2017), 80 utripov/min 
(Karageorghis idr., 2006), 60–70 utripov/min (Rane in Gadkari, 2016), med-
tem ko hiter tempo opredeljujejo kot 180 utripov/min in več (Kellaris in Kent, 
1994, v Tormodsdatter Færøvik, 2017), 140 utripov/min in več (Karageorghis 
idr., 2006) in 100–120 utripov/min (Rane in Gadkari, 2016) (povzeto po Tor-
modsdatter Færøvik, 2017). Bigliassi idr. (2013) pri tem navajajo, da je za vadbe, 
ki se izvajajo v okviru 70-odstotne zmogljivosti telesa, priporočen tempo med 
115 in 125 utripov/min. 
Zaželena je glasba, ki bo izzvala lepe spomine in pozitivna čustva. Tako 
lahko vplivamo tudi na povečanje vzburjenja in zmanjšanje vadbene tesnobe, 
aktivnost je torej lahko ob navdihujoči skladbi manj naporna, kot bi bila sicer. 
Rezultati raziskave Judy Edworthy in Hannah Waring (2007) v okviru preu-
čevanja učinkov glasnosti in tempa glasbe v ozadju med 10-minutnim tekom 
na tekalni stezi so pokazali povečano frekvenco dihanja med hitrim tempom 
v primerjavi s počasno glasbo ali tekom brez nje. Ob sami glasbi lahko vadeči 
torej zmanjša mišično napetost, s čimer se poveča pretok krvi, posledično ima 
glasba psiho-biološki vpliv na vadbo. Vadeči zaznava napor v manjši meri, ker 
je njegova pozornost usmerjena v glasbeno spremljavo. Glasba vpliva na zazna-
vo izčrpanosti, ki je nižja pri počasni glasbi ter višja pri hitri. To je verjetno za-
radi vznemirjenja, ki ga povzroči hitrejša glasba, kar vpliva na stopnjo vadbe. 
Nadalje so Karageorghis idr. (2008) raziskovali učinke glasbenega tempa 
glede na glasbeno preferenco posameznika, notranjo motivacijo in tekočo iz-
vedbo med dolgotrajno vadbo (26 minut). Sodelujoči so izbrali glasbo posame-
znega izvajalca in nato hodili/tekli po tekalni stezi pod tremi različnimi pogo-
ji: v hitrem tempu, v srednje hitrem tempu in v mešanem tempu glasbe. Glasba 
srednje hitrega tempa je prinesla najvišjo stopnjo notranje motivacije, prav tako 
je bila tekoča izvedba vadbe najboljša ob srednje hitrem tempu glasbe. Rezul-
tati potrjujejo pomembnost izbire glasbe in tempa glasbene spremljave. Hod-
ges in Sebald (2011, v Hodges, 2018) pri tem navajata možne ovire pri razisko-
vanju vpliva tempa glasbe na človekov srčni utrip. Med drugim opozarjata na 
pomanjkanje standardnih protokolov pri raziskovanju, pomanjkanje standar-
dov za izbiro glasbenih dražljajev in vrsto glasbe, nejasne in neustrezne opre-
delitve spodbujevalnega in pomirjevalnega sredstva, različno dojemanje glasbe 
pri posameznikih, vpliv zunanjih dražljajev ter socialne, kulturne in čustvene 
dejavnike, ki vplivajo na telesne odzive.
Ergogeni učinek glasbe ob športno-rekreativni dejavnosti
Če vadbo spremlja skrbno izbrana glasba, se lahko posameznikova uspešnost 
in hkrati njegovo psihološko stanje izboljšata, se splošno okrepita, kar ima po-
Eva H
ra
sta
r, Jern
eja Žn
ida
ršič ◆ ERG
O
G
EN
I UČ
IN
K
I G
LA
SBEN
EG
A TEM
PA IN
 ZM
O
G
LJIVO
STI PRI REK
REATIV
N
EM
 TEKU
87
membne učinke na vadbo. Ergogeni učinek predstavlja pozitivno spremembo 
stopnje vzdržljivosti, moči in produktivnosti. Glasba je klasificirana kot psi-
hološki ergogeni vpliv, ki lahko vpliva na vadečega pred, med in po vadbi (Bi-
gliassi idr., 2013). Glasba se tako lahko uporablja za povečevanje delovnih re-
zultatov in za dvig motivacije. Ergogeni učinek glasbe predstavlja zanimivo 
področje raziskovanja, pri čemer je zaradi svoje subjektivne narave težko iz-
merljiv. V tem oziru je treba izpostaviti predvsem pomembnost lastne izbire 
glasbe, ki pripomore k vzburjenosti in dvigu motivacije, če je izbrana glede na 
priporočila strokovnjakov (Karageorghis, 2017). Baldari idr. (2010) so razisko-
vali interakcijo glasbe in vadbe ter jo primerjali z vadbo brez glasbene sprem-
ljave. Zanimalo jih je, ali glasba pozitivno vpliva na čas izčrpanosti in vadbene 
tesnobe, znane pod angleškim izrazom state anxiety, kjer gre za neprijetno sta-
nje, ki se pojavi kot reakcija na zaznani stres zaradi izvajanja naloge pod priti-
skom. Raziskavo so naredili v sodelovanju s športno aktivnimi ljudmi in pro-
fesionalnimi športniki, starimi med 20 in 28 let. Udeleženci raziskave so tekali 
po tekalni stezi do voljne izčrpanosti enkrat ob inštrumentalni glasbi in enkrat 
brez glasbene spremljave. Nato so izpolnili vprašalnik o izčrpanosti in vadbeni 
tesnobi. Pri treniranih športnikih je bilo izboljšanje zanemarljivo, tudi čas teka 
se ni bistveno spremenil. Rezultati pa so pokazali pozitiven vpliv na izčrpanost 
in vadbeno tesnobo pri teku ob glasbi pri športno aktivnih neprofesionalnih 
posameznikih, ki so prav tako tekli dlje časa. V slednjem primeru lahko govo-
rimo o pozitivnem vplivu ergogenega učinka. 
