2IVL1EN7E IN WET STEV. 11. V LJUBLJANI, 10. SEPTEMBRA 1933. KNJIGA 14. W. WEIBL (1814—1900) »NEENAK PAR« POMEN DVOJČKOV ZA ANTROPOLOGIJO PRI V. DOC. DR. B. ŠKERLJ e hočemo pri rastlini ali živali vedeti, ali se kakšna lastnost (prav za prav reakcijska spo-. _ , sobnost) podeduje in kako, lahko napravimo eksperiment: »križamo« pač enega ali več poedincev, ki imajo to lastnost, z drugimi, ki je nimajo ali tudi imajo — o tem odloča potreba od primera do primera. Naredimo pa lahko eksperiment, t. j. mi dotično rastlino ali žival po svoji volji pod-vržemo takim pogojem, kakor jih rabimo, da doženemo ta ali oni nam še nejasni prirodni pojav. Eksperiment je pri človeku izključen. Antropologija se mora zadovoljiti z opazovanjem in mora sklepati iz opazovanj po analogijah. Pred vsem zanima antropologa, kaj je pri človeku dednega, kaj ni, in koliko vpliva na njegove dedne lastnosti (glej zgoraj!) vnanji svet, okolje (peristaza). Ker pa ne more eksperimentirati s človekom, si mora pomagati na drug način. Eden je opazovanje rodovin po rodovnikih, drug pa opazovanje dvojčkov. Narava sama mu je pri tem priskočila na pomoč, zakaj dvbjčke rodi razmeroma malo sesalcev iri menda pri vseh se jih rodi manj nego pri človeku. Zakaj pa so dvojčki tako važni za vprašanje podedovanja? Rekli smo, da vpliva na človeka vnanji svet. Vnanji svet (okolje v najširšem smislu besede) pa lahko vpliva le na nekaj, kar že obstoja — in to je ded-» na tvarina. Dedna tvarina vsakega človeka je določena s hipom oplodnje. Vse nadaljnje življenje (pred rojstvom in po njem) pa stoji že tudi pod vplivom okolja, na katero dedna tvarina po svojih bistvenih sposobnostih odgovarja (reagira). Poznamo lastnosti, ki so pogojene skoraj izključno po dedni tvarini (n. pr. rdečelasost, kodrasti lasje, oblika nosu, število in lega prsnih bradavic itd.), druge so več ali manj pod vplivom okolja (n. pr. barva las, velikost, teža, itd.), tretje skoraj izključno pogojene po okolju, t<5da to so skoraj le anomalije in nekatere bolezni (n. pr. rane, zastrupitve, včasi tudi slaboumnost itd.). Imamo pa tudi anomalije in bolezni, ki so izključno dedno pogojene (n. pr. mnogoprstost, krvavičnost, nekatere oblike slaboumnosti itd.), končno take, ki so pogojene i po dedni tvarini i po okolju .(n. pr. asocialnost, kriminalnost, tuberkuloza, najbrže rak itd.). Glede značaja kakšne lastnosti ali anomalije (bolezni) skušamo po rodovniku ali po opazovanju dvojčkov dognati, ali so te v r o j e n e (dedne), ali prirojene (pred rojstvom pridobljene) ali prave pridobljene (po rojstvu). Dalje hočemo vedeti, v kakšnem razmerju je dedna tvarina in okolje pri tej ali oni lastnosti, anomaliji ali bolezni. Pot rodovnika smo že svojčas obravnavali, zato sc to pot lahko bavimo le z dvojčki. Med dvojčki — kakor vsakdo vé — razlikujemo lahko istospolne (dva dečka ali dve deklici) in različnospolne ali parčke (deček in deklica). Če je dedna tvarina pri dveh posameznikih popolnoma enaka, potem morata biti tudi istega spola — zato lahko sklepamo, da parčki nimajo nikoli istovetne dedne tvarine, temveč da so si v navadnem razmerju brata do sestre, le slučajno istočasno rojena. Ker se pa vsak posameznik razvije iz enega oplojenega jajčeca, sklepamo dalje, da sta se bratec in sestrica, ki sta rojena kot dvojčka (torej slučajno istočasno), razvila iz dveh samostojnih oplojenih jajčec. Parčki so torej brez dvoma dvojajčni dvojčki. Pri jstospolnih dvojčkih je pa stvar drugačna. Med njimi pozna vsakdo take, ki so si jako podobni, in take, ki si niso bolj podobni, kakor so si bratje oz. sestre (otroci istih staršev) sicer. Za te poslednje velja predpostavka, da so se razvili iz dveh samostojnih oplojenih jajčec (kakor parčki), za prve pa, da so se razvili iz le enega oplojenega jajčeca, ki se je po oplodnji iz nam še nejasnih vzrokov razdelilo na dvoje samostojnega življenja zmožnih poedincev. Torej lahko med dvojčki razlikujemo: 1 IstosDolne a) dvojaj'6ne 1. istospolne b) enojajčne 2. Različnospolne, le dvojajčne. Pri enojajčnih dvojčkih mora biti dedna tvarina popolnoma istovetna (identična) ; govorimo tudi o identičnih dvojčkih. Pri vseh ostalih (parčkih in isto* spolnih dvojajčnih) dvojčkih je dedna tvarina različna, tako kot je različna si« per med sorojenci iz istih staršev. Dvojčki se rode povprečno na pribL, vsakih 80 porodov enkrat, toda enojajčnih je med njimi le 34; torej se rode lq na pribl. vsakih 320 porodov enkrat enojajčni dvojčki. Prav ti pa so važni za prej omenjena vprašanja, ker je pri njih dedna tvarina enaka in dopušča torej sklepe na vpliv okolja. Pri dvojajčnih pa tudi lahko sklepamo na vpliv dedne tvarine. Če primerjamo neke lastnosti, vidipio, da so te pri enojajčnih dvojčkih popolnoma podobne (rabili,bi lahko celo izraz enake), pri ostalih dvojčkih manj in pri drugih sorojencih še manj. Enojajčni in dvojajčni dvojčki žive lahko v istem okolju ali v različnem. Toda pri enojajčnih vemo, da so vse razlike med njima — če sploh nastopijo — pogojene po okolju. Važno je, da moremo čim prej in čim določneje spoznati dvojčke -kot enojajčne ali dvojajčne. V to svrho sta izdelala Siemens in v. Ver-schuer, zlasti slednji s svojimi sodelavci, lepo metodo spoznavanja (diagnostici- ranja). Z natančnim antropometričnim merjenjem in opazovanjem se določajo podobnosti oz. razlike zlasti na 1. laseh (barva, lasišče, dlakavost itd.), 2. koži (barva, papilarne črte itd.), 3. obrazu (podrobnosti na nosu, ustnicah, uhljih itd.), 4. očeh (barva, obrvi, anomalije itd.), 5. krvnih skupinah (enojajčni dvojčki pripadajo vedno isti skupini), 6. celotnem telesnem razvoju, 1. spolni zrelosti (enojajčni dvojčki — deklice dobe menarho navadno isti dan, celo ob isti uri, itd.), 8. boleznih (enojajčni dvojčki obole skoraj istočasno n. pr. za »slepičem«, tuberkulozo itd.), 9. pisavi, gibih itd., in 10. še pri marsikaterih fizioloških pojavih (n. pr. sestava sline, seči itd.). Zanimivo je, da se »jajčnost« dvojčkov spozna lažje pri odraslem nego pri razvijajočem se človeku. Za mnoge normalne lastnosti so dognali na ta na- ETNOGRAFSKE ZANIMIVOSTI Na levi: dobro strenirana Japonka, ki ima tako krepko glavo, da more na njej nositi dva možakarja. — Na desni: Veren Indec daruje sončnemu bogu vode iz svete reke Ganga čin vpliv dednosti in vpliv okolja. Tako je n. pr. razmerje med okoljem in dedno tvarino za težo ......1:2 prsni obod . . . . 1 :2,4 velikost .....1 :10,4 dolžino lobanje . . . 1 :5,6 (po v. Verschuerju). Pri dvojčkih imamo lahko te štiri kombinacije vplivov oz. pogojev za kakšno lastnost: 1. Dedna tvarina enaka — okolje enako, 2. Dedna tvarina enaka — okolje različno, 3. Dedna tvarina različna — okolje enako, 4. Dedna tvarina različna — okolje različno, od katerih pa slednja praktično ne prihaja v poštev; pri nji bi bile vse podobnosti slučajne ali pa pod vplivom nam neznanih činiteljev Razlike med dvojčkoma so najmanjše v prvem primeru, večje so v drugem, še večje pa v tretjem, že iz tega je razvidno, da je dedna podlaga važnejša nego okolje. Razen tega pa spoznamo na ta način, da so morale nastati vse razlike med dvojčkoma v drugem primeru pod vplivom okolja, dočim s o vse razlike med dvojčkoma v tretjem primeru pod vplivom dedne tvarine. In te razlike so večje nego one v drugem primeru, in sicer za prej navedene štiri normalne lastnosti v razmerju, ki smo ga navedli po v. Verschuerju. Jasno je, da so ta spoznanja na dvojčkih važna tudi za socialno in kriminalno antropologijo. Rekli smo prej, da so izvestni socialni nagibi vrojeni prav tako kakor talenti (glej tudi naš članek v 1. štev. 14. knjige) in razne telesne lastnosti. Važno je ,da spoznamo v posameznem primeru, ali gre pri kakšnem socialnem oz. antisocialnem dejanju le za dejanja po notranji, vrojeni »potrebi«, ali pa za dejanje, ki je nastalo Is po vplivu nekega okolja. Prof. Lange (Vroclav) je mogel na ca. 60 parih dvojčkov dokazati, kako važno vlogo igra dedna tvarina. Kaj porečete n» pr. k temu, da brata-dvojčka, ki ne živita v istem okolju, isti dan skoraj ob istem času na različnih mestih izvršita vlom? Tako soglasje — konkor-danca — je seveda redko, toda prav pogosta je konkordanca v tem smislu, da izvršita brata-dvojčka skoraj istočasno podobna antisocialna dejanja. Tudi pri sestrah-dvojčkih se dogaja, da se istega dne prostituirata. Konkordanca v de- janjih, zlasti če so izvršena na različnih krajih istočasno, da celo po večletni odločenosti obeh dvojčkov, kaže pač na dedno tvarino. Tako konkordanco pa opažamo skoraj izključno pri enojajčnih dvojčkih, pri dvojajčnih je redka, oz. kjer je, je pogojena po istem okolju. Med enojajčnimi dvojčki najdemo konkordanco češče nego med dvojačnimi, z diskordanco je obratno. So torej brez dvoma ljudje, ki so rojeni z antisocialnimi nagibi ; v tem smislu govorimo lahko o rojenih zločincih (prim. zgoraj cit. članek!). Lange je svojo znamenito študijo nazval »Zločin kot usoda«. Kdo bi še dvomil o tem, da 'imamo med sabo res nesrečneže, ki morajo biti antisocialni, ker je njih dedna t v a r i n a n a e n a 1 i drug način okvarjena? Po rodovnikih spoznamo včasi vzrok teh okvar — v prvi vrsti alkohol. Večinoma je pa pravi vzrok neznan, kakšna enkratna dedna sprememba dedne tvarine (mutacija), ki jo je povzročilo bogvé kaj. Tako nas privede »metoda dvojčkov« (v. Verschuer) do spoznanja, da je zlo-činstvo lahko dedno utemeljeno, rodovnik (»metoda rodovnikov«) pa nam odkrije včasi isto, k temu pa še lahko n a-č i n podedovanja. Toda dočim nas je rodovnik poučil lahko le o tem, da je zločinstvo v tej ali oni rodbini bolj pogosto (»familiarno vezano«), nam je dala »metoda.dvojčkov« popolno gotovost, o tem, da smemo govoriti o dedni pod-stavi za antisocialna dejanja in v tem smislu o rojenih