Dolenjske Novice izhajajo Tsak čfltrtiili ; ako : : je til duu praznik, duu poprej, : : Cena jim je za celo leto 8 li, za pol leta 4 K. NaroEuiiia za Nemčijo, llosuo in druge evropske države zuaša 8'50 K, za Ameriko 9-50 K. Ijiiit in ogluKii se plačiijojo uaiii-ej. \fiO (lopine, naročnino in oznanila sprejema tiskarna J. Krajec nasi. Zorenje grozdja in trgatev. Kadar ae Irtni cvet oplodi, priÈttejo jagode rasti. Ko dorastejo, pričnejo zoreti. Zorenje se priíne takrat, ko se jagode iiieliiajo in barvajo. Od tega iasa naprej pridobiva grozd na sladkobi in izgnbiva kislino. Prosta finska kislina, ki ae nahaja v priCetku zoreiija v jagodah, se veže s kalijem, ki pi'iliaja iz korenin na vinsko-kisli kalij ali na vinski kamen. Tudi jabolčna kislina, ki jej jo v nezrelem grozdjn preeejŠtia množina se polagoma pretvaija na druge manj kisle spojine, (.lelonta jo pri dihairju trta porabi. Sladkor ae tvori v listu in odtod prehaja v jagode, kjer se nabira. Ďim bolj zdrav (zelen) je list, Èiin bolj ga solnee obseva tn čim topleje je, seveda ako je ob enem zadosti vlage, tem veí sladkorja zanioie list izdelati in tem slajše je grozdje. Zlasti močno dobivajo jagode sladkorja iz onih listov, ki stoje v neposredni bližini grozdja. Iz tega vidimo, kako nespametni so onil^inogradniki, ki liste okoli grozdja pro6 trgajo, Seâ da pride grozd bolj na solnee. Grozd je lahko popolnoma v senci, da, kakor so pokazale tozadevne poskiišiije celo lahko v temni škatlji zaprt, da so le listi okoli irjcga na solneii, pa dozori in se zbarva. Če solnee na grozdje močno pripeka, mu to (zlasti v vročih krajih), kar naravnost lahko škodnje. Jagode zastajajo v razvoju, dobe bolj debelo kožico in so manj soíne in manj sladke. Zato, ako se bojimo gnilobe, oberimo na trti med zorenjem le one liste, ki jej le malo ali nič ne koristijo, to so zlasti starejši, blatni, umazani ali bolni (rjavi) listi, dalje zalistniki, vršički itd., glavne liste pa pnstimo v miru. Da se pa pospeši zorenje, naj ae vinograd opleje. Snažna, opleta in okopana zemlja se hitreje segreva kot obraščena in obsenčena, gorkota pa pospešuje pridelovanje sladkorja v Hstn. Čim nižje so tile, tem bolj občutijo gor-koto, ki jo izdihiije od solnea razgreta zemlja, zato držimo trte nizke. Listi izdelujejo sladkor toliko Časa, dokler so zeleni. Če pormenijo ali (pri črnih sortah) pordečijo, preneha tvorba sladkorja. V tem času postane peeelj grozda lesen in v tem Času je dosegel grozd o I n o zrelost. Kdor potrga grozdje prej, predtio je doseglo polno zrelost, škoduje sam sebi, ker je mošt iz tacega grpzdja matij sladek iti da šibkejše, kislejše in manj stanovitno vino, kot iz popolnoma zrelega. To je zlasti letos, ko je grozdje proti prejšnim letom, pa že celo proti lanskemu leto, v zoritvi zastalo, velike važnosti. Ob vročili, solnčnih, jesenskih dnevih pridobi grozdje, kakor se je s poskušnjanii dokazalo, zlasti proti koncu zoritve, lahko tudi do Četrt odstotka sladkorja na dan. Ako i'ačunamo normalen pndelek vi-nogi ada le s 30 hI mosta na oiVl, znaša to pri vinogradu, ki meri en oral, sedem in pol kilogramov sladkojja vsaki dan. Za toliko se oškoduje posestnik tacega vinograda vsaki dan, kolikor potrga grozdje prezgodaj, ne glede na to, da je dobrota in stanovitnost vina iz zrelega grozdja neprimerno boljša kot iz manj zrelega. Zato naj bi se vinogradniki zlasti letos s trgatvijo ne prenaglili. Če tu pa tam kak grozd gnije, se zaraditega nikakor še ne sme vsega grozdja potrgati. Kar je gnilega, nuj se podbere, hitro iz-preša, mošt zažvepla, ostalo pa naj dočaka polne zoritve. B. Skalický. Kako se jajca ohranijo (konservirajo). (•Gospodarska navodila.>) (Konec.) K O U S e r V i r a n j e s slano vodo. Tudi tu je jajca piej dobro umiti, nato jih polagamo za nekaj Časa v raztopino, ki si jo napravimo tako, da denemo na 1 liter vode po B dkg kuhinjske soli. Ko jajca čez nekaj časa poberemo iz te raztopine, jih denemo v zmleto šoto, ki smo jo preje pripravili v košari in vse skupaj spravimo na primeren prostor. Od jajec, ki smo jih vložili na jesen, pa jih poi'abljamo že pozimi, se jih pokvari le prav malo. K o n 8 e r v i r a n j e s kalijevim hipe rm angan atom. Dobiti ga je pri Kmetijski družbi v Ljubljani, v lekarnah in drogerijah. Tega sredstva je dati za eno noževo špico na 2 litra vode ter nekoliko pomešati, da se preje laztopi. Dobio umita jajca je položiti eno uro v to raztopino ter naj se potem, ko jih vzamemo vnnkaj dobro osušijo. Nato jih je zaviti v čist popir ter jih shraniti v zaboju ali v košari na svež, ne premrzel prostor. Tako konserviiana jajca ostanejo 6 do 7 mesecev popolnoma sveža in se okus prav nič ne izpremeni. To sredstvo (neka rdečkasto rjava sol) se ne pokvaii in jo dobro za dolgo vrsto let, če ga hranimo na suhem. Konserviranje s salicilno kislino. V ta namen je pomešati na vsakih 5 dkg salicilne kisline nekoliko vinskega cveta. (Oboje je dobiti po lekarnah in drogerijah.) V to raztopino je jajca položiti za eno uro, nato pa jih je vložiti v rezanico v kak zaboj. Vlaganje v rezanico. V ta namen denenio v zaboj rezanico, da tvori kake 2 cm debelo plast. Nato je vložiti jajca, ne da bi se dotikale. Ko je lega polna, zasujemo jajca z rezanico, da so popolnoma pokrita in naložimo drugo lego, jo zopet pokrijeino ter to nadaljujemo, dokler ni zaboj poln. l'otem ga zabijemo. Kadar hočemo jajca rabiti, odpremo zaboj pri dim, ako smo seveda jajca tudi tako vlagali, daso bila najstarejša vložena najprej. Vlaganje v pepel ali v žaganje je podobno kakor vlaganje v rezanico. Vlaganje v sol. Je priporočljivo le za majhna gospodinjstva, V posodo najprej nasujemo toliko soli, da je dno