Bigliassi idr. (2013) predpostavljajo, da pesem »porabi« del pozornosti, za-
radi česar se posameznik med vadbo v manjši meri odziva na znake utrujenosti, 
kot bi se sicer brez glasbene spremljave (izčrpanost, zadihanost, pomanjkanje 
moči); predispozicija za sinhronizacijo gibov z ritmično komponento glasbe in 
utripi na minuto vpliva na hitrost gibov med vadbo (kot je, recimo, premika-
nje, nog pri teku, delanje počepov ipd.), ob tem glasba vzbudi zunanje asociaci-
je, ki vodijo k telesni aktivnosti (povečuje vzburjenje, pospešuje sproščanje). Pri 
tem je pomembna tudi osebna izkušnja, torej vpliv že znane skladbe, ki vodi v 
psihofizičen odziv (mrmranje besedila, boljše občutenje utripa, kurja polt, do-
datno izkazovanje premikanja glave, rok, nog ipd.).
Glasbeni izbor
Medtem ko se nekateri avtorji ukvarjajo z izboljšanjem vzdržljivosti ob glas-
beni spremljavi, ki se pokaže ob nizki do zmernointenzivni vadbi (Bacon idr., 
2012, Crust, 2008; Van Dyck idr., 2015, Bigliassi idr., 2015), drugi avtorji svojo 
pozornost usmerjajo v izbor glasbe in v to, kako le-ta vpliva na motivacijo. Re-
zultati raziskav (Bacon idr., 2012; Koelsch in Jäncke, 2015; Krumhansl, 1997, v 
Tormodsdatter Færøvik, 2017, Schaefer, 2017) nakazujejo, da je telesna vadba 
ob glasbi, ne glede na to, ali je izbrana s strani subjekta ali kogar koli drugega, 
g
la
sb
en
o
pe
da
g
o
šk
i z
bo
rn
ik
 ◆ 
le
tn
ik
/v
o
lu
m
e 
20
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
40
88
ob izpolnjevanju določenih kriterijev prežeta z več motivacije, kot če telovadi-
mo brez nje. North in Hargreaves (2000, v Lamont idr., 2016) izpostavljata, da 
ljudje med vadbo najraje poslušajo takšno glasbo, ki bo sprožila visoko ali nizko 
mero vzburjenja. Karageorghis in Priest (2012, v Lamont idr., 2016) glasbo s hi-
trejšim tempom ocenjujeta za primernejšo pri intenzivnejših treningih, saj do-
datno stimulira naše telo. Laukka in Lina Quick (2013, v Lamont idr., 2016) sta 
raziskala ključne razloge za izbiro glasbe pri vadbi profesionalnih športnikov. 
Ugotovitve kažejo, da se izbor glasbe povezuje z nadzorom vzburjenja, s čustve-
no regulacijo, z motivacijo in s tekočo izvedbo (angl. flow). Če vadbo sprem-
lja skrbno izbrana glasba, se lahko posameznikova uspešnost in hkrati njegovo 
psihološko stanje izboljšata ter splošno okrepita, kar ima pomembne posledi-
ce pri vadbi. Na podlagi navedb Karageorghisa idr. (2012) lahko ustvarimo in 
izpostavimo utemeljena priporočila za uporabo glasbe med vadbo, in sicer: va-
deči glasbo vsaj približno pozna (osebna preferenca); glasba mora biti funkci-
onalna glede na športno-rekreativno dejavnost; glasba se izbira na osnovi žele-
nih učinkov; glasbena izbira naj vsebuje motivacijske lastnosti; za aerobne in 
anaerobne vadbene naloge bodimo pozorni na ritmične lastnosti, melodične 
in harmonske strukture; glasbeni tempo naj bo med vadbo znotraj pasu 120–
140 utripov/min; besedilo naj ponazarja gibanje ali vključuje motivacijske ele-
mente; glasba se med športno-rekreativnimi dejavnostmi uporablja samo tak-
rat, kadar ne ogroža varnosti vadečega (tek ali kolesarjenje ob prometni cesti).
Namen in cilji raziskave
V empiričnem delu raziskave smo izvedli pilotno raziskavo, kjer smo želeli 
postaviti temelje za morebitne nadaljnje raziskave in ugotoviti, ali tempo glas-
be vpliva na spremembo posameznikovega srčnega utripa med krajšo športno-
-rekreativno dejavnostjo (rekreativni tek na 3 km). Nadalje nas je zanimalo, ali 
ergogeni učinek glasbe vpliva na človekovo zmogljivost do te mere, da lahko go-
vorimo o opaznih razlikah pri njegovi izčrpanosti/vzdržljivosti med tekom in 
po njem – glede na uporabo in neuporabo glasbene spremljave.
V izpeljani raziskavi smo se torej osredotočili na sam motivacijski vpliv 
glasbe. Ali bodo v kratkem času raziskave kandidati, ki tečejo ob glasbi, zaz-
navali manj napora, ki bi se lahko kazal tudi pri merjenju splošne zmogljivosti?
Raziskovalna vprašanja
1. Ali obstaja razlika v srčnem utripu kandidatov, ki tečejo ob glasbeni pod-
lagi, in srčnim utripom kandidatov, ki tečejo brez nje?
Eva H
ra
sta
r, Jern
eja Žn
ida
ršič ◆ ERG
O
G
EN
I UČ
IN
K
I G
LA
SBEN
EG
A TEM
PA IN
 ZM
O
G
LJIVO
STI PRI REK
REATIV
N
EM
 TEKU
89
2. Ali lahko razliko v srčnem utripu kandidatov, ki tečejo ob glasbeni sprem-
ljavi, in srčnim utripom kandidatov, ki tečejo brez nje, pripišemo ergoge-
nemu učinku glasbe?
Metoda raziskovanja 
Ali glasba lahko pripomore k vzdržljivosti in posledično enakomernej-
šemu in optimalnejšemu srčnemu utripu posameznika, smo preverili z de-
skriptivno in kavzalno eksperimentalno metodo empirično-analitičnega raz-
iskovanja. 
