»tftaii« ulafatM ¥ gotovini. Mnla vsak ler«kv (elrtok In soboto. ......-............ ■■ Sil — H ■ ■ ■■ I Cono posamezni it. Din -USI. TRGOVSKI UST _ -v 3- ČASOPIS ZA TROOVINO, INDUSTRIJI ■ > ... fetttafttvo Ir aprevirtStvo J* v Ljubljani, Gradišče 5t. 17/1. — Dopisi se n« vračajo. — Št. pri čekovn . urada v Ljubljani 11.953. — Št. telefona 552 Inrolnhu m ozemlje SIMI: totno D M—, za pol leta D 45*—, za četrt leta D 2250, mesečno D 7 50, za Inozemstvo D 120'—. — Plača in to« se v Ljubljani LETO V. LJUBLJANA, dne 30. decembra 1922. ŠTEV. 152. Srečno in veselo ISovo leto želi svojim naročnikom in prijateljem uredništvo in upravništvo „TRGOVSKEGA L!STA.“ Ob novem letu. Star običaj je, da se ob prehodu . iz starega leta v novo leto delajo bilance. Tudi mi se držimo tega običaja in pregledamo v mislili dogodke preteklega leta. V političnem osvobojenju svojega naroda vidimo izpolnjeno tisočletno željo naroda. Radost nad dosego te-ga cilja nam daje voljo in moč, da nadaljujemo delo za gospodarsko osvoboditev svojega naroda. Ni pa krivda naših gospodarskih in pridobitnih krogov, ako v tem delu nimamo uspeha takega, ka-koršnega želimo in kak or snega bi morali imeti. Preteklo je zopet eno leto, ali naš narod stoji v političnem in gospodarskem oziru tam, kjer je bil pred leto dni. Nočemo reči, da je celo nazadoval. V naših srcih ni zlobne kritike, ne zlih želj glede bodočnosti našega naroda in naše države, zato se naše odkritosrčne in nepristranske besede naj ne smatrajo za izliv lakih. Vemo, da je ostalo ogromno škode v naši novi državi po svetovni vojni, vemo, da smo morali pievzeti mnogo grehov propadle Avstrije, srečne in nesrečne posledice njenega propada, vemo, da smo dobili kot dedščino golo zemljo in gol narod, smo morali napraviti vse iz novega, vemo. da je drugje še slabše, kot pri nas. Vse to vemo in vendar rečemo, da bi bilo pri nas lahko mnogo boljše kot je,. Ni se delalo za gospodairsko ureditev zemlje. Naše prometne razmere so naravnost obupne, naše notranje razmere še vedno čakajo na mojHtersko roko, da bi jih spravila v pravi tir. Z našo valuto so se delali eksperimenti, polni izgub za naše gospodarstvo. Posebno trgovina je pretrpela radi teh eksperimentov naravnost ogromne izgube. Razvil pa se je strankarski boj pod devizo centralizma, federalizma in še drugih takih izmov«. Premalo pa je del&vcev, kateri se trudijo, da odstranijo razlike in medsebojno odtujenost, katero je zaneslo med naša plemena tisočletno gospodarstvo tujih tlačiteljev, da združijo gospodarske sile treh plemen v gospodarsko enoto v izgradbo velike in mogočne državne stavbe, Jugoslavije, v kateri bi rastlo blagostanje in zadovoljnost. Vse stranke so udeležene na razdirajočem delu! Preveč je pa-lilcev strasti] plemenskega separatizma, preveč poglobovalcev razpok, katere je napravilo med nami gospodarstvo tujcev. Koliko pa jih je, ki iščejo vezi in proporcije med produkcijo, delavno silo in kapitalom, da bi vse te tri sile združili v skupno delo za izboljšanje našega gospodarstva? Ali ni naša narodna skupščina zapravljala in ubijala dragoceni čas z. nedelavnostjo in s strankrskimi prepiri. Z mirnim in poštenim delom ne mor?mo naprej. Za izvedbo vsakega posla se moraš posluževati sredstev. katera poštenemu in rednemu človeku niso po godi. Nismo nastopali proti vladnim ukrepom, ako so se nam dozdevali količkaj pripravni za izboljšanje gospodarskih razmer. Ne pomagajo pa niti najboljše naredbe in odredbe, ako jih naj izvršujejo nesposobni, trdoglavi, nepoučeni in večkrat tudi korupciji vdani organi. Menjavali so se ministri, sistem je ostal. Mislili smo, da bo zapihal drug veter, ali zatišje je ostalo. Posledice postajajo vedno bolj občutljive v gospodarstvu, v finan-cijski krizi in v vedno večji draginji. V naši bogati zemlji se drži vrednost našega denarja komaj nad ničlo! Na tak način ne more in ne sme. naprej. Nehati se morajo brezplodni in mnogokrat zlobni prepirčki ljudskih zastopnikov, strankarjev. Razni praktikanti ne smejo delati eksperimentov z našim gospodarstvom. Trgovina, industrija in obrt ima naj večji interes na konsolidaciji države in na vzajemnem in mirnem sožitju vseh treh plemen. Dolžnost je in koristi zahtevajo, da se trgovina, industrija in obrt loti dela tudi v javnosti, sicer ne bomo prišli v zdravejše razmere. Te naloge se lotimo v novem letu. Izpregovorimo še nekaj besed o naši lastni zadevi. Naš list se je rodil že pred vojno v našem Trstu. — Tudi takrat trgovina ni imela dosti boljših časov, kakor jih ima danes. Slovenska trgovina je z velikim navdušenjem pozdravila svoj list in ga je podpirala gmotno in duševno. Spomnite se„ kakšno razpoloženje in kakšne razmere je rodila vojna za trgovino. Spomnite se, kako se je napadalo trgovino, predočite si jasno, kako delajo s trgovino se danes. Ali ni Trgovski liste z največjo odločnostjo nastopil za koristi in ugled trgovine, ali je ne zastopa danes? Zato pa podpirajte svoj list gmotno in duševno. Širite in priporočajte ga vsakomur, saj list se trudi tudi za dvig gospodarske izobrazbe in bi ga tedaj moral čitati vsak. Poročajte listu svoje želje in pritožbe, da bo vedno o vsem poučen. Porabljal bo te podatke na ta ali oni način. Le s sodelovanjem vseli bo list uspeval gmotno in bo dober naš glasnik in zastopnik! Italijani in vprašanje Soluna. Italijanski general Benciveriga, ki je objavil v italijanskih listih že nekaj člankov o Jugoslaviji, priobčuje v tržaškem Piccohi- pod gornjim naslovom članek sledeče vsebine: Jugoslovani so že opetovano izjavili, da so dediči aspiracij bivše monarhije na Solun. V zadnjem času se je spričo katastrofe apetit Jugoslavije povečal in Jugoslovanom ni že prav, ako si pridržuje Italija kake ugovore proti eventualnemu ju-goslovenskenru prodiranju proti — egejskemu morju. Italija se pa sedaj ne more in ne sme držati pasivna glede takega vprašanja, ki