prav dobro pokrito, potem vložimo eno lego jajec, a tako, da se drug drugega ne dotikajo. Nato jih zasujemo s soljo ter povrhu te vložimo drugo lego jajec, jo zopet zasujemo s soljo in to nadaljujemo, dokler ni posoda polna. Na tak način vložena jajca se baje prav dobro držijo po več mesecev. Spraviti se morajo na suho. Vlaganje v proso. To se vrši v bistvu ravnotako, kakor vlaganje v rezanico, žaganje, pepel ali sol. Mai-sikatera naša gospodinja porablja v to namesto prosa tudi raznovrstno drugo žito. Nekaj mesecev se tako vložena jajca gotovo obdržijo, ako jih spravimo čiste in snažne ter v suh in zračen prostor. K sklepu omenimo še, da glede vlaganja niso vsi enakega mišljenja. V našem navodilu smo priporočali skoraj povsod jajca preje v lončeno ali v kako drugo pripravno posodo vložiti in jih šele potem previdno zaliti s tekočino, ki naj povzroča, da se dobro ohranijo. Nekateri trdijo, da ima tako vlaganje to napako, da ohranjujoča tekočina ne more celega jajca obiti in ga omočiti ter da je zato treba tekočino pripraviti prej in šele nato vlagati jajca vanjo, kar posebno velja za vlaganje v apneno vodo. Ako pripravimo apneno vodo že gotovo v posodi, kjei mislimo jajca hraniti in jajca vanjo vlagamo, tedaj tekočina (iinoči celo jajce razen tam, kjer ga držimo. Ko pa jajce izpustimo, ga apnena voda omoči tudi tam ter je potemtakem celo jajce prevlečeno z nekako prav tenko apneno skorjico, kar se ne zgodi, ako jajca prej vlagamo in jih potem zalijemo, ker v tem slučaju tekočina onega dela jajca ne omoči, kjer se z drugimi dotika. Sicer je taka natančnost skoraj nekoliko pretirana, toda škodi prav gotovo ne in zato tisti, ki trdijo, da se jajca bolje držijo, če se jih ne vlaga prej in se jih potem zaliva, ampak se jih devlje v prej pripravljeno ohranjujočo tekočino, ne trdijo nič napačnega. Tako sem tudi sam postopal in sem vlagal jajca v vodotopno steklo, ki sem ga pripravil v posodo, namesto da bi prej jajca vložil in jih z njim zalil. Uspeh je bil pi'av izvrsten. Zadnje jajce, ki smo ga porabili je bilo nad eno leto v vodotopnem steklu in je bilo ravnotako dobio kot vsa druga. Pokvarilo se ni niti eno jajce, paČ pa je bil beljak od tistih jajec, ki so že dolgo ležala v tej tekočini nekoliko izpremenjen, postal je nekam sluzast, a pokvarjen in spriden ni bil. Razširjajte ^ „Dolenjske Novice'^! Iz dneunihii slovenshega MwM v siietovni vojni. Po dnEittiku 13anKi Muha. (i.s.) Lepa, blagoslovljena zemlja... Pozdravljena ]'odovitna polja, lepe vasi, bele eerkvice! Po polju mrgoli pridnih delavcev, ki nas pozdravljajo v milem alovensknm jeziku. To so naši ljudje — blagi ljudje...! In vojaki? Veselja so pijani, pojo, vriščejo in burno pozdravljajo svoje rojake. Ptuj, lepo mestece, prvikrat te vidim! Pozdravljaš svoje domače vojake junake, glasno te po-zdi'avljamo mi. Nekako čudno prijetno mi je pri srcu. Najraje bi poskočil gori do neba in zavriskal, da bi me čuli tja na Dolenjsko. Na Pragerskem je vlak proti našemu pričakovanju krenil proti Mariboru, od tu pa smo se popeljali skozi Celovec in Jesenice na Primorsko. Drugi dan smo izstopili v Podmelcii, odkodei' smo odkorakali skozi Čepován na Voglarje. Tu je prevzel poveljstvo našega bataljona zopet stotnik Sporer, ker je podpolkovnik Montjoye prevzel polkovno poveljstvo. Na Voglarjih smo ostali tri tedne in smo imeli dovolj prilike, da smo se po silovitih bojih in mučnih pohodih zopet temeljito odpočili, saj nismo imeli nikakega resnega opravila, le laški letalci so nas včasih vznemirili, a škode nam niso prizadeli. Skoraj vsako popoldne sva z gospodično učiteljico Zorko pri skodelici Čokolade malo pokramljala in prepevala domače pesmice. Priprosta, yubka in odkritosrčna je gospodična Zorka, polna nedolžne razposajenosti. Domači učitelj bi bil s prvim septembrom rad piičel s poukom, a ni šlo, ker je bilo poslopje zasedeno po vojaštvu. Ko je bil 4. septembra pri nas pri obedu, je bridko tožil o teh ovirah. Stotnik je dovolil, da se sme pouk precej pi'ičeti ter je celo odredil, da so naši vojaki posnažili šolske prostore. Tako tukaj tik za bojno črto. Tam na Dolenjskem, daleč za fronto pa le cincajo. Kar nič se jim ne mudi. Sredi meseca septembra sem dobil kratek dopust, pravzaprav mi je le stotnik Spoi'er dovolil, da se smem za pet dni odstraniti. Pohitel sem naDoleigsko k mami, k svojim znancem in tovarišem. S seboj sem imel tudi slugo Ivana, ki mi je odnašal, kar sem naknpil za častniško kuhinjo. Ko sem se na povratku 16. septbr. vozil nazaj proti Podmelcu, mi je stotnik lieuner pravil, da so ga brzojavno poklicali z dopusta. Čudne slutnje... So U naši še v Voglarjih? Težko! Iz Podmelca sva jo a fantom pcš mahnila proti Čepovánu. Vozovi in avtomobili so vozili le nama nasproti. Ker radi ozke ceste vozovi ne morejo voziti hkrati v obe smeri, vozijo dopoldne iz L'odmelca v Čepován, popoldne pa nasju'otno. Od Lokev dalje sva jo sekala precej urno, ker je naju neki infanterist postrašil, da so naši že odšli iz Voglarjev. Pot naju jo vodila mimo brigade, kjer je ravno svirala godba domobranskega peŠpolka št. 4. Poveljstva samega sva se ognila, da bi naju ne videl brigadir — ali smola — komaj sva prišla iz ovinka na cesto, pa bi se bila skoraj zadela v generala. Ne vem, če je kaj slutit ali ne, da sva bila „kontrabant" na dopustu; prav prijazno me je nagovoi'il : „Z dopusta ?" Takoj nato sva srečala nadporočnika Pleška, ki nama je povedal, da je naš polk še tu, a da odrine še tisti večer. Ta novica je pospešila najine korake. Mračilo se je že, lio sva prišla v Voglarje. Tu sem zvedel, da obdeluje Italijan naše postojanko s strahovitim artilerijskim ognjem. S tem se je pričela sedma