Postopek zbiranja podatkov
Podatke o kandidatih smo najprej zbrali s pomočjo polstrukturiranih inter-
vjujev. Nato smo kandidate s pomočjo testa »shuttle run« (tek na 20 m, kjer 
ugotavljamo maksimalno zmogljivost glede na porabo kisika (vo2max)) in pri-
dobljenih podatkov iz intervjuja razdelili na eksperimentalno in kontrolno 
skupino. Nadaljnje podatke smo zbrali s pomočjo merilcev srčnega utripa, ki 
so bili povezani z aplikacijo na mobilnih telefonih, kjer se je srčni utrip sproti 
beležil. Vsak kandidat je med izvedbo celotnega protokola sproti odčitaval srč-
ni utrip in ga pred, med in po sami izvedbi vpisal v preglednico.
Merski inštrumenti
Pred izvedbo eksperimenta smo izpeljali polstrukturiran intervju. Vpraša-
nja so se navezovala na glasbeno izobrazbo sodelujočih, njihovo telesno prip-
ravljenost, intenzivnost športno-rekreativnih dejavnosti, ki jih izvajajo ali ob 
njih poslušajo glasbeno spremljavo, ter na glasbene preference posamezni-
kov. Pred intervjujem smo s pomočjo spletnega mesta SONGBPM (https:// 
songbpm.com/) določili tempo vseh skladb, nato smo s pomočjo aplikacije Au-
dacity® Cross-Platform Sound Editor4 vse skladbe spremenili v tempo 115 utri-
pov/min. Skladbe so bile izbrane delno naključno. Za tem smo naredili test 
»shuttle run«, meritve smo opravili s pomočjo aplikacije The Beep Test Free5, 
ki smo jo na pametni telefon naložili 4. septembra 2021. Z rezultati, ki smo jih 
pridobili s tem testom, smo oblikovali eksperimentalno in kontrolno skupino. 
Članom eksperimentalne skupine je bila preko platforme Google Drive posre-
dovana glasbena spremljava, ki so si jo lahko po želji prenesli na katero koli na-
4 Https://www.audacityteam.org/.
5 Aplikacija in spletna stran Very Smart Apps (https://www.verysmartapps.com) iz neznane-
ga razloga ni več na voljo.
g
la
sb
en
o
pe
da
g
o
šk
i z
bo
rn
ik
 ◆ 
le
tn
ik
/v
o
lu
m
e 
20
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
40
90
pravo za predvajanje glasbe. Vsi kandidati, tako v kontrolni kot eksperimental-
ni skupini, pa so dobili merilce srčnega utripa – pametne športne ure MOYE 
Kronos Smart Watch, ki so jih povezali z aplikacijo Da Fit6. Hkrati so s pomoč-
jo pametne ure prav tako izmerili dolžino teka, ki so jo morali opraviti – torej 3 
km. V tri preglednice, ki so jih dobili pred samim začetkom, so vpisovali srčni 
utrip, ki je bil izmerjen zjutraj pred vstajanjem; pet minut pred ogrevanjem; na 
začetku ogrevanja; takoj na začetku teka; na sredini teka; takoj po koncu teka; 1 
min/3 min/5 min/15 min po koncu teka in tik pred koncem celotnega treninga. 
Raziskovalni vzorec
Raziskovalni vzorec vključuje kandidate moškega spola (n = 11), ki so eksperi-
ment izvedli v celoti. Vzorec se razlikuje po tem, kdo je med izvajanjem ekspe-
rimenta ob teku na 3 km poslušal glasbeno spremljavo v tempu 115 utripov/min 
(v nadaljevanju eksperimentalna skupina) in kdo ne (v nadaljevanju kontrolna 
skupina). Šest kandidatov (54,5 %) je bilo razvrščenih v eksperimentalno in pet 
(45,5 %) v kontrolno skupino. Vzorec kandidatov je bil zasnovan priložnostno, 
tako da sta bili skupini čim bolj uravnoteženi. En kandidat je tekom izvajanja 
eksperimenta odstopil zaradi bolezni. Zaradi tega je vzorec kontrolne skupine 
(45,5 %) nekoliko manjši od vzorca eksperimentalne skupine (54,5 %). Najmlaj-
ši kandidat eksperimentalne skupine je star 21 let, najstarejši pa 29 let (v pov-
prečju je njihova starost 25,17 leta). Standardni odklon znaša 2,86. Kandidati 
kontrolne skupine so v povprečju nekoliko mlajši (starost 24,20 leta), pri če-
mer je najmlajši star 22 in najstarejši 26 let. Standardni odklon znaša 2,05, kar 
je manj kot pri eksperimentalni skupini. Skupini sta glede na starost uravnote-
ženi. Uravnoteženost ugotavljamo tudi z vidika glasbene izobrazbe (50 % kan-
didatov je glasbeno izobraženih in 50 % jih nima glasbene izobrazbe). Kandi-
dati eksperimentalne skupine so v časovnem okviru enega tedna zelo različno 
športno aktivni: trije kandidati (50 %) so aktivni enkrat ali dvakrat na teden, 
ostali trije (50 %) pa tri- do štirikrat. Skupina je torej glede športne aktivnosti 
raznovrstna in zato dokaj uravnotežena. Nadalje so trije kandidati (50 %) na 
dan športno aktivni od 31 do 60 min, preostali trije (50 %) pa več kot 60 min v 
dnevu. Glede na standarde WHO7 štirje kandidati (66,7 %) svojo vadbo izva-
jajo na nizki do srednji stopnji intenzivnosti, dva kandidata (33,3 %) pa na sred-
nji do visoki stopnji intenzivnosti.
Kandidate eksperimentalne skupine smo povprašali tudi po glasbeni 
spremljavi pri športno-rekreativni dejavnosti: polovica (50 %) skupine glasbe-
no spremljavo ob vadbi posluša redko, preostala polovica (50 %) pa pogosto. V 
eksperimentalni skupini ni bilo nikogar, ki glasbe ne bi poslušal nikoli, in ni-
6 Proizvajalec: Mo Young Limited.
7 Regulacije intenzivnosti športno-rekreativne dejavnosti po standardih WHO (World He-
alth Organization, 2020).