zločincih. R. Schneider : TRŽNI DAN IZKORIŠČANJE MORSKE ENERGIJE V ANGLIJI INŽ. A. ZUPANČIČ t k A I isel, pretvarjati energijo plime H in oseke v električno energijo, V m nova- Pojavila se je v zad-' iih letih cela vrsta načrtov, ki pa so bili vsi več ali manj fantastični in navadno niso imeli posebno realne podlage. Ker tudi njihova gospodarska stran skoraj v nobenem primeru ni bila pravilno proučena, je popolnoma razumljivo, da so vsi resni tehniki gledali precej skeptično na vse take projekte in jim tudi laiki skoraj nikoli niso pripisovali posebne'--1 pomena. Anglija je industrijska država z veliko potrošnjo električne energije. Dane .o skoraj vse central e parne centrale, toda zaloge premoga so omejene in bodo čez nekaj stoletij, morda pa tudi desetletij usahnile, zaradi česar je treba prej ali slej predvideti kako drugo pogonsko sredstvo. Vodne sile Anglije so minimalne in ne bi mogle kriti naraščajočega konzuma. Zato je bila tu še bolj kot drugod potrebna skrajna racionalizacija električnega °ospodarstva. Elektrifikacija Anglije sloni na komunalni podlagi in izvršuje vlada preko svojih organov nadzorstvo nad vsemi elektrifikacijskimi deli v državi. Že zgodaj je bil za vso državo ustvarjen načrt enotnega vsedržavnega omrežja. Vse večje centrale so med seboj zvezane in vsa Anglija je prepletena z daljnovodi 66.000 oz. 132.000 voltov. Odtod izvira tudi beseda »grid« (rešetka), ki je postala kolektiven izraz za pojem vsedržav-ne elektrifikacije in vsedržavnega omrežja. Plima v severnem morju je jako visoka in dviganje morske gladine za 10—15 ali tudi več metrov na nekaterih mestih angleške obale nikakor ni redek pojav. Zaradi tega in iz navedenih razlogov so načrti izkoriščanja morske energije dobivali vedno bolj konkretno obeležje in se je končno tudi vlada začela zanimati za ta problem. L. 1925 je bila imenovana posebna komisija, ki ji je bila poverjena naloga, da s tehnične in gospodarske strani prouči možnost izkoriščanja morske energije na izlivu reke Se-vern v zapadni Angliji. Komisija je letos predložila vladi obširno poročilo o rezultatih svojega dela. Iz njega je razvidno, da je prišla do za- ključka, da gre tu za absolutno realen in konkreten projekt. Prva pripravljalna dela so bila: hidro-grafska raziskavanja, ki jih je izvršil hidrografski urad mornarice ter izdelava modela izliva reke, ki je služil za celo vrsto poizkusov. Že sami stroški preddel so znašali preko 50.000 funtov sterlingov, torej po našem denarju ca. 12,000.000 Din, iz česar se lahko razvidi na eni strani obseg projekta, na drugi strani pa tudi važnost, ki mu jo pripisujejo celo uradni krogi. Predvidenih je vsega skupaj 72 turbin z maksimalnim učinkom po 17.000 KS, od katerih bi bilo istodobno največ 67 v pogonu. Meritve in računi so pokazali, da bi se dalo ob vsaki plimi izkoristiti povprečno 3,200.000 KWh (kilovatnih ur), tako da bi letni bruto učinek ob 706 plimah (od ene plime do druge mine ca, 121/2 ur, kar da letno 706 plim) znašal ca. 2.250,000.000 KWh. Odštevši ca. 50,000.000 KWh za lastno potrebo naprave, ostaneta razpoložljivi ca. 2,2 milijardi KWh na leto. V svrho stalnosti pri oddaji energije je predvideno akumuliran je (zbiranje) energije in sicer v posebnem rezervoarju v višini ca. 130 m nad centralo, v katerem se da akumulirati vodna energija ca. 20,000.000 KWh. Z gradnjo tega rezervoarja se pretvarja periodično oddajanje energije v stalno. Presežki energije Л visokih plimah — ki bi se ne pojavili vedno ob istem času, ampak dostikrat >b dobi, ko se trenutno sploh ne bi mogli izkoristiti, ker v omrežju zanje ne bi bilo potrebe (n. pr. ponoči) — se morejo najbolje izkoristiti za tlačenje odvišne vode v akumulacijski rezervoar, od koder se ta voda lahko po potrebi spet spremeni v električno energijo. Ta način akumu-liranja energije nikakor ni nov in se v nekaterih državah uspešno izvaja že več let. Kakor omenjeno, je učinek naprave proračunan na letni 2,2 milijardi KWh. Ob nakupičenju energije v akumulacijskem rezervoarju preostane od tega, ako odračunamo energijske izgube zaradi tla-čenja vode, še ca. 1,61 milijarde KWh letno za oddajo v »grid«. Letna potrošnja električne energije bo v vsej Angliji predvidoma v letu 1941 narasla na 21 milijard KWh, tako da bi se ob izvršitvi tega projekta V13 te energije pridobivala iz morja. Ta centrala bi imela skoraj dvakrat tolikšno efektivno kapaciteto, kot jo ima danes največja centrala v Angliji. Jedro projekta pa je seveda njegova gospodarska stran. Stroški celega projekta so proračunjeni na 38,426.475 funt. sterlingov in sicer odpade od te vsote na : nasip in centralo .... 25,457.574 rezervoar in akumulacijsko napravo ...... 11,468.901 daljnovode...... 1,500.000 skupaj funt. sterl. 38,426.475 K tej vsoti je treba dodati še 12 milij. funt sterl. za cestne, železniške in pristaniške zgradbe, ki bi se morale spremeniti, premestiti ali nanovo zgraditi, tako da dobimo za ves projekt okroglo vsoto 50,000.000 funt. sterl. (ca<. 12 milijard Din). Pri sestavljanju proračuna se je komisija držala naslednjih osnov: a,, gradnja bi trajala 15 let, b) zaradi pripra" in posebnega zakona, ki bi ga bilo treba šele sestaviti in predložiti, se delo ne bi moglo pričeti pred letom 1937, c) vlada bi prevzela jamstvo za posojilo, ki bi ga bilo treba najeti, a obrestna mera ne bi smela biti višja od 4%, d) v »grid« bi se oddalo letno 2,2 milijarde (oz. ob aku-muliranju 1,61 milijarde) KWh, e) tudi stroški bi se razdelili na 15 let in f ) amortizacijska doba bi znašala : 75 let za vodne zgradbe in vse zidane stavbe, 30 let za težke železne konstrukcije, turbine in težke stroje ter 20 let za električne stroje in ostale aparate. Pri teh razmerah bi znašala produkcijska cena za KWh ca. 0.18 d [1 d (penny) = 1 Din] ob direktnem izkoriščanju morske energije, oz. ca. 0,24 d ob aku-muliranju energije v posebnem rezervo- »TTLTRASONORNI« VALOVI Madžarski kemik prof. A. Szent Oyorvi je nedavno objavil zanimive izsledke pri poskusih s tako zvanimi ulfcrasonomiml valovi. To so zvočni valovi tako visoke frekvence, da jili človeško uho ne more več doijemati kot zvoke. Ti valovi lahko služijo za merjenje trdnosti med posameznimi atomskimi skupinami v kemičnih spojinah Pri poskusih je uporabljal madžarski kemik valove s frekvenco (številom nihajev na sekundo) 723.000, (ločini je meja, pri kateri se zvočni valovi še slišijo pri 16 do 20.000 nihajih na sekundo. Kot vir ultrasonornih valov se uporablja kremenčeva plošča, ki niha pod vplivom električnega oscilatorja. Pod učinkom teh valov arju. Najnižja produkcijska cena v angleških parnih centralah je danes ca. 0,3 d za KWh, tako da bi bila s tem dokazana rentabilnost tega svojevrstnega, na prvi pogled nekoliko fantastičnega načrta. Letni obratni in kapitalni stroški bi znašali 2,451.285 funt. sterl., a za parno centralo z istim učinkom 3,737.000 funt. sterl., kar bi pomenilo letni prihranek 1,285.715 funt. sterl., toda tukaj je računano obrestovanje kapitala za parno centralo s 6 У ■> %, najvišje, ki je po zakonu dovoljeno. Pa tudi ako računamo le s 4%, znaša letni prihranek še vedno ca. 1,100.000 funt. sterlingov. Pri sestavljanju proračuna so bili vkalkulirani tudi nepredvideni izdatki in je objavljen proračun za 12Уг% višji kot so bili z ozirom na današnje razmere cenjeni dejanski stroški. Z ozirom na veliko nezaposlenost, ki vlada kakor povsod drugod tudi v Angliji, je treba upoštevati tudi socialno stran projekta. Cenjeno je, da bi neposredno in posredno dobilo dela pri tem projektu povprečno preko 12.000 delavcev letno. Od začetka bi jih bilo manj, a proti koncu bi to število naraslo na preko 27.000. Razumljivo je, da je načrt vzbudil v vseh, pred vsem pa v strokovnih krogih vsestransko pozornost in izzval hudo debato za in proti. Pojavila se je že cela vrsta pomislekov, vendar pa do zdaj še ni bilo nobenega takega, da ga ne bi bila upoštevala komisija že pri svojem raziskovalnem delu. Vsekako pa je pred definitivno odločitvijo pričakovati še hudih borb. Je še povsem negotovo, ali bo sploh prišlo do izpeljave tega načrta; toda tudi če ne bo, zamisel sama zaradi tega ni nič manj drzna in zanimiva. se n. pr. razcepi trsni sladkor v enostavnejše vrste sladkorja, dočim na sorodne snovi valovi nimajo nikakega vpliva. Snovi rahle molekularne strukture kakor n. pr. giwni arabikum, škrob, želatina se pod vplivom valov razcepijo. Kemiki sodijo, da pri teh pojavih ne gre za kemične marveč za zgolj mehanične učinke ultrasonornih valov. Poskusi, da bi se s temi valovi vplivalo na kakšen način na tvorbe raka, so ostali doslej brezuspešni. L 1913. je našel dr. H. Reck, zdaj profesor na berlinskem vseučilišču, na potovanju po _ bivši nemški Vzhodni Afriki okostje človeka, ki je pred mnogo ti« sočletji živel v dolini Oldoway. Nje» govo odkritje je vzbudilo veliko po» OLDOWAY, DOMOVINA AFRIŠKEGA PRAČLOVEKA v družbi z neko angleško odpravo znova posetil najdišče, da podrobno prouči svoje odkritje. Oldowayski človek je bil na vsak način višje razvito bitje nego Nean« dertalee, čigar pretežno telesne last» nosti se dado posneti dovolj razločno iz grobega sestava njegove lobanje. Oldowayski človek je poznal že izde» lovanje orodja, ki si ga je pripravljal iz lave, kremenjaka in obsidiana. Ži» valstvo prav posebne vrste je dajalo obeležje njegovemu življenju. Njego» vi sodobniki so bili namreč: konj s tremi parklji, predniki današnje žira« fe, antilope z dolgim rilcem in povod« ni konji s pripravo, močno spominja« jočo na periskop podmornic. Profesor Reck je o svojih obeh od« pravah izdal obširno delo, v katerem zelo živahno popisuje čudovito oldo» waysko sotesko, način življenja afri« škega pračloveka ter živalstvo, ki je živelo na črni celini pred davnimi ti« sočletji. Svoje prvo potovanje v OI« doway je dr. Rcck izvršil 1. 