soška bitka. Stotnije so bile že zbrane in vse je bilo pripravljeno za odhod. Učitelj in Znrka sta sedela pod orehom sredi vasi. Komaj sem ju utegnil pozdraviti, že sem moi'al sesti na kobilico in odhajati k pidkovnemu poveljstvu v Trnovo po povelje za> odhod. Ob desetih zvečer se je zbral ves polk v Trnovem in odkoi'akal proti Črničam, od tu pa skozi Uihenberg in Škrbino v vas Dogodki preteklega tedna. Avsti ijski-ogrski zunanji minister grof Hiiriaii je poslal 14. t. m. vladam sovražnih držav noto, v kateri predlaga, naj bi se v kaki nevtralni državi začela neobvezna mirovna pogajanja. Vojevanje naj bi se medtem ne prekinilo. O noti je obvestil tudi nevtralne države in sveto stolico. Vodilni državniki na Aiígleškem, Francoskem in v Italiji so takoj odgovorili in ponudbo odbili kot neiskreno, osrednjim velesilam da gre samo za to, da med zavezniki napl avijo zmedo in se odtegnejo vojaškemu obračunu, ki se je zaiel na bojiščih. Amerika je že naravnost odgovorila s kratko izjavo, da se a miru ne pogaja drugače nego na podlagi svojih znanih 14 mirovnih toćk. ~ Novoimenovani skupni finančni minister pl. SpitztMiiller je v svojem nastopnem govoru ra/vil svoj program in rekel, da se je glede Bo-sne in Heicegovine spoiazumel z ogi'skimi politiki. Prebivalstvu bo naklonjen. — Mažari so se lotili jugoslovanskega vprašanja, ki ga hočejo resiti v najkrajšem času. Bosna-Hercegov ina se . morata pripojiti neposredno Ogrski ali pa dobiti avtonomijo kakor Hrvatska; Dalmacija naj se pripoji Hrvatski, ki seveda ostane .^lejkoprej pod ogisko vrhovno oblastjo. Za ta načrt skuša sedaj pridobiti Hi'vate îj1 Srbe grof Tisza, ki te dni potuje po Hrvatskem in Bosni ter povsod konferira s politiki. — V Lvovu ^so zborovali poljski narodni demokrati pod vodstvom i»o.sl. di'. Glombinskega, Sprejeli so resolucijo, v kateri zahtevajo združitev vseh poljskih pokrajin v svobodno, popolnoma neodvisno državo z dohodom do morja; dalje pozivajo vse neodvisne poljske poslance, naj razšii'ijo in pogiobe zvezo z bratskinia narodoma jugoslovanskim in Češkiiti; končno ustanavljajo, da poljski narod z ogorčenjem zavrača prizadevanje veČine Poljskega kota za sestavo nemško-poljske parlamentarne večino proti slovanskim narodom. — Za združenje vseh slovaških političnih strank si prizadeva posl, Juriga, ki je v to svrho sklical shod, — Narodni svet in njegovi odseki so 16. t. m. zborovali v Ljubljani. Narodni svet je naprosil Jugoslovanski klub, naj zahteva, da pride v državnetn zboru kot prva točka na dnevni red mirovno vprašanje. — Na ljubljanski realki so nenadoma odstavili ravnatelja Gora, ki je bil v verskem in narodnem oziru objektiven in pravičen niož; namesto njega je imenovan zagrizen Nemec Swoboda. — Na idrijski realki so odstavili ravnatelja dr. Lončarja, kei' je deželnemu šolskemu svetu dopisoval v slovanskem jeziku. — Notarsko mesto v Brežicah je dobil Nemec dr. Winkler. — Na Koioškeni se je ustanovila nemška posredovalna družba za prodajo in nakup zemlje in stavb, da ne bi prišla v roke „tujih" fclLimeiitov, namreč Slovencev. — Na Ďeškem prepovedujejo shode; v Zagrebu so prepovedali ustanovitev srbskega lista „Otadžbina". — Društvo „Narodna galerija" se je dne 18. t. m. ustanovilo v Ljubljani; v odboru so zastopane vse slovenske pokrajine in stranke, predsednik je Ivan Zorman. — V Solnogradu so se 19. t. m. ' povodom enodnevnega demonstracijskega štrajka, ki se je radi nedostatnih prehranjevalnih lazmer vršil po vsej deželi, pripetili težki izgredi. — V Kutiiuniji se je začelo veliko gibanje, da se liumunija zopet pridruži ententi in začne vojno proti Če-tverozvezi. — V Turčiji so ogorčeni, ker je Nemčija v dodatnih jtiirovnih pogodbah priznala Batuiii Rusiji. — Položaj na Ruskem je naslednji: Na severu je 2U.000 mož zavezniških čet, katerim se je pridružilo 7000 Fincev in Rusov; na jugu ■ stoji proti boyševikom 50.000 kozakov pod poveljstvom generala Krasnova; na Kavkazu so se uprli boljševikoiu domačini; pri mestu Baku stoji 10.000 Armencev in Rusov in 2500 Angležev; na vzhodu je 80.000 Oelio-Slovakov iji kozakov, v vzhodni Sibiriji stoje Američani in Japonci. Boljševiske čete se morajo več aH manj povsod umikati, — Na italijanskem bojišču so uvedli Italijani 16. t. m. na gorah med Brento in Piavo veliko ofenzivo; tudi na planoti Sedmih občin in ob Piavi se vrše silni topniški boji. Doslej so naši odbili 7se napade. — V Albaniji so naši severno od Pojanov in v ozemlju Toniorja vzeli Italijanom več sel. — Na macedonskeni bojišču so zavezniki dne 15. t. m. napadlí na črti Sokol-Dobropolje-Vetrenik Bolgare in prodrli na ii5 kw široki fronti ter pomaknili bojno Črto nekoliko naprej. Bolgarom pomagajo Nemci. — Na zapadnem bojišču se boj za Hindenburgovo črto nadaljuje. Na par mestih je ententa napredovala. — Turki so zasedli Baku. Najvažnejše iebeiarjevo jesensho opravilo. Ko je z Malim Šmarnom paša minula, misli čebelar na pridelek, ki ga bo dobil od svojih čebel. Pri tem postopa lahko gospodarsko, navadno pa po starem običaju, da čebele svojega pridelka oropa in jih za plačilo še umori — z žveplom pokonča. Kaka surovost, zapravljivost in neopravičeno postopanje! Za plačilo^ da so se Čebele celo poudad in poletje neumorno trudile iii nabirale med in cvetni prah za svoje prezimovanje, pride neusmiljeni gospodar, ter iin\ odvzame ves pridelek in namesto, da bi jim vsaj življenje pustil, jih združil z drugimi panji, jih pomori. GospodarskoJ^dobro pttgodila svoje vloge, nekatere naje, da jih z bj a ob 6. nri slovesno skupno sveto obhajilo III. reda, sv. maša za III. red in vesoljna odveza. Ob 8. uri: Slavnostni govor s sv. mašo „Prezvišeni". Ob 10. uri: Pozdiav, izvolitev predsedrdštva in začetek zborovanja s sledečimi referati: 1.) Kratka zgodovina III. reda posebno še novomeškega III. redniškega okrožja, Č. g. Hafner Anton, kaplan v Do-brniču. 