se tiče ne samo njenih gospodarskih interesov, ampak tudi interesov narodne obrane. V Solunu se nahajajo sedaj Grki, a Macedonci stremijo, pod zaščito Zveze narodov postaviti v Solunu lastno zastavo. Komu naj pripade tedaj Solnn v interesu Italije? Jugoslovanom, Maeedoncem ali Grkom? S stališča narodne obrane je jasno, da bi bilo najboljše predati solunsko luko k oj po proglašeni neodvisnosti Macedonije Macedoncem. Kajti vsako leritorijalno povečanje s strani manj ali več nadležnih sosedov, bi bilo z vojaškega stališča škodljivo in nasprotno vsako pomanjšanje pa koristno. N Grška ni in ne more biti naša prijateljica. Kajti, zbog njene lege na sredozemskem morju, bo vedno hvaležno sredstvo proti nam v rokah kateresibodi velesile, ki bo imela interes na tem, da neutralizira italijansko moč na sredozemskem morju. Izkušnja dokazuje, da se je Franciji in Angliji, prej eni potem drugi posrečilo, da sta zadobili tak upliv na javno mnenje v Grčiji, da sta slednjič vodile tu zunanjo politiko. Ne smemo pri tem pozabiti, da se je še v zadnjih letih Anglija trudila, da ustvari na Sredozemskem morju močno in silno Grčijo, in to v škodo Italije. Nikdo ne more danes še slutiti, kaj more postati jutri Grčja v rokah Francije, sedaj ko je Anglija predala Franciji usodo Grčije. In vendar bi smela Italija gledati simpatično na eventuelno teritorijalno zmanjšanje Grčije. In to tembolj, ker ne bo Grška, kljub katastrofalnemu koncu imperijalistične politike, ki jo je vodila v strašni poraz v Mali Aziji, opustila svojih aspiracij na Epir in predvsem na Valono, — Ako bi kdaj prišlo do uresničenja železniškega projekta Valona-Solun, bi posest solunskega pristanišča vsekakor še bolj utemeljevala aspiracije grških imperijalistov na Solun, ali bi vsaj dal Grčiji v roke sredstvo, s katerim bi bila v stanu bistveno uplivati na promet na tej progi, ki bi bil predvsem skoro izključno ita, lijanski. V vsakem oziru mora biti Italiji dobrodošla odstranitev grške zastave iz Soluna, toda ne za to, da bi se postavila na mesto grške, jugoslovanska zastava, razen ako bi se to primemo kompenziralo. Kajti tudi tukaj je jasno, da tvx>ri teritorijalno povečanje Jugoslavije povečanje moči silnega soseda, ki nam ne sme biti indiferenten zbog njegovih nezadovoljivih aspiracij na čisto italijanska ozemlja in zbog njegovega konstantnega stremljenja, da zmanjša moč Italije na Jadranu. Italija nikakor ne sme mirno dopustiti, kako se sosed, ki gleda s poželjivimi očmi na Sočo, teritorijalno poveča, kar po-menja seveda, da raste tudi njegova moč. Pri tem je treba namreč pov-darjati: povečanje*ne obstoji samo v par kilometrih, katere bi iznašalo anektirano ozemlje, ali v številu prebivalstva, ampak v pridobitvi ve-levažnega trgovskega emporija in važnega izhoda na egejsko morje. Velika luka na egejskem morju bi tvorila za Jugoslavijo ogromni porast njene vojaške moči, kajti samo potom pomorskih zvez, mora danes dobavljati država ono ogromno maso blaga, ki je neobhodno potrebna za vodenje moderne vojne. Prihodnja vojna, tudi ako ne bo podobna prošli vojni kar se tiče taktike in strategije, bo tudi že naprej vojna za surovine: žito, kurivo, železo itd. Niti ena evropskih držiav nima sama vseh onih elementov, ki so potrebni za vzdržanje moderne vojske, še manj pa Jugoslavija. Za sedaj, dokler meji Jugoslavija samo na Jadransko morje bi bilo skoro nemogoče, da bi dobavljala za primer vojne z Italijo potrebno blago po morskem potu; toda stvar bi drugače izgledala, ako bi Jugoslavija mejila na egejsko morje. Tukaj ne more Italija občutno uplivati, osobito ne v severnih delih predmetnega morja, to je tam, kjer pasira direktni promet med Črnim morjem in Solunom. Ako pomislimo, da je mogoče dobiti, po Črnem morju vsake vrste surovin, tedaj uvidimo veliko korist, katero bi imela Italija od solunskega pristanišča in ni -treba niti omenjati, kakšno ofenzivno delovanje bi mogla izvrševati Jugoslavija napram našim trgovinskim ladjam, ki bi plule v Črno morje in nazaj skozi ožine. Posest Soluna bi pomenjala otvoritev dobavnih potov za našega soseda, in možnost dobavljanja pome-nja tekom vojne vse. Solun v rokah Jugoslovanov bi z druge strani po-menjal izpostavitev italijanskih resurs, ki prihajajo iz Čmega morja, največji nevarnosti. Kako naj bi bila tedaj Italija indiferentna napram morebitnemu jugoslovanskemu prodiranju na egejsko morje? In še več se mora Italija in-teresirati za to vprašanje, ako pogleda preko jugoslovanskega kontingenta, ako pomisli bodočnost, na veliko gibanje Slovanov proti jugu. Sicer je res, da si nista danes Jugoslavija in Rusija v dobrih medsebojnih odnošajih, toda naj ne misli na možnost vseslovanskega pokreta? Tedaj bomo morali obžalovati ne samo mi, ampak vse sile ob sredozemskem morju, da smo danes odprli solunska vrata slovanskemu navalu. Zbog tega mora Italija stremeti za tem, da se ustanovi Vbuferaa« država, katero jasno narekuje že zgodovina in geografija* to je Macedo-nija. Svobodna in neodvisna Mace-donija pod zaščito Zveze narodov, bi odvzela Jugoslaviji važen faktor njene moči; in tedaj bi mogla Italija soglasno z Macedonijo zopet vzeti v pretres zidanje železniške proge Valona-Solun, ki je brezdvomnega pomena za Italijo in to ne samo v trgovskem oziru. Zbog tega ne sme prezirati Italija macedonskega gibanja. Ako bi pa bilo nemogoče realizirati tega in bi dobila Jugoslavija posest nad solunskim pristaniščem, bi morala Italija zahtevati kompenzacije, ki bi jo odškodovala za umetni prenos prometa od Reke na Solun in za strategično škodo, ki bi jo imela zbog tega, ker b» Jugoslavija dobila s Solunom važno pomorsko bazo. Tukaj ni mesto da bi mogli spuščati v podrobnosti. Gov orilo se je že o revizijah stvarnega položaja, kakor ga je ustvarila reška in zadrska pogodba, manj se je pa govorilo o kompenzacijah strategičnega značaja. Toda nočemo