Eva H
ra
sta
r, Jern
eja Žn
ida
ršič ◆ ERG
O
G
EN
I UČ
IN
K
I G
LA
SBEN
EG
A TEM
PA IN
 ZM
O
G
LJIVO
STI PRI REK
REATIV
N
EM
 TEKU
91
kogar, ki glasbo posluša zmeraj. Za konec smo kandidatom v eksperimentalni 
skupini predvajali štiri glasbene spremljave in jih povprašali, katero spremlja-
vo bi si najraje izbrali ob teku. Dva kandidata (33,3 %) sta si izbrala spremljavo 
C8, preostali štirje (66,7 %) pa spremljavo D9. Spremljavo, ki so si jo kandidati 
izbrali, so poslušali med celotnim eksperimentom. Glasbena spremljava je bila 
pripravljena tako, da so vse pesmi potekale v enakem glasbenem tempu, in si-
cer 115 utripov/min. 
V kontrolni skupini je sodelovalo pet kandidatov. Dva (40 %) sta bila glas-
beno izobražena in trije (60 %) glasbeno neizobraženi. 
Športno-rekreativna dejavnost je pri kandidatih zelo različna. Kar trije 
(60 %) so športno aktivni petkrat na teden, eden (20 %) je aktiven trikrat na te-
den, medtem ko drugi (20 %) športno ni aktiven. Lahko rečemo, da je skupina 
s tega vidika neuravnotežena. Trije kandidati (60 %) so na dan športno aktiv-
ni do 30 min, preostala dva (40 %) pa več kot 60 min. Glede na stopnjo in-
tenzivnosti športno-rekreativne dejavnosti po standardih WHO dva kandida-
ta (40 %) svojo vadbo izvajata na nizki do srednji stopnji intenzivnosti in dva 
(40 %) na srednji do visoki stopnji intenzivnosti. En kandidat (20 %) je neak-
tiven. Trije (60 %) med vadbo nikoli ne poslušajo glasbene spremljave, preosta-
la dva (40 %) pa jo poslušata zmeraj. Poudarimo, da v kontrolni skupini torej 
ni bilo nikogar, ki bi glasbeno spremljavo poslušal redko ali pogosto. Ker smo 
intervju izvedli pred določitvijo skupin, smo tudi kandidate v kontrolni sku-
pini povprašali po preferenci glede glasbene spremljave in jim prav tako pred-
vajali vse štiri možnosti za primer, da bi bili razvrščeni v eksperimentalno sku-
pino. Dva (40 %) sta izbrala spremljavo A10 in prav tako dva (40 %) spremljavo 
B11. Preostali kandidat (20 %) je izbral spremljavo D12.
Opis eksperimenta
Eksperiment je bil razdeljen na tri dele, začetni test ravni aerobne vzdržlji-
vosti, protokol in končni test ravni aerobne vzdržljivosti, pri čemer se je dru-
gi del (protokol) dvakrat ponovil. Začeli smo z začetnimi meritvami, ki so bile 
sestavljene iz beleženja starosti in spola posameznih kandidatov, nato je sledi-
8 Glasbena spremljava C: izvajalec glasbe je glasbena skupina Måneskin s popevkami »Are 
You Ready«, »Fear for Nobody«, »For Your Love«, »I Wanna Be Your Slave«, »New 
Song«.
9 Glasbe spr4emljava D: izvajalec glasbe je glasbena skupina Jamiroquai s popevkami »Little 
L«, »Main Vein«, »You Give Me Something«, »So Good to Feel Real«.
10 Glasbena spremljava A: izvajalec glasbe je glasbena skupina Cakes Da Killa s popevkami 
»Don Dada«, »In Da House«, »Muvaland«, »ICU«.
11 Glasbena spremljava B: izvajalec glasbe je glasbena skupina Kaoma s popevkami »Dançan-
do Lambada«, »Lambada«, »Lambamor«.
12 Glasbena spremljava D: izvajalec glasbe je glasbena skupina Jamiroquai s popevkami »Little 
L«, »Main Vein«, »You Give Me Something«, »So Good to Feel Real«.
g
la
sb
en
o
pe
da
g
o
šk
i z
bo
rn
ik
 ◆ 
le
tn
ik
/v
o
lu
m
e 
20
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
40
92
lo ogrevanje, ki je bilo izvedeno vedno po istem postopku (ogrevanje s pospe-
šeno hojo, ki postopoma preide v počasen tek (5 min), raztezne vaje za telo, og-
revalne vaje in vaje za moč). Po ogrevanju smo izvedli test »shuttle run« na 
20 metrov (imenovan tudi beep test, v slovenščini test piska). Test smo izved-
li pred in po protokolu, z enodnevnim razmikom. Gre za neprekinjen tek med 
dvema oznakama na razdalji 20 metrov, pri čemer kandidat zasliši pisk ob za-
četku in ob koncu pretečene razdalje. Časovne razdalje med piskoma so ved-
no bolj zgoščene, kar pomeni, da se razdalja med piskoma zmanjšuje, kandidat 
pa je tako primoran teči vedno hitreje, da pride od ene do druge točke pred na-
slednjim piskom. V kolikor se pisk oglasi, preden kandidat priteče z enega na 
drugo mesto, je kandidat opozorjen in mora še naprej teči ter poskušati priti v 
zastavljeni tempo piskov. To mu mora uspeti v časovnem obdobju dveh slede-
čih piskov. V kolikor danega mesta ne doseže dvakrat zaporedoma, torej ga pisk 
dvakrat prehiti, je izločen. Kandidatov rezultat je tako sestavljen iz stopnje in 
števila tekov na 20 metrov, upošteva se zadnja dokončana stopnja. Kandidati 
so bili na osnovi začetne meritve in intervjujev razdeljeni v izenačene skupine. 
Ob koncu testa »shuttle run« so izvedli ohlajanje telesa po postopku, ki so ga 
ponovili po vsakem teku v času izvajanja protokola (nekajminutna pospešena 
hoja, raztezanje). Na koncu eksperimenta smo ponovili enako meritev kot na 
začetku, pri čemer smo ugotavljali stopnjo izčrpanosti in vzdržljivosti. 