2.) Bistvo in namen III reda,*preČ. gosp. Šmidovnik Anton, duhovni svetnik in žnpnik v Prečini. 3.) Važnost HI. reda za sedanjost, preČ. g, Vovko Frančišek, župnik v Št. Petru. 4.) OrganÍKUcija ITI. rcida, f.. p. Pavel Potočnik, vizitátor IIL reda. 5.) Letna vizitacija, č.g.Kastelic Anton, kaplan v Šmihelu. 6.) Karitativno delo III. reda, preč. g. Rožnik Tomaž, župnik v Dobt niču. 7.) Kako se naj dvigne III. red na Slovenskem, preč. g. PlantariČ Josip, dekan v Trebnjem, 8.) Kako se naj jiripravimo na 7. stoletnico III. reda (1921.), |»i'eč. gosp. Pavlovčič Jakob, duh. svetnik in župnik na Suhorju. Zvečer ob 6. mi : Govor (preč. g. Porenta Jakob, novomeški kanonik) slovesen spomin smrti sv. Fiančiška, litanije Srca Jezusovega, zahvalna pesem, blagoslov in vesoljna odveza za nde 111. reda. K temu prvemu I Uredniškemu kongi'esti se vljudno vabijo vsi verniki posebno še udje III. reda celega novomeškega okrožja. Ker bodo stroški za pripravo zborovanja veliki, se bodo sedeži prodali in prostovoljni pri- in tja — posebno kadar je stotnik Orehek z bičem šviknil konja, da je mrha poskočila kakor besna in se zapodila v najhujši dir. Pričakoval sem, da se bom vsak hip prekucnil na tla, a padel le nisem. Lepo pa je moralo biti videti ta cirkus. Kakih osem se nas je gugalo na konjih, a vsak je bil po svoje neroden. ïjjiiti boji pii Ilndeni Logu. — Petnajst dni v peklu. Ko sem se 18. oktobra vrnil s štirinajstdnevnega rednega dopusta z Dolenjskega, sem našel svoje ljudi v vasi Mali Dol. Tovariši so mi pripovedovali, da je imel naš p/ilk zadnje dneve hude, a sijajne boje in ji/prejcl najvišja priznanja. Veliko izgub je itiiel invi bataljon, a še veČ je tipel drugi. Naslednji večer je odkorakal naš bataljon iz Malega Dola skozi Ôkibiiio, Lipo, Temnico v neko dolinico jugovzhodno od Kostanjevice kot iirigadna rezerva me.sto drugega bataljona, ki je odšel v postojanke. Nekaj besedi o vaseh, skozi katere smo koi'akali. Škrbina je še prav malo poškodovana. Lipa je nekoliko bolj, a Kostanjevica je popolnoma zdrobljena. V vasi ni več hiše, ki bi imela streho — vse do tal porušeno. Cerkev je popolnoma podrta, poktipališče pa razrito, da je strah videti. Bog ve, koliko let pokopane mrliče, oziroma njihove kosti, so spravile gianate na površje. Noč v dolinici je bila kaj neprijetna. Ubogi ljudje so bridko občutili nioft kraške boi'e. Podnevi jih je sobice nekoliko oživilo, da so kakor nu'avljinei mrgoleli po dolini. Jesti nismo dobili ves božji dan, ker radi močnega obstreljevanja ni mogel nihče iz dolinicn i" nihče notri. Menažo smo dobili šele zvečer, potem pa je bataljon odkorakal v postojanke v niajlnio dolinico kakih sto korakov južno od Hudega Loga. Tu sta dve majhni kaverni in več barak. V manjši kaverni se je naselilo bataljonsko poveljstvo, moštvo (rezerva) pa v barakah in v drugi kaverni. Dve kompaniji sta zasedli sti'elne jarke pred Hudim Logom, eno kompanijo pa smo poslali k di'ugeniH bataljonu kot rezervo. spevki IivaleŽno sprejemali. Vstopnice se bodo dobile v zakristiji incd 9 dnevnico sv. Frančiška, lii se prične v sredo zvečer ob 6. uri. — Vodstvo TIT. reda sv. Frančiška. Z novomeške gimnazije. Novo šolsko leto se je přiřítilo zadnji četi tek, 19. t. ni., s slovesno službo božjo v frančiškanski cerkvi. Vj)isal(i se je v I. razred 74 učencev + 3 privatistke, v II. razred 29 + 12, v m. razred 22 -f 3, v IV. razred 24 + 2, v V. razred 17, v VI. razred 12, v VIT. razred 11+1 iu v VIII. razred 5 + 2, skupno 194 učencev in 23 učenk. — Pričakovati je, da odobri c. kr. deželni svet paralelko v I. razredu. Učnih moči na zavodn je poleg ravnatelja 10 profesorjev in 1 suplent. Poročil se je v èinilielu pri Novem mestu 22. t. m. g. Lndovik Papež, zasebni nradnik in hišni posestnik v Novem mestu, z gospodično Ano Bayer iz Žabje vasi. Obilo sreče! Ztato poroko bosta obhajala iia tiliem v krogu svojili doiiiačili, na sv. Mihaela dan v Šmilielu Jos. Knafelc in njegova žetia Terezija, rojena Jakše iz Dolenjega Kronovega, fara Belacerkev. Obadva sta rojena leta 1846. Želimo jima, da bi dočakala v zdravju še demantno. 0(lIikovar\je. 2 vojaškim zaslužnim križcem 3. reda z vojno dekoracijo in meči sta bila odlikovana v vojni padla poročnika Josip Hude, Črnovojniškega polka št. 27 in Janko Muha, goi'sk. strelsk. polka št. 2. V prerani grob je morala v Novem mestu ga. Ivana Cigler, soproga Čevljarskega mojstra. Zbolela je za pljučnico in je 21. t. tn. iinn'la, stai'a 46 let. Prizadeti družini iskreno sožalje! Blagi pokojni večni ]'aj ! Umrla je 25. t m, v Novem mestu po kratki nmkapolni bolezni, v starosti 27. let, gospa Zoiija Noth rojena Kobć, soproga računskega podčastnika. Pogreb je danes ob 5. uri popoldne. Blagi ranjki sveti večna luč! Cenjeni obiteyi naše sožalje! Umrla je 20. i. m. v Novem mestu ga. Marjeta Fido, vdova vi'liiai'ja, vsled oslabelosti in starosti stara 83 let. Naj v jiiiru počiva! Umrl je v rezervni boUn'šnici Usmiljenih bratov v ICandiji vojak Anton Berce, svak zastopnika pivovarne „Union", gosp. Bajerja v Rudolfovem. Dobil je iz Albanije kratek dopust, a žali Bog, je že na potu zbolel in jnoral, namesto k svojim sorodnikom, v bolnišnico. Pogreb je bil v torek, dne 24. t. m. na pokopališče V Šmihelii. Naj mirno počiva v Gospodu ! Smrtna kosa v cesarice Elizabete bolnici v Novem mestu. Dne 22. t. m, sta umrla za jiljučnico 19 letna Ivana Šribar, dekla iz lialc pii Ki-škem in črnovojniški delavec Franc Eîgler, doma iz Barringena na Češkem. Večna