verjeti, da se je na to pozabilo. Ne smemo namreč skrhati dejstva, da, ako je tudi vojna do gotove meje odločila v vprašanju severnega Jadrana našo korist, da ni še s tem rešila tudi vprašanje srednjega Jadrana, nasprotno je prišla Jugoslavija z nasilnim na-zi.ran jem Črne gore v posest največjega vojnega pristanišča v srednjem Jadranu: Kotora (!). Temu stvarnemu položaju je treba odpomoči. Najboljše sredstvo za to je (tako svetuje italijanski general), da dobi Italija v roke otoke, ki se dajo lahko braniti in na katerih so pripravna mesta za daljnobojne topove in za stacije podmorske m zračne flotilje. S poboljšanjem našega strategičnega položaja na Jadranu, bi mogli kreniti večjo pozornost na egejsko morje, da bi s teni paralizirali škodo, ki bi nastala za Italijo s tem, da si je pridobila Jugoslavija pristanišče na egejskem morju. — Ponavljam pa še enkrat, da najboljša rešitev solunskega vprašanja je ustanovitev neodvine Macesdonije pod protektoratom Zveze narodov. Naše prometne razmere. Naš posebni interes zahteva, da se preneha z vlačevanjem izvršitve investicijskega programa, ki je bil uzakonjen ob priliki najetja notranjega 7odstotnega investicijskega posojila odnosno ob priliki najetja dolarskega posojila. Slovenija potrebuje direktno zvezo preko Dolenjske z reško železnico k morju in nujno potrebno je, da se tudi prekmurska železnica po tolikih obljubah enkrat v resnici prične graditi ter da dobimo v Ljubljano delavnico državnih železnic za popravilo defektnih vagonov. Na podlagi gornjih izvajanj predlagam, da se sprejme sledeča resolucija: Resolucija plenarne seje trgovske in obrtniške zbornice dne 14. dec. 1922, v zadevi ureditve in zboljšanja prometnih razmer: A. V GRADBENEM OZIRU: 1. Poživljamo žegezniško direkcijo v Zagrebu, da takoj prične z zgradbo državnoželezniških delavnic v Ljubljani, za katere je bil prelimini-ran kredit že v investicijskem posojilu z zakonom z julija meseca 1921, ki je bil tudi že nakazan železniški direkciji v Zagrebu. 2. Direkcija za novogradnjo železnica se poživlja, da nemudoma prične z zgradbo prekmurske železnice in sicer na obeh delih iz Ormoža v Ljutomer kakor tudi iz Ljutomera v Mursko Soboto. Podlistek. Od začetnika do popolnega trgovca. (63. nadaljevanje). Glede pridelovanja in izvažanja dobrega bombaža je znamenita zlasti britanska centralna Afrika . Kaj pa pride pravzaprav v poštev pri kakovosti bombaža? vpraša Ernst. Kakovost bombaža odviši od kakovosti nitk, namreč od njih dolgosti, finosti, trdnosti, mehkobe in bleska; po svilnatem blesku je povpraševanje največje. Tudi barva igra vlogo pri določanju kakovosti. Brezbarvni bombaž je najdragocenejši, nato sledi modrikasta, rdečkasta -in slednjič rumenkasta ter rujav-kasta vrsta. Bolj ali manj popolno čiščenje je seveda istotako merodajno pri ocenjevanju blaga. Nitke bombaža ki pride na trg, so zložene v šiope, in sicer ločeno kratke in dolge. Dolge vrste imajo povprečno dolžino 30 do 36 milimetrov ter se jih zelo čisla; prihajajo skoraj izključno samo iz Severne Amerike. Le iz teh vrst se lahko izdelujejo 3. Zahtevamo čimprejšnji pričetek gradbenik del za železniško zvezo Slovenije z morjem, ki je zajamčena v zakonu o dolarskem posojilu in sicer potom podaljšanja dolenjskih železnic preko Kočevja na najpriklad-nejšo točko reške železnice. 4. Predlaga se, da se investicijski program za omrežje državne železnice v Zagrebu, predloži čimpreje skupščini in določijo v to svrho potrebni krediti. B. V OBRATNOTEHNICNEM OZIRU: 5. Za popravo pokvarjenih vagonov na državnoželezniških progah v Sloveniji naj se pritegne vsa kovinska in lesna industrija, ki je po svoji kapaciteti zmožna znatno pripomoči k obnovitvi našega uvoznega parka. 6. Prometne omejitve naj se izdajajo v sporazumu in po zaslišanju mnenja merodajnih trgovskih zbornic in naj velja kot načelo, da se da tuzemski produkcii predvsem pa industriji pri prevozu prednost pred inozemskimi transporti, ki naj se prevažajo šele potem, ko se je zadostilo nujnim potrebam lokalnega prometa. Ministrstvo saobračaja se naproša, da se industrijske vlake iz Slovenije preko Zagreba izvzame iz prometnih omejitev. 7. Ministrstvo saobračaja se naproša, da nabavi za Zagreb 20 strojev za vicinalne železnice. C. V KOMERCIJALNEM OZIRU. 8. Izdajo naj se čimprej osnovni enotni predpisi in pripomočki za ko-mercijalno službo na jugoslovanskem jeziku posebno železniška blagovna tarifa 1. oddelek A in oddelek B enotno kilometersko kazalo in drugi potrebni predpisi in instrukcij.'. i). V blagovni klasifikaciji naj se vpo>tavi zopet stanje, ki je vladalo v tem oziru pred vojno ter naj se razveljavijo vse spremembe klasifikacije, ki so nastale vs4td in tekom vojne. 10. Izdela naj se zvezna tarifa za prevoz blaga med progmni državne železnice in lokalnih /ele/n>c na eni strani ter progo južne železnice na drugi strani za območje cele kraljevine. 11. Absolutno potrebno je, da se sedaj veljavni dodatni dobavni roki odpravijo, ker onemogočujejo redno izmenjavo blaga, povzročajo korupcijo in nas diskreditirajo v vsem inozemstvu. 12. Z ozirom na kvarni vpliv av-slrojadranske in čehojadranske zvezne tarife za našo industrijo, se poživlja ministrstvo saobrača a, da ukrene potrebno, da tudi naša trgovina in industrija dobi podobne izvozne in uvozne olajšave. 13. Ministrstvo saobračaja se poživlja, da pospeši prenos sedežev delniških družb lokalnih železnic, katerih omrežje se nahaja v Slove- najfinejše številke sukanca. — Vse druge vrste so ali srednje dolge, ali kratke. Pri slednjih ne presega dolgost nitk 25 milimetrov . Ali se označuje bombaž v trgovini jw> njegovem izvoru? >Po izvoru in poleg tega tudi po gotovih razredih, katerih imamo celo vrsto. Ako vas interesira, vam jih lahko naštejem. Seveda me interesira,.