1913. s karavano številnih nosačev, ki so v Lobanja človeka iz Oldowaya Stena v Oldowayu, kjer so odkrili najvažnejše najdbe zornost med učenim svetom, ker pa je kmalu nato izbruhnila svetovna vojna, je bila znamenita najdba sko» raj popolnoma pozabljena. Po osem» najstih letih je dr. Reck obudil zani« manje za oldowayskega človeka in je Grob prazgodovinskega Afričana v Engaruki mukepolnih pohodih po brezvodnih stepah rabili cele tedne, da so dosegli svoj cilj. L. 1931. je učenjak napravil isto pot zelo zložno in hitro v avto* mobilu in čitatelj čuti veliko razliko, ki jo je povzročil razvoj tehnike ter tako znatno približal prošle vekove z današnjim časom. Kakor je zemlja postala zaradi prometnih sredstev manjša, tako so nam tudi ostaline davnih vekov daleko bližje. Knjiga dr. Recka nam prav posrečeno predočuje orjaški preobrat, ki je v zadnjih letih nastopil na poprišču raziskovanja do» slej neznanih delov črnega dela sveta. ŽIVALSKI POLETI PREKO OCEANA T1 edavno so časopisi prinesli vest, da se je italijanskemu letalcu Agellu posrečilo pobiti liï__največjo letalsko brzino, ki je znašala 655 km na uro. Agello je to brzino popravil na 682 in celo na 692 km. Toda Italijanom tega ni bilo dovolj in so takoj javili v svet, da je njihov letalec Neri dosegel pri vajah v letanju kar 740 km na uro. Ta najvišja hitrost še ni kontrolirana, ker Neri ni imel namena pobiti rekord svojega rojaka in pri njegovem poletu ni bilo potrebnih nev-itiralcev, ki bi nadzorovali in nesporno ugotovili hitrost njegovega poleta. Vendar izhaja iz vsega tega, da je taka brzina popolnoma možna in se bo temu ali onemu letalcu kmalu posrečilo, da jo doseže. Morda pa so živali, ki lete še hitreje nego človeški letalci. Ako zastavimo to vprašanje prirodoslovcu, se bo takoj spomnil, da je med obadi letalec, ki poseka vsakega aviatika. To je obad one vrste, ki leže svoja jajčeca počivajočim srnam v smrček. ličinke se potem nastanijo v grlu živali in zaduše marsikaro srno, ki nima dovolj močnih pljuč, da bi izkašljala nadležne zajedavce. Ta škodljivi obad doseže v svojem letu brzino 350 metrov na sekundo. V eni minuti bi to dalo 21 km, v eni uri pa okroglo 1250 km. Navedena brzina je ugotovljena, in sicer jo dosega obad brez pomoči vetra. Ako dalje računamo, dobimo rezultat, da bi obad preletel Ocean V treh urah in 10 ali 15 minutah. Kdor rad dlako cepi, bo takoj dejal: »Če je ta hitrost obadova ugotovljena na kopnem, dobro. Toda ali so učenjaki že kdaj poslali obada preko morja? Teoretično je ta račun pač pravilen, za prakso pa nima nobenega pomena.« Učeni žužkoslovci bodo brez dvoma pritrdili, da so merili brzino obadovega poleta le nad kopno zemljo in da jim ni znano, da bi bil kdaj obad že letel preko morja. Vendar pa se bodo pri tem spomnili drugih lahkokrilcev, " o katerih je ugotovljeno, da so preleteli Ocean in dokazali, da je tudi majčkenim živalim r>re-kooceanski polet mogoč. V Afriki in na evropski obali Portugalske so cesto že opazovali cele roje metuljev, ki so doma v Južni Ameriki. Roji ne prihajajo redno preko morja, marveč se.le od časa do časa pojavijo v Afriki in na Portugalskem, kadar se lahko poslužijo' ugodnih zračnih tokov. Pri tem pa se ne dado samo nositi vetrovom, marveč si vrlo pomagajo tudi s svojo presenetljivo veliko silo v krilih. Okoliščina, da jim veter pomaga pri tem, ne izpreminja ničesar na dejsitvu, da šibke stvarce prelete ogromno prostranstvo, saj so tudi letalci veseli, ako jim pomagajo ugodni vetrovi do zboljšanja rekorda. Pomorščaki vedo, da ni ni-kaka redkost, ako se na jadrnice spuste celi roji potujočih metuljev, da si nekoliko odpočijejo na dolgi poti. Kadar ni dobre priložnosti za počitek, mora pestra druščina pač preleteti vso progo brez pristanka. Njim se vijak ne zlomi, krila se ne pokvarijo, mazivo in gorivo jim ne poide. Največjo hitrost v svojem poletu pa imajo brez dvoma bakterije, ki lete od enega konca sveta na drugi. Njihov polet se seveda ne da kontrolirati, vendar so zdravniki mnenja, da se šiHjo z vetrom, ne pa da jih prenašajo potniki Tako se prenaša hripa z vetrom iz Japonske v Ameriko in odtod v Evropo ali obratno. Ako ne štejemo velikanskih ovinkov, je nje polet naravnost bliskovit. Človek zato ne more uiti bakterijam, ki so hitre kakor veter. Ako se človeku posreči, da bo lahko izločil zemeljsko privlačnost in vztrajnost gmote iz svojih računov, potem bo morda kdaj dosegel največjo brzino. Dokler pa tega ni, ostane hitrostni rekord pridržan obadom in morda še nekaterim drugim žuželkam. tr ROBERT INGERSOLL (OB STOLETNICI NJEGOVEGA ROJSTVA) -1 koraj neopažena je prešla pri nas I stoletnica rojstva enega največ-| jih ameriških svobodomislecev i Roberta Ingersolla. Ameri-_I ški svobodomisleci so to obletnico proslavili z dostojnimi spominskimi elavnostmi in tako počastili moža, ki je pred štiridesetimi leti razburjal Ameriko e svojo ostro kritiko krščanskih naukov. Kdo je bil ta človek? Ingersoll se je rodil 11. avgusta 1833 v Dresdenu, N. Y. v Ameriki. Njegov oče je bil presbiteri-janski pastor, ki je s svojo družino potoval po verskih poslih po jugu in zapadu USA, potem se je pa nastanila njegova družina v Metropolisu, 111. Robert je dokončal pravo, ko pa je izbruhnila ameriška državljanska vojna, je prostovoljno stopil v unijsko armado. Na bojišču je bil ujet, potem pa je bil kot častnik odslov-ijen iz armade. Začel se je zanimati za politiko. Guverner ameriške zvezne države Illinois O'glesby ga je imenoval za glavnega pravdniika te države (1867 do 1869). Republikanska stranka mu je celo ponudila kandidaturo za guvernerja, toda pod pogojem, če preneha s svojim bojem proti veram in veroizpovedim, kar pa je Ingersoll odklonil. 1870. je Ingersoll opustil politiko in se povsem posvetil protiverskemu boju. Potoval je od enega konca Amerike do drugega in je pobijal verske resnice (dogme). Njegov protiverski boj je trajal skoraj trideset let, vmes pa se je moral večkrat zagovarjati pred raznimi sodišči zaradi agnostike in ateizma (brezverstva in krivover-stva). Ingersoll je bil odličen govornik in se ga je balo vse; zlasti ga je sovražila duhovščina vseh krščanskih cerkvâ. Razni govorniki teh in onih skupin so imeli z njim javne debate, pa so bili večinoma poiazeni. Večkrat so mu verski zanešenji ki (fanatiki) razbijali shode in često mu je celo oblast branila svobodo govora. Nasprotniki so poskusili vse, da mu zavežejo jezik, pa zaman. Predsednik Hayes mu je ponudil mesto poslanika v Nemčiji, da ga spravi iz Amerike, toda Ingersoll je izjavil, da noče nobene javne službe, marveč želi ostati svoboden in nevezan. Zadnja leta se je nastanil v New Yorku in imel tam svoje zadnje predavanje v juniju 1899. Mesec dni kasneje je umrl. Njegovo truplo je bilo upepeljeno in žaro s pepelom so prepeljali lani v Washington, D. C., kjer je bila pokopana na Arlington-skem pokopališču. Ingersollova znamenita predavanja so izšla po njegovi smrti v več knjigah in so še danes razširjena po vsej Ameriki. Zlasti je razširjena njegova sarkastična knjiga »Noetova barka«, v kateri je Ingersoll raztrgal bajko o vesoljnem potopu. Tudi v slovenščini imamo eno njegovo knjigo in sicer pod naslovom: »Kako nastanejo vere in bogovi«. Po njegovih spisih jo je priredil Ivan Kaker in izdal т Chicagu, 111. 1909. Ingersoll je povedal sam, da so ga proti veroizpovedim razkačile pred vsem pridige njegovega lastnega očeta, ki je bil sam dušni pastir presbiterijanske cerkve. Oče je bil v letih državljanske vojne (vojne severnih ameriških držav proti južnim zaradi odprave suženjstva v slednjih) navdušen pristaš osvoboditve sužnjev, obenem je pa grozil svojim vernikom z večno suž-nostjo v peklu, ki naj jo pripravi in uredi njegov dobri bog! To je sinu zagnusilo vse, kar je v zvezi z nadnaravnimi zadev-ščinami. Ingersoll je bil energičen in dosleden. Bal se ni nikogar in napovedal je, da ni več daleč doba, ko bodo veroizpovedi pozabljene kot zapuščina in ostanki barbarskih časov. Vsak prepričani svobodomislec se spominja danes, ob stoletnici rojstva, tega navdušenega borca za svobodo misli. Naj bodo te vrstice skromna počastitev velikega, odločnega borca in pionirja. POČITEK (R. Schneider ~ izrezanka) SLOVENSKA IMENA Romanopisec Stendhal je za oddih rad čital državljanski zakonik, ki se običajnemu Zemljanu zdi pust in neužiten. Njegov mlajši rojak Anatole France je prav s takšno naslado brskal po besednjakih. Pri nas je nekdo tam okoli 1914, tik pred vojno, če se prav spominjam, iz puščobnih imenikov v Mohorjevem koledarju sestavil zabaven seznam udov te družbe. Nekaj primerov za interesantne priimke je objavil I. Koštidl 1. avgusta 1925 v SI. N., kesneje pa v Mladiki. Med najkrajše je uvrstil: Aš in Of, med najdaljše: Šem-primožnik in Pustoslemšek, tako da se morajo s tega stališča skriti Gerdamulec, Dolgoritnik (samotna kmetija pri Jančem, glej specialko!) in Mehkos .. 1. Med šegava slovenska imena je vtaknil Stritarjev Zvon 1876 (381): Bolhober, Bolholov, Debelguza. Razni koledarji — sokolski, Ciril-Metodo-vi, omladinski — so prinašali slovanska imena, med katerimi mi je ostalo v spominu: Svinidrag. Te dni mi je neznan dobrotnik poklonil Franca Pirca »Poštni krajevni leksikon« za dravsko banovino in Belo Krajino. Nisem si mogel kaj, da ne bi malo prčkal ali paberkoval po suhoparni knjigi. Glede na popolnost: tu stojita Gris in Matevljak, torej najmanjše naselbine! Želite svetovnih velemest? Evo vam sedemkrat Dunaj, dvakrat Rim in Majland, Jeruzalem, Verdun, po enkrat Betlehem in Lizabon. Zagreba vas domisli Kaptol, Babilona ob Seini pa Parižle, italijanskih Benetk vas spomni naš Benetek in Benečija. Star je v Dalmaciji Dubrovnik, a tudi naš Dobrovnik ni od včeraj. V ultramoderno Ameriko bi moral, kdor bi hotel najti takšno Betono-vo, kakršno stoji na Gori pri Sodražici. Narodnosti so dokaj dobro zastopane: Slovenjgradec, Slovenja ves, Slovenska vas itd., Nemška gora (vas, Loka), Nemški dol (graben, rovt) itd., Romanja vas. Laška vas (in ves), Laški rovt itd., Lahonci, Laponci, Svabovo, Frankovci, Gotna vas (pater L. Hrovat bi mi seveda rekel, da je tu gat — nasip, a mrtvi molčijo), Švajc, Švajcarija, Murski Črnci . .. Neki stan je prav posebno dobro odrezal nasproti vsem drugim: Kaplanovo, Faro-vec, Farška vas ali Farna ves, Farški kal, Župnik, Župnjak.