InČ naj jima sveti! Za slepe vojake. Mesto venca na grob iniirlega C. ki', okrajnega sodnika Martina Zivitter .so darovali sodniki c. ki', okrožnega ter okrajnega sodišča v Rudolfovem skupno s prvim drž. pravdnikom „Deželnemu skladu za oslepele kranj.ske vojake v Ljubljani" znesek 120 K. Za mestne reveže so darovali povodom razdelitve drŽ. begunske podpore: UdovČ Apolonija 4 K; Koršič Lucija 5 K; Bovcon Marija 2 K; Košuta Marija 2 K. — Najlepša liviila! Ljudskošolske vesti. Bivši začasni učitelj v Babnem polju Anton Gašparin je imenovan ifa začasnega učitelja v Iškivasi. Za zaČasim učiteljico v Snhorjii je imenovana Vida Božič. Suplent Ivan Vanič je imenovan za začasnega učitelja v ICrškem. Začasni učitelj v Tržišču Anton Brodnik jc prestavljen v Kostanjevico, A^'aleniina Bučar pa je imenovana za supleniinjo v Ti'žiščii, Za slovensko menzo na Dunaju. Izgube, ki jili je zadala svetovna vojna vrstatn slovenskega izobražeiistva in posebno slovenskeiiui dijaštvu so ogromne. Narod brez izobraženstva, je narod brez bodočnosti. Neznosna draginja in težave aprovizacije groze Že itak ubožneniu slovenskemu visokošolskemu dijaštvu, ki mora študirati v tujem 'mestu, da ne omaga v težkem vojnem času na potu do svoje izobrazbe. Gre za našo bodočnost! Zato se je po;t pokroviteljstvom gospe županje Franje dr. Tavčarjeve in gospodične Cilke Krekove ustanovil odbor za slovensko menzo na Dunaju, kjer študira sedaj večina slovenskih visokošolcev, da jim preskrbi po ceni in zdravo hrano, ter tako omogoče dijaštvu študij v petem vojnem letu na Dunaju. Obračamo se do požrtvovalnosti vseh slovenskih javnih korporacij in posameznih dobrotnikov z nujno prošnjo za prispevke, bilo v živilih, bilo v denarju. Darila v živilih zbira gospod Fran Žni-daršiČ, stud. med. Ljubljana, Valvazorjev trg 6 — prispevke v denarju gdč. Elza Sossova, stud. med-Ljubljana, Mestni trg 19. Odbor za slovensko menzo na Dunaju. „Španska bolezen" je še vedno v Novem mestu in v okolici. Zato se svetuje vsakomur, kdor jo občuti, naj se vleže. Kaj rada se ji pridruži pljučnica, ako se zanemari. Pretekli teden so bili zopet v mestu samem trije smrtni slučaji vsled l»ljučnice. Marsikje bolezen ovira obratovanje, tako se je moi'ata knjigarna „Urban Horvat" na mestnem trgu za nedoločen Čas zapreti. Narodni svet. V jiondeljek 16. sept, je imelo predsedstvo N. S. sejo, na kateri se je razpravljalo o tržaškem vprašaigu, Istega dne se je posvetoval finančni odsek N. S. o pridobitvi denarnih sredstev za N. S. in aprovizačni pododsek, ki se je bavil z ustanovitvijo organizacije za nabavo živil, posebno za Primoisko. V torek 17. sept, je imel sejo organizačni odsek, ki se je pečal z ustanovitvijo okrajnih in krajevnih odborov N. S. ter ustavno-upravni odsek, v katei'em so se razmotrivala aktualna upravna vprašanja. V sredo 18. sept, je zboroval gospodarski odsek, ki se je posvetovai o zbližaiiju slovenskega zadiuž-ništva, o čemur se bodo obvestile eentrabie zadj'užne organizacije. Svarilo pred podpiranjem dezerterjev, vojakov, ki prekoračijo dopust, in oseb, ki se odstranijo brez dovoljenja od vojaških krdel. Ker se radi nepoznanja nezakonitih kazenskih določb večki'at podpira dezer-terje na ta ali oni imčin, zlasti da se jih prikriva, se občinstvo opozarja, da je tako l)odpiranje liudodelstvo po § 220 kaz. zakona in da ima za posledico ječo od 6 mesecev do 1 leta, pri obtežiinih okol-nostili pa težko ječo od 1 do 5 let. — Vsako podpiratrje onih vojakov pa, ki si lia svojo 1'oko podaljšajo vojaški dopust, ali pa oseb, ki so se samolastno odstranile od svojih vojaških krdel, bodejo v bodoče brezobzirno kaznovale po merodajnib zakonih politične odnosno policijske oblasti. Da se onemogočijo hudodelstva, kot tatvine, ropi itd., katere so zvršili v zadttjeni Času zlasti pogosto dezei'terji, se občinstvo v lastno korist poživlja, da krepko podpira oblasti pri izsleditvi dezerterjev in drugili sumljivih oseb, ki se potejiajo okoli v vojaških uniformah, in jih brez vsacega ozira ovadi. Slovenska družina. Prvi slovenski družinski list izide v nekaj dneh. List bo jirinašal izvirne povesti, črtice, pesmi, poučne spise, zanimive potopise, opise raznih tujih in domačih krajev in narodov, tako da se bo bralec \takorekoČ igraje, sebi v zabavo veliko naučil. Prav posebno opozarjamo na znameniti glavni i'oman slavnega špan.skega pisatelja P. I. Coloma: Kraljica mučenica. Ta veliki zgodovinski roman, ki je preveden že v vse svetovne jezike, obdeluje življenje nesrečne škotske kraljice Mai'ije Sttiart in nje strašne sovražnice angleške kraljice Elizabete. V tem romanu bo čitatelj kakor v bogati, pestri sliki gledal zgodovino 16. stoletju, boj med pravico in krivico, boj med katoličuíistvom in*krivo-vero. Poleg tega bo list prinašal igre za naše ljudske odre, vesele povesti, kratko-Èasnice, smešnice, uganke, skakalnice, rebuse in drugo podobno blago, tako da bo tudi za smeh in kratek Čas poski bljeno. Hkrati bo vsaka številka bogato okrašena z zanimivimi slikanu', zlasti z umetniškiiiii sta-rejšili in novejših časov; važnejše slike bodo tudi raiiložene, da bo vsakdo lažje razumel njih vsebino, pa tudi njih umetniško vrednost bolje spoznal in se tako učil. Zlasti veliko pozornost bo list obračal na proizvode slovenske umetnosti. Vse, kar bodo naši umetniki dobrega ustvarili, bo list poizkušal v podobi predočiti in primerno pojasniti. Seveda tudi naše gospodinje ne bodo pozabljene, kakor tudi gospodarji ne, ki bodo dobili marsikak pouk in pojasnilo. Zato bo list potreben vsakemu Slovencu, ki želi izobrazbe; brali ga bodo radi vsi, izobi'aženci in kmetje, naši dijaki in preprosti fantje; zlasti pa bo postal