* odvrne Adolf. Pazite torej, da si jih tudi zapomnite; označbe so namreč v angleškem jeziku. Najboljši razred je fine, nato slede good, good ordinary, or-dinary, inferior . To je vsekako nekoliko predolg register, da bi si ga mogel takoj prvikrat ohraniti v spominu , pripomni Adolf. Toda pretežko vendar ne bo. Začnemo s fine ter nehamo z inferior, vmes leže pa druge stopnje . Kar se tiče produkcijskih dežel , nadaljuje neutrudno gospod Arlberg, vam tudi o teh povem, kar mi je znanega. Za svetovni tr<> prihaja bombaž v prvi vrsti iz Združenih držav, nato slede Eoslovi. — Dva dni nato so sklenili sledečo pogodbo: Trvdka dovoli gospodu Arlbergu blagovni kredit 30.000 mark,, nasprotno pa se imenovani obveže, da bo vsa nakupna naročila pošiljal tvrdki Feldbach ter bo na njo tudi konsigniral vse deželne pridelke, nakupljene v vzhodni Afriki in na Sansibarju. Od izkupička kon-signacij dobi tvrdka Feldbach komisije tri odstotke. — Gospod Arlberg je za prvo pošiljko zapustil vse potrebne podrobnosti, in zdaj je veljalo požuriti se, da bodo mogli izvršiti naročilo še tekom meseca januarja. — 5. decembra se je povrnil gospod Fichner iz zapadne Afrike, in ker so si3 glede predpogojev že zedinili, ni bilo sklenitvi pogodbe, ki naj bi stopila s 1. januarjem v veljavo, nič več na potu. Kurt se je na željo očetovo pripeljal iz Londona domov, in po ope-tovanem temeljitem razgovoru s sinovi in prokuristom je dne 7. decembra gopod Feldbach podspisal pogodbo. Naši prijatelji so s prokuristom pričakovali v privatni pisarni povratek gospoda Feldbacha od notarja. Z vidno ganjenostjo sprejme načelnik tvrdke po svojem prihodu čestitke sinov in prokurista: Praznovati moramo današnji dan , jih nato nagovori, kajti z njim se pričenja nova važna doba v zgodovini naše hiše. Rojstni dan našega koloni ju lnega delovanja, toda napraviti ga hočemo dvojno znamenitega! Nameraval sem sicer, razkriti vam nadljna poročila šele koncem lota, toda ugodna pogodba z gospodom Arlbergom in danes podpisana pogodba z gospodom Fichnerjem sta mi dala povod, da napravim današnjo svečanost obširnejšo , in ko je stisnil prokuristu roko, nadaljuje gospod Feldbach: Da nam je danes mogoče, z veselim srcem sprejeli nase velike naloge, ki nas čakajo v Afriki, da so moji -inovi danes dragocena in zanesljiva podpora moji hiši — za vse to se imam zahvaliti, gospod Krej v prvi vrsti vašemu požrtvovalnemu delu, vašemu znanju in vašim bogatim izkušnjam, ki ste jih tako radovoljno nam vsem stavili na razpolago. Nad pet let je, odkar* sem prevzel tu na vaš predlog Bruckmianmovo trgovino, in danes ko pričenja moja hiša takorekoč novo življenje, vam moram ponovno izreči najiskrenejšo zahvalo za vse, kar ste napravili zame in za procvit moje trgovine. S koncem leta začne nova tvrdka Feldbach & Fichner s sedežem v Lome svoje življenje, toda tudi pri nas nastane nova tvrdka, katere rojstni dan hočemo danes že v naprej praznovati. Dne 1. januarja ugasne tvrdka Karl Feldbach, da napravi prostor tvrdki Karl Feldbach & Comp., in kakor sem vaim, sinovi moji, predstavil pred petimi leti vašega bodočega prokurista, tako vam predstavim danes v osebi gospoda Kreja vašega bodočega drugega principala in soudeležnika tvrdke Karl Feldbach & Comp. Bilo bi delo nove tvrdke enako uspešno, kakor je bilo stare!« /ir . (Konec.) le namen, da izve toženec za najboljšega kupca. Šele potem, ko nihče ni hotel več ponuditi, je rekel tožitelj tožencu: »Je že dobro, hoje so vaše in sta se dogovorila, da bo tožitelj prišel prihodnji dan k tožencu po kupnino, kar se je potem zgodilo šele čez nekaj dni. Toženec trdi, da je za takratne razmere les še drago plačal. Deželno kot trgovsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodbo je utemeljevalo s tem, da je tožitelj po navedbi obeh strank smreke stavil na prodaj, le da ni določil cene. Iz ponudb je izbral potem toženca kot najboljšega ponudnika. Nato je šele sprejel njegovo ponudbo, stopil ž njjm v stik in sklenil ž njim kupno pogodbo, vsled katere je tudi kupnino plačal toženec šele čez več dni, namreč ‘28. julija 1918. Predpisi izvanrednega spornega postopanja zadevajoče prostovoljne dražbe in licitacijski red iz 1. 1786 veljajo le za slučaj, če hoče stranka izvršiti dražbo po oblasti, ne pa če hoče zvedeti šele za najboljšega ponudnika, da sklene potem ž njim pogodbo. Nemoralnosti o prodaji spornih smrek pa tudi ni. Že iz tega, da je bil toženec najboljši med štirimi ponudniki, se da sklepati, da njegova ponudba ni bila tako neprimerno nizka. Res tudi tožitelj sam ne trdi, da je bilo neraz-merje med kupnino in pravo vrednostjo smrek že za časa prodaje, temveč pravi le, da je to bilo za časa vložitve tožbe (27. julija 1921), češ, da je bil les takrat vreden najmanj 42.000 K. Tožitelj torej ne upošteva vrednosti kupnine, ko mu je bila izplačana. Na tožiteljev priziv je višje deželno sodišče v Ljubljani potrdilo razsodbo deželnega kot trgovskega sodišča in ravno tako tudi stol sed-morice v Zagrebu obe višji inštanci bistveno iz razlogov prve stopnje po-vdarjajoč, da je v starem razmerjju, v katerem je cena blagu zrastla, padla vrednost denarja in da je tožitelj s kupnino, prejeto par dni po kupčiji, prejel v denarju ono vrednost, katero ima blago danes. Dražba sama, izvršena brez politične oblasti, bila bi v smislu licitacijskega reda neveljavna, torej za obe stranki neobvezna, toda med strankama sklenila se je po dražbi posebna pogodba, kajti po dražbi sta stopili stranki še v poseben dogovor s tem, da je tožitelj potrdil kupčijo z besedami: »Hoje so vaše!