- Vendar njih trud ni mogel roditi zaželenega sadu: bafnovina ima Pekel nič manj ko na 13 krajih, po vrhu pa še Peklo, Peklenec ali Peklenski breg in Vice, toda ena sama Nebesa s 3 Paradiži. Kaj si hočete, Zabava je tod redka, dvakrat jo najdete. Kako hudo se narod poti pri delu, nam priča Ritoznoj, ki ga je pisatelj Malešič s tako težavo zamesil v svoj »Kruh«, spečen v Finžgarjevi Mladiki. Iskal sem imena, ki se najbolj ponavljajo: ta se pričenjajo s »Sveti, Šent, Št. in Š«. Bilo bi jih za celo brošurico. Nekateri mislijo, da prevladujejo na štajerskem, a njih statistike ne bom pregledoval, ker sem prav ta trenutek opazil, da niso zapisana čisto vsa imena: manjka n. pr. Godec pod Repom pri Slovenski Bistrici. Dolga imena so: Hercegovšak, Kanižari-ca, Krepeličnik, Klokočovnik, Prosenjakov-ci, Šemprimožnik, Podkostanjevla itd. Ce pa vzamem sestavljene nazive, so seveda še daljši: Šentilj v Slovenskih Goricah, Pisker-nikovo planinsko zavetišče v Logarjevi dolini itd. Kratko ime je Ig in Rt, ako se ne piše Art, najkrajše pa na Kočevskem Puc (pol c). Najpripravnejša so imena: Habah in Reber. Poslednjih je nad 20, zato da popotnik iz obeh smeri lahko pogodi vas afi za-selje. Nekatere kraje človek težko razume: Dolska Gorca pri Št. Jurju ob južni železnici in Zgornje Zdole. Umljivejša se ti zdi Katarija pri Češnjicah, zlasti ker se oglaša tik pred njo Kašelj, spodnji in zgornji. Kašlja kajpada ne smeš izvajati iz Kastela. Mala Dolga noga pa bi morala stati tnalo više med dolgimi krajevnimi nazivi. Bog Kurent (narejen iz quaranta) je krstil nekatere kraje: Korant, Kuret, Kuret-no. Kdo ve, àli ima kaj opravka s Pijano goro? Kaj pa L'ser, Polule (v Bosni govorijo tudi jasno: Kakanj)? Si že čul, da so šli Bolehneci in Bolehnečici z Zdravci za Tuji grm, a Pametnik še za Višji grm? Tega pa ni bilo treba Lačni vasi niti Lačnemu vrhu, prisegam vam na vse Hudimarje. Dravska banovina premore svoj Zveri-njak, kjer živi raznotero Zvirče: Srnjak, Srenjakovec, Lisičje, Zajčja gora (vas), Zajčji kot (vrh), Zajčki, Zajkole. Turje, Turjak, Volčja jama (gomila), Vučja ves, Vukovje, Vukovci, Jelenje. Jelenče, Jelen-čicc, Pasjek, Pesek, Pesjak, Pesnica, Ma-če(k), Mački. Po naših Kompoljah, Planinah, Planjavah se srečujejo: Konj, Kuželj, Telče, Krmačina, Kravjek, Volovnik, Svinjska vas, Oslov vrh, Kozlovec, Kozji rep (rog, hrbet, vrh), Ovčjak, Ovčja vas, Go-vejek; Ribjak, Ribnica. Žabjak; Petelin, Kokošak, Kurja vas, Račja vas. Tičevo, Vranje, Vranke. Sračnik, Žerjav. Kam pa naj denem Ščurke, Predkonjsko ali Pred-oslje? Sovražno se gledata Žalostna gora in Vesela gora; Težka voda in Lahko, če hočete še Lajše (g. Zalaznik vidi v njem Lazišče). Da neznanska večina človeškega rodu obstoji iz mrtvecev, se razbere pri nas: enkrat samkrat nas srečajo Živci, vsaj petkrat pa Mrt (Dolgi, Goli, Slabi, Volčji). Je tega kriva Malarija? V mladinsko slovstvo (Zvonček, Soko-lič) je že prišla Poštena vas, ki odtehta Pridno vas. Ako sta se vasici sami tako krstili, sta pomagali do ugleda, pregovoru, ki trdi: Dobro blago se samo hvali. Za take naselbine ie odveč vsako Beričevo ... Geo- grafski pojmi lahko privedo v zamero, za dokaz neki novo došli župnik, ki je po krstu zapodil botre z novorojencem, ker je bil eden iz Luknje, drugi z Zlatega repa, tretji iz Finkovega... Ko bi se bil jaz komu zameril, se sklicujem na dvojno Pozabljeno. A. Pudob iz Poddoba. PREŠERNOVA PESEM MED SRBSKIMI KMETI Vseučiliški profesor Mih. Pupin pravi v VIII. poglavju svoje sloveče knjige »From immigrant to inventor« (1923), da je njegova mati, nepismena banatska kmetica, prav dobro poznala srbsko pesmico, ki sledi spodaj, če primerjamo besedilo s Prešernovo pesmijo »Strunam«, spoznamo takoj, da je srbski teskt prevod iz slovenščine: »Zujte strune miloglasne Pesmom jav'te tužan vaj, Srca bole te užasne Nemilosnoj na glas daj!« > Strune milo se glasite, Milo, pesmica, žaluj, Srca bolečine skrite Trdosrčni oznan ju j ! « Prof. Andra Gavrilovič pravi v »Ljubljanskem Zvonu« 1. 1900, str. 802, da je objavila »Srpska Zora« 1. 1879. prevod pesmice »Strunam«. To besedilo je drugačno: »Zabrnjite strune lake, Zabrnjite tužan poj, Odnesite tamo bole Nevidljive moje njoj!« Gavrilovič pravi, da se ta prevod poje zelo pogosto in z uspehom na raznih veselicah in koncertih srbskih pevskih društev. Odkod je neki dobila Pupinova mati navedeni tekst in kdo ga je prevedel? E. K. KROŽEČI ZRAČNI TOKOVI Letalci na zračni progi Los Angeles—Sait Lake City_ so opazovali, da imajo v smeri od Skalnatega gorovja proti Tihemu oceanu v neki zmerni višini zmerom hrbtni veter, nekoliko višje od tal pa redno neprijetni čelni veter. Obratno je bilo na poti od morja proti gorovju letenje zmerom bolj ugodno v visokih zračnih plasteh, neugodno pa nizko pri tleh. Sledeča meteorološka opazovanja so pokazala, da teče med Tihim oceanom in Skalnatim gorovjem stalen zračni tok v sklenjeni zanki. Iznad oceana se dviga topel zrak, ki teče v višini ca. 6000 m proti mrzlim vrhovom Skalnatega gorovja, s katerega pa struji obratno mrzli zrak pri tleh in do višine ca 1800 m proti oceanu. Letala na tej progi se torej lahko z izbero prave višine zmerom izognejo nasprotnemu vetru. Slične krožeče zračne tokove so opazovali tudi že na Norveškem in nad Groenlandom. SVETLOCTJTKOST ČLOVEŠKE KOŽE Ellinger je naredil zanimive poskuse, da dožene, od česa je odvisna občutljivost človeške kože za svetlobne žarke. Skozi eliptične zaslonke je obseval spodnje lakti več pacientov z močno električno svetilko. Določal je čas, ki je bil potreben, da je koža na obsevanem mestu čez 24 ur vidno po-rdečela. Navzlic precejšnjim razlikam pri posameznih ljudeh je lahko določil neka obče veljavna pravila: Svetločutkost kože narašča od februarja do maja, postaja na poletje spet manjša, čez zimo se pa vobče ne spreminja. V srednji življenjski dobi je večja nego v otroških letih in na starost ter tudi večja pri moških kakor pri ženskah. Svetli ljudje so za svetlobo občutljivejši kakor temni, pri čemer je merodaj-nejša barva las nego barva polti. Pri mnogih boleznih (n. pr. pri spolnih) se svetločutkost kože stopnjuje. Isto je Ellinger ugotovil pri ženskah za dobe nosečnosti in periode. Zelo verjetno je, da igra pri tem veliko vlogo zaščitna žleza. LAHKE KOVINE IN STROJNA TEHNIKA Cim več energije potrebuje stroj za delovanje, tem večji so stroški. Zato mora konstrukter skrbeti pri načrtavanju stroja ne le za njegovo trdnost, temveč tudi za vitko obliko vzvodov, ročic koles in drugih strojnih delov, ki so v katerikoli zvezi z gibanjem. Premasiven stroj porabi preveč energije. To je že stara resnica in dolgo razmišljajo tehniki, kako najti idealno vrsto kovine, ki bi ustrezala glede trdnosti in bi bila obenem lažja ko železo. Aluminij in magnezij so lahke kovine; aluminij dosega eno tretjino speč. teže železa in magnezij komaj eno petino. Toda te kovine so krhke in zato neuporabne. Pač pa sta aluminij in magnezij v zvezi z nekaj odstotki drugih kovin prvovrstna. Zlitine so neprimerno lažje in nekatere, kakor n.' pr. duraluminij celo tako trdne ko jeklo. Stroji iz lahkih zlitin bi se brezpogojno obnesli, ker bi znižali stroške obratovanja, dasi je pridobivanje lahkih kovin iz rude zelo drago. Mnogo dražje kot pridobivanje železa. Pa se bodo lahke kovine s časom uveljavile. Leta 1885. so pridobili v Nemčiji komaj 13 ton aluminija iz rude, dočim je narasla proizvodnja leta 1930. na 250.000 ton! To so številke, ki nam pričajo, da se lahke kovine zmerom bolj uveljavljajo in da ni daleč čas, ko bodo zavladale v strojni tehniki. Seveda bo tudi oblika strojev drugačna, dimenzije in prerezi bodo večji. Kako velike važnosti za tehniko so lahke zlitine, nam kaže razmah letalstva in zra-koplovne industrije. Lahke zlitine bodo v ttrojni tehniki jeklo popolnoma izpodrinile. Obratovanje bo cenejše in posledice se bodo pokazale tudi v gospodarskem življenju zaradi manjše mase strojnih delov in manjše porabe energije. Z. š. □ s s. AMERIŠKA KOLONIJA OB SREDOZEMSKEM MORJU alokateremu bo znano, da so Ze-dinjene države pred kakšnimi 125 leti imele ob Sredozemskem morju kolonialno posest, ki sicer ni bila dolgotrajnega življenja. Ta zanimivi intermezzo v kolonialni Bgodovini je v zvezi z imenom hrabrega ameriškega častnika, generala Williama General William EATON Eatona ,kl mu je publicist Francis Rennell Rodd pred kratkim posvetil celo knjigo. William Eaton je zasadil zvezdno zastavo 1. 