prava zakladnica za naše družine, ki jih bo uČil, jim nudil obilo zdrave duševne hrane, poštenega razvedrila. Prav posebno dobrodošel bo našim društvom in knjižnicam, ki tako zelo potrebujejo veliko dobrega berila. Kratko rečeno: Ni ga Slovenca, ki bi mu list ne bil v veliko korist. Zato ga vsi naročajte, dokler je še kaj številk na razpolago. Slovenska družina stane za celo leto 24 kron, za pol leta 12 kron, za Četrt leta 6 kron, posamezna številka 1 krono 20 vin. Naroča se pri upravi „Slov. Družine" v Ljubljani, Katoliška Tiskalna. Kdor ne zmore naenkrat 24 kron, naj naroči samo za pol, ali le za Četrt leta. „Slovenska Družina" izhaja po dvakrat na mesec, to je 15 in 30. vsakega meseca. Vsaka številka bo imela po 24 strani. Na leto torej velika, debela knjiga. Oe bi se te povesti, spisi, igre itd,, izdale v posebnih zvezkih, bi morale stati vsaj trikrat toliko, kot stane cel letnik. Zato pa, novi naročniki, hitite, stari naročniki „Ilustriranega Glasnika", ki se je prelevil v „Slovensko Družino", nam pa vsi zvesti ostanite iu nam še novih prijate^ev pridobite. „Slovenska Družina" se mora brati v vsaki slovenski družini. Kranjskemu učiteljstvu. Nujno se svetuje učiteljstvu vseh okrajev na Kranjskem, naj vpelje, ako še tega ni storilo, za vsak okraj svojo aprovizacijo, četudi je že zdaj morda deležna kakega priboljška, ki pa ne zadostuje, da bi se moglo učiteljstvo preživljati, kam še, da bi moglo svojo službo uspešno opravljati. Vpeljava apro-vizacij v posameznih okrajih naj se objavi v „Slovencu" in „Slov. Narodu." Ko se aprovizacija splošno vpelje, se bo sestavila deputacija za vse okraje, in (a bo gotovo dosegla to, kar učiteljstvo neobhodno potrebuje za svoj obstanek in v blagor šole. V objavi naj bo naveden predsednik apro-vizačnega odbora. Nemudoma na delo! Strašna nesreiia v WÔlIersdorfu. Dne 18. t. m. je v municijski tovarni v Wollers-dorfu v objektu št. 8, kjer se izdeluje smodnik, nastal nenadoma požar, ki je v hipu objel celo poslopje. Izmed 500 tam zaposlenih delavskih moči so jih je rešilo komaj par desetoric. Vsi drugi so zgoi'eli ali se zadušili. Razen težko ranjenih se ceni okoli 400 mrtvih, med katerimi je pretežna večina žensk. Pogled na kupe sežganih trupel je strašen. Vojaške in civilne oblasti so delale s polno paro, da se jim je posrečilo omejiti požar samo na ta objekt. Ko bi požar objel bližnja skladišča municije, bi bila nesreča še neprimerno večja. Ves obrat so za par dni ustavili. Zdravilo proti španski bolezni. V zdravniškem listu „Wienei' klinische Wo-chensclirift" objavlja zdravnik dr. Marković, da se mu je posreČih) najti zdravilo, s ka- ' terim se španska mrzlica oilpravi v 24 urah. Bolnik mora takoj, ko nui začne rasti vi'o-čina, vzeti 0-3 do O G grama kalonela in vsakih 4 do 6 ur nato pol grama aspirina, pomešanega z enim decigramom kofeina. To zdravilo se sme jemati samo po zdravniškem navodilu, ker so slučaji, v katerih lahko postane kalomel zelo nevaren. Odmev na mirovni Burianov predlog. Zedinjene države in Italija sta odklonili Bin'ianovo mirovno ponudbo. Wilson je odgovoril, da more severo-ameriška vlada datt na avstro-ogrski jMedlog samo en odgovor. Vlada Zedinjenih drŽav je Že opetovano s polno prostodušnostjo označila pogoje, pod katerimi bi Zedirrjene države bile pripravljene stopiti v mirovna pogajanja. Radi tega se noče pečati z nobenim konferenčnim predlogom o zadevi, glede katere je že jasno označila svoje stališče. Italija je odgovorila dne 19. septembra, Italijanska nota pravi, da je avstrijska ponudba nesprejemljiva. O najvažnejših pogojih, na katere bi se naj naslanjal mir, ni avstrijska nota omenila ne besedice. Iz teh dveh govorov je jasno razvidno, da vstraja Atnerika pri svojih znanih zahtevah. Najvažnejša točka teh zahtev je, Avstrija in Nemčija morata dati vsem narodom pravico samostojnosti in samoodločbe. Dokler teh in sorodnih pogojev ne bosta izpolnili, se Amerika in z njo zvezane države niti ne marajo pogajati. Kurent. Izšla je 3. številka „Kurenta" 8 sledečo vsebino: Damir Feigel: Soba št. 69. — Manica: Največji blagoslov. — Ferdo Plemič: Pravnice za odrasle. 4. O odseku za ljudski blagor. ~ Bahuu: Valeji. — Jože Plot: Politika gospoda Matevža. Ustrezi vsakemu! Tudi mecen. Pozor na papirnato blago! Izpremeiijene vrednote. Napačno razumel. Za naše gospodinje. Nataknost. — V prilogi: Njegova zadnja Želja. Neverjetni Tomaž. Narobe svet. Pozna jo! Veilno „nobel". ■—■ Listnica uredništva. — Slike: Maksim Gaspari; Naši zvonovi, Homatije v Rusiji. — Fr. Podrekar: Sedem kranjskih Švabov, ali „joj tebi Korošec". „Durchhalten" ! — Areh Sinrekar; Razžaljeni berač. Slovenske titulai'ne žene in neveste madžarov. Gospod sodarski pomočnik jeseni 1918. „líurenť' velja do konca tekočega leta 10 kron in se ga naročuje v upravniŠtvu „Kurenta" v Ljubyani, Stari trg 19. Vsem gg. Mihelam in Mihom najiskrenejše čestitke k nedeljskemu godovanju! Hišo Kje, z lepim vrtom in krasnim razgledom, v Novem mestu, se da takoj v najem, pove upravništvo Dolenjskih Novic. Gospodarstvo. Konjerejoi, važno ! C. in kr. ministrstvo bo tukaj prodalo večje število dobro rejenih brejih kobil za ceno otl 3000 do 5000 K. Te breje kobile se bodo pt'odale samo konje-rejcem. Prosilci za take breje kobile moiajo prinesti od občine potrdilo, da se že več let pečajo s konjerejo in se lahko zglasijo vsak dan v pisarni c. in kr. razpečevalnice vojaških konj na glavnem trgu št. 45. Konje-rejce se na to opozarja. Sladkor bo še enkrat dražji. Z Dunaja poročajo, da se bo cena sladkoi'ju najbrž malone podvojila ter bo stal kilogram sladkorja približno 3 K. Nabiranje žira. Ker je letos žir (bukvice) dobro obrodil, je