« in sta se potem dogovorila, kdaj in kam pride tožitelj po kupnino. Kraj se bo les spravil iz gozda in da je toženec še izjavil, da bo že dal tožitelju nekaj odškodnine, če bi lesa pravočasno ne mogel spraviti iz gozda. Brez ozira na dražbo se je torej zedinila volja strank glede prodaje smrek za določeno ceno in bi se nasprotni nazor protivil navadam poštenega občevanja. Nemerodajna je vrednost lesa za časa vložitve tožbe. Robljene pisalne stroje THE REX CO., LJUBLJANA. Na kaj mora paziti oniy ki kuha žganje? (Konec.) Hujše se pa kaznuje oni, ki kuha žganje iz snovi, za katero se plača višja trošarina nego za prijavljeno snov, n. pr. kdor kuha češplje mesto hrušk ali hruške, pomešane s češpljami, mesto samih hrušk. Tak prestopek se smatra za tihotapljenje se kaznuje poleg plačila priprajšane trošarine še z globo v višini dvakratnega zneska razlike med trošarino, ki se je plačala za prijavljeno snov (hruške) in trošarino, ki bi se morala plačati, da so se snovi, iz katere se kuha žganje (hruške, pomešane s češpljami), pravilno prijavile. Na primer: Nekdo je prijavil, da bo skozi 48 ur kuhal hruške in je plačal za to kuhanje 400 dinarjev tro- šarine. Ko dotionik že 6 ur kuha, pride trošarinski organ in najde, da se ne kuhajo same hruške, temveč da so med hruškami tudi češplje pomešane, zaradi česar bi se moralo ob prijavljanju plačati 800 dinarjev trošarine. Ker se ne kuha taka drozga, kakršna je prijavljena, ustavi troša-rinski organ dotično kuho in odmeri najmanjšo kazen tako-le: Za 6 ur se plača za češplje 100 dinarjev trošarine. Ker je posestnik plačal za ta čas že 50 dinarjev trošarine, znaša prikrajšana trošarina 50 dinarjev in dvakratna globa 100 dinarjev. Posestnik plača torej skupno 150 dinarjev (s takso za obsodbo vred 155 dinarjev) in izgubi povrh tega pravico, zahtevati povračilo za ostali čas (42 ur) plačane trošarine v znesku 200 dinarjev. Važno pa je v takih slučajih vedeti. to-le: Trošarinski organ sme ustaviti kuhanje žganja le, če obdolženec nima nobene take drozge, kakršno je prijavil, ne pa tudi, če ima še nepo-mešano drozgo iz snovi, katere je prijavil. Kdor ima poleg neprijavljene drozge tudi še drozgo, ki odgovarja prijavi, temu se kuhanje ne sme ustaviti in če se mu je neupravičeno ustavila, sme kuho nadaljevati in če treba v ta namen tudi uradni pečat pokvariti. Nasprotno pa trošarinski organ ne sme dovoliti, da kdo nadaljuje s kuhanjem žganja iz drugačnih snovi, nego jih je prijavil. Če želi torej kdo, ki je bil zasačen, da kuha žganje iz hmšk, pomešanih s češpljami, mesto iz samih hrušk, pomečano drozgo pokuhati, mora kuhanje pri pristojnem oddelku finančne kontrole prijaviti in trošarino vnovič vsaj za 24 ur plačati. Kuhanja ne more prijaviti le oni, ki' je bil zasačen, da kuha žganje iz prepovedanih snovi, ker se mora v takih primerih vsa najdena drozga uničiti. Med prepovedane snovi prištevamo: škrobne snovi (žito, krompir), sladkorno peso, melaso, Sige, rožiče, suho grozdje (rozine, cvebe, korinte), čežano (povidl, pekmes, marmelado), kompote, datelje, pokvarjeno ali nepokvarjeno pivo, suhe hruške, suha jabolka in suhe češplje. Ako se najde kdo, ki kuha žganje iz teh prepovedanih snovi, se kaznuje poleg plačila redne trošarine, ki odpade na že prekuhano in še naj-denoj drozgo, še z globo v višini dvakratnega zneska redne trošarine. Za odmero redne trošarine se jemlje v takih primerih pridobitek alkohola1 z 8 stopinjami. Na primer: Nekdo je prijavil, da bo kuhal skozi 48 ur sveže hruške na kotlu z dnevno proizvodnostjo 500 litrov. Za to kuho je plačal 400 dinarjev trošarine. Ob pregledu v žganjami najdejo finančni organi, da prekuhavana drozga ni pripravljena iz -svežih temveč iz suhih hrušk, ki so za žganjekuho prepovedana snov. Posestnik je kuhal že 12 ur, neprekuhane drozge ima še 800 litrov. Prikrajšana trošarina in kazen se odmerita tako-le: V 24 urah more posestnik na uporabljeni žgalni pripravi pokuhati 500 litrov drozge, v 12 urah jo je pokuhal torej 250 litrov. Neprekuhane drozge je še 800 litrov. Vse drozge je torej bilo 1050 litrov. Za to drozgo se vzame po 8 stopinj, skupno torej 84 stopinj alkohola. Ker se plača za ene stopnjo alkohola 20 dinarjev trošarine, znaša redna trošarina za vso drozgo 1680 dinarjev. Posestnik bi moral torej plačati najmanj 3980 dinarjev kazni iz razliko med že plačano trošarino v znesku’ '400 dinarjev in med pripadajočo redno trošarino v znesku 1680 dinarjev, t. j. 1280 dinarjev ali skupno 4640 dittarjev. Taksa za razsodbo znala v tem primeru 100 dinarjev. T. Konec kuhanja. Končati se mora s kuhanjem žganja natančno ob uri, za katero je konec prijavljen. Tudi, če bi kdo pričel kasneje kuhati, nego je prijavil, ne pridobi zato pravice, potegniti kuho preko prijavljenega časa. Mnenje, da se sme eno uro dalje časa kuhati, nego se je prijavilo, je napačno. Nastalo je pač le zato, ker trošarinski organi prestopkov, kjer znaša prekoračenje manj nego eno uro, navadno ne prijavljajo. Kdor bi kuhal žganje dalje, nego je prijavil, se kaznuje zaradi tihotapljenja s plačilom redne trošarine in globo v višini dvakratnega zneska, trošarine, ki odpade na čas, v katerem se je kuhalo, ne da bi se plačala trošarina. Vsaka pričeta ura šteje za celo uro. V primeru, da znaša prekoračenje več ur, n. pr. celo noč, se obdolženci radi izgovarjajo, da so kuho ob pravem času ustavili in da so vnovič šele začeli kuhati. Tako izgovarjanje je, čim prekoračenje ne znaša več nego 24 ur, v njih samih škodo, ker morajo plačati za vnovič pričeto kuhanje trošarino in kazen tako, kakor da bi kuhali vsaj 24 ur. / H. Neprijavljeno kuhanje žganja. Ta prestopek se izvrši po načinu pač namenoma in iz koristoljubja, mogoči so pa vendarle tudi slučaji, da kdo kljub svoji najboljši volji, kuha neprijavljeno. Pomota v imenu ob prijavljenju povzroči prav lahko, da se kuha ;>ne-prijavljeno;. Ravnotako se kaj rado zgodi, da vplača kdo trošarino prepozno ali na napačen naslov, pa se mu boleta ne more izdati, mejtem ko oni, v dobri veri, da bo boleta še prišla, začne kuhati. Zato se ne more nikdar dovelj priporočati: Poglej boleto, ali je v redu in ne kuhaj nikdar brez nje. Kdor kuha neprijavljeno, se kaznuje poleg plačila redne trošarine za najmanj 24 ur še z dvakratnim zneskom te trošarine. Ako je bila žgalna priprava pred pričetkom kuhanja zapečatena, se kaznuje tudi poškodba pečata z globo 50 dinarjev, ako pa žgalna priprava sploh še ni prijavljena finančni kontroli, se ta priprava zapleni in proda v korist države, a lastnik se kaznuje povrh vsega še z globo 500 dinarji. 