1805. na obrežje Barbarije, kjer je tedaj izvrševal funkcijo ameriškega konzula. Namenil se je, da napravi konec večnim izpadom arabskih in turških morskih razbojnikov, ki so tedaj strahovali obale Sredozemskega morja. Zbral je zelo pisano vojsko, s katero je odkorakal iz Alek-sandrije skozi puščavo proti Derni, kjer so imeli morski razbojniki svoje središče. že sam ta pohod je bila vsega upoštevanja vredna vojaška akcija. Začel je oblegati Derno z 200 mož »redne« vojske in 2000 Arabcev, ki mu jih je bil poslal deloma paša iz Tripolitanije. Pašo so bili namreč malo prej odstavili in se je hotel maščevati. Po kratkem obleganju je zasedel Derno v naskoku in si jo izbral kot sedež. Istočasno naj bi ameriško vojno brodovje izvršilo paralelno akcijo proti piratom ob severni afriški obali. Toda ta akcija je izostala, Eaton je ostal brez pomoči, njegovi l"tni vojaki so ga izdali in je moral Derno ostaviti. Svoji deželi je bil ponudil kolonijo na afriški obali, toda to ponudbo je Amerika prezrla in nikoli več se ji ni prožila prilika, da bi si pridobila kakšno posest na tem delu sveta, če bi bila Eatonovo ponudbo tedaj sprejela, bi utegnila nadaljnja zgodovina spodnjega Sredozemskega morja postati vsa drugačna, države, ki imajo danes tu kakšno kolonialno posest, bi bržkone nikoli ne prišle do nje in Amerika bi v starem svetu igrala še vse drugačno vlogo nego danes. Rodd je z dolgoletnimi raziskovanji zbral še polno podatkov iz življenja zanimivega moža, ki je bil na tem, da zasuče svetovno zgodovino malo drugače. Bil je strasten in nasilen človek, toda velikodušen, pogumen, vesten čuvar vseh zadev, ki so mu jih zaupali, sovražnik bogastva, skratka dovolj prikupen tip velikega avan-turista. Njegov konec je bil precej žalosten: v razočaranjih, ki jih je doživel, je začel propadati in je umrl pozabljen. O njem govore danes še razvaline neke utrdbe na afriški obali, ki so si ohranile ime ameriška utrdba«. Poleg tega so v spomin na njegov pohod nazvali neko ulico v Bostonu »Ulica Derne«, a pesnik Whittier je v nekem poemu opeval zasedbo Derne. kk Baule : V PARKU M MONTMARTRE, ZADNJE ZAVETIŠČE SKITALSTVA Včasi čuješ v Parizu: »Montmartre je mrtev, Montparnasse ga je vrgel ob tla.« Vendar to ni dočista res. Montparnasse obiskujejo sicer bolj tujci, petičniki in napeto-ličniki, Montmartre pa daje zavetišče Pogled na trg Tertre skromnim otrokom duha in duhovitosti. Razloček med Montparnasse-om in Mont-martre-om je tak kakor med kislim cock-tailom in starim rdečim, dišavnim burgund-cem. Montmartre, po naše Kunji grič, ima svoje posebnosti. Vzemimo kavarno umetnikov. V njej se zbirajo duhovi, kadar so druge »škatle« pozaspale. Vse se tare. Popevkarji, pijandure, avtotaksarji, blodeče krasotice, posebno pa bohema, skitalci, ljudje brez pravega poklica, ki se rogajo hudim časom in čemernežem, a pri vsem tem le še nekako za šilo živijo, se smejejo in se jokajo, česar so se sodobniki večidel odvadili. Skočimo nekaj let nazaj. Evo vam Place du Tertre, trg na Holmu, majhen kakor vaški, z neznatnimi hišicami naokoli. Cas aperitiva (»apero«). V krčmah je polne roke posla. Priganjači (»aboyeurs«, lajav-ci) se trudijo, da bi uvedli čim več gostov. Na tem trgu vidiš popoldne znamenitega Pesnika s peresom (Poète à la Plume). Dolg ko naš Cvetko Golar, v rebrati žametni obleki, v ohlapni pelerini, z ribniško rej-to na glavi in s peresom za trakom. V roki drži čudno grčavko, vinski trs, okovan s dvema obročema iz slonove kosti. Pesnik prestreza tujce in jim obeša neverjetne predmete, tako da izkupi nekaj božjakov. Tamle gre Bouboule, pristno montmartr-sko dete. Ta prebrisanec je vratar v krčmi » Lapin à Gill«, pri Kuncu ob Vrbovi ulici. Bouboule si nazvitorepi pet do deset frankov na večer. Po končani službi pa hajdi v umetniško kavarno, kjer bo deklamiraJ svojo pesem »Prise de Pétanbourg«, zavzetje Petanburga. To mesto bi se smelo krstiti z imenom iz znane slovenske uganke: Deset korenjakov vleče meh na Prde-' žev breg. Kaj je to ? ... Kot predavale« pa bi ga utegnil nadomestiti slavni naâ lik, ki sliši na klic: Pezdič. Nov tip nosi naziv Resquille. Ivan Cankar ga je poslovenil, ko je v Lj. Zvonu ustvaril besedo: zastonjkar. Resquille (danes pravijo nekateri tudi Resquilleur, Glis-seur ali Patineur) gre brezplačno k vsaki prireditvi, kamor ga vleče. Zato bi ga, če prav čutim, O. Župančič imenoval Zmuzneta. Ko so pokopavali ugledno umetnico iz Antoine-ovega Teatra, Marjetico Grey-valovo, je črno oblečen gospod točil grenke solze in stiskal sožalnikom roke: Resquille se je bil vtihotapil med Greyvalove. Pred 10 leti je neki lastnik opustil svojo hišo št. 13 ob trgu na Holmu. Razpadajočo stavbo je Pesnik s peresom za največjo potrebo popravil in se nastanil v njej z 12 tovariši. Več ko 13 jih nikoli ni bilo teh potepuhov, potepinov, klatežev, skitalcev, pomikavsov, brezdomcev, vlačugarjev, poti-kačev, pohajačev, sklatov, bitang, ahasve-rov, postopačev. Kadar je katerega vzela bela žena, se je nov potepej smel priglasiti. Torej kakor v Francoski akademiji: Kadar nas je 40, se nam vse roga, ko nas je 39, kleči pred nami mnoga noga. Neki sosed je šel svoj čas po policijskega poverjenika, češ, naj bi ven pometal to so-drgo. Dobrodušni možak pa jih je pustil v majavi trdnjavi. Ovaduhu so poslej Pesnikovi tovariši priredili marsikako bridko uro. Danes pa poslopje res nič več ni za rabo in tako podirajo zadnje zatočišče montmartrskih ciganov. K. NEKAJ ZA VSE Ljudje, ki so oboleli za legarjem, nosijo še dolga leta bacile te bolezni v sebi in stalno ogražajo svojo okolico. Še po tridesetih in več letih je mogoče ugotoviti te bacile v žolčnem mehurju. Vsa sredstva proti njim so odpovedala. Pri koleri pa ozdravijo nosilci bakterij po treh mesecih sami od sebe. * Da je mestno ozračje za bolnike na pljučih tako škodljivo, so krivi kremenčevi delci v zraku, ki izvirajo od granitnega tlaka. Ti posebno trdi delci dražijo pljuča in poslabšujejo bolezen. 294 Predsednik Roosevelt v taborišču prostovoljnih delavcev — Greta Garbo v Pirandellovem filmu »Kakršno me hočeš imeti«— Hiša na Sv. Heleni, kjer je živel veliki Napoleon v pregnanstvu, bodo spremenili v Napoleonov muzej — V sredi: Francosko vojaštvo pod Visokim Atlasom v Maroku — Spodaj : Italijanski manevri (pehota napada tanke) — Slovita francoska gledališka umetnica Annabella v Berlinu — Kmečki ples na Kavkazu ,295 •'i"":", - ^m t f m sape» - OTW^BIfc, t тГтТ, 20 Neprenehoma sem premišljeval in zba-dal vase, kaj bi napravil, da odvrnem najhujšo nesrečo. Poskusil sem celo z novim razmerjem, da pozabim nanjo. Če bi bilo z menoj drugače, bi mogel tisto žensko resnično ljubiti. Vdala se mi je popolnoma, kakor svojemu odrešeniku. Jaz pa nisem prenesel niti teden dni, še bolj me je mučila misel na prvo ljubezen. Tako se mi je zastudilo, da sem to novo zvezo pretrgal. Zvedel sem, da ljubijo možje moje vrste samo enkrat v življenju popolnoma in brez vseh pridržkov in da nosijo njeno zlo v sebi odkrito ali nejasno do konca svojih dni. ★ V začetku avgusta je nevarno zbolela in mi ni sporočila o tem niti besedice. Neznansko sem se ustrašil, ko sem prišel tiste dni k njej in sem jo videl v postelji. Očitke zastran molčanja sem zadržal, dal sem ji denarja, kolikor sem ga imel pri sebi, nakupil sem vsakovrstnih reči, da bi jo malo vzradostile. Bil sem sam bolan. Tri dni sem ostal pri njej. Tretji dan, preden sem prišel v njeno stanovanje, je vstala in odšla. Čakad sem jo nekaj časa. Gospodinja mi je naznanila, da ji je odpovedala, ker sprejema v svojem stanovanju fante, ki niso jaz. Nisem bil ljubosumen; skušal sem si vsaj dopovedati, da se ne smem predati gloda jočemu občutku ljubosumja. Čemu ! ? Pot je bila tako jasna: Če ne moreva skupaj živeti ,bova skupaj trohnela. Vse se mi je hotelo videti tako preprosto. Bolelo me je le to, da sprejema druge ljudi k sebi, ko meni niti besede ne črline, kako je ž njo. Srečal sem jo na stopnicah. Prosila me je, naj bi ne šel za njo v stanovanje. Imela je tako žalostne oči, da sem ji molče poljubil roke in šel — s sklonjeno glavo in topo bolečino v prsih. 21 V svoji razdvojenosti je omagala prej, nego je morda sama hotela. Neke sobote zvečer, v poznem poletju, sem potrkal na okno njenega novega stanovanja. V sobi je gorela luč. Ko sem poklical, je mahoma ugasnila. Zaslišal sem šepetanje, nato je prišla na okno, v spalni obleki. Imela je tako čuden obraz. Takoj sem vedel, da ji ne smem verjeti. Vprašal sem, kdo je pri njej. Odgovorila je, da je bila gospodinja. Nato sem se takoj poslovil. Dognati sem hotel stvar do dna. Čez nekoliko korakov sem se vrnil in se postavil na nasprotno stran ceste v temo nekih vežnih vrat. Bil sem neverjetno miren. Luč je zopet gorela; za pol ure je ugasnila. Vso noč sem tako čakal, do štirih. Takrat je luč zopet zasvetila in se čez četrt ure ponovno upihnila. Iz hiše pa je stopil takoj na to neki fant. Prvi trenutek mi je blisnila skozi možgane misel, da skočim za njim in ga ubijem. Zadržal me je pomislek, kako slabotni smo možje v kleščah žensk. Vedel sem že predobro, da more postati človek v kleščah te ženske za vse drugo slep in gluh. Pustil sem ga mirno oditi. Ko sem tistega dne popoldne stopil k njej, ji nisem pokazal niti z eno kretnjo, kaj vem. Čemu? Moj čas še ni prišel. ¥■ Nikoli nisem pozvedoval, da-li je bil tisti fant on. Njegova vloga v hudičevem kotlu najinega razmerja se mi je zdela tako nebistvena in neosebna, da ga nisem skušal niti spoznati. Ničesar ni mogel izboljšati in ničesar poslabšati. Znano pa mi je, da je ž njim precej občevala. V avgustu, po svoji bolezni, je šla za nekoliko dni domov. In se je napotila ž njim v planine. Takrat sem tudi jaz napravil daljšo turo. Moje vabilo, naj gre z mano, je odklonila. V zapisni knjigi neke planinske koče sem zvedel zakaj. * Moj čas še ni prišel. Tedaj me je vezala trda politična borba. Nisem smel misliti nase. Držati sem moral glavo pokonci in poteptati vsakršen dvom o pravilnosti stvari, za katero sem se boril. Tako je bilo z mano vsekdar v časih nevarnosti. In res so mi porazi odporne sile samo krepili, uspehi pa so mi vračali vero v človeštvo, v možatost vsaj neke male, izbrane množice in vero v idejo, navzlic temu, da sem gledal vsak dan, kakšnih podlosti so zmožni ljudje, ki sem jih smatral za najboljše in najznačajnejše. Tako sem držal svojo pamet šiloma skupaj, ostati sem hotel hladnokrven. Dokazati sem si hotel, da sem zmožen biti