treba, da ga pridno nabiramo. Žir daje prašičem in goveji živini izvrstno močno klajo, ki ugaja zlasti pri pitanju. Žir daje pa tudi prav dobro olje porabno za jed in svečavo. Letos utegne biti tudi dosti polhov, ki dajejo izvrstno pečenko in prav tino kožo, ki je danes posebne vrednosti, naj se rabi doma ali pa proda. Preskrba s krompirjem. Kakor se nam poroča, namerava c. kr. urad za ljudsko prehrano v najkrajšem času, politična deželna oblastva pooblastiti, da dovolijo pod gotovimi pogoji lastno preskrbo konsumentov s krompirjem do gotove najvišje cene, ki se bode pozneje določila, Ker se bo na ta uaiin (Ifžaviiiiii potom zagotoviîa skoi'ajšiija ill zadostna preskrba konsiiiiiKiitov s krotn-pirjeiii, odpadejo g tem deloma draga tilio-tapska potovanja, deloma se bo pa tudi lui ta naiiii zabranilo, da konsumentje ne kupujejo v tihotapski kupčiji nezrelega krompirja, ki ae lahko in hitro pokvari. — C. kr. okrajno glavarstvo v lindolfovem. Due Érííni listini podouine Reissisov, posestnitiDu moItrattošliB m^lm. Spisiil Ivan Stiikksu. Rodoviiia Rciasigov je dobila posestvo Moki-onog okoli leta 1680, ko se je oženil Kraiic Ernest baron Heissig z Marijo Izabelo .Tudito, hfierjo baronice Marije Mai-garete Kiijzelj, vdove izza barona Ivana Danijela Kajzelja, posestnika Škrljevega in Moki'onoga. Rfíissigi so imeli svoja posestva na Malem Štajerju ter so se pisali baroni Sladke gore, Pilštajria, Drenika, Stniioia, Loke, Turna pod Rajhenbtirgom, Mokronoga in Škrljevoga, dasi Škrljevo ni bilo nikdar njihovo posestvo, kajti to graSÈino je dobila druga hfii Marije Margarete Kajzelj Judita Terezija, ki je vzela v zakon barona Russensteiria, posestnika Ilmelnika. Tako so se preselili Reissigi v Mokionog, kjer so ostali posestniki grašiine in kot. taki tudi -vrhovni oblastniki tiga Mokronoga. Ker so imeli gospodaj'ji mokronoškc graščine tndi pravico s ti'žani voliti in prezentirati nmki'onoškcga Župnika, so bili v vedni dotiki s cerkveno oblastjo ter skrbeli zajedno s tržani za vzdrževanje cerkev in duhovščine. Moki'onoški župniki so imeli takrat slabe dohodke, kajti župnija je bila majhna ter štela leta 17^3 samo 300 dnš. Od RcliCrenburgove ustanove so imeli letnih 50 gold., eno njivo, ter tretjino desetine v Župniji, pa en vinograd v Malkovcn. Galov beneficij pj'i oltarju Matere Božje so uživali po navadi drngi duhovni — tako leta 1737 Vincenc Mlakar, župnik šentjernejski — a službo beneiicijata je opi'avljal tedanji mokronoški grajski kapelan Mihel Vi'ltoviiik Ka neznatno plačo (Novomeški kap. arliiv fase. XXTX. B. Nro. G). Kakor vse ostalo tako je moralo biti tudi stanovanje mokronoškega župnika siromašno. Stanova! pa je taki'at župnik v samem Mo-ki'onogn v biižini župnijske cerkve. Da se postavi ti'škemu dnhovnenm pastirju dostojen domec, je podaril leta 1721 Karo) ,Tosip Danijel gi'oi Reissig — takrat so bili Reissigi že grofi — svoje zemljišče za stavbišće žiipnijskega dvorca župnijski cerkvi sv. Tilna pod pogodbo, da se bej'e zanj in y^a njegovo rodbino vsako leto ena maša. To zemljišče se je nahajalo blizu švabskega dvorca (bei dem schwabischen Hof). To je bila nekdanja grajska hi.sa pod staro šolo na glavnem trgu^ravno naproti župnijski cerkvi. Omenjena listina je izdana dne 7. jul. 1721 s podpisom in pečatom grofa Reissiga. Napisana je v nemškem jeziku na poli papirja ter je dobro ohranjena. (Fasc. XXIX, 13. Nro. 3. ťrepis v moji zbirki.) Župni dvorec se pa vendar ni zidal na poklonjenem stavbišča. Takrat je bila že zaslovela dalefS na okrog božja pot na Žalostni gori in dohajalo je vedno veČ ljudstva ria to posveieno mesto. Bilo je vsled tega potrebno, da se opravlja služba božja pogostoma na Žalostni gori. To je prisililo duhovnike, đa so si izbrali mesto za prebivanje izven trga, da bodo bliže novemu svetišču. Določeno je bilo za to mesto pod samo Žalostno goro, odkoder jim ni bilo daleč niti v trg niti na goro, Moltronoški tržani s tem seveda niso bili zadovoljni, ker jim je bilo vendar predaleč hoditi k službi božji na goro mesto v trško župnijsko cerkev posebno kesneje, ko ni bito več grajskega dfjhovna pri mokronoški gi'aščini. Tržani so se večkrat radi tega pi'itoževaii pri višji duhovski oblasti v Novem mestu, kar pa ni nič pomagalo (Novomeški kapii.eljski arhiv fasc. XXIX. B. Nio. 11). Pod goro je stala cerkvena hiša, kjer so sfanovali diihovniki, odkar so se preselili iz trga. Toda ta hiša je bila taka podilija, da so jo morali slednjič popraviti ali podreti. L. 1736 so začeti s popravkom. Posiopje pa je bilo slabo osnovano in še slabše urejeno. V vizitacijsltem zapisniku iz leta 1797 je zapisano, da bo treba Še lUOO gold., preden bo vse dogotovljeno. (Novomeški kapiteljski aiJtiv ťasc. XXIX. B. Nro. tí.) Ves hrib, kjer je stala na vrhu cerkev Matere Božje in na podnožju cerkvena hiša, je bila zajedniška lastnina rodovine Reissigov kot posestnikov mokrotioške graščine in trga Mokronoga. Da se vzdrži božja pot, je izročil Karol Josip Danijel grof Keissig v sporazumu z moki'onoški tni tržani cerkvi Matere Božje Žalostne že poprej darovani hrib za vse čase v pravo last ter izdal glede tega posebno darilno pismo, ki se je ohi'anilo v novomeškem kapiteljskem arhiv«. Pod kakšnimi pogodbami je bil darovan ta hrib cerkvi Matere Božje, nam ni znano, ker .se prvo darilno pismo ni ohranilo, v drugem pa ni o tem nič omenjeno, Darilna listina je izdana 3. jan. 1750 s podpisom in pečatom grofa Reissiga v nemškem jeziku na poli papirja. Od zunaj je napis: Donatio montis, supra quem aediílcata est eccleaia beatae M. V. Dolorosae a Domino Comité a Reissig et oppido Madepediensi eidem Ecclesiae facta san potins deuuo coniir-mata 1750. (Podarilo hriba, na katerem je sezidana cerkev blažene Device Marije Žal{)stne po gospodu grofu Reissigu in obzidanem mestn Mokronogu isti cerkvi učinjeno ali tembolj iznovič potrjeno.) Listina se je ohranita v novomeškem kapiteljskem arhivu s podpisom in pečatom Karla Josipa Danijela grofa Reissiga v nemškem jeziku na poli papirja (fasc. XXIX. B. N)'o. 9. Prepis v moji zbirki.) Podpis in pečat mokronoškc trške obćine na tej listini pa je izostal iz nam no-poznatega razloga. Sedanji župin'jski dvorec pod Žalostno goro je na novo sezidan v tridesetih letih preteklega stoletja, ker 1. 