9. Še nekaj o kaznih. Če izvrši eno ali drugo trošarin-sko tihotapljenje več oseb, morajo plačati redno trošarino vse osebe solidarno, vsak posebe pa se obsodi na kazen v izmeri dvakratnega zneska redne trošarine. Ako kdo posodi kotel za kuhanje žganja, pa ve, ali bi pri primerni pozornosti vsaj moral vedeti, da se izvrši s tem kotlom trošarinsko tihotapljenje, se obsodi tudi on radi tihotapljenja ravno tako kakor storilec sam. Na vsak način pa mora izposodi-telj plačati prikrajšano trošarino, pa naj si je za tihotapljenje znal ali ne, kakor hitro te trošarine ne more plačati oni, ki e kuhal žganje. Pri posojanju žgalnih kotlov osebam, ki nimajo svojega premoženja, je tore potrebna največja opreznost, ker se izposoditelju kaj lahko primeri, da bo za svojo prijaznost plačal še znatni znesek trošarine za drugega. Končno naj omenimo še eno posledico ponovne obsodbe radi gotovih trošai-inskih prestopkov. Če namreč kdo, ki je bil zaradi neprijavljenega kuhanja žganja ali zaradi kuhanja na drugem nego prijavljenem prostoru ali na drugi nego prijavljeni žgalni pripravi tekom treh let vnovič zakrivi enega izmed teh prestopkov, se mu sme ugodnost, da kuha žganje trošarine prosto, odvzeti za vselej ali pa gotovo število proizvodnih dob (let). Ta posledica obsodbe je v večini slučajev občutnejša kazen nego globa sama, zato se je treba zalo paziti pred ponovitvijo prej omenjenih tro-šarinskih tihotapstev. (Konec.) Rnztlrjnjte Trgovski list! Tujezemske zavarovalne družbe! V Slov. Narodu štev. 268 čitanio pod zglavjem: lzpl-tčevanje življenskih zavarovalnih dunajskih zavarovalnih družb : da je družba Feniks deponirala celotne premijske rezerve za svoje za varovance v kraljevini SHS v zakonito predpisanih vrednostnih papirjih jugoslovanske veljave. Jednako je založila za naslednje družbe: Allianz, Atlas, Allgemeiner Beamtenverein Oiselaverein, Januš, Universale, Wienner Stadt, Vcr-sich. Anstalt vsi na Dunaju in za Erste MilitSrdienst Ves. Anstalt v Budimpešti. »Skupne premijsko rezervo v približno Kj. 20 milijonov«. Vsled tega je sekvester nad temi družbami ukinjen. Dobro! Rešenih je sedaj približno dvajset milijonov zavarovalnih svot. Radovedni smo, koliko znašajo vsa življen-ska zavarovanja pri teh družbah in v čemur obstoji jamstvo preko dvajset milijonov presegajočih zavarovanj. Ali morebiti iz premij, katere se morajo do poteka zavarovanj še vplačati, ali pa iz dohodkov novo sklenjenih zavarovanj? Tako kritje bi bilo v enem in drugem slučaju le neka prevara zavarovancev. Kajti ni izključeno, da bodo dohodki na premijah tako malenkostni, da niti kritja za nove obveze ne bode najti. Da pa imajo te družbe v naši kraljevini razen založenih rezerv še kaka iruga premoženja, ni nikjer povedano. Družba Feniks ima ?pretne finan-cijere na razpolago in špekulira na račun naše nepoučene mase, da ji bodo donašali zopet mnogo milijonov, katere bode vporabila v kritje rije obveznosti, napram zavarovancem njene družbe. Znamo, da imajo družbe državno nadzorstvo nad sabo. Znano je pa tudi, da si znajo zavarovalne družbe pomagati pri računu organizacijskih in poslovnih stroškov, da jim ni treba izkazovati velikih dobičkov itd. ter da ko-ne^o skušajo krili primanjkljaje medvojne zgube. Posebno prizadeta je bila v tej dobi družba F.niks, vsled česarse ne čudimo, ako se razni direktorji potrudijo pomagati družbi s zavarovalno akcijo te družbe v naši državi. Če je notica v Slov. Narodu pravilna, potem se le čudimo, kako je zamogla naša vlada privoliti v kritje z samo premijsko rezervo v priličnem znesku dvajsetih milijonov, ko ji mora vsaj toliko znano biti, da obstoja ž'vljenskih zavarovanj teh družb v naši kraljevini sigurno nad sto milijonov, katera zavarovanja v najkrajši dobi zapadejo v plačilo in za katere ne bode kritja iz še vplačljivih premij, in če se iste polno brez vsacega odbitka vporabijo za plačila. Zelo priporočljivo bi bilo torej če vlada, ali od nje pooblaščeni uradi objavijo številke vseh obveznih in v najkrajši dobi za-padujočih zavarovanj. Iz takega objav-ljenja bi se moglo dognati, koliko varnosti nam nudi zaloga premijske rezerve »Feniksa« in drugih družb. Brez takih podatkov moramo pa le s skep-tiko sprejeti poročilo Feniksa in se le čuditi, kako more list, kakor Slovenski Narod, prinesti notico brez vsake opazke, ali je tako jamstvo za naše interesente dovoljno ali ne. Malce premišljevanja in objavljenja bi bilo vsacemu dobro, zatoraj, branilci našega posestva, naše lastnine, ki dnevno trdite, da le za blagor naše očetnjave delujete, dajte nam odgovor I Izvoz in uvoz. Izvoz stekla iz Češkoslovaške. Izvoz stekla iz Čehoslova.ške je znašal leta 1021 preko dve milijardi. Od tega odpade 81 odstotkov na zapad, 19 odstotkov pa na podonav. države. Mu) iospodarsKe zadeve. Trgovina. Padanje cen nemškemu železu. Cene nemškemu železu so padle povprečno za ‘23.000 mark pri toni. Industrija. Produkcija sladkorja v Češkoslovaški. V novembru 1922 je bilo v Češkoslovaški produciranega za 236.000 ton rafiniranega sladkorja in za 126.500 ton surovega sladkorja. Doma sa je konsumiralo za 39.000 ton belega sladkorja in za 215 ton surovega sladkorja. Izvozilo pa se ,je za 61.800 ton belega sladkorja in za 1800 ton surovega sladkorja. Italijanska svilna industrija, l/voz surove .n predelane svile lansko letu je znašal 1366.8 kg v vrednosti 119.615 lir. Izvoz svilenih tkanin vseh vrst je znašal VjI kg v vrednosti 612125.e lir. Danarstvo. likinjonjo deviznih odborov pri Narodni banki. Finančni minister je izdal uredbo, ki se glasi: S pravilnikom o regulaciji prometa z devizami in valutami z dne 25. septembra 1921 kakor s spremembami z dne 25. februarja 1922 je predvideno osnovanje odborov pri Narodni banki in njenih podružnicah kakor tudi njihova funkcija. Odbori so dajali dovoljenja• za uvoz blaga in za nakup deviz ter imeli kontrolirati uporabo deviz. Ti odbori, katerih je bilo 11, niso dali zaželjenih uspehov, liadi tega naprošam ministrski svet, da na podlagi člena 1. zakona o prometu z devizami in valutami izvoli rešiti:. I. Ukinejo se odbori pri Narodni banki in njenih podružnicah. 