v svoji največji razbičanosti na zunaj takšen, da mi ne vidi niti najboljši prijatelj v notranjost. * Toda to, kar sem si ohranil z naporom vse svoje volje v duši, je utrpelo moje telo. Bil sem tako izmozgan, da so me ob najmanjžih povodih obhajale omotice in srčni krči. črne, padavičnim nezavestim podobne omotice — ne morem jih prešteti... Skoraj vsako noč sem pre-čul do prve zore. To so bile ure, s kakršnimi ne bi hotel kaznovati niti svojih najhujših sovražnikov. Komaj sem se vlegel, me je obšlo osladno gomazenje po vsem telesu. Dih in kri sta mi zastajala kakor pod težo ogromne skale. Potem, kakor da me je nekdo z bičem ošvrknil, v bliskovitem zavalovanju, se mi je ves krvni tok pognal proti možganom. Hipoma so se mi grozno napeli, žile so mi za-drgetale, srce se je izpraznilo. Vsak hip PRIJETNA V02NJA na to, da bi se vdala še kdaj poedinemu človeku, razen meni. Pričakoval sem teh vesti in nisem bil nič presenečen. Nato sem spregovoril jaz. Povedal sem ji, da se tudi jaz bi-jem s poslednjimi ostanki samoohranit-venega nagona. Če ne pričnem nekje in v najkrajšem času popolnoma znova, se moram podreti. Negotovosti pa ne zdržim več. Od nekod, daleč od tega strupenega ozračja, ki mi duši moči, sc mi poslali poziv, ki je bil istoveten s ponudbo novega življenja, plodnega dela in notranjega miru. Ko sem ji to razložil, sem ji dal do naslednje nedelje časa, da premisli, ali pojde z menoj, ker drugače se odpovem tudi tej ponudbi. Bila je zelo presenečena in je rekla, da bo pomislila. Ločila sva se. * Čez teden dni sem prišel po odgovor. Dejala mi je, da svojega sklepa ni mogla spremeniti. Ko je stopila za hip iz sobe, sem se zgrudil na otomano in za-ječal. Jokati nisem mogel. Bila je tako strašna bolečina, tako silno in jasno spoznanje resničnega konca, da nisem mogel nič treznega več misliti. V tej grozi se je zgodilo prvič po dolgih letih, da sem v svojem brezumju klical boga na pomoč, jaz, ki v njegovo bivanje nisem verjel. Sedaj sem hotel biti prepričan, da je, ker nič drugega bi ne moglo pomagati. In te pomoči ni bilo ... (-----) Kopališki gostje na Rivieri »pomagajo« ribičem ... sem pričakoval kapi. In ta groza, ta neznosna groza pred smrtjo, pomešana z željo, da bi že vendar udarila in nar pravila vsemu konec! Ne groza pred smrtjo samo, temveč zavoljo onemoglosti, da bi napravil kaj proti nji, zavoljo občutka, da sem ji predan tako brez vsakega odpora, brez možnosti, da bi jo imel z jasno mislijo v oblasti... To so bile tiste ure, s katerimi sem poplačal dolgove za vse pretekle in prihodnje grehe. In si nisem prikrival, da mora mojim trenutnim, nasilnim koncentracijam razuma slediti razkol duha, ki ga ne bom več mogel zadržati. Sredi takšnega pekla, je prispel usodni dan, ko mi je pisala, naj pridem v nedeljo istega tedna za gotovo k nji, ker mi hoče nekaj važnega sporočiti. Odzval sem se tem raje, ker sem se bil odločil, da končam to stanje negotovosti med nama. Zvečer sva se dobila in mi je razložila po poti v kavarno, da je prejela povoljen odgovor iz samostana v nekem daljnem kraju, dovolj daleč od brezupne ožine naših razmer, kjer se moraš neprenehoma zadevati v razvaline in bolečine svojega življenja. Pisala je tja, ne da bi mi povedala. Dejala je, da ji je postala ta odločitev poslednja na-da v življenju. Če se ta skruši, ji ostane edino samomor. Najmanj pa bi mislila SKRIVNOST ŽIVLJENJA Pod tem naslovom je napisal znameniti učenjak dr. R. H. F r a n c é članek, iz katerega posnemamo nekoliko značilnih misli. Astrologija trdi, da vplivajo zvezde na človeško življenje. To je v nekem smislu pravilno, saj _I zavisi n. pr. od sonca suhota in izžetost, ki je pregnala življenje, tudi človeško, iz puščavnih ozemelj. In luna? Tudi ta ima nekaj besede. V zvezi z njo prihaja vsak dan plima in oseka ob bregove, valovi se igrajo s peskom in izjedajo kamen za kamnom iz sestava obrežne stene. To so sile, ki polagoma, toda neprestano spreminjajo obraz zemlje in posegajo v nastajanje in propadanje. Voda je imela pač od vselej eno izmed odločilnih besed, ko se je razširjalo življenje po zemlji. Morje je svoje zakone vsililo vsemu, kar je hotelo v njem živeti. Trda lupina školjke je odgovor na nevarnosti, ki so zvezane z življenjem v vodi. Brez vode ne bi bilo neštetih plavalnih naprav v rastlinstvu in živalstvu. Apnena primes v vodi je končno zadnji vzrok, da so nastala koralna otočja in nepopisne lepote živih bitij na morskih čereh. Življenje je prastaro in je gledalo v sor.ce ter poslušalo pesem vetrov morda že od prvega dne, ko se je sonce prikazalo na trdini neba. Vsekako je bilo življenje v naši domovini že tedaj, ko je bila ta domovina še neskončno samotno, južno vroče morje. Življenje je obstajalo že v tisočih oblikah, ko se je na-mestu Alp širilo nad njo sinje morje: Koralni vrtovi so žareli tam, k.ier stoje danes njena- apnena gorovja. Življenje je klilo v naših tleh, ko se je širila v ogljeni dobi od Rusije do Amerike pra-mogočna, tuje oblikovana, čudna gorska veriga iz prakamenin. In srca so bila, oči so gledale, vrhovi so zeleneli, kriki hrepenenja so vstajali, ko so giganti Osrednjih Alp v grmenju vulkanskih svetov in šumenju pragozdov dobivali svojo prvo obliko. Podedovanje in razmnoževanie sta vzrok, da je današnje, nikoli počivajoče življenje še vedno isto življenje kakor v pradavnih, mračnih dneh. Vsa velika dogajanja in izkušnje tistih dni so dale temu življenju svoj pečat in tudi iz človeške duše zvenijo prastari spomini, da ur. K. H. FRANCE le dovolj pozorno poslušamo v njeno notranjost. To bi ne bilo umljivo, če ne bi bili mi še vedno isti, ki smo v predzgo-dovinskih dobah, v starem pragozdu, v jamah ledne dobe stali v grozi pred strašnimi, neznanimi, nevarnimi silami tistih mračnih časov. Zakaj je oko modernega človeka, ki je vendar navajen sončnih dni in električne luči, »prilagodeno na temo«, kakor pravi zdravnik? Zakaj imamo oči za somračno bivanje, ko vendar ne bivamo več v temnih jamah? Zato pač, ker so naša prejšnja pokolenja, pred 3000 ali 5000 leti živela v jamah. V naši govorici sami je še nešteto korenov in besed iz tujega, pradavnega jezika, ki ga ne govori nihče več na svetu. To smo tudi podedovali iz tistih časov, od praočetov na pravnuke je prehajala ta dediščina v duše pokolenj in se ni dala tam uničiti. Telesne oblike, duševnosti, jeziki in bajke so zato polne čudnih stvari, ki nimajo ničesar več skupnega z življenjem naših dni in njegovo okolico, ker dajè tudi preteklost bodočnosti svoj neminljiv pečat. Tako se človeku, ki premišljuje o vsem, kar mu proži narava, okolica in lastna duša, polagoma razkriva velika skrivnost življenja. (kk) „RESNICE", KI NISO RESNICE ed ljudmi vseh slojev je vkore-ninjeno nešteto predstav, ki so tako stare in splošno razširje- _ ne, da jih zaradi te častitljivo- sfti smatramo za davno dognane resnice in da pride le malokomu na misel, da bi podvomil nad njihovo pravilnostjo. Naloga znanosti pa je, da take zastarele predstave skrbno' preiskuje in jih ocenjuje po njihovi pravi vrednosti. S tem tudi često obvaruje človeštvo brezkorist-nih žrtev, ki jih je zahtevala takšna prazna vera. Stoletja stara je predstava, da se noseča ženska lahko »zagleda« v kako stvar m da je rojeni otrok potem vse življenje obremenjen zaradi posledic takega »zagledanja«. Najnavadnejši primer te prazne vere je, da se mati zagleda v kakega prav grdega človeka, pohabljenca ali divjo žival in ljudska vera trdi, da tipični znaki grdobije preidejo na pričakovanega novorojenca. Ako se je mati n. pr. prestrašila medveda, bo rodila medvedjega otroka, po vsem životu obraslega z gosto živalsko dlako. Če ravno' tega ni, pa bo otrok imel gotovo vsaj kako znamenje na telesu, ki se da z nekoliko domišljije označiti kot podoba medveda, v katerega se je mati »zagledala«. Skozi ves srednji vek se vleče ta prazna vera in dobrodušni medved je oni nestvor, ki naj bi nosil odgovornost za slične abnormalnosti novorojenca. L. 1494. je dal celo rimski papež pokončati vse slike in kipe medvedov v Rimu, da se ne bi kaka mati »zagledala« vanje in povzročila nesrečo detetu pod srcem. Danes ta babja vera sicer ni več tako splošno razširjena, vendar neuko ljudstvo še vedno pripisuje vsako nenormalnost novorojenca takemu »zagledan ju«. Celo omikanejši ljudje smatrajo materina znamenja za posjedico omenjenega pojava v dobi nosečnosti. Znanost pa mora zavrniti vse take domneve kot izmišljotine in bedaste neresnice, pa naj so že sitoletja last vsega naroda. Danes je nesporno dokazano, da je »za-gledanje« matere izmišljotina. Zanimivo je vprašanje, zakaj se je taka prazna vera lahko držala tako dolgo in še v 20. stoletju ni in najbrž ne bo iztrebljena. Ako obrnemo stvar narobe, nam bo zabloda takoj jasna. V družini se rodi dete z večjo ali manjšo nakazo. Vse je obupano in ker človek po stari Tako so si predstavljali v srednjem veku medvedjega otroka navadi išče vzrok nesreče vedno izven sebe, tudi v tem primeru ne postopa drugače. Kaj kmalu se najde dogodek iz nosečnosti, ki se mu natovori vsa krivda. Ako je dete močno poraščeno z dlako, takoj je itu neka žival, v katero se je mati »zagledala«, ko je pričakovala otroka. V resnici pa je treba take nakaze pripisati bolezenskemu stanju med nosečnostjo, ki je oviralo pravilni razvoj otroka. Tega seveda lajik ne ve, zato išče pojasnila na svoj naivni način ter obdolži medveda ali kako drugo žival, morda celo kakega pohabljenca, da j« kriv nesreče. Silno veliko praznih ver obstoja med ljudstvom tudi o morju in njegovih skrivnostnih prebivalcih. Prva nemška prirodoslovna knjiga je uvrstila v poglavje med ptice in ribe dolgo razpravo o morskih čudoviščih. Res je v morju mnogo bitij, ki zaslužijo ta naziv, gotovo pa ni med njimi morskih menihov, devic, zmajev, kač in sličnih nestvorov, ki jih je človeška domišljija presadila v morje. Še proti koncu 18. stoletja so po- morščaki reclno pripovedovali o neki strahoviti morski pošasti, ki je »dolga 20 sežnjev, 16 sežnjev visoka in tuli ko sto bikov.