Protokol se je izvedel dvakrat, med obema treningoma je bil en dan na-
menjen počitku. Celoten protokol se je izvajal na prostem in ravnem obmo-
čju, čas in hitrost teka so kandidati prilagodili sami glede na svoje zmogljivosti. 
Na dan izvajanja protokola je imel kandidat ob sebi preglednico in na zapestju 
merilec srčnega utripa, s katerim si je večkrat na dan izmeril srčni utrip: zjut-
raj pred vstajanjem, pet minut pred ogrevanjem, na začetku ogrevanja, takoj na 
začetku teka, na sredini teka, takoj po koncu teka, eno minuto po koncu teka, 
tri minute po koncu teka, pet minut po koncu teka, 15 minut po koncu teka 
in tik pred koncem celotnega treninga. Vadba se je začela z istim ogrevanjem 
kot pri začetni meritvi. Nato je sledil tek na 3 km v zmernem tempu, ki si ga je 
vsak kandidat določil sam. Poudarjamo, da nismo kontrolirali hitrosti teka, to-
rej posledično časa, v katerem posamezen kandidat preteče 3 km. Eksperimen-
talna skupina je poslušala glasbeno spremljavo v tempu 115 utripov/min, kon-
trolna skupina pa spremljave ni poslušala. Po teku je sledilo ohlajanje, po istem 
postopku kot pri začetni meritvi. Nato je sledil zapis meritev, ki so bile med te-
kom in ohlajanjem zabeležene v aplikacijo na telefonu.
Postopek obdelave podatkov
Podatke smo obdelali s pomočjo računalniškega programa za statistično obde-
lavo podatkov SPSS13. Uporabili smo statistična postopka frekvenčne distribu-
13 Različica IBM SPSS Statistics 27.
Eva H
ra
sta
r, Jern
eja Žn
ida
ršič ◆ ERG
O
G
EN
I UČ
IN
K
I G
LA
SBEN
EG
A TEM
PA IN
 ZM
O
G
LJIVO
STI PRI REK
REATIV
N
EM
 TEKU
93
cije spremenljivk (f, f %) in osnovne deskriptivne statistike, s katero smo dolo-
čili aritmetično sredino (X), standardni odklon (s) ter t-preizkus za neodvisne 
vzorce. 
Rezultati in diskusija
Rezultate predstavljamo glede na začetne in končne meritve vo2max ter meri-
tev protokola (teka na 3 km), kjer preučujemo razlike med eksperimentalno in 
kontrolno skupino glede na srčni utrip kandidatov. 
Preglednica 1
Izid t-preizkusa preučevanja razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino 
glede na začetno raven vo2max (L/min) pri testu »shuttle run« na 20 m 
Numerus Aritmetična  
sredina
Standardni  
odklon
Preizkus homo-
genosti varianc
Preizkus razlike  
aritmetičnih sredin
Kandidati n X s F P t P
Eksperimentalna 
skupina
6 32,22 8,57 0,004 0,948 -0,079 0,938
Kontrolna skupina 5 32,64 8,58
Predpostavka o homogenosti varianc je upravičena (F = 0,004, P = 0,948). 
Razlika med eksperimentalno in kontrolno skupino glede na začetno raven 
vo2max pri testu »shuttle run« na 20 m ni statistično značilna (t = -0,079, 
P = 0,938), kar pomeni, da med kandidati eksperimentalne in kandidati 
kontrol ne skupine glede na začetno raven vo2max pri testu »shuttle run« na 
20 m ni bilo razlik. Skupini sta bili s tega vidika uravnoteženi.
V nadaljevanju predstavljamo meritve protokola. Kandidati v ekspe-
rimentalni skupini so ob glasbeni spremljavi 115 utripov/min tekli 3 km. 
Tempo glasbe smo določili glede na priporočene in predstavljene podatke 
o tempu, ki so jih v svojih raziskavah uporabili različni raziskovalci (Kel-
laris in Kent, 1994; Khalfa idr., 2005, v Tormodsdatter Færøvik, 2017; 
Rane in Gadkari, 2016, v Tormodsdatter Færøvik, 2017), ter pasove tem-
pa, omenjene v raziskavi Karageorghisa idr. (2011). Na 3 km so prav tako 
tekli kandidati v kontrolni skupini, vendar brez glasbene spremljave. Vsak 
si je izbral svoj tempo teka. V preglednicah 2–5 so prikazane najpomemb-
nejše meritve stanja srčnega utripa kandidatov kontrolne in eksperimen-
talne skupine.
g
la
sb
en
o
pe
da
g
o
šk
i z
bo
rn
ik
 ◆ 
le
tn
ik
/v
o
lu
m
e 
20
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
40
94
Preglednica 2
Izid t-preizkusa preučevanja razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino 
glede na srčni utrip (utripov/min) zjutraj pred vstajanjem iz postelje na prvi 
dan testiranja
Numerus Aritmetična 
sredina
Standardni 
odklon
Preizkus homo-
genosti varianc
Preizkus razlike 
aritmetičnih sredin
Kandidati n X s F P t P
Eksperimental-
na skupina
6 60,50 7,259 0,192 0,671 -1,528 0,161
Kontrolna 
skupina
5 67,40 7,701
Predpostavka o homogenosti varianc je upravičena (F = 0,192, P = 0,671). 
Razlika med eksperimentalno in kontrolno skupino glede na srčni utrip zjut-
raj pred vstajanjem iz postelje na prvi dan izvedbe protokola ni statistično zna-
čilna (t = -0,528, P = 0,161), kar pomeni, da med kandidati eksperimentalne in 
kandidati kontrolne skupine glede na srčni utrip zjutraj pred vstajanjem iz pos-
telje ni bilo razlik. Skupini sta uravnoteženi.
Preglednica 3
Izid t-preizkusa preučevanja razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino 
glede na srčni utrip (utripov/min) takoj po koncu teka na prvi dan testiranja
Numerus Aritmetič-na sredina
Standardni 
odklon
Preizkus homo-
genosti varianc
Preizkus razlike 
aritmetičnih sredin
Kandidati n X s F P t P
Eksperimental-
na skupina 6 138,67 33,13 0,172 0,688 1,569 0,151
Kontrolna 
skupina 5 105,60 36,81
Predpostavka o homogenosti varianc je upravičena (F = 0,172, P = 0,688). 