2. Za promet z devizami in valutami pooblaščene banke imajo izdajati devize in ostala plačilna sredstva uvoznikom za njihove potrebe, ako prejmejo od njih obvezo, da bodo li uporabo plačilnih sredstev v svrlio uvoza opravičili mijdalje v roku 6 .mesecev. Bankam se ima vedno predložiti na vpogled u veren je o protokoli runi tvrdki in o plačauju davkov. 3. Pooblaščene banke so dolžne vršiti kontrolo nad izpolnitvijo teh obveznosti, a generalni inšpektorat bo vodil nadzorovanje, da-ii banice to pravilno vršijo. Zaradi tega imajo banke kot prodajalci in uvozniki kot kupci voditi potrebne kontrolnike, ki še bodo pred pisali. Finančni minister se poblašča, da izda potrebne naredbe za izvajanje tega rešenja. Ministrski »vet je predlog finančnega ministra sprejel. Državni kura. Z naredbo z dne 21. t. m. je finančni minister določil dinarju sledeč kuru: 1 napoleoodor 351 Din, 1 turška lira v zlatu 397 Din, funt šter-ling 425, dolar 91 Din, 100 fr. frankov 660 Din, 100 grških drahem 109.50 1), 100 it. lir 468 Din, 100 nemških mark 1.32 Din, 100 češkoslov kron 281 Din, 100 madžarskih kron 4 Din, 100 ru-nnmskih eljev 52.50 Din, 100 bolgarskih levov 65 dinarjev, 100 španskih požet 1400 Din, 100 bol. goldinarjev 3625 D, 101) danskih kron 1861 Din, 100 avstr, kron 0.13 Din, 100 polj. mark 0.52 Din. Ti kurzi ostanejo v veljavi od 1. do 31. januarja 1923. Stanje papirnatega denarja. Po iz- kazu Narodne banke z dne 15. dec. je bilo za 4.883.360.100 dinarjev papirnatega denarja v prometu. Stanje papirnatega denarja se je zmanjšalo od zadnjega izkaza za 71,750.360 Din. Carina. Povišanje carinskih postvak v Av- striji. l’o zakonu o obnovi se imajo en-rinski dohodki zvišati najprej na 80 milijonov zlatih kron in tekom dveh let s polaganim višanjem carinskih postavk na 100 milijonov zlatih kron. — Prvi korak se je že napravil s povišanjem nekaterih finančnih carin, zlasti na kavo, čaj, sladkor, pivo, likerje, na več produktov, mineralnih olj, potem na luksusne predmete kakor na zlate žepne ure in parfimerijske izdelke. Povišane carine so stopile v veljavo dne 26. decembra. Obenem se zviša sladkorni davek in davek na pijače. Znižanje carine na žito v Italiji. Italijanska vlada je te dni znižala uvozno carino na moko od 45 lir na 15 lir pri kvinlaiu, da tako prisili domačo trgovce, da znižajo cene domačemu žitu. L. 1921 je uvozila Italija kljub visoki carini 28 milijonov metersk n stotov moke. TroSarlne* Dohodki državne trošarine so znašali v novembru: v Srbiji in Črni gori 34,134.792.18 dni, v Hrvatski in pa Slavoniji 50,337.784.52 din, v Bosni in Hercegovini 13.165.269.59 din, v Sloveniji 21,482.975.84 din, v Vojvodini pa 33,433.433.11 din in v Dalmaciij 13 mijij. 135.142.16 cfin. Za štiri mesece proračunskega leta 1022 in 15)23 je predvideno za splošno trošarino 155 milijonov, za specijalno trošarino 7,127.000 din, od splošne trošarine je vplačanih 156 Inilij. 6:>4.20K.86 din, od .specijalne trošarine 10,046.05)8.54 din, skupaj je vplačanih 165,680.!t{>7.40 din. Promet. ('eškosloraška trgovska mornarica. Dne 17. t. ni. je priplul v Newyork če-.šk^siovaški parnik >Legie<. Ta parnik so svoječasno kupiii češki legionarji v Dalj.ijem Vzhodu in je služil za prevo/. le^ijmarjev in vojnih ujetnikov v domovino. Dobava, prodaja. Dobava košar za oglje. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 12. januarja 1923 ob 11. uri dopoldne ponovna licitacija glede dobave 800 košar za oglje. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja starih vreč (krp). V in- tendantskem skladišču Savske divizijske oblasti v Zagrebu, Savska cesta 4 se bo vršila dne 10. januarja 1923 javna licitacija krp od vreč. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava gasilskega materijala. V pisarni intendantskega odseka odelenja za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 10. januarja 1923 ob 11. uri dopoldne ofertaina licitacija za dobavo gasilskega materijala (raznih cevi itd). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja železnih odpadkov. V pisarni inžinjerskega skladišča Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, na Kodeljevem, vršila se bode na dan 5. januarja 1923 ob 9. uri dopoldne javna ustmena dražba za prodajo približno 4000 kg železnih odpadkov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava papirja. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 12. januarja 1923 ob 10. uri dopoldne ofertaina licitacija glede dobave papirja. Predmetni oglas z vzorci je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Oddaja zgradbe mostu preko Drine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 12. januarja 1923 ob 10. uri dopoludne licitacija glede oddaje zgradbe mostu preko Drine pri Mededi na progi Sarajevo-Uvac. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Trtna poročilo. N’ve cone soli so sledeče: indu- strijska sol, denaturirana Iranko solarne Kreka, Stoni iu Pag po 25 Din, a pri vseli drugih državnih solarnah po 65 Din zn 100 kg. Cista kuhinjska sol za industrijske namene po posebnih do\ ■ Mih mouopolske uprave, overovljenih po finančnem ministrstvu, po 45 Dina.jfv 100 kg franko Kreka. Zagrebški trg. Zagreb, 27. decembra. (.'ene v kronah za 100 kg, postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja, notirajo: Pšenica (76—77 kg) 1860 do 1700, uova rumena koruza 880—1)20, umetna sušena 1150—1200, koruza marec 950-1000, rž (72—74 kg) 1400 do 1500, za krmo 1250 do 1400, oves 1180 do 1210, pisani fižol 1450 do 1550, pšenična moka »0< 2500—2550, >2* 2400 do 2450, »4< 2300-2350, za krmo 950 do 1050, drobni otrobi 750—800, debeli 900 do 1000. Mirna, čvrsta tendenca. Svetovna cena zlatu in srebru. Na londonskem trgu pada cena zlatu iu znaša 90 sh 7 pene pri unci, kar je najnižja cena od 12. septembra 1919. Zelo veliko zlata gre v Nevvvork. Tržišče srebru je bilo zelo slabo, a sedaj se je položaj zboljšal in to radi pomanjkanja zalog na Kitajskem. — V Berlinu notira gram platine 20.500—23.000 mark, gram zlata 5100—5200 mark, srebra 160- 175 mark pri gramu. BERSON —i Gumijevi napetnlki in podplati Vam ohranijo obuvalo trpelno In lopo. Dobe se v vsaki boljši trgovini z usnjem ter na debelo pri Berson-Kaučak d. d. Zagreb, Ullsonov tri 7. Priporočamo veletrgovino Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši Šivalni stroji v vseh opremah, Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko In obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme na veliko in malo. Erjavec S M PRI „ZLATI LOPATI” trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmldt (MGhlelsen) nasproti Krlžanske cerkve. Ali ste že okusili „LUKUL“?J? naš prvi, edini domači juhini vleček (Zabela), kateri ........... prekosi = I2> vsied izdatnosti okusa in cene vse druge izdeike. Izdeluje ,LUKUL‘, d. z o. zM Ljubljana. Zahtevajte v vseh trgovinah! Ne pošiljajte našega tfearjn v tujino! * ♦ rzsrzsrzsrzsrzsrzsrzs 0Sia£a]!81» JrsousKem Listu*! rzgrzgrzgrzgrzgrzgrzg Štajersko vino od 13 K naprej neposredno od producenta Hinko KoSlr, Leskovec v Halozah pri Ptuju. ■ ■___■ g za trgovino In LOKail stanovanje v prometnem kraju se iščejo v najem, eventualno temu primerna hiša v nakup. Cenj. ponudbe se prosi na Uprava lista pod »Trgovina 923«'. =AVTO= bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa povravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani. Elektrotehnično trgovino Karol Florjani Celje voščš svojim cenjenim odjemalcem srečno tlouo leto! „MERAKL“ VOŠČI VSEM SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM VESELO IN SREČNO HOVO LETO 19Z3 Medič, Rakove & Zanki družba z o. z. Ljubljana Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 se priporoča na veliko, galanterija, kravate, srajce, palka, potrebiflne za šivilje, krojale, Čevljarje In sed« la rje, toaletno In brivsko milo, gum« bi, sukanec, svila sa vezenje Tipk, vezenine. Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojini odjemalcem Fran Lukič modna trgovina Ljubljano, Pred SKofljo Srečno in veselo Novo leto ieli vsem svojim prijateljem tvrdka JOS. PETELINC Ljubljana | Srečno in veselo | * Novo leto i leil vsem svojim p. n. odjemalcem tvrdka L THE REX CO. Ljubljana žeilto HUDIH i DOBOUlfKIK monufohfurna trgovino CELJE ^ , Obilo uspeha v novem letu želi svojim trgovskim prijateljem in abonentom: J. Zormana anončno in reklamno podjetje izdaja jugoslovanskih stenskih načrtov Gledališka ulica Stev. 2 Ljubljana Tel. 231, Pošt. ček. ra«. 12.866 43283 TRGOVSKI LIST .JADRAN' izvozna in uvozna družba z o. z. trgovina z kolonijalnim blagom In deželnimi pridelki na debelo Kraljev, monopolna veleprodaja soli UoDIJobo, Dunolskn testo 9 Telefon internrban it. 113 ČaSIca tega delikatnega likerja je nepopisen užitek! Priporočamo: Cognac Dalmatla Medidnal in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe. Prva odlikovana dalmatinska parna destilacija V. Normo, Split. Zastopnik: Adolf Kordin, Ljubljana, Beethovnova 9. I Zahtevajte „MEDICINAL KONJAK" z znamko „ Alko • modri krilec “ in naJNnejle krem likerje! „ALKO“, Ljubljana-Kolizej Na debelo I MANUFAKTURA Trikotaia za otroke, vse vrste zimskega perila, nogavice, robci, odele, bomba! za odeje, i. t. d. po najniijilt dnevnih cenah pri J- N. ŠOŠTARIČ Maribor Aleksandrova cesta št. 13 prej „Merkur,( ■Vnj^iin .M < i»' i »i i^ ». i t MANUFAKTURA Na drobno! Na debelo 1 J. KOSTEVC Ljubljana, Sv. Petra c. 4. ta zaim za Slovenijo! Srbske domače ročne industrije, čilima (preprog) v Pe-rote za kompletne jedilnice, spalnice in pisarne. !! Postrežba solidna m točna!! Mavec - iips Portland- In roman-cement, apno, opeko, umetni ikrlll, strešno in izolacijsko lepenko, vatprof, kar-boiinej, drvocement, razne žeblje nudi po najnižji ceni KostoHoonkovii!^ veletrgovina s stavbenim materi jalom Ljubljana, Mikleliieva cesta Itev 13. Prevzame se tudi izpeljava xylo-lithnih tlakov. Kmetska posojilnica! I ljubljanske okolice v Ljubljani naznanja svojim odjemalcem, da bo obrestovala s 1. jan. 1923 brloge po 5°lo Jajca in vinski kamen plača po najbolji ceni izvozna trgovina ED. SUPPANZ Pristava ■rzsrzsrzsKsiRsrzsrzsrzsrzsirzsrzsrza hM amiikanki ibtlii jtrej uiiBiuti lilipl razmnoževalni aparat razmnožuj* strojno is ročno pisavo potom ne-izrabljtve »teld. plotte Glavno zastopstvo za Jugoslavijo The Rex Co. Uubllana, GndiK« 10. Moderno »rejena popraoilnlco oseb pisalnih strojev. isssKKtsstsssssKasi asaiiKiaaaatK!^ Tovarna klolmitov jEiflf d. d. Škofjo loko II m Kopoje tudi v sake idb siiBO lajtj ib kol "1 OBJ AV A. Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, da vsled dovoljenja nadzorstvene oblasti sprejema poleg hranilnih vlog na knjižice, katere od 1. januarja 1923 dalje obrestuje po čistih S s 5 s s b 1 tudi vloge v tekočem računu, ki jih obrestuje proti odpovedi tudi višje. Kakor na vloge na hranilne knjižice, jamči tudi za vloge v tekočem računu mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Stanje hranilnih vlog 320 milijonov kron. Prešernova ulica štev. 3. § g S i § § ■5HEHSHEMEUE»5H5HEHn5HEH5U5HB (Lastnik: »Merkur« trgovsko-Lndsatrtjska d. d., Ljubljana. - Glavni urednik: Robert Btenk. - Odgovorni urednik: Franjo Zebal. - Tiska tlakama Makso Hrovatin v LJubllOnl