« Celo iz novejših časov poznamo strahovite pripovedke o morski kači, ki se razbline takoj v nič, ako jo dene objektivni prirodoslovec pod drobnogled svoje kritike. Morske živali nam niso še vse znane in kadarkoli morje vrže na kopno kako novo čudovišče, nastanejo takoj najrazličnejše bajke, ki se kakor požar razširijo med neuke sloje. Pripovedka o morskem menihu se da pojasniti na ta način, da so ribiči često ujeli hobotnice zelo nenavadne vnanjo-sti in so jim nadeli ime morskega meniha. Močno razširjena je nadalje vera, da Je nekje v morju pokopališče za potopljene ladje, kamor morski tokovi v teku let naplavijo vse ponesrečene ladje. To pokopališče da je v Sargaškem morju, kjer obstane tudi vsaka nepoškodovana ladja, ako zaide v gosto morsko travo. V resnici pa takega pokopališča nikjer ni in prav zadnje čase imamo dovolj dokazov, da obstane ladja na dnu morja prav na istem mestu, kjer se je potopila. Saj so potapljači dvignili že često potopljene zaklade, сезаг bi ne mogli, ako bi se bila ladja premaknila z mesta svoje nesreče. Takisto je popolnoma napačen nazor, da dosežejo morski valovi višino velikanske hišo. Vsak pripovednik morskih dogodivščin piše o takih valovih. V resnici pa dosegajo valovi na našem Jadranu redko večjo višino od 4 metrov, na velikih oceanih pa znaša najvišja višina do 8 metrov. Potnikov strah podvoji in potroji to višino, kajti navadna štirinadstropna hiša je visoka 18 do 25 metrov. Popolnoma napačna je tudi predstava o »spanju pravičnega«. Sodeč po tej lepi RDEČI Ш BELI NADPRITISK Strah, ki vznemirja modernega dozoreva-Jočega človeka, je zvišan krvni pritisk. Po Volhardu razlikujemo zdaj dva tipa, ki se po videzu kakor tudi po mehanizmu nastanka ostro ločita drug od drugega. Pri bledem ali belem nadpritisku je videti človek bled, truden, mlahav, kaže pomanjkanje krvi v možganih, majhno srce, tesne periferne krvne posodice in utesnjene vidne arterije očesnega ozadja, povečan pritisk kapilar, veliko občutljivost za najmanjše doze adrenalina (ki utesnjuje kapilare). Tu gre v večini primerov za zvečanje krvnega pritiska zaradi obolenja ledvic. Zaradi nepravilnega delovanja led-yic namreč zastajajo v krvi neko snovi, ki rečenici bi moral človek misliti, da imajo pravičniki najlepše in najmirnejše spanje, zločinci pa se brez spanja vso noč valjajo po svojem ležišču. To pa ne samo, da ni res, marveč velja v tem pogledu baš nasprotno. Da kdo spi dobro ali slabo, nima nikake zveze z njegovimi moralnimi kakovostmi, mairveč je to odvisno edino od njegovih živcev. V jet-nišnicah so opazovali, da imajo prav zavidanja vredno mirno in trdno spanje brez sanj ravno največji zločinci. Nemci so v tem pravcu preiskali 125 morilcev in ubijalcev in dognali so, da ima pretežna večina med njimi mirno spanje in da sploh nikoli ne sanja. Na drugi strani pa vsakdo izmed nas pozna čisto nedolžne ljudi, ki nikomur ne skrive lasu, pa vendar trpe na hudi nespečnosti, ker imajo pač slabe živce. Resnica je pač taka, da bi se morala fraza glasiti: spanje nepravičnega. Skoraj popolnoma brez podlage je tudi prastari, nazor vremenskih prerokov, da se z luninimi izpremembami izpremi-nja tudi vreme. Moderno vremenoslovje je dokazalo, da so vplivi meseca na vreme tako neznatni, da niti ne pridejo v poštev. V natančnih opazovanjih zadnjih desetletij se ni dalo nikoli ugotoviti, da bi se bilo vreme ravnalo po izpremem-bah meseca. Vremenske izpremembe so nasprotno prav enakomerno razdeljene na vse mesečne faze, tako da se vreme izpreminja ne glede na ščip ali mlaj. Pač pa so sončne pege velikega pomena za vreme in vremenske izpremembe, ki nastopajo redno s pojavi sončnih peg. Ker pa se ti pojavi praviloma izmenjavajo na vsake štiri tedne — sonce se zavrti okoli svoje osi vsakih 27 dni — je lajik pogrešno pripisal vremenske izpremembe luninim fazam. kr povzročijo skrčenje krvnih posodic in s tem povečanje krvnega pritiska. Rdeči nadpritisk je značilen po zdravem cvetočem videzu, veliki zmogljivosti, nagnjenju k krvnim navalom v glavo, velikemu menjavanja krvnega pritiska ponoči in podnevi po velikem srcu, širokih perifernih krvnih posodicah in majhni občutljivosti za adrenalin. 302 ............................•-.^.i.HIIJIIMi MCRNÀR STANKO DAVORIN RAVLJEN I rokah imam karto, zelenkasto razglednico iz leta osemnajstega, na njej je upodobljena šu- _ ma na Savini nad Hercegnovim in zadaj napisano: Tukaj počiva Stanko. Bil je mornar. Srapnel ga je ubil nekaj tednov pred osvobojenjem. Daleč doli je njegov grob, bog ve kako zapuščen, morda že čisto pozabljen. V mladem poletju me je pot privedla v Boko Kotorsko. Vsrkal sem vase balzam krajev, odmaknjenih od sveta s tisto tišino, kakršno je mojster Boecklin nanesel na svoj »Otok mrtvih«, prevzet od blage, pobožne idiličnosti otočka Gospe od Škrpjela. Poln je avtobus, ki pridrvi krepko preizkušen z lovčenskih serpentin. Na poti okrog Boke se kar poigrava s cesto. Lahko, saj je lepa, zglajena, vendar čudovito vijugasta. Ni minula cela ura, ko sem jo premeril v trebuhu avtobusa, mimo Perasta in Risnja in še desetih drugih krajev, ki jih v svojih razritih zalivih skriva Boka Kotorska. Eno postajo pred Hercegnovim, kjer se Boka spet odpira v široko morje in v svet, pred mornariško bolnico v Meljinah, izstopim. Gruča mornarskih narednikov ie ob cesti v slovenskem pomenku. — Povejte mi, prosim, kod vodi pot na Savino? — Vi iščete grob kakega mornarja? — Iščem. Grob mornarja Stanka. Tega in tega ... V pisarni bolnišnice prelistamo debele stare knjige vojnih zapiskov in srečno najdemo zapisano: 2. oktobra 1918 je padel pred Dračem in je bil kot mrlič prepeljan semkaj v trdnjavsko bolnico št. 2. Služil je pri 9. četi, na ladji Nj. Vel. »Ostrostrelec«. Smrt je povzročilo obstreljevanje Drača od strani italijanske mornarice. Pokopan je bil 4. oktobra 1918. Z glavne ceste se polahkem vzpenjamo mimo studenčka v objem prirodne-ga parka Savine. Skromno pogledava iznad drevja kupola pravoslavne samostanske cerkvice. Spredaj na travnati terasi se svetlo dviga obelisk: NARODNIM MUCENICIMA ZAHVALNI BOKELJI Spomenik žrtvam avstrijskega divja-štva, ustreljenim v letih 1914 do 1916. Devetnajst nesrečnih, častnih imen je vklesanih v kamen in pod njimi govori pesnik-knez Njegoš: Luča če se večno prizirati na grobnicu vašu osve|tanu. Še posebej je zapisano, da sta 26. septembra 1925 kralj in kraljica posetila savinski samostan in spomenik. Vse bi bilo nekako otožno, če se ne bi s strastnim žgolenjem oglašali krilati pevci po gostem vejevju in grmičju, ko se ne bi visoko nad nami bočilo nebo kakor sama sinja svila, spodaj pod nami pa morje, lahno pljuskajoče ob bregove stare trdnjavice in pred prag belega mesta, ki je na terasah zraslo v hrib, Hercegnovega. Nad njim smo, na vrhu hriba, na vrhu Savine. Ozračje je prepojeno z vonjem sveže pokošene trave. V ograjenem vrtiču pod nami zori južno sadje. Visoko zadaj za nami pa se v strnjenem oklepu dvigajo sivi, mrki gorski velikani. Orjaška družba Orjena in Lovčena. A tu-le na lahno nagnjenem pobočju, ob cesti, zarezani v rjavkasto zemljo kakor širok jarek, je vojaško pokopališče. Gosto poraščena njiva v vojni umrlih in padlih mornarjev in drugih vojščakov. Ciprese tugujejo nemo, tu in tam se je razrasla smokev, redko cvetje se duši med travo, s kamenitih križev odpadajo pločevinaste tablice. Iščemo, merimo, štejemo. Ne najdemo, kje je pokopan mornar Stanko. Da, morda počiva tamle pod smokvo, številka iz one debele knjige v bolnišnici bi se nekako skladala s številko v katastrskem seznamu pokopališča. Morda je tu, lahko pa tudi, da ga ni in da na njegovem mestu trohni kak musliman, Madžar, Poljak. Tudi na tem pokopališču so se prečudno mešale usode mrtvih vojščakov. Pokopališče na Savini bi še prav posebno lahko dalo snovi popisovalcem grozot svetovne vojne: kako so mcœé in mladce, pešake in kanonirje, mornarje in letalce ubijali drobci granat, kako jih je kosila griža in kako so jih v tropah ubijale eksplozije ali druge nerodnosti pomanjkljive avstrijske vestnosti. V skupnem grobu so tudi oni, ki so jih izvlekli iz neke torpedirane podmornice. Vse preiščemo, groba mornarja Stanka pa ne najdemo. Sonce se že nagiba daleč na laško stran, z zapadnih hribov legajo dolge sence v Kotorski zaliv, naglo minevajo ure svetlega popoldneva, kmalu bom moral na ladjo, k povratku. A ne da se mi. Trdovratno iščem, odgrinjam travo, štejem grobove. Na tem pozabljenem pokopališču sem kakor doma. In v tej osamelosti čutim, da je nesreča mornarja Stanka še večja, kakor sem jo bil tehtal prej, preden sem se podal iskat njegov grob. ★ Kakšen fant je bil to! Visok, vitek pa širokih pleč. Veseljaški. Saj vemo, da mu šola ni dišala in da že v mladih letih ni ostal odgovora dolžan nikomur, razen gimnazijskim profesorjem. Na učiteljišču je prodal gosli, zapravil denar za vožnjo in pešačil do smrti lačen iz Maribora domov v Savinjsko dolino. Potem je šel k mornarjem. Ti svetlo življenje mornarsko, polno luči in poti, trpljenja in brezmejne razposajenosti po vseh koncih sveta! S smehom in tugo smo brali Stankova pisma, tako presirčno napisana pisma iz mornarske šole, z manevrov, z dalj- nih potovanj po širokih oceanih, od severa in juga, iizza Indije in Kitajske. Ob vojni, ko so na frontah že v trumah cepali, je pisal domov: »Nam ne gre slabo. Vsega imamo zadosti, tudi cigaret in tobaka. Dekleta mi pišejo iz vseh krajev avstrijske monarhije, še slike mi pošiljajo. In če mi katera ni všeč, ji sporoči moj tovariš, da sem padel. Že trikrat sem padel...