Razlika med eksperimentalno in kontrolno skupino glede na srčni utrip takoj 
po koncu teka na prvi dan eksperimenta ni statistično značilna (t = 1,569, P = 
0,151), kar pomeni, da med kandidati eksperimentalne in kandidati kontrolne 
skupine glede na srčni utrip takoj po koncu teka ni bilo razlik. Vpliv oz. učinek 
poslušanja glasbe v tempu 115 utripov/min ni bil opažen.
Medtem ko Leeds (2010) ugotavlja, da se lahko srčni utrip spremeni in 
prilagodi glede na glasbeni utrip, pri čemer omenja ritmično manifestacijo re-
sonance – koncept ritmičnega odzivanja, povezanega s konceptom zabave –, 
Hodges (2018) poudarja, da je sprememba srčnega utripa povezana z različnimi 
vidiki, ne nujno samo s tempom glasbe. Slednji sicer lahko vpliva na povečanje 
Eva H
ra
sta
r, Jern
eja Žn
ida
ršič ◆ ERG
O
G
EN
I UČ
IN
K
I G
LA
SBEN
EG
A TEM
PA IN
 ZM
O
G
LJIVO
STI PRI REK
REATIV
N
EM
 TEKU
95
ali zmanjšanje fiziološkega odziva, pri tem pa obstaja možnost, da se fiziološki 
odziv ne spremeni, kot ugotavljamo tudi v naši raziskavi. 
Preglednica 4
Izid t-preizkusa preučevanja razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino 
glede na srčni utrip (utripov/min) zjutraj pred vstajanjem iz postelje na drugi 
dan testiranja
Numerus Aritmetič-na sredina
Standardni 
odklon
Preizkus homo-
genosti varianc
Preizkus razlike 
aritmetičnih sredin
Kandidati n X s F P t P
Eksperimental-
na skupina 6 64,67 7,941 0,393 0,546 -0,758 0,468
Kontrolna 
skupina 5 68,60 9,290
Predpostavka o homogenosti varianc je upravičena (F = 0,393, P = 0,546). 
Razlika med eksperimentalno in kontrolno skupino glede na srčni utrip zjut-
raj pred vstajanjem iz postelje na drugi dan eksperimenta ni statistično značil-
na (t = -0,758, P = 0,468), kar pomeni, da med kandidati eksperimentalne in 
kandidati kontrolne skupine glede na srčni utrip zjutraj pred vstajanjem iz pos-
telje ni bilo razlik.
Preglednica 5
Izid t-preizkusa preučevanja razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino 
glede na srčni utrip (utripov/min) takoj po koncu teka na drugi dan testiranja
Numerus Aritmetična 
sredina
Standardni 
odklon
Preizkus homo-
genosti varianc
Preizkus razlike 
aritmetičnih sredin
Kandidati n X S F P t P
Eksperimental-
na skupina
6 133,17 41,07 0,029 0,869 0,372 0,719
Kontrolna 
skupina
5 123,80 42,29
Predpostavka o homogenosti varianc je upravičena (F = 0,029, P = 0,869). 
Razlika med eksperimentalno in kontrolno skupino glede na srčni utrip takoj 
po koncu teka na tretji dan eksperimenta ni statistično značilna (t = 0,372, P = 
0,719), kar pomeni, da med kandidati eksperimentalne in kandidati kontrolne 
skupine glede na srčni utrip ni bilo razlik. Predvidevamo, da bi bila z večkra-
tnim ponavljanjem meritev pri večjem številu kandidatov in ob uporabi profe-
sionalnih merilcev možna večja odstopanja v srčnem utripu med kandidati v 
eksperimentalni ter kandidati v kontrolni skupini. 
g
la
sb
en
o
pe
da
g
o
šk
i z
bo
rn
ik
 ◆ 
le
tn
ik
/v
o
lu
m
e 
20
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
40
96
Preglednica 6
Izid t-preizkusa preučevanja razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino 
glede na končno raven vo2max (L/min) pri testu »shuttle run« na 20 m 
Numerus Aritmetična 
sredina
Standardni 
odklon
Preizkus homo-
genosti varianc
Preizkus razlike 
aritmetičnih sredin
Kandidati n X S F P t P
Eksperimental-
na skupina
6 36,93 4,28 8,705 0,016 -0,063 0,951
Kontrolna 
skupina
5 34,66 9,43
V preglednici 6 so zapisane končne meritve eksperimenta. Predpostavka 
o homogenosti varianc ni upravičena (F = 8,705, P = 0,016). Razlika med ek-
sperimentalno in kontrolno skupino glede na končno raven vo2max pri testu 
»shuttle run« na 20 m ni statistično značilna (t = -0,063, P = 0,951), kar pome-
ni, da med kandidati eksperimentalne in kandidati kontrolne skupine glede na 
končno raven vo2max pri testu »shuttle run« na 20 m ni bilo razlik.
Opazimo, da sta obe skupini izboljšali svoje rezultate od začetne meritve 
(test »shuttle run« na 20 m). Pri tem je eksperimentalna skupina svoj rezul-
tat vzdržljivosti izboljšala v večji meri kot kontrolna skupina in tudi odstopan-
ja znotraj skupine so bila manjša. Ali bi to lahko pripisali ergogenemu učin-
ku glasbene spremljave med tekom in s tem povezani manjši utrujenosti po ter 
ob izvajanju protokola eksperimenta? Tega z gotovostjo ne moremo trditi, saj 
bi bile za takšne zaključke potrebne natančnejše in bolj kontrolirane meritve. 
Pri tem Judy Edworthy in Hannah Waring (2007) poudarjata, da vadeči posa-
meznik, ki posluša glasbo v ustreznem tempu, zaznava napor v manjši meri, ker 
je njegova pozornost usmerjena v glasbeno spremljavo. Pozitivne učinke glasbe 
pri športnih aktivnostih prav tako navaja Karageorghis (2017). 