1736 popravljena cerkvena hiša ni bila nič več pripravna za stanovanje. Tudi kaplanija je bita s početka v samem Mokronogu, kasneje pa zunaj Mokronoga na levo ob cesti, ki vodi pod Žalostno goro na Trebelno, kjer je bil zasajen lep gabrik za senco. Zdaj stanuje kapelan v župnišČu. Raívedriío. Znamenje časa. A: „Kaj praviš prijatelj? Živeža nimam nič več, ne jaz, ne moja Ženal Jaz bi zamenjal svojo ženo za živež, ker druzega nimam, za denar pa se itak nič ne dobi." — B: „Ne bo šio I Preslabo blago! Ženske nihče ne vzame za živeŽ! Več uspeha bi l)ilo, ko bi zamenjavale ženske moške za živila!** Odkritosrčno. Hišnik reče dijaku, če mu ne bo pretežavno hoditi ponoči v četilo nadstropje. Dijak mu pa odgovori: „Ne bojte se! Oe bom iirišel ponoči domov, bom oldežal že v spodnji veži!" Dobro zdravilo, Profesor vpraša kandidata medicine; „Kako bi vi svojega vsled pijače nezavestnega tovariša spravili k zavesti?" —- Kandidat: „Na uho bi mn zakričal, da ga čaka pismonoša z denarjem." Zakonska nezadovoljnost, Zet: „Povejte mi ljubi tast, zakaj me niste vun vrgli, ko sem hodil snubit vaŠo ličer?" — Tast: „Ker smo vsi komaj čakali, da bi jo kdo odpeljal!" Pri vojakih. Korporal: „Čičelič, zakaj dvignete pi'i prisegi tri prste?" — „Zato, ker sem pri tretji kompaniji!" Iz domače hiše. Jernač: „Ali vidiš, Jože, — oče jé, kakor medved!" — .lože: „On pa tudi dela, kakor vol!" Zahvala. Till vs(3 iiiiiogolirojne dokaze iskrenega aoEiitjii ob prcbridki izgnbi našefja prt;ljubeg'a soproga, očeta, itd., gospoda Davorin-a Zwitter-ja C. kr. olii'iijuega sodnika izrekamo rscm najpriarCiiejSo zalivalo. Posebuo se Se Kiibvaljujemo mil, gosp, jíroštu dr. Elbcrtii, preËastiti duLovšCiui, gg. Usimijeuiin bratoui, eeujeucmu uradtiiStv«, naSitn dobrioi sosedom iii vsem dragim prijateljem iu ziianecm, kateri so od blizu iii daleč priliiteli izkazat našemu blageiiiti pokojiieaiu slcdtjjo čast Riidoifovo, ai. oeptMibra 1918, Žalujoča rodbiiia Zvi^itter-jeva. Čudna potrebščina. A: „Kako, da danes piješ, ko ni tvoja navada?'' — B: „Eno upanje sem pokopal in pijem po-grebščino!" Spoštljiv odgovor. Ko je nemški cesar na lovu streljal na zajca, vpraša logarja: „Ali nisem zadel zajca?" — „Ne," odgovori logar, „Vaše veličanstvo ga je blagovolilo pomilostiti !" Ukor. „Nikar ne govorite takih pri-smodarij! Jaz tudi včasi kako ^.neumno bleknem — pa vsaj prej pomislim!" Priporočilo. Gost, ko se je najedel: „Gospod gostilničar, plačati niniam s čim, toda vašo gostilno bom povsod priporočal. Vaša kuhinja je izvrstna!" Kratko pa dobro. Gospodar: „Jaz vas vzamem v službo. Plača sto in petdeset kron na leto, prosta hrana iu stanovanje v petem nadstropju." -— Tujec: „Hvala! Stanovanje previsoko, plača prenizka !" Dober odgovor. Martinek: „Oh, Re-zika, noč in dan o tebi sanjam!" — Ona: „Zatorej si tako zaspan!" Težko določiti. Hlapec: „Oštir pravi, da sem govedina, grof pa, da sem osel. - HotlB hrzQparilniiiB, hotlB za Trst, 18..pSf'Gs'Tf'B 69 žflanjBliuliD, stiskalnice za vino in —-—7--- sadje, stedilniliB, žBiBzne peči, Prostovoljna ^^ gj^^g ^^gjg^ drazDa lova za zidarje, liouačB,liIjuiíarjB, Ím»":' mizariB, WBparjB, žico, poclnhano ob 10. uri dopoldne v Vavti vasi. Zbirališče II OSPOjO, SflHIOliOlniCB, zbibzob m maoajne, noriaB I^iudska posojilnica v Ljubljani. 2fl ŽÍUÍIIO, HllllîlîjSliB tSllÎniCB. Prîstavnika (majarja) hullinjshO OPOdjB in dPUgDŽB- družino ali brez, takoj rabi pristava IBZIIÍIIO, SBSQIIïB ZQ VÍnO 111 Izjava. Podpisani i/javljam, da je bilo vsako sumniČenje neresnično proti gosp. poStnemu oticijahi iia c, kr. poŠti v RudoUbveni, gosp. Orestes Borisu zaradi 10.000 kron, katera svota je manjkala pri izplačevanju begunske podpore meseca febrniirjii 1.1. v občini Prečna, ter je g. otiiiijal v tem onim popolnooia neduižeii in vse Časti vreden v svojem uradovanjn, ker sedaj sc je dognalo, da sc je ista svotn premalo nakazala ter se je isti znesek sedaj že županstvu povrnil. Županstvo PreCna, 18. aeptpmbrtt 1918. Anton Turk. Državno izprašana učiteljica Hilda pl. ZHUBER príčnB s poucBiîanjBiii jBzihov meseca oktobra. Prijave se sprejemajo 1. oktobra od 2. ure popoludne naprej v Rudolfovem, Glavni trg 64. Daj nam mir, Gospod! Pesem zn trt ženske glasove in orgle — se dobi pri S. ravnatelju A. KOSI-ju, SredlSfe (štaj.) Partitura 80 li, pevska part. 30 h. SrebrniČe pri Novem mestu, IščBm v nojBm eno srednjBVBlo ali dvB monjši sobi za pisorno. Kdor lui isto prCNkrbi, dobi takoj tO K uufii-ade. — Naslov pove in prijaznosti upruviiištvo ])«I. Novic. BRATJE SCHÓN Dunaj I., Fischerstiege Nr. 8 priporoča svojo bogato zalogo : goIanterilsiiBgfl : 11 [i IJB no debela trgovcem. [n Zastopnik: losip KLEINDÍENST, Rudolfovo, upravništvo Dol. Novic. giimijBVB cBui - dobavo ÍI. Sušnili, trgoPBc v Ljubljani. IMU cesto št. Zl. RAZGLAS. Oskrbništvo Komende n. v. r. v Metliki naznanja, da bode dajalo na 6 let v najem svoje travnike in vrtove, dne 5, oktobra 1918 od 9. ure naprej v Križevski vasi. Oslirbuištvo u. T. r. v Metliki, <3ne 21. septembra 1918. Fer lionisliiii plolit zamenja za živež. — Kdo, pove