« Nazadnje je le prišla nesrečna avstrijska odprava pred albanski Drač. Vsi so imeli radi mornarja Stanka, hrabrega poveljnika topov na »Ostrostrelcu«. Kaj je pomagalo! Edino kapitan ga je na tihem črtil. Ko so jele padati italijanske granate, je moral biti Stanko povsod. Pozneje so njegovi tovariši pisali domov : — In škodo, ki jo je napravila laška granata zadaj na ladji, je moral Stanko takoj preiskat. Ni bila znatna. Že se je vračal na svoje mesto, ko je komaj tri metre pred njim eksplodiral laški šrap-nel. Ubil je Stanka s štirimi tovariši na mestu. Stanko je takoj izdihnil, kajti strel mu je gladko odrezal glavo nad usti, tako da je njegovo truplo ležalo ANGLEŠKE VOJNE LADJE V BOKI KOTORSKI tu, njegova glava pa nekaj korakov et ran. Umrl je tako naglo, da pač ni niti malo utegnil razmišljati o svoji smrti. Zdaj - je pokopan na pokopališču junakov. Tam, kjer smo se večkrat z njim sprehajali in je še sam dejal: Na tem prekrasnem kraju bi počival rad. Ko so doma prečkali pismo in jim je mornariško poveljstvo še sporočilo, da so ga pokopali zavitega v zastavo, je mati med solzami vzdihnila : »Siromak, pred opoldansko uro je umrl, pa tako rad je jedel ! « Štirinajst dni po njegovem pogrebu je z Lovčena zaplahutala nad temi silnimi kraji, nad tem našim sinjim morjem svoboda.' Svoboda, ki se je bil zanjo Stanko gromko, prešerno oglašal, ko je bil nekaj mesecev prej na dopustu v domačih krajih, v Celju in Savinjski dolini. — »Živela Jugoslavija, živela jugoslovanska deklaracija!« je takrat vpil s tovariši po celjskih ulicah. Seveda, vse to je izvedel kapitan ra »Ostrostrelcu«. Zaman je bilo moje iskanje na otožnem pokopališču na Savini. Aii pa tudi ne! Ko sem stopal v krvavo zlati večerni zarji s Savine preko teras belega mesta k morju, me je spremljal spomin na mornarja Stanka tako živo, kakor da je on sam vesel, nasmejan z menoj, ob moji desni. Preko groba slovenskega fanta, ki ga nisem našel, sem k srcu privezal te tople, prekrasne kraje našega juga. Pozneje doma so mi povedali: »Saj vendar ne počiva na pokopališču na Savini, marveč v Tivtu. Tista karta je zmotna. Odposlal jo je bil tovariš, preden so Stanka pokopali.« Nič zato. Rad, srčno rad pojdem še kdaj nazaj proti Boki Kotorski, da najdem grob mornarja Stanka. OŽIVOOIV DŽUNGLI P B A N K B» U C K 37. POGLAVJE TEŽAVNA ZDRAVNIŠKA POMOČ V SAMOTNI DŽUNGLI N; udenje prv-e zdravniške pomoči se v moji stroki ne omejuje izključno le na človeška _ bitja. Često zaide lovec na divje živali v položaj, kjer mora pomagati tudi bolni živali. Najprej naj omenim, da se vse vrste prevoza v azijski džungli vrše z vo-lovsko vprego. Zato se največ uporablja grbasti indski bivol, ki se v živalstvu naziva zebu. • Poleti 1. 1931. sem prevažal po samotni džunglski stezi tigra, ki sem ga bil premestil iz pasti v eno težkih domačih kletk, zbitih in povezanih z ra-tanom. Kletka je bila nailožena na preprostem vozu, kot jih tam običajno porabljajo domačini, v katerega sta bila vprežena dva bivola. Dogodek se je odigral v severnem Joboru. Vozila sva z Alijem progasti tovor v Se-ni, kjer sem imel že pripravljeno lepo zbirko živali, ki sem jo nameraval v kratkem' prepeljati v Singapore. Tiger, izredno lep vzorec, je bil zadnji član, ki sem ga nameraval priključiti zbirki». V malajski džungli je skritih v visoki travi vse polno blatnih jam. Običajno nastajajo te jame kot posledica podzemeljskih izvirov, nad katerimi se zemlja usede. Včasi so tudi po več kvadratnih metrov velike. Večinoma so pa manjše. Neke so napolnjene z vodo, druge so le udrtine v tleh, zasute s pol do tri četrt metra globokim mastnim blatom. Globoke so od 1 do 3 metrov. Škripajoč se je premikala naša kletka po samotni poti in pravkar smo iskali sled v džungli, ki bi nas pripeljala k našemu cilju, ko nam je hipoma izginil na desni strani vpreženi bivol izpred oči. Vgreznil se je v eno teh ž blatom napolnjenih jam. Bivoli so v teh vozilih upreženi ob oje z .lesenim jarmom, ki jiim leži preko vratu, okrog vratu imajo pa poleg tega še ovito posebno vrv. Naš nesrečni vol, čigar glava je ravno še molela iz zemlje, je obvisel na vrvi svojega jarma, tako da mu je pretila neizogibna smrt zadavljenja. Ko se je bivol vgreznil, se je voz sunkoma stresel, tako da sva z Aiijem, korakajoč tik ob vozu, kar od.etela po tleh. Kmalu sem pa bil na nogah in prvi- moj pogled je veljal vrvem, s katerimi je bila povezana kletka, ali niso zaradi sunka mogoče popustile, nato sem šele stopil k izdajalski ïami, kjer je naš bivol z ven štriečimi očmi in na široko odprtim gobcem obupno k>vii s prednjimi parklji oporišče, da bi se lahko dvignil z jame, kar pa je bilo brezizgleden poskus. Preostajala je samo ena rešitev: potegni', sem svoj veliki nož izza pasa in prereza! vrv, ker bi se sicer žival zaduši'^ v najkrajšem času. Sedat je bivol čisto zdrknil v jamo ter izginil iznad zemeljske površine. Usedlina na dnu je bila tako mehka, da se tudi tam ni mogel obdržati na vrhu. V bližnji okolici je delalo na polju šest Malajcev. Poklical sem jih in kma'u so bili v diru pri meni. Povedal sem jim svoj načrt in bili so takoj pripravljeni, da mi pomagajo. Izvlekel sem svojo vrv, ki jo uporabljam kot laso, ter zadrgnil njeno zanko za rogove živali. Nato sem naročil Aliju, naj spleza na drevo z močnim deblom, čigar veje so visele nad jamo. Vrgel sem drugi konec vrvi Aliju, ki jo je zagnal preko veje. Vsa devetorica, to je šest poljskih delavcev, Ali, vodnik in jaz smo pograbili za doli viseči konec in počeli z vso silo vleči za vrv. Kljub temu nismo mogli premakniti živali, katere prestrašeno muk a nie je postajalo, čimbolj se je ugrezala v blato, vedno glasnejše. Prav lahko bi dvignili žival samo zaradi njene teže, ker 500 kg ni tako strašna teža, da je ne bi moglo 9 mož premakniti. Vendar nam to le ni bilo mogoče, ker so nam manjkale potrebne priprave. Ni nam preostajalo drugega, kot da držimo vrv napeto le toliko, da se žival ne bi še globlje po-greznila. Poslal sern Alija, naj se ogleda še za kako pomoč, medtem ko smo ostali držali bivola nad blatom. Služabnik se je vrnil za kake četrt ure v spremstvu štirih kitajskih drvarjev. Vseh 13 nas je ponovno poskušalo reševanje. Naše združene sile so slednjič le izvlekle bivola iz neprijetnega položaja. Bil sem prav začuden, ko sem opazil, da je žilava živa! ostala skoraj nepoškodovana. Zadnjih nog se ji je dr- žalo res polno črnega blata, ki ji je segalo že nad višino prednjih nog, razen tega pa ni dobila nobenih drugih poškodb. Kmalu nato smo romali naprej proti Seniju. Pred nekaj leti sem kupil tigra, ki ga je ujel malajski domačin v kraju Lndragiri v pragozdu otoka Sumatre. Potreboval sem žival, da bi spopolnil dvojico, ki sem jih že sam ujel. Imel sem naročilo za tri take progaste mačke in bil sem zelo vesel, da sem lahko svoj plen pomnožil s to živaljo. Zelo se mi je mudilo, ker sem moral še najti celo vrsto drugih živali, ptičev in kač med njimi, in bližal se je že skoraj dan, ko bi moral odpotovati v Zedinjene države. Tiger je prispel na majhnem holand-skem parniku, ki vrši tedenski promet po reki lndragiri ob vzhodni obali Sumatre m odtod v Singapore. Poslal sem svojega preizkušenega Alija, da ga vzame z ladje. Natovoril ga je na svoj sampan ter ga srečno izkrcal v Siingaporu. Odtod smo ga pripeljali s tovornim avtomobilom v staje v Ka-tongu, oddaljenem kakih 8 milj odtod. Zatostoval je samo en pogled na žival, da sem ugotovil na njej poškodbo, ki je pa ni imela, ko sem si jo ogledal na Sumatri pred nekaj tedni. Med dvemi kremplji na levi zadnji nogi se je videla široka gnoječa se rana. Po njej je mrgolelo črvov in ličink, tako da mi je postalo jasno, da mi bo žival ali poginila na zastrupljenju ali pa mi bo ostala pohabljena, če hitro kaj ne ukrenem. Tamošnji domačini so znani, da ne poznajo najmanjše čistoče v negi živali. Ce se jim naravnost ne ukaže, se prav redko zgodi, da očistijo kletko. Nevarna bolezen mojega tigra je verjetno .nastala iz kake praske. Vzel sem dolg bambusov drog, ovil cunjo okrog njegovega* konca in ga pomočil v neko raztopino, katero sem si napravil iz nekaj vode in močnega protiseptičnega sredstva. Tod;a to delo je pomenilo le izgubljanje časa. Veliki divji tiger, čigar zla volia se ni nič poboljšala zaradi rane, ni hotel ničesar videti za mojo skrb. Ko sem vztrajal pri svojih načrtih, se je zagnal v pa'ioo ter odgriznil obviti konec. Moral sem pač najti drug način za leče-nje te grde rane. Slednjič mi je prišlo na misel, da bi uporabil malo kovina-sto brizgal.no. Omislil sem si eno v Singaporu in poleg nje še tenko, fino 306, gumasto cev, ki je brizgala ozek curek vode 4 do 5 metrov daleč. Več ur sem se vežbal z brizganjem v tarčo, dokler nisem bil v tem poslu že popolnoma izvežban. Tedaj sem napolnil brizgalno z antiseptično tekočino ter jo spravil v pogon proti tigrovi rani. Najprej se mi je žival renče vedno izmaknila, kakor pri prvem poskusu. Slednjič se mi je posrečilo, da sem jo le pravilno zadel. Čistilni curek je brizgnil prav v sredo gnoječe se rane. Zadel je s tako silo, da je odletela kar cela pest ličink. Tiger je zarjovel od jeze. Gotovo mu ni preveč ugajal pekoči občutek, ki ga je povzročila jedka tekočina, ki sem jo uporabljal kot zdravilno sredstvo. Več kot uro nisem mogel ničesar več z njim ipočeti. Neprestano se je smuka! ob železni rešetki, skušajoč mi kolikor mogoče delo otežiti. Toda moj prvi uspeh me je tako ojunačil, da sem sklenil, da bom še naprej poskušal s ČLOVEK POSPRAVLJANJE STANOVANJA EN NEGA OPREME >Kako nepotrebno itn neumno delo,« ee jezi natihem kime-čiko ctekile, ki pride v mesto služit, ker je lastni dom ne more več . rediti, ko pospravlja gosposke sobe in briše prah po pohišitvna GLASBENI AKORD