Na podlagi opravljene pilotne raziskave sicer ni bilo mogoče potrditi 
obstoja razlik med srčnim utripom kandidatov, ki tečejo ob glasbeni podlagi, 
in srčnem utripu tistih, ki tečejo brez nje. Kljub temu pa je bilo zaznati majhno 
razliko pri zaznavanju napora glede na končno testiranje s testom »shuttle 
run«, ki bi jo lahko povezali z ergogenim učinkom glasbe in bi jo v prihodnje 
veljalo podrobneje raziskati. 
Omejitve raziskave in predlogi za izboljšanje protokola
Omejitve raziskave prepoznavamo predvsem v majhnosti vzorca in uporabi me-
rilcev srčnega utripa, ki so nam bili na voljo. Potrebno je bilo uravnavanje težav 
z merjenjem, o katerih so poročali predvsem kandidati iz kontrolne skupine. 
Eva H
ra
sta
r, Jern
eja Žn
ida
ršič ◆ ERG
O
G
EN
I UČ
IN
K
I G
LA
SBEN
EG
A TEM
PA IN
 ZM
O
G
LJIVO
STI PRI REK
REATIV
N
EM
 TEKU
97
V nadaljnjih raziskavah bi tako bilo treba večjo pozornost nameniti nad-
zorovanemu okolju (prilagoditi čas in hitrost teka, zagotoviti pretečeno pot 
enake težavnosti) in zagotoviti najvišjo kakovost merilcev srčnega utripa. Prav 
tako bi potrebovali več kandidatov v obeh skupinah ter daljše časovno obdob-
je in večje število ponovitev protokola. Tako bi lahko ugotovitve o morebitnem 
vplivu tempa glasbe na posameznika pri zmerni športno-rekreativni dejavno-
sti natančneje preučili in posplošili.
Zaključek
Z raziskavo smo želeli preučiti potencialne učinke glasbe pri rekreativnih špor-
tnikih. Na podlagi analize rezultatov statistično značilnih razlik med srčnim 
utripom kandidatov eksperimentalne skupine, ki so tekli ob glasbeni podlagi, 
in srčnim utripom kandidatov kontrolne skupine, ki so tekli brez nje, nismo 
ugotovili. Nadalje tudi ob zadnjih meritvah ravni aerobne vzdržljivosti nismo 
ugotovili statistično značilnih razlik med kandidati eksperimentalne skupine, 
ki so tekli ob glasbeni podlagi, in kandidati kontrolne skupine, ki so tekli brez 
nje. Kljub temu rezultate prepoznavamo kot spodbudne, saj je bilo pri posa-
meznikih eksperimentalne skupine zaznati manjšo utrujenost in boljše končne 
rezultate vzdržljivosti telesa, ki bi lahko nakazovali večjo motivacijo pri teku 
ob glasbi v pravem tempu. Menimo, da bi bile na tem področju potrebne na-
daljnje raziskave, kjer bi lahko vključili tudi druge pomembne in zanimive vidi-
ke zaznavanja ergogenega učinka. Obravnavano problematiko prepoznavamo 
kot funkcionalno in koristno za posameznika in družbo. V združevanju prete-
klih domnev, ki jih sodobna znanost »na novo« odkriva in potrjuje, smo pre-
poznali priložnost za nadaljnje poglabljanje v področje povezav med koristjo 
in užitkom, ki omogočajo vpogled v smeri, o katerih še ni veliko raziskanega. 
Literatura
Bacon, C. J., Myers, T. R., in Karageorghus, C. I. (2012). Effect of music-
movement synchrony on exercise oxygen consumption. Journal of Sports 
Medicine and Physical Fitness, 52(4), 359–365. 
Baldari, C., Macone, D., Bonavolontà, V., in Guidetti, L. (2010). Effects 
of music during exercise in different training status. Journal of Sports 
Medicine and Physical Fitness, 50(3), 281–287. 
Bigliassi, M., Estanislau, C., Carneiro, J. G., Dias Kanthack, T. F., in 
Altimari, L. R. (2013). Music: A psychophysiological aid to physical 
exercise and sport. Archivos de Medicina del Deporte, 30(5), 311–320. 
Bigliassi, M., Leon-Dominguez, U., Franklim Buzzachera, C., Barreto-Silva, 
V., in Altimari, L. (2015). How does music aid 5 km of running? Journal 
of Strength and Conditioning Research, 29(2), 305–314. 
g
la
sb
en
o
pe
da
g
o
šk
i z
bo
rn
ik
 ◆ 
le
tn
ik
/v
o
lu
m
e 
20
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
40
98
Crust, L. (2008). Perceived importance of components of asynchronous 
music during circuit training. Journal of Sports Sciences, 26(14),  
1547–1555. 
Edworthy, J., in Waring, H. (2007). The effects of music tempo and loudness 
level on treadmill exercise. Ergonomics, 49(15), 1597–1601. 
Hodges, D. A. (2018). Bodily responses to music. V S. Hallam, I. Cross in M. 
H. Thaut (ur.), The Oxford handbook of music psychology (str. 212–130). 
Oxford University Press.
Hodges, D. A., in Sebald, D. C. (2011). Music in the human experience:  
An introduction to music psychology. Routledge.
Karageorghis, C. I. (2017). Applying music in exercise and sport. Human 
Kinetics.
Karageorghis, C. I., in Priest, D.-L. (2012). Music in the exercise domain:  
A review and synthesis (Part 1). International Review of Sport  
and Exercise Psychology, 5(1), 44–66. 
Karageorghis, C. I., Jones, L., in Low, D. C. (2006). Relationship between 
exercise heart rate and music tempo preference. Research Quarterly for 
Exercise and Sport, 77(2), 240–250. 
Karageorghis, C. I., Jones, L., in Stuart, D. P. (2008). Psychological effects  
of music tempi during exercise. International Journal of Sports Medicine, 
29(7), 613–619. 
Karageorghis, C. I., Terry, P. C., Lane, A. M., Bishop, D. T. in Priest, D.-I. 
(2012). The BASES Expert Statement on use of music in exercise. Journal 
of Sports Sciences, 30(9), 953—956. 
Karageorghis, C. I., Jones, L., Priest, D.-L., Akers, R. I., Clarke, A., Perry,  
J. M., in Lim, H. T. (2011). Revisiting the relationship between exercise 
heart rate and music tempo preference. Research Quarterly for Exercise 
and Sport, 88(2), 274—284. 
Kellaris, J. J., in Kent, R. J. (1994). An exploratory investigation of responses 
elicited by music varying in tempo, tonality and texture. Journal  
of Consumer Psychology, 2(4), 381–401. 
Khalfa, S., Schon, D., Anton, J.-L., in Liégeois-Chauvel, C. (2005). Brain 
regions involved in the recognition of happiness and sadness in music. 
NeuroReport, 16(18), 1981–1884.
Koelsch, S., in Jäncke, L. (2015). Music and the heart. European Heart 
Journal, 36(44), 3043–3049. 
Krumhansl, C. (1997). An exploratory study of musical emotions and 
psychiohysiology. Canadian Journal of Experimental Psychology, 4(51), 
336–352.
Lamont, A., Greasley, A., in Sloboda, J. (2016). Choosing to hear music: 
Motivation, process and effects. V S. Hallam, I. Cross in M. H. Thaut 
(ur.), The Oxford handbook of music psychology (str. 711–725). Oxford 
University Press.
Eva H
ra
sta
r, Jern
eja Žn
ida
ršič ◆ ERG
O
G
EN
I UČ
IN
K
I G
LA
SBEN
EG
A TEM
PA IN
 ZM
O
G
LJIVO
STI PRI REK
REATIV
N
EM
 TEKU
99
Lanciego, J., Luquin, N., in Obeso, J. (2012). Functional neuroanatomy of 
the basal ganglia. Cold Spring Harbor perspectives in medicine, 2(12), 
a009621.
Laukka, P., in Quick, L. (2013). Emotional and motivational uses of music in 
sports and exercise: a questionnaire study among athletes. Psychology  
of Music, 41(2), 198–215.
Leeds, J. (2010). The power of sound: How to be healthy and productive using 
music and sound (2. izd.). Healing Arts Press.
North, A., in Hargreaves, D. (2000). Musical preferences during and after 
relaxation and exercise. American Journal of Psychology, 113(1), 43–67.
Patel, A. D., in Iversen, J. R. (2014). The evolutionary neuroscience of musical 
beat perception: The Action Simulation for Auditory Prediction 
(ASAP) hypothesis. Frontiers in Systems Neuroscience, 8, 57.
Rane, P. R., in Gadkari, J. V. (2016). The effect of slow and fast musical 
tempo on postexercise recovery on recovery period in young adults. 
National Journal of Psychology, Pharmacy and Pharmacology, 7(1),  
22–24. 
Schaefer, H.-E. (2017). Music-evoked emotions: Current studies. Frontiers in 
Neuroscience, 11(600). https://doi.org/10.3389%2Ffnins.2017.00600
Sugunda, S., in Deepika, K. (2017). The effects of music on pulse rate and 
blood pressure in healthy adults. International Journal of Research in 
Medical Sciences, 5(12), 5286–5272. 
Tormodsdatter Færøvik, U. H. (2017). Music and heart rate: Physiological 
effects from listening to music in different tempos [Neobjavljeno 
magistrsko delo]. University of Bergen.
Van Dyck, E., Moens, B., Buhmann, J., Demey, M., Coorevits, E., Dalla 
Bella, S., in Leman, M. (2015). Spontaneous entrainment of running 
cadence to music tempo. Sports Medicine - Open, 2(1), 15. 
World Health Organization. (2020). WHO guidelines on physical activity 
and sedentary behaviour. https://iris.who.int/bitstream/handle/10665 
/337001/9789240014886-eng.pdf
Yamashita, S., Iwai, K., Takayuki, A., Sugawara, J., in Kono, I. (2006). 
Effects of music during exercise on RPE, heart rate and the autonomic 
nervous system. Journal of Sports Medicine and Physical Fitness, 46(3), 
425–430. 
Summary 
UDC 78:796/799
Ergogenic effects in physical recreational activities extend to the realm of music and the 
variability of its tempo. In recent years, research in this interdisciplinary field has been 
expanding. The aim of this pilot study was to investigate changes in heart rate and to 
explore the ergogenic effects on perceived exertion and motivation among participants 
g
la
sb
en
o
pe
da
g
o
šk
i z
bo
rn
ik
 ◆ 
le
tn
ik
/v
o
lu
m
e 
20
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
40
100
who ran 3 km with musical accompaniment at a tempo of 115 bpm and those who ran 
without it. The study involved 11 healthy male participants aged between 21 and 29 years.
The research was conducted in three phases. The first phase was dedicated to initial meas-
urements of aerobic endurance levels and the division of participants into two groups. 
The protocol, which was repeated twice, was implemented in the second phase. In the 
third phase, aerobic endurance levels were re-measured.
For measuring changes in the first phase, a semi-structured interview was conducted 
with each participant and the Shuttle Run Test was used to measure aerobic endurance 
levels. Participants were then divided into a control group and an experimental group. 
The control group ran with a musical background selected from four provided play-
lists, all adjusted to a tempo of 115 bpm, predetermined by the researchers. In the second 
phase, participants independently executed the protocol, which included two precisely 
structured training sessions featuring a 3 km run and heart rate measurement through-
out the protocol day. The third phase involved re-measuring the participants’ aerobic en-
durance levels using the Shuttle Run Test.
The analysis of the collected data did not confirm the existence of differences in heart 
rate between participants running with musical accompaniment and those running 
without it. This may be attributed to the small sample size, insufficiently precise meas-
urement elements and inadequately controlled protocol environment. Nevertheless, 
it was observed that both groups improved their results compared to the initial meas-
urement (20-metre Shuttle Run Test). The experimental group demonstrated a great-
er improvement in endurance results compared to the control group, with smaller var-
iances within the group. This slight difference in perceived exertion, obtained from the 
final Shuttle Run Test, could be associated with the ergogenic effect of music, which can 
serve as a motivational factor contributing to reduced perceived effort. Future research 
should further investigate this aspect.